8554- AA 60 lOUziG 0 GSRbONJA KNJIŽNICA PR.mwr4SKI DNEVNIK JošMna plačana * gotovini ^ iftn .. Abtk postale I gruppo lAJIia 400 llf Leto XXXVn. Št. 168 (10.990) TRST, petek, 17. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 ee je tiskal v tiskarni »Doberdob. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SPADOLINI SE JE PONOVNO SESTAL Z GOSPODARSKIMI MINISTRI Vlada bo skrčila državni proračun za približno deset tisoč milijard lir Varčevanje naj ne bi prizadelo investicij, posebno na Jugu - Na področju socialnega skrbstva bodo odložili naložbe, ki niso nujne - Piker komentar radikalskega poslanca Crivellinija RIM — Včeraj zjutraj se je pred-sedmk vlade Spadolini ponovno se-. ,1 gospodarskimi in finančnimi **“nistri. Seje, ki je trajala več kot ure, so se udeležili ministri "Mreatta (zaklad). La Malfa (pro-račun), Marcora (industrija), AJtis-suno (zdravstvo), Dc Michelis (dr-‘Mme soudeležbe), Di Giesi (delo), *ormica (finance). Po seji je bilo objavljeno sporoči-“®: v katerem je rečeno, da so se ^Oistri sporazumeli glede smernic J* ureditev državnega proračuna I- 1981, ki ga bodo predložili ““•'istrskemu svetu z namenom, da bi okrnili možnosti uspeha pri ^Rajanjih za določ'tev pogodbene stopnje inflacije z družbenimi part-(sindikati in delodajalci). Vse ob upoštevanju programskih obveznosti in najvišje meje pri primanjkljaju javnega razširjenega •oktorja, ki jo je določil parlament.* ..Do tu skopo uradno sporočilo. Tu-*“ .Prizadeti ministri niso po seji P°dali pomembnih izjav, med dru- gim tudi zato, ker Spadolini noče prejudicirati pogajanja, ki jih bo imel danes ob 18. uri v palači Chigi s predstavniki enotne federacije. Lamo in Carnitijem (Benvenuto se še ni vrnil iz tujine po vrhu v Ottawi) in prihodnji teden, v četrtek, 23. julija, s predstavniki Con-findustrie. Srečanje s sindikalisti bo zadevalo rezultate sindikalnega srečanja v Ottawi (kamor bo predsednik odpotoval konec tedna, da bi se udeležil.. »vrha* sedmerice najbogatejših na Zahodu), toda predvsem pogodbeno brzdanje rasti inflacije s posebnim poudarkom na nujnost ureditve vprašanja cene dela in premične lestvice. Kljub temu pa se že ve, kakšne postavke bodo prizadete zaradi kle-stenja proračuna. Gre za zdravstvo, socialno skrbstvo in prosveto. Pri tem bodo drastično znižali plačilna pooblastila, da bi tako znižali v drugem polletju previsoke izdatke državnih in poldržavnih ustanov v prvem polletju. MiiiatnitiiiiiiiiiiiiiittitiiiiiiiiitiiMHtiiNiiiiviMmuinmiiimiiiiiiiiimiMitiniHiiiiiimiiiiimitimitiii POSEČ MED RAZPRAVO 0 ZAUPNICI SPADOLINIJU Senator Lepre o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Lepre je pozval vlado, naj začne izvajati določbe osimskega sporazuma in uresniči zaščitni zakon za Slovence v Italiji ^»daljujemo z objavljanjem po-**8ov poslancev in senatorjev, ki *° med razpravo o zaupnici Spa-“Otinijevi. vladi, ' govorili o zaščiti •'bvenske narodnostne škupnosti v reliji. O tem vprašanju je v se- J*$U- »pregovoril sen. I^pre (PSI), ** ie med drugim dajaj" . '-Moral bi ob kcmcu spregovoriti t 'trajanju osimskega sporazuma. .Staja namreč nevarnost, da bo ^teOova pomembna vsebina izni-f?1«. kar bi predstavljalo za me-mvalstuo Trsta in Julijske krajine Z01*0 razočaranje. Žal j c sporazum . briiki meri še neuresničen. Vla-^ «e je večkrat obvezala, na po-*•” komisarjev, tudi v komisiji za tananjg za(jeve pri senatu, da ga bo uresničila. Vladna kriza pa je Jr*prečila, da bi to vprašanje, ki pa sprožili senatorka Gerbče- ^ *u razni člani naše komisije za , “a«je zadeve, vpisali m dnevni Parlamentarnih del. To bo *edaj treba čimprei storiti, zlasti jjta- da bi sprejeli primerne u- katerimi naj bi uresni- ‘‘ »sa poglavja osimskeoa spo- r<|zuina pliki gospod predsednik, hoteli dati zainteresiranemu prebivalstvu konkretna zagotovila o lem, kar sem Vam predečil.» WASHJNGTON _ Odbor izvršnih direktorjev mednarodne banke za obnovo in razvoj je odobril Jugoslaviji posojilo v višini 80 milijonov dolarjev za sofinanciranje načrta razvoja podjedeljstva in živinoreje v Makedoniji. Skupna vrednost tega projekta znaša 282 milijonov dolarjev, vključuje pa povečanje pod jedel jske proizvodnje, živinoreje, gradnjo namakalnega sistema in drugo. S temi korenitimi posegi bi znižali primanjkljaj, ki ne bi smel po triletnem načrtu presegati 37,5 tisoč milijard* lir, za 10 tisoč milijard. Vendar pa bo vlada skušala pustiti neokrnjene vsote, ki so namenjene investicijam, posebno na jugu. Tudi glede socialnega skrbstva se bodo baje držali načela, da se oklestijo samo stroški, ki niso nujni in ki se lahko odložijo v poznejša leta. Glede zdravstva bi bilo treba urediti vprašanje konvencije z zdravniki. Radikalni poslanec Crivellini je po seji ministrov izjavil, tudi v zvezi z vladno namero, da podpre vladne dekrete Forlanijeve vlade, ki bi utegnili zapasti, da sedanja vlada pri tem ne klesti nepotrebnih* izdatkov (vojska, ustanove -pijavke), temveč uvaja vrsto novih podražitev, davke itd. Za koliko se bo podražil bencin RIM — Danes se bo sestala o-srednja komisija za cene, ki bo morala sklepati o novih cenah petrolejskih derivatov na podlagi cenitev tehničnih uradov medministrskega odbora za cene. Tehniki predlagajo dve rešitvi: cena bencina super 930 lir za vsak liter, plinskega olja /a avtomobile 407 lir, ali pa bencin super po 920 lir in plinsko olje po 411 lir. Zadevna odločitev ima političen pomen. ker višja cena plinskega olja vpliva na premično lestvico. Po predlogih tehnikov naj bi se gorivo za ogrevanje podražilo od sedanjih 366 lir za liter na 379, ali pa 373 lir. O tem bo odločal odbor prihodnjo soboto ali pa v prvih dneh prihodnjega tedna. Južnotirolska PRI proti Spadoliniju BOČEN — Včeraj so odstopili vsi voditelji republikanske stranke iz Bočna in Merana, ki so tako protestirali proti izjavi ministrskega predsednika in tajnika republikanske stranke, Giovannija Spadolinija o ljudskem štetju na Južnem Tirolskem. Spadolini naj bi v svojem programskem govoru sprejel stališča južnotirolske ljudske stranke in zanemaril zahteve svoje stranke. Bocensko vodstvo republikanske stranke je zato zahtevalo, naj zapusti mesto strankinega tajnika. Pelosi odstopil RIM — Potem ko je predvčerajšnjim rimsko sodstvo izdalo na njegov račun sodni poziv zaradi vohunstva in združevanja v zločinsko organizacijo, je šef Cesisa Walter Pelosi včeraj uradno odstopil s položaja. Ministrski predsednik Spadolini je njegov odstop sprejel. Kot znano Pelosija obtožujejo, da je framasonu Liciu Gelliju posredoval tajni dokument finančnih stražnikov, ki je vseboval dokumentacijo o socialističnem ministru De M-chelisu. Pelosi je bil tudi na spisku članov lože P 2. NADALJUJE SE DELO NA KONGRESU POLJSKIH KOMUNISTOV Izključitev Eiereka in Babiucha iz partije naj bi bil dokončen obračan s preteklostjo Podpredsednik vlade Rakowski meni, da edinole reforme lahko rešijo Poljsko: naj večja šansa v samoupravljanju, v katerem naj bi sodelovali vsi delovni ljudje z vso odgovornostjo Prvi sekretar PZDP Kania med de lom izrednega kongresa (AP) IZJAVE PREDSTAVNIKA JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Belgija naj prepreči protijugoslovansko teroristično dejavnost na svojem ozemlju Predsednik jugoslovanske vlade Veselin Djuranovic bo danes odpotoval v Grego BEOGRAD — Predsednik ZIS Veselin Djuranovic bo na povabilo vlade sosednje Grčije Georgesa Ralisa danes odpotoval na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Grčijo. To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci predstavnikom sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Mirko Kalezič.. Poudaril je, da sodi obisk v okvir že ustaljene prakse političnega dialoga med prijateljskima državama. Obisk odraža tudi visoko raven ’ jugoslovansko - grških odnosov, ki temeljijo na trdnih temeljih, katere sta utrdila predsednika Tito in Karamanlis, v duhu dobrega sosedstva, prijateljstva in vzajemnega spoštovanja. Veleposlanik Kalezič je ob a-tentatu na jugoslovansko veleposlaništvo v Belgiji poudaril, da se ZA REŠITEV VPRAŠANJA JETNIKOV IRA NA SEVERNEM IRSKEM Poskus mednarodnega Rdečega križa p°trebno je numo izvesti go-ijr^rski del sporazumov. Njego-j® 'bajanje poteka zaenkrat izre-JJ® Počasi, kar povzroča občuteno JJtanjšanje realne vrednosti pred-dotacij — kot sem vre j Jal za furlanijo — s hudimi *‘edicami za že itak prizadeto °sbodarstvo zainteresiranih ob-zlasti še za tržaško pokra- potrebno je tudi čimprej j"11' vpiašanje nove lokacije pro-cone — ki je sestavni del 0J>n<*’nskega dela sporazuma — *qi za kar so se formalno g.-fta politične sile, krajevne in jtatae ustanove. V nasprotnem jneru. če samo čakamo in nič ^....ukrenemo, bo predvidenih 70 ererf?1 ki tih Te inflacija že ’rata na polovico, šlo popol-izgubljenih. pr ,aaa mora tudi nujno izvesti tambulo »n osmi člen osimske- ionj?>OTazuma ki zadevata vpra-narodnostnih manjšin. narodnostnih mamšm. z u-jCo“'ritutjo globalnega zaščitnega za-za slovensko manjšino, ki . je 1 v Italiji. Ta manjšina nima dv-Vseh Pravic, katere sta drugi Tinr..a^j ,.1,*>, _ $Jca ^odnostni manjšini — nem- ,n ' ta ona iz doline Aosta — že „ >noj, in to pravilno, dosegli ta«i^*n°®i in S- člena ustave. V m smislu ja treba brez nadalj-Pomislekov sprožiti ite.r za-&ito ~- osnutkov za olobalno za- loživ S*°vencev, ki so jih že pred v senatu (te so, če se n< Predložili KP/. PSI in se-taelv! F°ntanari) medtem ko ie in .. <*®imi zakon za jezikovne br *nične manjšine v Ruvati posebej v Italiji o-poslanski je v zadnjem času zelo razširila protijugoslovanska dejavnost na o-zemlju Belgije, ki so ga skrajne emigrantske skupine spremenile v poligon za svoje zbiranje in organizirane napade na SFRJ ter njene državljane in lastnino. Pri tem .je na žalost nerazumljiv toleranten odnos belgijskih oblasti do taka, protijugoslovanske dejavnosti, v nasprotju z normami mednarodnega prava, še posebej pa v nasprotju z obveznostmi držav na temelju sklepnega dokumenta konference o evropski varnosti iri sodelovanju v Helsinkih za preprečevanje terorizma in druge prevratniške dejavnosti na lastnem ozemlju proti drugim državam, ki ima lahko velike posledice za jugoslovansko * - belgijske odnose, za kar polno in izključno odgovornost nosi belgijska stran. Na vprašanje ali se je vmešavanje Albanije v dogodke na Kosovu odrazilo tudi na gospodarsko in kulturno sodelovanje med državama ter spremembo obstoječih sporazumov o tem sodelovanju, je predstavnik sekretariata za zunanje zadeve povedal, da ostaja SFRJ še naprej odprta tudi za sodelovanje z Albanijo, vendar ob doslednem spoštovanju načel neodvisnosti, enakopravnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in ne vmešavanja. V zvezi s sklepom hrvaške in slovenske skupščine ter skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine, da ne dajo soglasja za izgradnjo železniške proge Titograd - albanska meja, kot to predvideva jugoslovansko - albanski sporazum, je Kalezič povedal, da poteka ustavna procedura usklajevanja stališč o tem vprašanju v odgovarjajočih telesih federacije ter socialističnih republik in pokrajin. In ker postopek še teče, ne morem dati konkretnejšega odgovora, je dejal Kalezič. V zvezi z delom mednarodne konference o Kampučiji in neudeležbo Vietnama in SZ na tem zasedanju, je dejal, da so konferenco sklicali na temelju resolucije generalne skupščine ZN ir. ker konferenca še poteka je prezgodaj, da bi govorili o njenem izidu. V zvezi s sklepom washingtonske-ga sodišča, da zavrne zahtevo voj- ib . *ta°«tari' kjer so na to temo pred- j. it več zakonskih osnutkov, plačno ostajajo še vedno od-ČQ!? . vPrašanja beguncev, ki še jn' 50 na poravnanje odškodnine DfeJZ3!0 dmzoih posegov, ki jih italijansko - jugoslo- Tudl sporazun- 'anje konkretne politike po- oKhl*‘ v tem primeru gre za iz-»enZ°Vauie konl v deželi, ki se lahko po-Itm;.. * najbolj - odprto mejo n tkiL1- v sodelovanju s prijalelj-» * narodi Jugoslavije. *“uPam, da boste v vaši re- BELFAST — Nov poskus reševanja dramatičnega stanja na Severnem Irskem. Delegacija mednarodnega Rdečega križa je včeraj dopotovala v Belfast, da bi se sestala s 400 zaporniki irske repu-' blikanske armade, ki so zaprti v jetnišnici Maže. Delegacija, ki se je pred tem za nekaj ur mudila tudi v Londonu, kjer se je pogovarjala z britanskimi oblastmi, bo skušala doseči sporazum, po katerem naj bi prekinili verigo »samomorov* v belfaškem zaporu. Naloga delegacije Rdečega križa pa je težka tudi zato, ker v Mazeu vsak čas pričakujejo smrt Kevina Dohertyja, ki že 56 dni gladuje. Njegova smrt bo najbrž povzročila tudi mednarodni zaplet z Irsko, saj je bil Doherty pred kratkim Izvoljen v dublinškem parlamentu. Na Irskem poudarjajo, da sl tega Velika Britanija ne bi smela privoščiti, obenem pa zelo zaupajo v diplomatske sposobnosti predsednika ZDA Ronalda Reagana, katerega so predvčerajšnjim prosili, naj poseže pri Margharet Thatcherjevi za rešitev ulstrskega vprašanja. Na sliki (telefoto AP): člani delegacije mednarodnega Rdečega križa. • > NA SEJI IZVRŠNEGA ODBORA GOSPODARSKE ZBORNICE SFRJ Nasprotovanje predlogu o uvedbi takse za potovanje v inozemstvo Ukrepom nasprotujejo tudi predstavniki turističnega gospodarstva BEOGRAD — Delegati izvršnega odbora gospodarske zbornice Jugoslavije so na včerajšnji seji o-stro nasprotovali predlogu ZIS, da bi po hitrem postopku sprejeli zakon o taksah, po katerem bi državljani ob vsakem potovanju v tujino plačevali po 1500 din. Gospodarstvenike je najbolj prizadela obrazložitev tega predloga, v kateri piše. da mora ta ukrep najprej zajeti predstavnike združenega dela. S tem v zvezi so pouda rili. da kljub nepopolnim statističnim podatkom o tem, kdo najbolj pogosto potuje v tujino, ne drži dejstvo, da so to prav gospodarstveniki. Pozabljamo, da jih večina potuje v zvezi z uresničevanjem pogojev za boljši dohodek, so Strokovnjaki zakonodajno -pravne komisije so opozorili predlagatelje zakona o uvedbi taks za prehod čez mejo, da očitno niso upoštevali vrste mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela SFRJ in v katere bi izdaja zakona lahko bistveno posegla. dejali, zato bi tak ukrep nasproti val težnjam po povečanju izvoza. Ta se. kot je vsem jasno, ne mo re povečati brez pogostih potovanj in podrobnega raziskovanja svetovnega tržišča. Predstavniki turističnega gospodarstva so ponovno opozorili, da lahko ta zakon, katerega predlagajo po sprejetju ukrepa sveta guvernejev, po katerem je mogoče samo enkrat letno nesti iz države 1500 din. postavi pod vprašaj turistično menjavo z večino držav, katerih državljani prihajajo v Jugoslavijo na oddih, (dd) ga nega zločinca Artukoviča, da ne bi izgnali iz ZDA pa je dejal, da jugoslovanska javnost z veliko pozornostjo spremlja delo ameriških pravosodnih organov v tem primeru. Glede podtaknjene bombe v avtomobilu iraškega vojaškega edal atašeja v Beogradu, pa je pov< le, da je preiskava še v teku. (dd) LONDON — Če bo zmagala na prihodnjih splošnih volitvah, bo laburistična stranka sklenila, da Velika Britanija izstopi v teku 12 mesecev po prevzemu oblasti iz EGS. To je sklep, ki ga je sprejel poseben odbor ,ki so ga imenovali po zadnjem kongresu stranke in ki je v tej zvezi pripravil zadevno poročilo. (Poseben dopis) VARŠAVA — Izredni kongres Poljske združene delavske partije deluje »brez voznega reda*. Le tako lahko pojasnimo zasedanje najvišjega partijskega foruma, saj delegati zasedajo dan in noč tudi mimo vseh programov oziroma dnevnih redov. To zgolj pojasnjuje pomembnost srečanja in odločitev, ki naj bi jih sprejeli. Na zaprti plenarni seji, ki se je zaključila včeraj po polnoči, je kongres na osnovi komisije, ki jo je vodil Grabski (proučevala je stopnjo odgovornosti bivših voditeljev partije), sklenil, da izključijo bivšega prvega sekretarja Edwarda Giereka iz vrst PZDP, s seznama članstva pa so črtali še šest bivših funkcionarjev, med njimi tudi bivšega premiera Edvvarda Babiucha. Ta odločitev kongresa je včeraj močno odmevala med tujimi o-pazovalci, priobčili pa so jo tudi poljski časniki, čeprav zdaj še brez velikih komentarjev. Razprava o poročilu »komisije Grabskega* je bila dolgotrajna in zeb kritična, še posebej, če vemo, da je kongres na začetku odklonil razpravo. Tokrat pa jo je »dopolnil* s tem, da je imenoval tudi krivce za položaj, v katerem s* je znašla Poljska. Vse to, kar se dogaja v varšavski palači kulture in znanosti, je izraz splošne želje delegatov, izmed katerih je večina prvič na kongresu, da ne želijo sklepati o ničemer, kar je pripravljeno vnaprej, temveč da so oni tisti, ki bodo na osnovi prave demokratske razprave odločali o smereh razvoja poljske partije oziroma o vseh najpomembnejših odločitvah. To je torej obenem tudi odločen izraz obračuna s preteklo prakso, ki je po mnenju večine tudi popeljala deželo v politično in gospodarsko krizo. V poplavi predlogov delegatov, ki smo jih lahko slišali v dosedanji razpravi, je pozornost, kako si zamišlja bodoči razvoj Poljske, še zlasti pritegnil govor Wieceslawa Rakowsl.ega, podpredsednika vlade in glavnega urednika «Polytike». Rakowski meni, da edinole reforme lahko rešijo deželo. PZDP se mora rešiti konservativnih sil, je dejal, in priznati bi morali vse tiste sile, ki tvorijo današnjo poljsko resničnost, torej tudi sindikat Solidarnost in Cerkev oziroma obe manjši stranki, demokratsko in Združeno HtiiifiiHiiiitumittiiiiiiini SREČANJE ARABSKIH DRŽAV 0PEC V TAIFU Težko urejevanje razmer na svetovnem trgu z nafto Saudska Arabija ne bo zmanjšala svoje proizvodnje natte - Spori tudi med naltnimi družbami TAIF — V sredo zvečer so se v Taifu nepričakovano zbrali ministri za nafto arabskih držav, ki so včlanjene v OPEČ, Razpravljali so o organizacijskih problemih te ustanove, posebno pozornost pa so posvetil vzpostavljanju ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na svetovnem tržišču z nafto. Rezultati .srečanja niso zadovoljili držav udeleženk. Saudska Arabija namreč še naprej vztraja na zahtevi, da je treba zaradi sedanje svetovne gospodarske krize poceniti to dragoceno surovino in da bo šele takrat tudi sama pripravljena zmanjšati proizvodnjo nafte za približno milijon sodov na dan, od sedanjih 10,3 na 9 milijonov. Druge arabske države proizvajalke nafte so namreč zmanjšale črpanje nafte in so jo le za malo pocenile, podobno zahtevajo tudi od riadske vlade. Kljub vztrajanju Saudske Arabije pa je v zadnjih tednih povpraševanje že preseglo ponudbo. Ravnatelj ustanove Petroleum Industry Research Fundation, John Licht-blau je namreč izjavil, da se je svetovna proizvodnja nafte zmanjšala za približno 2 milijona sodov na dan. Revija Petroleum Intelli-gence Weekiy pa celo trdi, da je proizvodnja držav članic OPEČ padla v zadnjem desetletju na najnižjo raven 22 milijonov sodov na dan. Zahodne države naj bi sedaj imele na razpolago približno 44 milijonov sodov na dan, potrebovale pa bi jih 64. Primanjkljaj krijejo iz rezerv. Rezerve zahodnih naftnih družb naj bi do pred nekaj tedni znašale 6 milijard sodov, 600 milijonov nad tradicionalnim nivojem. Strokovnjaki sicer menijo, da tudi med naftnimi družbami potekajo mrzlična pogajanja med tistimi, ki želijo izkoristiti sedanji trenutek in prisiliti države proizvajalke nafte na nižje cene in tistimi, ki računajo na možno oživitev zahodne industrije in z njo povezano večjo porabo nafte. Haled bo poravnal stroške za popravilo iraškega reaktorja RIAD — Saudova Arabija je sklenila, da bo prevzela vse stroške za obnovo iraškega jedrskega reaktorja, ki je bil uničen z izraelskim zračnim napadom 7. julija. Vest je sporočil minister za informacije Jamani, ki je dodal, da je sklep v tej zvezi sprejel sam kralj Haled. Kralj je o tem seznanil tudi francoskega predsednika Mitter-randa, ko je 13. junija uradno obiskal Francijo. Rafsandžani spet izvoljen za predsednika «madžlisa» TEHERAN — Teheranski radio je sporočil, da so ajatulaha Rafsandža-nija ponovno izvolili v predsedstvo iranskega parlamenta - »madžlis* s 140 glasovi in 27 belimi glasovnicami. Sajeda Hoiniho (stranka islamske republike) so izvolili za prvega podpredsednika, za drugega pa Alija Parvareša. RIM — Italijanski parlament včeraj ni izvolil novega člana u-stavnega sodišča, ki bo zamenjal Leonetta Amadeija. Kandidat socialističnega tabora Federico Mancini je namreč prejel le 573 glasov, potreboval pa bi jih vsaj 635. Senatorji in poslanci bodo ponovno glasovali v četrtek. ljudsko stranko. Največjo šanso p« vidi v samoupravljanju, v katerem naj bi sodelovali vsi delovni ljudje — z vso odgovornostjo. Včeraj popoldne je začelo z delom tudi 16 komisij, ki imajo v svojih programih osnovne usmeritve partijske aktivnosti o vseh najpomembnejših političnih družbenih in gospodarskih problemih. Dnevnik Trybuna ludu, ki praktično objavlja sleherno besedo, izrečeno na kongresu, še posebej pozorno piše o «metodah demokracije* kongresa in poudarja, da je v tem trenutku to zelo pomembna stvar, še zlasti ker mora demokracija znotraj PZ DP služiti kot primer vsej državi. Dopoldne pa je plenum nadaljeval razpravo o proceduri volitev prvega sekretarja, CK in ostalih organov partije. Zvedelo se je, da se bo število članov CK povzpelo na 200 in da je 275 kandidadov. Volitve bodo danes, kongres pa naj bi se s sprejetjem dokumentov Edward Gierek *....... e Hb- v- Edward Babiuch končal jutri oziroma najkasneje v nedeljo. Varšavski tisk je včeraj objavil tudi poziv Lecha Walese članom Solidarnosti, naj se te dni pa tudi v bodoče vzdržijo stavk in provokacij, ki jih tukaj ne manjka. VAŠO GASAR Končano zasedanje socialistične internacionale BONN — Socialisti potrjujejo stališče ZDA. da je namestitev sovjetskih raket SS 20 v bistvu porušila ravnotežje med obema velesilama, obenem pa ugotavljajo, da so voditelji SZ, med nedavnim o-biskom Brandta v Moskvi, izrazili pripravljenost, da se pogajajo o tem vprašanju. To so v skrčeni o-bliki sklepi socialistične internacionale. ki je včeraj končala dvodnevno zasedanje v Bonnu Na posebni tiskovni konferenci ie nien predsednik Brandt poudaril bistvene novosti v stališču SZ in jih o-značil za »važne, koristne in dobre*. Imenovali predsednike poslanskih komisij RIM — Po predvčerajšnjem imenovanju poslanca SVP Riža za predsednika poslanske komisije za ustavna vprašanje, so poslanci včeraj izvolili predsednike še ostalih komisij. ^Novi predsedniki najpomembnejših komisij so: zakonodajna komisija Dino Felisetti (PSI); komisija za proračun, Giuseppe la Loggia (KD); komisija za notranje zadeve, Oscar Mammi (PRI); komisija za zunanje zadeve. Giulio Andreotti (KD); komisija za finančna in zakladna vprašanja, Emilio Rubbi (KD); komisija za obrambna vprašanja, Alfredo Biondi (PL I); komisija za šolska vprašanja, Pier Luigi Romita (PSDI); komisija za delo, Alfonso Salvatore (PSI); komisija za zdravstvo, Salvatore Uršo (KD); komisija za javna dela, Giuseppe Botta (KD); komisija za prevoze, Giulio Bernardi (KD); komisija za kmetijstvo, Franco Bortolani (KD). NEIZBEŽNA ODLOČITEV ZARADI NEIZPOLNJENIH OBVEZ OBČINSKEGA SVETA Predsednik nadzornega odbora bo danes imenoval komisarja za odobritev proračuna tržaške občine Vse bolj verjetno imenovanje prefekturnega komisarja za upravljanje občinskih poslov in razpis predčasnih volitev - Pokrajinska federacija KPIpripisuje vso odgovornost za nastali položaj krščanski demokraciji in Listi za Trsi Danes dopoldne ob deveti uri bo na sedežu deželnega odborništva hi krajevne uprave v Miramarskem drevoredu, predsednik pokrajin ga nadzornega odbora socialista Del Tutto, podpisal dekret, s katerim bo imenoval komisarja «ad actum* za odobritev občinskega proračuna. Kdo bo funkcionar, ki bo prevzel to nalogo, se sinoči še ni ve delo; po nekaterih glasovih naj bi šlo za osebo iz goriškega pokrajinskega nadzornega odbora. Ta komisar se bo nato podal v tržaško občinsko palačo, kjer bo moral pregledati in podrobno proučiti proračunski dokument za finančno leto 1981, ki ga je skupščina z večino glasov zavrnila na seji 1. julija, in ga nato odobriti. Sklep o imenovanju komisarja «ad actum* za odobritev občinskega proračuna je predsednik nadzornega odbora sprejel potem, ko se občinski svet ni držal njegovega «opo-mina», v smislu katerega bi moral občinski proračun odobriti pred 13. julijem. Ta rok je že zdavno zapadel, pokrajinski nadzorni odbor pa ni hote! takoj sprejeti te odločitve in je očitno čakal na zaključke seje občinskega sveta, ki jo je občinski odbor sklical za sinoči. V teku so namreč bila posvetovanja za oblikovanje nove trdne večine, ki •iiiiiiMiftikiimiiiiKiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiHiriiitiiiffiiimtiiiiitiiiiiiiiiitmtiiiiiiiiiH BILANČNI PREBITEK ZNAŠAL NAD 606 MILIJONOV LIR Tržaški Lloyd: poslovno leto 1980 res spodbudno Naložbe za modernizacijo ladjevja: 337 milijard lir naj bi kot prvi akt že na sinočnji seji odobrila proračunski dokument in tako preprečila nastop komisarske uprave. Največ pričakovanja pa je bilo za sklep skupščine izvoljenih svetovalcev Liste za Trst, ki bi se morala v sredo zvečer, pred že sklicano občinsko sejo, izreči o možnosti sodelov %-ja z ostalimi političnimi silami. it>t znano pa se je skup- Delničarji Tržaškega Lloyda, plovne družbe iz sklopa Finmare, so na občnem zboru pod predsedstvom Alfreda Berzantija odobrili poslovni obračun za leto 1980. Promet je zna šal 191,8 milijarde lir, to je 52,5 milijarde ali 38 od sto več kakor v poslovnem letu 1979. Bilančna aktiva je tako dosegla nad 606 milijonov lir nasproti 572 mil. lir leta 1979. Kakor je naglasil Berzanti, je družba prebrodila težave, ki so izvirale iz mednarodne krize na tem področju. V vsem letu 1980 so ladje Tržaškega Lloyda prepeljale nad 817.000 ton raznih tovorov (41.000 ton več kot leto prej); samih kontejnerjev je bilo skoraj 200.000 (približno 18.000 več kot predlanskim). V začetku minulega desetletja so 49 odstotkov ladjevja tržaške družbe sestavljale potniške in 51 od sto tovorne ladje, danes ima Tržaški Lloyd izključno trgovinske ladje, visoko specializirane in tehnološko izpopolnjene, s tovorno zmogljivostjo, ki je dvakrat večja kot je bila leta 1973. V to je bilo vloženih 337 milijard lir. »Tolikšne naložbe v tako kratkem obdobju,* je poudaril Berzanti. «ni družba v 150 letih obstoja še nikdar izvršila.* Tržaški Lloyd zaposluje 1.763 o-seb, od tega je 1.353 pomorščakov. Jutri bodo nagradili kriške vinogradnike V prostorih osnovne šole »Albert Sirk* v Križu bo jutri, 18. julija, ob 19. uri zaključna svečanost ob podelitvi nagrad udeležencem XIV. razstave domačih vin. Predlogi PSI v zvezi s Stalnim gledališčem F-JK Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine se že dalj časa nahaja v težavah organizacijskega in upravnega značaja. S tem v zvezi je pokrajinsko tajništvo PSI predlagalo, da bi takoj sestavili začasni upravni odbor, ki bi premaknil sedanji kritični položaj gledališča z mrtve točke. Začasni odbor bi moral imenovati sedanji upravni svet. V njem naj bi bili predstavniki vseh političnih sil. ki so zastopane v upravnem svetu ter predstavnika sindikata in deželne gledališke ustanove. Začasni odbor naj bi po mnenju PSI sestavil program za sezono 1981-82. proučil predlog župana Ce-covinija, da bi gledališče prešlo pod občino skupaj s poslopjem gledališča Rossetti in predlog deželne- j ga odbornika za kulturo, predlog, ki ga vsebuje tudi zakonski osnutek o kulturnih dejavnostih. cu poziva predsedstvo gledališča, da čimprej skliče upravni svet. Gmotne izboljšave za osebje zavodov za poklicno izobraževanje Na sedežu deželne uprave je pristojni odbornik Barnaba te dni sprejel predstavnike ustanov, ki se ukvarjajo s poklicnim izobraževanjem mladine, s predstavniki šolskih sindikatov in sindikatov CGIL, CISL in UTL, da bi skupaj obravnavali vprašanje polnega izvajanja določb ustrezne delovne pogodbe na območju Furlanije-Julijske krajine. Na seji so se dogovorili o naslednjem: učno osebje, zaposleno pri zavodih za poklicno izobraževanje, bo za razdobje oktober 1980 — ja nuar 1981 prejelo enkratno vsoto 200.000 lir; vsem zaposlenim bodo priznane gmotne izboljšave, ki jih predvideva nova pogodba, od 1. februarja 1981 dalje; poleg tega jim bo k plači priznan povišek v razmerju 10%, izračunano na podlagi dejansko opravljenih delovnih ur; izobraževalnim zavodom pa bo dežela v letu 1982 nakazala sredstva za kritje višjih predvidenih izdatkov na račun odpravnin. ščina končala brez konkretnih rezultatov: Lista za Trst je vsako odločitev odložila na jutrišnji dan, ko se bo v popoldanskih urah v hotelu Jolly zbrala skupščina njenih pripadnikov, ki bo morala izreči končno besedo o tem vprašanju. Zaradi takega zaključka skupščine LpT je odpadla tudi sinočnja občinska seja. Včeraj dopoldne se je namreč sestal občinski odbor, ki ga sestavljajo samo člani LpT, in sprejel to odločitev. Kot znano se je občinski svet sestal že v ponedeljek, zaradi posvetovanj v teku in v upanju na dosego sporazuma med KD, LpT ter drugimi laičnimi in socialističnimi silami, pa so sejo takoj prenesli na včerajšnji dan. Ker teh nekaj dni odložitve ni prineslo konkretnih rezultatov, je bil pokrajinski nadzorni odbor, oziroma njegov predsednik, prisiljen imenovati komisarja «ad actum* za odobritev proračuna. Jutri popoldne se bo sicer zbrala skupščina pripadnikov Liste za Trst, ki bo morala dokončno odločati o možnosti sodelovanja z ostalimi silami : sodeč po skupščini v razna upravna telesa izvoljenih listinih svetovalcev, je že mogoče precej zanesljivo reči, da je ta možnost dokaj oddaljena, saj v njenih vrstah močno prevladuje težnja po odklanjanju vsake oblike sodelovanja z ostalimi strankami, predvsem pa s KD. Jutrišnja skupščina LpT bo zato po vsej verjetnosti potrdila to težnjo, s čemer se bo dejansko odprla pot razpustu občinskega sveta in predčasnim volitvam. Prva in edino reakcija po negativnem zaključku skupščine LpT in po preklicu sklicanja sinočnje občinske seje, je prišla iz komunističnih krogov; v tiskovnem poročilu strankinega pokrajinskega tajništva je med di-ugim rečeno, da se je po zavrnitvi Cecovinijevega proračuna odprla zmedena in dvoumna faza. ki še veča zaprepadenost prebivalcev do določenih sil. Nasprotno pa je KPI predlagala edino možno demokratično re šitev, ko je zahtevala odstop ob- sredo sprejeti točnega stališča o predlogu KD o sporazumu med o bema strankama: medtem pa je že zdavno zapadel rok, ki ga je postavil pokrajinski nadzorni odbor za odobritev proračuna, tako da se .je že začel postopek za imenovanje komisarja. Tajništvo tržaške federacije KPI je zato mnenja, da sta KD in LpT odgovorni za tako stanje na občini in za možne predčasne volitve. Mnenja .je tudi, da je njen predlog o alternativi razvoja in obnove za Trst še vedno zelo aktualen: ta alternativa naj bi slonela na enotnem sodelovanju levice — zaključuje tiskovno poročilo KPI — predvsem pa na sodelovanju s socialisti, da bi na tak način premostili vzdušje politične dvoumnosti in manevrov za dosego oblasti, ki sta jih uvedli KD in LpT. PRVA DEŽELNA KOMISIJA SPREJELA USTREZNI OSNUTEK •w Sest milijard lir jamščin gledališčem v naši deželi V poštev pride tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu VELIK USPEH KOMUNISTIČNEGA PRAZNIKA 0' Madžarski folklorni plesi na festivalu Unitd in Dela Prva deželna komisija je včeraj soglasno sprejela zakonski osnutek o nadaljnjih prispevkih gledališkim ustanovam. Gre za 6 milijard lir jamščin, ki bi jih morali porazdeliti med našim Slovenskim stalnim gledališčem, italijanskim stalnim gledališčem in gledališčem Verdi. S tem bo zagotovljen redni zaključek letošnje sezone našega gledališča in začetek prihodnje sezone. V kratkem bodo o zakonskem osnutku razpravljali v deželnem svetu. Medtem so se načelniki svetovalskih skupin na zasedanju, ki mu je predsedoval predsednik deželnega sveta Colli dogovorili o nadaljnjem delovanju deželnega sveta v juliju. Zaradi velikega števila ukrepov, ki so jih v zadnjih dneh sprejele razne deželne komisije, se bo deželni svet sestal od ponedeljka, 20.. do petka, 24. julija, na dopoldanskih in popoldanskih sejah, razen torka, ko se bo sestal le dopoldne. Popoldne je namreč predviden sestanek prve komisije, na katerem bodo razpravljali o nekaterih spremembah proračuna. Deželni svet se bo nato spet sestal v ponedeljek, 27. t.m. (vedno dopoldne in popoldne), in v naslednjih dneh do izteka predvidenega programa. Med najbolj pomembne ukrepe, ki bodo predmet obravnave, sodijo zakonski osnutki o družbeno - sanitarnih službah, o kulturnih dejavnostih in o prispevkih kmetijstvu. Po poletnih počitnicah se bo deželni svet sestal 16. septembra. Izidi usposobljenostnih izpitov za vrtnarice Na šoli za otroške vrtnarice so objavili včeraj izide usposobljenostnih izpitov. Izdelali sta Damjana Sedmak in Adriana Margon, štiri dijakinje imajo popravne izpite, ena dijakinja je pripuščena k didaktičnemu nastopu v šolskem letu 1981-82, ena dijakinja pa ima popravni izpit iz didaktike v šolskem letu 1981-82. L *£& V okviru festivala komunističnega tiska prodajajo tudi zanimive knjig« In organizatorji, tržaški komunisti' so jim tudi tokrat postregli z res zanimivim in kakovostnim progra- Velika množica ljudi, mladih in manj mladih, je ob botrovanju lepega poletnega vremena tudi včeraj preplavila razstavišče pri Mon-tebellu, kjer te dni poteka pokrajinski festival «L’Unita* in »Dela*. ........................................»mu...................................................................... V SINDIKALNIH KROGIH DEBATA 0 SOŽITJU Zahteve po izvajanju dvojezičnosti na kongresih FILPC in FILS-CGIL Sindikalni organizaciji delavcev tiskarske ter kul-turno-umetniške stroke se nameravata zliti v eno V sihdikalni organizaciji CGIL zaenkrat ni čutiti počitniškega vzdušja. Sindikalno življenje je nasprotno zelo živahno. Skoraj ne mine dan, da bi ne bil na sporedu kongres ene ali druge stranke. Med temi sta bila pred nedavnim tudi deželni kongres sindikata delavcev tiskarske in papirniške stroke FILPC-CGIL in kongres sindikata delavcev v kulturno - umetniškem sektorju FILS-CGIL. O tem smo v našem dnevniku že poročali, radi pa bi še činskega odbora, ki bi omogočil ob- j enkrat opozorili na neko Doseb-novitev dosledne pobude, ki bi nost teh dveh kongresov. V obeh dovoljevala enotne rešitve za u-pravljanje mesta. Križale pa so se nevarne in škodljive politične operacije — pravi KPI — ki škodijo mestu in za katere sta predvsem odgovorni KD in LpT. Tajništvo tržaške federacije KPI zato obsoja dejstvo, da je bila ponedeljkova občinska seja na predlog Cecovinijevega odbora in s podporo KD, PSDI in PRI prenešena na včerajšnji dan, malo pred njenim za četkom pa je vedno na predlog odbora LpT, odpadla. Po mnenju KPI je do tega prišlo, ker skupščina izvoljenih LpT ni znala v IIIIIIIIIIIHIIinillllllllllMIllllllllllllliiillililiiliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiKiitKIllllIlflillUllllllllllllUliiiilMIliitHlnill Važno obvestilo SDGZ obrtnikom in trgovcem V teh dneh prejemajo obrtniki v naši pokrajini sveženjček poštnih položnic za plačevanje socialnih in zdravstvenih zavarovanj. Ker je novost, saj je doslej to plačevanje potekalo preko davčnih izterjeval-nic z davčnimi kartelami, opozarjamo obrtnike na nekatere podrobnosti. Novost namreč ni samo v poštnih položnicah, temveč tudi v sa-moobdavčevanju, ki ga predvideva zadnja položnica. Položnic je namreč pet. Naslovna stran obsega obnovo razporejenih obrokov, prva položnica je bela, ker sta prva dva obroka združena in zapadejo 25. 7. 1981, kot je razvidno iz druge položnice. Tretji obrok najdemo na tretji položnici, plačati ga je treba do 25. 10. 1981, četrti obrok pa je na četrti položnici in ga moramo poravnati do 25. 1. 1982. Peto položnico moramo izpolniti sami s tem, da izračunamo 2% prijavljenega podjetniškega dohodka (reddito d'impresa) obrazec G ali Gl davčne prijave za leto 1980. Ta obrok je treba poravnati najkasneje do 31. 7. tega leta in velja kot prispevek za zdravstveno oskrbo. V bistvu so prve štiri položnice izračunane po običajnem kriteriji — fiksna kvota za podjetnika, fiksna kvota za morebitne družinske sodelavce, fiksna kvota za osebe v breme; dodatno novost in s tem seveda še dodatno obremenitev (tudi fiksne kvote so poskočile in startajo od 794.600 dalje) pa predstavlja t.i. sistem samoobdav-čenja. Vse zainteresirane opozarjamo zlasti, da ne zamudijo roka, ker bo drugače INPS zaračunal krepke pasivne obresti. Za podrobnejša pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo ali na urade Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in Gorici, ali na urade patronata INAC v Trstu. Sedaj so omenjene poštne položnice pričele dotekati tudi za trgovce, kar pomeni, da gornja navodila SDGZ veljajo tudi zanje. Za nadaljnja pojasnila naj se trgovci vsekakor zglasijo pri SDGZ. Temu postopku bodo podvrženi še drugi samostojni delavci, kot n.pr. kmetje, seveda z drugačno zapadlostjo obrokov. primerih so namreč posvetili precejšnjo pozornost vprašanjem so žitja med italijansko večino in slovensko manjšinsko narodnostno skupnostjo v teh krajih, oziroma vprašanju pravic, ki bi jih morali biti deležni Slovencu. Oba kongresa sta tudi vključila ta vprašanja v svoja zaključna dokumenta ter poverila nalogo svojim delegatom ha ‘pokrajinskem kongresu CGIL, da prenesejo zahteve o doslednem izvajanju dvojezičnosti v delavsko-sindikalnih krogih. V zaključnih dokumentih .je nadalje tudi rečeno, da ni skrb za razvoj slovenske narodnostne skupnosti, njenih informacijskih sredstev ter n.jene kulture samo stvar te skupnosti. temveč da so k temu dolžni prispevati vsi delovni ljudje in vse demokratične sile. Vsa družba je torej poklicana, da soustvarja pogoje za ohranitev in razvoj slovenske tiskane besede in prav tako mora biti skrb vse družbe, da se ohranijo naše gledališče in druge kulturne ustanove. Stališča in obveze, ki sta jih sprejela sindikalni organizaciji FI LS in FILPC-CGIL na svojih kongresih, so še toliko bolj pomemani, če upoštevamo, da se nameravata ti dve organizaciji stopiti v eno samo in postati tako sindikat, ki bi zaobjemal vse plati tako in formacije kot kulture. Ob takšni združitvi bo mogoče še celoviteje obravnavati kulturno problematiko sploh in v tem okviru tudi na celovitejši način specifično problematiko slovenske narodnostne skupnosti. Obstoj naše narodnostne skupnosti je namreč v veliki meri odvisen tudi od obstoja in razvoja slovenskega tiska v zamejstvu, pa tudi od vseh tistih kulturnih u-stanov in organizacij, kot so Slovensko stalno gledališče, slovenski radio, Glasbena matica itd., ki imajo pomembno vlogo pri utrjevanju narodne in družbene zavesti. Ves ta razvoj pa je po mnenju omenjenih sindikalnih organizacij, ki bosta v prihodnje nastopali združeno, tesno povezan z zorenjem vse demokratične družbe v Italiji, kajti boj slovenske narodnostne skupnosti za enakopravnost je tudi boj vsega Pokrajinsko tajništvo PSI na kon- OB MEDNARODNEM SIMPOZIJU 0 NADOMESTNIH ENERGETSKIH VIRIH PBl MIHAMARU Sončno energijo bi s pridom uporabili tudi v kmetijstvu Razgovor s pobudnikom seminarja prof. Ciuseppom Furlanom s tržaško univerze Na sedežu mednarodnega centra za teoretsko in jedrsko fiziko se je v torek začel zanimiv simpozij, ki je posvečen vprašanju alternativnih energetskih virov. Glavni pobudnik in organizator simpozija je prof. Giuseppe Furlan s tržaške univerze. Prof. Furlan je tudi javno odprl simpozij v odsotnosti ravnatelja miramarskega centra, Nobelovega nagrajenca prof. Abdusa Salama. Simpozij bo trajal štiri tedne. V prvem tednu bodo znanstveniki in fiziki razpravljali na splošno o nadomestnih energetskih virih; drugi, tretji in četrti teden pa bodo posve čeni tehničnim problemom v zvezi z glavno temo simpozija. Srečali smo se s prof. Furlanom in ga profili, naj nam v glavnih obrisih predstavi simpozij in njegove značilnosti. «Mednarodni center za teoretsko fiziko», nam je: dejal prof. Furlan, *se že vrsto let ukvarja z vprašanji, ki niso strogo vezana na teoretsko fiziko. To pomeni, da obravnavamo tudi neobičajne energetske vire, ki jim pravimo tudi obnovljivi, dopolnilni in pa alternativni energetski viri. Do tega je prišlo, ker smo se zavedali, da se sedaj začenja e-nergetski prehod». «Prvenstveni čili letošnjega simpozija*, je nadaljeval prof. Furlan, »je ta, da izpopolnimo naše poznavanje na tem področju. Pri tem je treba poudariti, da ne gre samo za poglabljanje tehničnih vidikov, ampak in predvsem za to, da postavimo vse, kar bi lahko pripomoglo k razvoju teh alternativnih virov (kot so npr. sonce, veter, geo-termična energija in pridobivanje energije iz odpadkov), v okvir, ki mu pravimo energetski sistem*. tPrvi teden je posvečen splošnim vidikom nadomestnih virov energije, v naslednjih treh pa bomo obravnavali razne tehnike in njihov razvoj za uporabo sončne energije. Iz tega izhajajo razne teme, kot so na primer pretvorba sončne energije v elektriko, ali pa kemična pretvorba sončne energije, do katere pridemo z reprodukcijo fotosinteze. Končno bomo tudi obravnavali uporabo sončne energije v kmetijstvu, saj bi bilo to zanimivo in koristno predvsem za države v razvoju.* tPrvo lekcijo splošnega značaja je imel prof. Elias in tu moram poudariti prisotnost in doprinos številnih italijanskih znanstvenikov. Simpoziju prisostvuje in na njem sodeluje tudi veliko število tujih znanstvenikov, v glavnem so to znanstveniki iz držav v razvoju, iz Latinske Amerike, Afrike, Azije, zlasti z Bližnjega in Dolnjega vzhoda. Vsekakor je na seminarju prisotnih tudi veliko evropskih znanstvenikov, predvsem iz vzhodnih držav. Omenim naj še množično navzočnost jugoslovanskih, poljskih, romunskih in bolgarskih znanstvenikov*. D. M. delavskega gibanja, katerega osnovni cilj naj bi bil osvobajanje delovnega človeka izpod kakršnegakoli jarma, ne le v gospodarskem ali družbenopolitičnem smislu, temveč tudi izpod jarma etničnega in jezikovnega zatiranja, V to demokratično logiko se torej uokvirja zahteva sindikatov FI Po oskrumbi naših spomenikov Kaznovali zločinec! Zveza komunistične mladine «Marjan Štoka* s Proseka Kon-tovcla je s tiskovnim sporočilom ostro obsodila podli napad neofašističnih skrajnežev na spomenike padlih partizanov iz NOB na Proseku in Opčinah, v Gropadi in Bazovici. Takšna , dejanja, je rečeno v sporočilu, globoko ranijo slovensko narodnostno skupnost vinjenih i-dealih. Komunistični mladinci pozivajo nazadnje tržaške oblasti, naj nemudoma ukrepajo proti zločincem. LPC in FILS po doslednosti pri izdajanju dvojezičnih članskih izkaznic in uresničevanju drugih pravic. Ta naklonjenost ni sicer dejansko nič novega v naprednih sindikalnih krogih, vendar je treba tudi pri tem vedno znova preverjati, v kakšni meri se v posameznih primerih prehaja od besed k dejanjem, kajti naše narodnostne zahteve ne naletijo ravno vedno in povsod na popolno razumevanje. V OBČINI DEVIN - NABREŽINA Natečaj za službo v otroških vrtcih Občina Devin - Nabrežina je razpisala natečaj na podlagi listin za dodelitev poverjenih mest in su-plenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1981/82 Interesentke morajo predložiti ustrezno prošnjo — na kolkovanem papirju — občinski upravi najpozneje do 18. julija, to je do prihodnje sobote. Začetna plača: 4.140.000 lr letno plus morebitne doklade in odškodnine, ki jih določa zakon. Raziskovalni center in razvoj industrije v očeh komunistov Znanstveno-tehnični ter pod-jetniško-proizvajalni krogi dajejo vedno večjo važnost znanstvenemu in tehnološkemu raziskovanju. Zelo aktualna je ta problematika tudi v našem mestu, bodisi zato ker i-mamo pri nas različne priznane univerzitetne ustanove bodisi zaradi tega. ker so v naši okolici določili ozemlje za raziskovalni center ter predlagali, da bi v mestni okolici zgraditi evropski folosinhrotron. Da bi nadaljevali z diskusijo o vlogi znanstvenega raziskovanja v naši deželi, ki se je razvila pred kakim mesecem na srečanju na tržaški univerzi, prireja krožek za družbenopolitična vprašanja «11 Cantiere*, ki se je predstavil s humorističnim in zabavnim de-lom rleri le comiche». Veliko zornost prisotnih je izvabil koncert ricmanjske godbe na pihala, ki s< je, pod vodstvom kapelnika Evgens Krizanouiskega, predstavil z ugl°' jenim koncertom. Tudi sejna dvorana, kjer so, 11 okviru ciklusa o novejšem nemškem filmu, vrteli Fassbinderjevo dele tPoroka Marije Braun*, je bila Pie' polna večinoma mladih obiskovalcev. Praznik v prazniku pa je b® gotovo nastop madžarskega folklor-nega baleta iTisza* iz Szolnoka, I* je v glavnem paviljonu očaral publiko s karakterističnimi madžarskimi in ciganskimi plesi, seveda cb spremljavi nenadomestljivi violine. Današnji program predvideva nastop folklorne skupine SKD Tabor z Opčin (ob 19.30). nakar bo k®* osrednja točka jutrišnjega dne nastopila folklorna skupina «/ danze-rini di Lucinico* (ob 20. uri). Z®| tem bo igral nam znani ansambel Lojzeta Furlana, ob 21.30 pa bo na sporedu gledališka skupina C IR* z delom «Racconti d'estate*. Juth se bo končal ciklus o novejšem nemškem filmu z delom (prvič v Trsta) Rainerja Wernerja Fassbinderja rStrah požre dušo* (ob 21. uri). Ob 20. uri bo sen. Paolo Šema vodil ®" gled razstave o sindikalni dejavnosti v Trstu, ki jo je pripravil št®' dijski center CGIL. II. kongres FIOM-CGIL —V -Pordenonu se je včeraj zač®l tridnevni II. kongres kovinar j®1! FIOM-CGIL. Uvodno poročilo je P®-dal Graziano Pasquai. Kongres s* zaključi jutri, v soboto, z zaključldj ki jih bo razgrnil glavni tajnik FIOM in FLM Pio Galli. Kongresisti s0 si zastavili kot cilj predložitev lastnega političnega predloga za rešitev vprašanj, ki so in bodo tudi * naslednjih mesecih sila aktualna i® pomembna: uravnovešen je industrijske proizvodnje v Furlaniji - Jul« ski krajini z odpravo kriznih točk' nova vsedržavna delovna pogodb® in pogajanja z rimsko vlado in P*** jetništvom glede žgočih problem®'1 davkov, pokojnin in cene dela. G®-vor je tudi o vlogi ter notranji *" notnosti sindikalnega gibanja v **' kočem desetletju. Obvestilo IACP Avtonomni zavod za ljudske hij? (IACP) obvešča, da je bil pod®« šan do 31. julija rok za predstavi^ prošenj za sodelovanje na natečaj® za dodelitev 37 stanovanj, ki rij gradijo v tržaški občini. PrejOT rok je zapadel zadnjega junija. potrebne informacije posreduje ura® za dodeljevanje v Ul. Ghirland®*® 43 od 8.30 do 11.30 vsak delavni* razen sobote. Občinski zdravstveni urad je javil seznam primerov nalezljivih JT bolenj za obdobje od 6. do 12. j*f ja. Zabeležili so 5 primerov škrl*' tinke, 10 primerov ošpic, 24 prin®^ rov nalezljivega vnetja priušesne *"’ navke (mgd katerimi 1 izven na*, občine), 2 primera srbečice, 3 ph. mere nalezljivega vnetja jeter, primer salmoneloze in 2 prim®1* vnetja lasišča. NI se izognil trčenju Na ortopedskem oddelku so raj sprejeli 38-letnega Iztoka njj piča iz Milj, ki se je ponesref v Ul. Coroneo, ko je s svojim ***** tornim kolesom trčil v avto J*®, 350, ki ga je upravljala Rosa N* seddu iz Ul. Cologna 71/1. Do sreče je prišlo, ker se je motor*, skušal izogniti trčenju s spred" vozečim avtom in je nenadoma *? v:l na levo. Repič se bo zaradi na in verjetnega zloma desn« zapestja zdravil 20 dni. Tržaški crodeoa Pravi »rodeo* je v naših neznan, zato pa poskrbijo za tjjjj. zabavo, ki spravlja ob živce ve'1* voznikov, številni motoristi in spisti, ki se s prikritim zadov®*, stvom, da obvladajo »železnega riT nja», nenadoma povzdignejo na nje kolo svojega vozila in sku*®£ v taki vožnji prevoziti čimveč **£ trov. Da strah voznikov in cev ni odveč, dokazuje včeraj&jC nesreča 19-letnega Paola Bisian«’ iz Ul. Antoni 3. Fant je vozil * L, spo po Ul. sv. Frančiška in k® E je preizkušal v tej umetnosti. J! nerodno padel. Utrpel je hud desnega kolena ter udarce po in levi nogi, za kar se bo m®** zdraviti 60 dni. Navodila SIP telefonskim naročnikom f čestitke Podjetje SIP, ki skrbi za telefonsko službo, javlja naročnikom, da da se je razdeljevanje novih telefonskih imenikov končalo. Osebje Podjetja je od začetka junija razdelilo med naročnike nad 115.000 n<-vib imenikov. Kdor novega imenika ni prejel (ali ga na domu ni hotel sprejeti), se lahko obrne na ustrezno osebje SIP (Trg Oberdan št. 5) v dopoldanskih urah od ponedeljka do vključno petka (med 8.15 in 12.00), s sabo pa mora prinesti stari imenik. Predložiti mora tudi posebni odrezek, ki so ga delili uslužbenci SIP med razdeljevanjem imenikov, ali pa račun, ki se nanaša na posameznikovo uporabo telefona. V telefonskem imeniku za obdobje 1981/1982 so že navedene nove Številke naročnikov s sesljanskega področja — številke so jim bile, bot znano, spremenjene junija letos. ŠD BREG s sodelovanjem PD Slovenec iz Boršta VABI 18., 19. IN 20. JULIJA V ZABREŽEC NA PRAZNE K BREGA JUTRI, 18. JULIJA: I ob 17. uri otvoritev praznika od 20. do 01. ure ples z ansamblom «ARIES» NEDELJA, 19. JULIJA ob 15. uri odprtje kioskov ob 18. uri koncert godbe na pihala «BREG» od 20. ure dalje ples z ansamblom «ARIES» PONEDELJEK, 20. JULIJA ob 18. uri odprtje kioskov od 20. ure dalje ples z ansamblom «ARIES» Točili bomo vino domačih kmetov — Nudili jedi na roštilju. PODPIRAJTE, SODELUJTE, POSTANITE ČLANI ŠD BREG! KD Lonjer - Katinara — ŠD Adria JUTRI, 18., IN V NEDELJO, 19. JULIJA VAŠKA ŠAliRA V LONJERJI) Pester športni program jutri in v nedeljo. V nedeljo ob 18. uri kulturni program s sodelovanjem mladinske folklorne skupine Rdeča zvezda iz Saleža. Oba večera ples z ansamblom »Pomlad*. VABLJENI! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje delovni mesti mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. j* Gledališča VERDI .Danes, 17. julija, ob 20.30 Gil-"®rtova opereta »La casta Susanna*. Orkester gledališča Verdi bo vo-®1 Gert Meditz, protagonista Elena *ilio in Antonio Bevacqua ter še Au-*°ra Banfi, Gino Pernice. Evelina “Ironi, Riccardo Peroni, Maria Lore ??n, Luigi Palchetti, Gianna Jenco, ‘"'no Robi, Claudio Giombi, Gianfran c° Saletta in Dario Zerial. # v „ Jutri, 18. julija, ob 20.30 bo v okviru Operetnega festivala v Ver ulju prva predstava Kalmanove o-JJrete «Grofica Marica*. Orkester S'edališča Verdi bo vodil Oskar Da-*?°n. zbor Verdijevega gledališča ^ndrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi. scenograf Uberto Bertacca, Kostumi Sebastiano Soldati, koreografa Gino Landi. Med pevci gre zla-omeniti naslednje: Elena Zilio, J/aetano Scand, Aurora Banfi, Gi-D.0 Pernice, Riccardo Peroni, Orazio ijO^bio, Gianna Jenco in Giorgio ^alletta. Med debitanti na operet-ftetn torišču pa velja navesti Liano ,°lter. Umberta Raha in Franca JesUruma. Kino Miramarski park: »Luči in zvoki* ob 21.30 v slovenščini, ob 22.45 v italijanščini. Ariston 21.30 (na prostem) «Rock n'roll high schoob. Ritz 18.00 »Papillon*. Grattacielo 18.00 «11 gattopardo*. A. Delon, B. Lancaster. Aurora 17.00 «Taxi driver*. Capitol 17.30 «Morte di un allibrato-re cinese». Moderno 16.30 «Piccolo grande uo mo*. Lumiere 16.00 «Porno libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Un urlo dalle tenebre*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Le porno vo-glie di una ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Radio taxi girb. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Gioia morbosa del ses-so». Prepovedan mladini pod 18 letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «I| tre delloperazione drago*. Valmaura (poletni kino) 21.15 «L’oc-chio nel triangolo*. Razna obvestila Gobarska družina Bresadola obve šča svoje člane, da bo sedež v ulici Giustinelli 7 odprt vsak ponedeljek od 9. do 21. ure za klasificiranje nabranih gob. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tet. 732-627, predpraznična od 1! do 21. ure in praznična od 3. A 20 iire tel 68 441 Danes praznuje rojstni dan MALIJA MARC. Iskreno ji čestitajo in želijo vse najboljše Nada, Dario posebno pa mali Alen. Izleti SPDT prireja za izkušene planince 25. in 26. julija dvodnevni izlet v Dolomite na Tofano di Rozes in na vrh Fanis Sud. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 (telefon 040/767304), do vključno četrtka, 23. julija SPDT prireja jutri, 18., in v nedeljo, 19. t.m., dvodnevni izlet na Jalovec po Ozebniku. Zbirališče jutri, ob 14.30 pred Prosvetnim domom na Opčinah. Vabljeni! V nedeljo, 19. julija, priredijo starejši planinci izlet na Slavnik. Zbirališče ob 8. uri na avtobusni postaji — odhod ob 8.20 z avtobusom, ki pelje na Reko. Povratek z istim avtobusom. Za informacije telefonirati na št. 040/794545. Sekcija PSI Prosek - Kontovel vabi 2. avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel. Odhod s Proseka ob 6.30 Združenje Union - Podlonjer prire di dva izleta in sicer 19. julija v Lignano z ogledom živalskega vrta in 26. julija v Pieve di Cadore. Vpi sovanje v torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. vtaldirivo 30. Tel.: 64 459 SINOČI SE JE K BESEDI OGLASILO VEČ SVETOVALCEV DOLGA RAZPRAVA 0 PRORAČUNU V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU Zvečer najbrž ponovna seja - Komunist Cocea-ni ostro napadel politiko sedanjega odbora Mali oglasi telefon (040) 7946 12 PRODAJAMO trisobno hišo (jedilnico, spalna soba, kuhinja in shramba) z vrtom 650 kv. metrov. Interesenti naj v večernih urah pokličejo po telefonu' (0481) 882-247. PRODAM nesnice čiste pasme-Tom-šič-Sovodnjč, Ul. Brenner 7 (0481) 882064. MODE VALENTINA - Domjo vam nudi po znižanih cenah najrazličnejša oblačila. PRODAM šotor velik 4mX4.50m z -verando primeren za štiri do šest oseb. Telefonirati od 17. do 18. ure na št. '128-374. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM renault tl 6 v dobrem sta nj.u. Telefon 040/226129. OSMICO je odprl Alojz Kante -Praprot 18 Toči belo in črno vino. PRODAM gliser trimarano fiart 3,80 m motor crysler 20 KS — Cena 1.700.000 lir. Telefonirati na štev. 743-071. DAJEM privatne lekcije iz anglešči ne, italijanščine in latinščine. Telefon 040/774964. 15 LETNI fant išče zaposlitev v ba ru ali buffetu. Telefon 040/228164. PRODAM prikolico z dvema kolesoma po ugodni ceni. Telefon 040/228164. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam. Telefon (040) 52-277 ob uri kosila. PRODAM motor z c kros znamke SVVM Rotax cc 250 Informacije na PD v Gorici. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolon ji. Razgled na morje. Telefon 040/417402 - po 20. uri, Ozbič. Včeraj-danes °b I Prispevki Danes, PETEK, 17. julija ALEŠ .b 5.32 in zatone ob -iu _ Dolžina dneva 15.18 — Lu- * V7'de ob 21.07 in zatone ob 5.37. Jutri, SOBOTA, 18. julija MIROSLAV J/etrte včeraj: najvišja temperatu-0? 29 stopinj, najnižja 20,5 stopinje, lOisš' ur' 26,2 stopinje, zračni tlak Vl 5'< mb rahlo pada. brezvetrje, ftga 58odstotna, nebo skoraj jas- • • morje mirno, temperatura mor 22 stopinj ~ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Renzi, Carlo jjjjr, Erika Godini. iJ/MRLI SO: 74-letni Angelo Flora, firTrP' ^"Sgero Nasazio, 74-letni Ma Justini, 68 letna Norma Bianchi. Bi-, a Maria Zanmarchi, 78-letna b u"a Rosso vd. Deretich, 67 letni , 'hano Vlacci, 74 letni Cesare Vat- SJKMetni ~ ............ larL ______ __________ les!~1-® Cmiiu Franco, 81-letni A- Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Karla Križmančiča darujeta družini Križmančič in Ota 10 000 lir za ŠZ Gaja, 10.000 lir za šolo Karel Destovnik - Kajuh in 10 tisoč lir za Skupnost družina Opčine. -..SSES; .- - . RANCA nČCREDlTO HITRI E Sl F TRŽAŠKA- KREDITN A BANKA : •• ■ . S P. A. TRST - giilCA u. 1=1 L Z KI (2^1 16. 7. 1981 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski l.orin* Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 1.200.— 2.250,— 1.810,— 676,- 207.— 29.50 496,— 70.— 996,-445.— 157.— 230.— 197.— 20.- 30,75 30.50 Proračunska razprava v gori-škem občinskem svetu se prepočasi vleče brez vsakršnega zanimanja publike. Celo svetovalci so sinoči prišli s kar enourno zamudo na sejo. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, se razprava nadaljuje, vpisanih je še precej govornikov. zato ne vemo, če bo proračun že odobren v trenutku, ko bodo bralci imeli v rokah časopis. Najbrž se bo razprava z zaključki in glasovanjem nadaljevala še drevi. Precej ostrine je v svoj govor sinoči vnesel načelnik komunistične skupine Coceani. Njegov napad .je bil naperjen na celotni odbor, ki da ni pokazal nič novega kljub vstopu novih sil. na krščansko demokracijo, ki skuša s preverjanji reševati svoje notranje probleme in težave, na župana, ki ni poka zal nič sveže praktičnosti v vodenju občine, marveč io ic «pa-siviziral* in celo usmeril na desno. Zaradi tega. je dejal Coceani. je danes Gorica v deželi bolj izolirana kot prej. zaradi tega nimamo rezultatov gospodarske krize B. avgusta bo zapadel rok za rešitev podgorske predilnice, nimamo nobenega rezultata.. Coceani je napadel župana tudi zato. ker je bil proti svečanosti podelitve jugoslovanskih priznani tukajšnjim partizanom. Kritični do Krščanske de-i mokracije in do odbora so bili tudi nekateri svetovalci večine. Socialdemokrat Gentilc je obtožil odbor, da vodi preveč »direktorsko* občinske posle, da se Dremalo posvetuje z rajonskimi sveti in tudi z občinskim svetom. »Preveč ste avtoritarni*. ,ie delal socialdemokratski svetovalec, ki je sicer obljubil, da bo glasova! za proračun. Socialist Bruneilo je bil precej kritičen do nekaterih aspektov vodenja občinske in pokrajinske politike, ki jo nekateri vodijo tako, da bi zadovoljili svojo klientelo. V zvezi s sedanjim preverjanjem je dejal, da je treba stvari takoj razčistiti in če je nuja, tudi ločiti nekatere sile. Socialisti bodo glasovali za proračun, ker imajo čut odgovornosti, je dejal Bruneilo. podobnega kot lani. ko so sklenili podpreti koalicijo, vendarle ne bodo pasivno gledali, da bi se odnosi skalili in da bi se celotni položaj poslabšal. Bratuž (Slovenska skupnost) se je dotaknil predvsem slovenskih vprašanj, poudaril, da je glavna skrb Slovencev v tem trenutku globalna zaščita. Ko je govoril o šolskem vprašanju, je dejal, da je treba rešiti enkrat za vselej problem poslopij za slovenske šole, vključno s šolami v južnem delu mesta. Menil je tudi, da je treba ponovno sklicati konzulto za slovenska vprašanja. Treba je tudi omogočiti uporabo slovenskega jezika v javnih uradih. Bratuž je govoril tudi o nekaterih potrebah periferičnih ''asi, j ki so jih že nakazali rajonski sveti. ! Komunist Chiarion je v proračunski razpravi qbravnaval predvsem rajonske svete in njih pristojnosti. Kritiziral je občinski odbor, ker da je odstopil od prvotno zamišljene ideje, da bi rajonskim svetom dali veliko pristojnosti. Da ni v resni- ci tako, so dokazali rajonski sveti v kritiziranju od borovega dela ne glede na politično obarvanost večin v njih. Predlagal je tudi vprašanje izdatkov za delo rajonskih svetov. Prav tako o rajonskih svetih je govoril demokristjan Colella, ki se je poglobil v nekatera pereča vprašanja, ki zanimajo rajone, še enkrat predlagal, da bi v vsakem od njih namestili enega redarja in da bi v tako imenovanih socialnih centrih lahko občani naročali tudi razne dokumente. Socialdemokrat Bian-coni je izrazil upanje, da se bo delo občinske uprave izboljšalo z delom petih svetovalskih komisij. Ervino Nanut (krščanska demokracija) pa je kritiziral sedanjo politiko izdajanja trgovskih dovoljenj dejal, da je v Gorici preveč trgovin, ki so vezane le na kupce Podjetje Franc Čaudek iz Sovodenj je ob vaškem prazniku na Vrhu darovalo tri usnjene predpasnike. Iskreno se zahvaljuje odbor KD Danica. iz Jugoslavije. Splošno o delu odbora pa je govorila t<’Ji komunistka Pirellova, ki je bila zelo kritična. V pokrajinskem merilu pa preverjanje med strankami, ki je bilo v sredo zvečer v Tržiču, ni prinesi, rezultatov. Zastopniki strank se bodo ponovno sešli prihodnji teden. Srečanje z deželnim odbornikom za načrtovanje V Tržiču je bil te dni sestanek med delegacijo konzorcija za razvoj krajevne industrijske cone in deželnim odbornikom za načrtova nje Sergiom Colonijem glede možnosti naselitve obrtniških podjetij ter drugih gospodarskih dejavnosti, povezanih s pristaniščem, na območju industrijske cone. Na sestanku so razpravljali tudi o možnosti napeljave zemeljskega plina na območje industrijske cone pri Moščenicah ter o izgradnji železniškega tira. Govor je bil nadalje o izgradnji nekaterih cestnih in drugih infrastruktur. TUDI LETOS POČITNICE PO STAREM Avgusta kolektivni dopusti v skoraj vseh podjetjih V tržiški ladjedelnici bodo ustavili proizvodnjo od 1. do 16. avgusta - Daljše počitnice v tekstilnih tovarnah v Podgori in Sovodnjah Sredi poletne pripeke prej pomislimo na prijetne počitnice ob morju ali kje drugje, kakor na gospodarske težave in druge skrbi, take ali drugačne narave. Smo pač sredi poletja, ko pogovor tako radi zasukamo na temo počitnic (ki bodo letos precej dražje od lani), ko tudi razpravljamo, da bi bilo primerno, če bi vprašanje kolektivnih dopustov nekoliko drugače uredili, da bi bilo manj gneče v turističnih središčih in navsezadnje, da bi se to ugodno poznalo tudi v poslovanju delavcev v gostinstvu. Skratka aktualne teme, ki se točno javljajo vsako leto v začetku juli ja, o katerih se mnogo razpravlja, žal pa skoraj nič ne ukrene. Te/ko je spremeniti lahko rečemo že desetletja ustaljeno prakso in na/a de občanov. Na dopust je treba kajpak oditi v drugi polovici juli ja, vsekakor pa avgusta. Tudi v tistih podjetjih, kjer bi v tem času lahko običajno' delali se znajdejo v težavah, ker ni dobiti (zaradi dopustov namreč) surovin, polizdelkov, ali samo kakšnih malih pritiklin. Zapora zaradi dopusta je torej skoraj obvezna. Tudi letos bo tako. Vsaj kar zadeva večje industrijske obrate na PO JUGOSLOVANSKIH UKREPIH ZA ZAŠČITO DINARJA V Novi Gorici menijo, da ne bo veliko manj obmejnega prometa V sosednem jugoslovanskem mestu pripravljajo ukrepe za povečanje italijanskih nakupov v novogoriških trgovinah MENJALNICA vseh tujih valut ŽE ŠOLSKE KNJIGE? SEVEDA! Izognite se gneči in mrzlici zadnjih dni, ne tvegajte, da kak učbenik zmanjka. Naročite že sedai šolske knjige za osnovne, srednje in višje šole! Bolj brez skrbi boste do zadnjega dne na počitnicah VbiaMta knjigama. UL sv. Frančiška 20 (tel. 732 487) Cenjene bralce Primorskega dnevnika iz Nove Gorice obveščamo, da naš časopis lahko kupijo ob nedeljah na avtobusni postaji v središču mesta. Tudi v Novi Gorici vzbujajo za nimanje in komentarje politika ter ukrepi za izvajanje gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji. Slednja naj bi predvsem spodbudila proizvodnjo, znižanje stroškov ter izvoz blaga in storitev v tuje države. V o-kviru take politike bo treba utrditi dinar, ki je temeljno plačilno sredstvo in ga zato v notranjem gospodarskem in družbenem prometu ne more zamenjati nobena druga valuta. K utrditvi dinarja naj bi prispeval tudi odlok, po katerem je omejen prenos dinarja .čez meje, pa naj ga prenašajo jugoslovanski ali pa tuji državljani. Ob že sprejetih ukrepih gospodarstveniki v Novi Gorici — mestu, ki z Gorico pravzaprav tvori enotno ekonomsko celoto — menijo, da se nakupi na sosednjem italijanskem območju ne bodo občutneje zmanjšali. Poudarjajo, da so ugodnosti maloobmejnega potniškega prometa, to je tistega s prepustnicami, ostale nespremenjene in prav ta promet je največjega pomena za trgovino v Gorici. Po mnenju ravnatelja Carinarnice v Novi Gorici Bogomira Smodiša okoli 80 odstotkov vsega prometa v maloprodaji v Gorici opravijo imetniki prepustnic iz Nove Gorice in širšega zaledja mesta. Preostalih 20 odstotkov naj bi odpadlo na tiste jugoslovanske državljane, ki so v Gorico prihajali s potnimi listi Morda bo slednjih v prihodnje nekoliko manj, toda njihov odstotek se najbrž ne bo občutneje skrčil. Gorica si je namreč, v nasprotju s Trstom, v Sloveniji in tudi v drugih predelih Jugoslavije pridobila sloves, zaradi prijaznosti in ustrežljivosti večine trgov- d j(ljmflHjHI(||ltl((l(ltl|Himl|||||||llll lil •lll*lf*M*lllll Hill *•••••*••*** ***************************** **’******* ******** V VELJAVO SO STOPILE NOVE TARIFE V Gorici odslej voda dražja a še vedno cenejša kot drugje Dražje cene vode v sosednih občinah, kjer deluje CAPO in tudi v drugih državah letnW letn' ^caucesco liammcrle, 81-1a Maria Petrin por. Cardella, le* na C^cilia Franco, 81-letni A-c 'Da"dro Apollonio, 74-letni Federi-j^avšič, 57-letna Maria Kenda vd. DNEVNA SLUŽB' LEKARN Pen'' Ul. S. Giusto 1; Ul. , dRa 46; Ul. Maseagni 2. »5® 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) ‘.Mazzini 43. Ul Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA I.EKARN . (Od 211 .»0 dalje) 1 Mazzini 43. Ul Tor S. Piero 2. t> LEKARNE v okolici tel « ec: tol 228 124. Bazovica 226 ir,5; Opčine: tel. 211 (MII tel 225 141: Božje polje TO iJ, tel 225 596 Nabrežina; tel Iti o.i Ses,)an: tel 209 197. Žavlje: ' 2*3137; Milje: tel. 371 124. (od 8.30 do 20.301 tolentino® PRI BLAGOVNICI TOLENTINO Ul. XXX Ottobre 5 — TRST Sezonska razprodaja vseh artiklov s popusti od 10 do 50% Velika izbira zaves —■ prtov — posteljnih pregrinjal — brisač in oblačil ZAPOMNI Sl: BLAGOVNICA TOLENTINO Ul. XXX Ottobre 5 — T R S T Vodo bomo v Gorici plačevali dražje kot smo jo doslej, kljub temu pa bo njena cpna precej nižja kot drugod po svetu in tudi drugod v Italiji. Sklep o podražitvi so sprejeli v goriškem občinskem svetu pred nekaj dnevi upoštevajoč zahteve uprave mestnega podjetja, ki je to že vključila v letošnji proračun. V Gorici smo doslej vodo plačevali različno glede na uporabo v posamezni družini. Kdor je porabil do 8 kubičnih metrov mesečno, je za vsak kubik plačal 60 lir, za porabo mgd 8 in 20 kubiki je bila cena za vsak kubik 90 lir. ob višji porabi pa je bilo treba plačati 130 lir. Po novem pa bodo porabniki prvega pasu plačali 80 lir, drugega 130, tretjega pa 180 lir. Tem vsotam je seveda treba dodati davčno pristojbino. Predsednik mestnega podjetja je svetovalcem povedal, da bo nova cena bremenila vsako družino za nekaj sto lir več mesečno. Do podražitve je prišlo ker je jugoslovanski dobavitelj vode iz vodovoda Mrzlek zvišal ceno upoštevajoč podražitve na raznih področjih. Sicer pa je podražitev minimalna, kajti rimska vlada daje goriški občini nekako povračilo za v Jugoslaviji kupljeno vodo. Nekateri v Gorici mislijo, da bo voda cenejša, ko bo pričel delovali vodovod na Kalvariji. Vanj so do- slej vložili že nekaj milijard lir, bo pa treba še precej denarja, prpdno bo lahko dajal vodo Gorici. Pravijo, da bo pričel nov vodovod delovati ob koncu prihodnjega leta. Skeptični smo, ker vemo, da je bilo obljub že precej. Z vodo pa je treba štediti, kajti poraba raste iz dneva v dan, po sebno v industrijske namene. Zato imajo v Novi Gorici tudi precej težav z dobavo vode Gorici, kajti v zadnjih letih so narasle potrebe prebivalstva Nove Gorice in tamkajšnjih podjetij. Kljub sedanjim podražitvam pa je voda v Gorici veliko cenejša kot v drugih krajih. Že v sosedni Novi Gorici morajo prebivalci za vodo plačati več kot pri nas, da ne govorimo v Sežani in drugih kraških krajih, kjer je voda še dražja. V večjih italijanskih mestih se cena vode giblje nad 200 lirami za kubik, v nekaterih mestih Zvezne republike Nemčije in Avstrije pa dosega in tudi presega 500 lir za kubik. Na področju Gorici sosednih občin, ki so v sklopu CAFO, so cene že sedaj višje kot v goriški občini. Za porabo do 9 kubičnih metrov mesečno plača družina 95 lir za vsak kubik. Za dodatno porabo od 9 do 13,5 kubikov je treba plačati 150 lir za vsak kubik, za višje porabe pa je treba plačati 280 lir za vsak kubik. V Gorici smo torej kar precej na boljšem. Vsaj kar se cene vode tiče. cev, zaradi ugodnejšega političnega ozračja in zato, ker se zlasti Slovenci v Gorici počutijo tako kot doma. Napisali smo, da so ugodnosti maloobmejnega prometa ostale nespremenjene, ker gre pač za dvostranski sporazum in bi bilo vsako spreminjanje tega sporazuma s strani ene same države nemogoče. Naj spomnimo, da je na obeh straneh meje okoli 800 tisoč ljudi, ki so deležni ugodnosti maloobmejnega prometa. V zadnjem času so sporazum celo posodobili in ga razširili, tako da zdaj spadajo v območje maloobmejnega prometa tudi celotne občine Čedad, Tržič (Monfal-cone) ter Jesenice.'Meja jd"tOTej na stežaj odprta in mnoge poti iz Jugoslavije vodijo v Gorico ter dalje v Čedad in Videm. Ravnatelj Carinarnice Smodiš je povedal, da je s prepustnico mogoče nabaviti v Italiji vsak mesec za 200 tisoč starih dinarjev vrednosti raznega blaga. Na listi za brezcarinski prenos blaga je 75 raznih izdelkov, med njimi tudi gradbeni material, keramične ploščice in plašči ter zračnice za osebne avtomobile. Zanimivo pa je, da na listi za brezcarinski prenos blaga ni kave, ki jo sicei Jugoslovani kupujejo in uživajo v velikih količinah. Toda cariniki dovoljujejo, da je mogoče s prepustnicami prenašati čez mejo tudi določeno količino. Gospodinjstva v obmejnih krajih jo imajo dovolj, ker jo pač sproti kupujejo v Gorici ali drugod tisti člani družine, ki imajc prepustnico za prehod meje. Ko( znano pa tako prepustnico — v pri hodn.je bo veljala 5 let in jo ni drugi strani meje ne bo potrebno predhodno overiti — lahko dobi vsak prebivalec obmejnega področja. Promet v goriških trgovinah naj bi torej tudi v prihodnje temeljil na prepustnicah, pri čemer pa ne gre podcenjevati tudi drugih možnosti. V mislih imamo potne liste. Javnost je premalo seznanjena tem, da v zadnjem času niso bile sprejete le omejitve za prenos dinarjev, marveč tudi nekatere ugodnosti. Tako je na primer tudi potnimi listi mogoče kupovati v I-taliji keramične ploščice za oblogo tal in sten, pa kopalne kadi. Nespremenjen je ostal carinski režim za uvoz kmetijskih strojev — trgovina s slednjimi je v Gorici precej razvita in ima svoje kupce po vsej Jugoslaviji — tudi v prihodnje pa bo mogoče kupovati razna orodja in opremo za obrt. Pričakovati je, da se bo povečalo število skupinskih potovanj iz Jugoslavije, tore, potovanj z avtobusi. Pri takih potovanjih na meji žigosajo za prenos denarja samo skupinski potni list. To pomeni, da si potniki prihodnjič lahko omislijo samostojno potovanje, ki jim dovoljuje prenos 150 tisoč starih dinarjev. Opozorimo naj nadalje, da vsak tujec — to je, denimo, tudi vsak prebivalec Gorice — lahko potuje čez mejo v Jugoslavijo namesto s potnim listom ali prepustnico, s posebno turistično prepustnico, ki jo dobi na mejnem prehodu. Takšna prepustnica velja skupaj z osebno listino o istovetnosti do 30 dni in ni podvržena nobenim omejitvam glede prenosa dinarjev. Obstajajo torej najrazličnejše možnosti, ki o-betajo, da se nakupi ne bi smeli občutneje zmanjšati. V Novi Gorici pa poudarjajo, da je potrebno zagotoviti promet in nakupe v obmejnih krajih obeh držav. Ugotavljajo, da se število prehodov čez mejo sicer zmanjšuje o-ziroma se je ustalilo na določeni ravni, toda mnogo hiti"'" upada menjava lir v dinarje. Za primerjavo navajamo, da so v novogoriški občini v letu 1974 gostje iz Italije zamenjali v dinarje nekaj nad 38 milijard lir, lani pa je menjava Goriškem, ki bodo v glavnem zaprti nekako do 20. avgusta. V tržiški ladjedelnici bo kolektivni dopust od 1. do 16. avgusta, marsikdo pa bo dopust podaljšal še za en teden. Od 3. do 29. avgusta bodo na kolektivnem dopustu delavci in uslužbenci tekstilne tovarne v Podgori, kjer se v tem času ne morejo pohvaliti, zaradi dolgotrajne krize namreč, z obilico dela. Podobne težave imajo tudi y drugi veliki tekstilni tovarni na Goriškem, v Manifattura Goriziana v Sovodnjah, kjer bodo zaprli zaradi kolektivnega dopuste od 31. julija do 24. avgusta. Približno v istem času bodo ustavili oroii.vodi.jo tudi v goriškem podjetju Safog. Dvotedenski kolektivni dopust načrtujejo od 1. do 16. avgusta tudi v znanem tržiškem podjetju Ansaldo, medtem ko v Detroitu, zaradi težav, še ne vedo, če bodo proizvodnjo, ki se sicer že odvija v zelo skrčenem obsegu, povsem ustavili, ali pa bodo delavci počitnice demonstrativno preživeli v tovarni, za obrambo delovnega mesta. dosegla približno enak znesek. Devizni priliv je torej ostal na nespremenjeni ravni, čeprav so se v omenjenem razdobju šestih let maloprodajne cene v Jugoslaviji občutno povečale in bi bilo torej, ob približno enakem prometu čez mejo, logično pričakovati precej večjo menjavo lir. Nesorazmerje je pripisati temu. da so gostje doslej prinašali s seboj dinarje kupljene v Italiji in so z jugoslovansko valuto v Jugoslaviji nabavljali razno blago o-ziroma plačevali gostinske, turistične in druge storitve. Onstran meje menijo, da s prodajo bencina in živil ne bo več mogoče dolgoročno privabljati ita-lljanske"kupce. Zato predlagajo več ukrepov za povečanje deviznega prometa. Predvsem naj bi za razne industrijske izdelke — od preprog znane kakovosti iz Makedonije do predmetov iz kristala — znižali ali odpravili prometni davek (nekakšen davek IVA, ki ga poznamo v Italiji), tako da bi se blago v Novi Gorici in drugod ob meji precej pocenilo in bi postalo za i-talijanske kupce lahko precej privlačno. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi 25. in 26. julija izlet v Trento z vzponom na Jalovec. Pojasnila dobijo interesenti na sedežu društva, oziroma pri predsedniku. IM1 Elbo Favaro je kulturnemu društvu Danica daroval 5.000 lir. Sestanek med delegacijo sindikatov in pokrajinske uprave Na sedežu goriške pokrajinske uprave je bil v sredo sestanek med delegacijo sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL ter predsednikom pokrajinske uprave ter odbornikom za prevoze. Za sestanek je zaprosila sindikalna delegacija, ob upoštevanju novih pristojnosti, ki naj bi jih glede bodočega gospodarskega razvoja imela pokrajina, v smislu deželnega zakona štev. 7. Ob upoštevanju omenjenega zakona oo pokrajina do 31. avgusta moraaa predložiti svoj načrt posegov za poživitev in uravnavanje gospodarskih dejavnosti v prihodnjem obdobju. Na sestanku je bil zato govor o podjetjih v krizi (zlasti na tekstilnem in kovinsko predelovalnem področju) ter o načrtih, ki so jih sindikati pripravili za reševanje nekaterih podjetij. Kino Corrcu VERDI Zaprto. CORSO 18.00-22.00 «11 segreto di Agatha Christie*. D. Hofmann in V. Redgrave. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Uccelli d’a-more*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Due fan-ciulle porno cosi*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Super porno giochi al cento per cento*. Aoivj (i ari ca in okolica SOČA 18.00—20.00 »Človek imenovan buldožer*. Italijanski film. SVOBODA 18.00 — 20.00 »Prodajalka vijolic*. Španski film. DESKLE 17.00-19.30 »Bilo je nekoč v Parizu*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972. •tiiiiiiiiiiiiiiiiiiitttiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiuiimiiiiiiiiitiiiiiiiiinmiM JUNIJA JE ZVEZA IMELA POKRAJINSKI KONGRES Včlanjevanje v sindikat CISL lani brez izrazitejšega nihanja Izrazito povečanje vpisov med upokojenci nadoknadilo zmanjšanje števila izkaznic v vseh ostalih sektorjih Statistični podatki o odstotku vpisanih glede na prebivalstvo teži Gorico v deželnem merilu Konec junija je bil v Gorici 9. pokrajinski kongres teritorialne sindikalne zveze CISL. Ob tej priložnosti so objavili zanimivo brošuro, ki vsebuje podatke o delovanju, strukturi in finansiranju zveze ter statistične podatke o včlanjevanju. Prav ti so verjetno najzanimivejši za oceno teže in političnega pomena sindikata CISL na Goriškem. Iz statistike članov je razvidno, da se je število vpisanih v zadnjih petih letih stalno, čeprav ne zelo izrazito, večalo. Leta 1976 je štela zveza v goriški pokrajini 10.501 člana, v letu 1980 pa 11.103. Z ozirom na leto 1979 je bil porast manjši kot v prejšnjih letih, saj se je celotno število vpisanih povečalo samo za 38 enot. Premike v zadnjem letu lahko bolje ocenimo, če skupni podatek razčlenimo po posameznih sektorjih, kjer je opaziti nasprotujoče si podatke. Precej se je namreč povečalo število vpisanih med upokojenci, medtem ko so v ostalih skupinah zabeležili izgube, ali v najboljšem primeru nobenih bistvenih sprememb. Tako je bilo v industriji letos 4555 vpisanih (lani 4559), v kmetijstvu 352 (lani 379), v javni upravi 3477 (lani 3480), v ostalih terciarnih dejavnostih 1008 (lani 1104), med upokojenci pa 1711 (lani 1525). Zmanjšanje skupnega šte- vila vpisanih v nekaterih sektorjih, zlasti industrijskem, do katerega je prišlo kljub vpisu precejšnjega števila novih članov, si CISL razlaga predvsem s splošno krizo tega gospodarskega področja, ki ima kot posledice odpuste, predčasne upokojitve (odtod tudi porast vpisov pri upokojencih) in zmanjšanje števila zaposlenih nasploh. Brošura prinaša nato podatke o odstotku vpisanih v zvezo glede na celotno prebivalstvo v pokrajini. Z nekaj nad 11 tisoč vpisanimi na približno 147.000 prebivalcev, kolikor jih šteje goriška pokrajina, je ta odstotek 7,56 odst. in je najvišji med pokrajinami nase dežele. V deželnem merilu je razmerje 6,72 odst. V deželi šteje sindikat vsega skupaj 83.669 članov, od katerih odpade na goriško pokrajino 13,27 odst. Posamezne pomembnejše panoge pri katerih je odstotek Gorice v deželnem merilu nad povprečjem so sledeče: jestvinci (250 vpisanih t 19,38 odst.), kovinarji (2566 vpisanih — 22,46 odst.), tekstilci (579 vpisanih — 17,66 odst.), kmetijstvo (352 vpisanih — 26,13 odst.). V javni upravi je število vpisanih zelo blizu skupnemu povprečju, medtem ko je odstotek goriških članov glede na skupno število v deželi nekoliko manjši v ostalih terciarnih dpjavnostih in med ukopo-jenci. Četrtič Slovensko poletno središče v Gorici Med pevsko vajo z mladim dirigentom V ponedeljek, 29. junija je pričelo s svojim delom Slovensko poletno središče. Od takrat je tu zelo živo. Več kot sedemdeset otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne osnovne šole in slovenske vrtce goriške pokrajine, se vsak dan zbere tu v poletnem središču. I-grajo se. skačejo in seveda tudi delajo, se učijo in ustvarjajo pod vodstvom animatorjev. Slovensko poletno središče se odvija v Gorici v prostorih dijaškega doma že četrto leto zapored. Središče nima kaj opraviti s šolo ali s kolonijo. Animatorji sledijo otrokom od osme ure zjutraj do osemnajste. Vključujejo jih v razne oblike dela, športa in rekreacije. Stalno jih spremljajo s slovensko besedo in s tem pripomorejo k njihovemu jezikovnemu razvoju. Otroci so se po prvih dneh prilagodili novemu o-kolju in načinu dela takoj vključili v skupine in z animatorjem sodelujejo pri jezikovni vzgoji, tehničnem in likovnem udejstvovanju, pri športu in rekreaciji. Vida Mermolja Gorica * * * * Obiskujem poletno središče že tri leta. Letos imamo v središču tobotan, kozolec, malo telovadnico, dve plezali in dva koša za ko- Trije tedni ob igri, razvedrilu in delu v prijetni družbi so prehitro minili. Tako menijo otroci Slovenskega poletnega središča v Gorici, ki se z današnjim dnem izteka. Tritedensko bivanje v prijetnem okolju, v družbi prijaznih in spo sobnih animatorjev bodo sklenili danes popoldne s kultur-no-športno prireditvijo ter pokazali, česa so se i tem času naučili. Da bo od prijetnega bivanja ostalo, poleg prijetnih spominov, tudi kaj trajnejšega, bodo, tako kakor že tudi lani, pripravili o življenju v poletnem središču posebno ciklosti-iirano brošuro, katere oblikovalci so otroci sami. Nekaj prispevkov, ki bodo našli mesto v brošuri, objavljamo na tej strani. Pri tem bi slcoraj pozabili povedati, da so otroci in mentorji letos izbrali zanimivo geslo '(Pokaži, kaj zimš» in to skušali /car se da uveljavili pri organizaciji življenja v središču. Lani je bila v ospredju pozornosti olimpiada. Pa še to. Opozoriti velja vsekakor na novo tehnično pridobitev; radijska postaja Radio poletno središče je letos prerasla v radijski in televizijski studio, ki je redno sledil dogajanju v središču ter sproti obveščal goste c vseh najvažnejših dogodkih. Pa prepustimo besedo otrokom. šarko. Letošnje središče je lepše od lanskega. Do sedaj sem trikrat telovadil. Prvič in tretjič sem po telovadbi igral med dvema ognjema, drugič pa med štirimi ognji. Igral sem namizni tgnis in telovadil v mali telovadnici. S tremi prijatelji sem napravil s kosi lesa na mali deski čudne hiše in jih imenovali Baza na Saturnu. V središču deluje tudi radio ime novan «RTV — pokaži kaj zriaš», na katerem nastopajo vsi obiskovalci poletnega središča. V središču mi je všeč pa tudi ne. ker moram vstajati že ob sedmi uri. David Hvalič Gorica Slovensko poletno središče obi skujem letos prvič. V središču je lepo, ker sp igramo, telovadimo, učimo se novih pesmi in spoznavamo razne vrste iger. Najraje delam v delavnici. Na razpolago imamo mnogo novih telovadnih o- Grb poletnega središča rodij: kozolec, plezala, malo telovadnico in tobogan. Za domom imamo veliko in lepo igrišče. V poletnem središču sem si ustvaril veliko novih prijateljev. Nekatere sem že prej poznal. Na razpolago imamo krožek za ročna dela. Jaz sem naredil že šest izdelkov. V petek 10. junija bomo šli na izlet v Lignano. Marko Volčič Štandrež « * * V poletnem središču sem letos že drugič. Poletno središče mi ugaja, ker najdem tu veliko novih prijateljev. Z njimi se igram. Naštel bom igre ki mi najbolj ugajajo: namizni tenis, nogomet, košarka, šah in dama. Včeraj smo sestavih ekipo štirih fantov. Vsak dan, ko pridem v središče, se igram do devete ure. Takrat se porazdelimo v skupine in odidemo v razne krožke. Rad zahajam v delavnico. Ob desetih tri-trideset je malica. Nato spet delo po krožkih, pevska vaja in kosilo ob 12.30. Po kosilu je na vrsti radijska oddaja, ki vsebuje vremensko napoved, zgodovino in opis mest, po katerih nosijo skupine ime, recitacije, pesmi, zanimivosti. Letos so na vrsti trije izleti: na go-riški grad, v Lignano v živalski vrt. k Soči. Mislim, da je v središču vsem lepo. Mislim tudi, da bom še prišel v središče, ker se tu dobro počutim. . Aleš Nanut Štandrež * • * Med šestimi krožki letošnjega poletnega središča deluje tudi šiviljski. Ta krožek vodita animatorki Manuela in Mija. Njima pomagamo najstarejša dekleta v središču. Poimenovali so nas male animatorke. V šiviljskem krožku izdelujemo lutke iz blaga in volne, izdelke iz školjk, lepljenke iz blaga in papirja, torbice iz usnja, barvamo steklene vazice. Najmlajši, so že prvi teden izdelali več «meksikanskih oči>. Mek-sikansko oko je sestavljeno iz dveh prekrižanih palčk, prepletenih z raznobarvno volno. Največje smo s pomočjo šivilje Anice izdelale lepe bele psičke iz blaga. Izdelati nameravamo še želve iz b'aga, kenguruje, tudi iz blaga, m še mnogo drugih izdelkov Otroci zelo radi sodelujejo v šiviljskem krožku, ker bodo ob zaključku središča lahko pokazali, česa so se naučili izdelati in sešiti. Damijana češčut Gorica in Nadja Bevčar Oslavje • • • Kot vsako leto, je tudi letos v Slovenskem poletnem središču telovadnica. Telovadbo vodi animatorka Mija češčut. Vsi otroci radi telovadijo od najmlajšega do najstarejšega. Najraje se igrajo med dvema ognjema a tudi radi plezajo po plezalih in zviralih. Vadimo tudi namizni tenis, tenis in druge športne dejavnosti. Namizni tenis vadimo v petih, učita^ pa nas Sonja Lutman in Sabina Fab-bro. V Slovenskem poletnem središču so letos kupili nova telovadna orodja: malo telovadnico Meni je v središču zelo všeč, ker se igram s svojimi novimi prijatelji. Erik Zavadlav Jami je ■» * * V poletnem središču se igram, telovadim in pojem. Silvan Skok Gorica * • « Ob deveti uri zjutraj nas je a-nimator Silvan poklical vse na oder. Takoj nam je povedal kaj bomo delali vse tri tedne našega bivanja v središču. Najraje igram tenis. Marko Tomšič Sovodnje * * * Ime mi je Maja Fajt. Letos sem prvič v Slovenskem poletnem središču. Počutim se dobro. Zelo mi je všeč v šiviljskem krožku, kjer se dolgo zadržujem in delam. Maja Fajt Sovodnje ob Soči \j* . i .o j^wr. M ■ * * * Letos mi je v središču zelo všeč ker imamo nova plezala, kozolec, malo telovadnico in tobogan. Vsako jutro telovadim, potem pa vedno najraje grem v šiviljski krožek. Tam sem izdelal že pet različnih prtičkov. V središču sem letos že drugo leto. Diego Petejan Sovodnje ob Soči za najmlajše, kozolec, tobogan in druga plezala. Tudi medve pomagava animatorki Miji, saj paziva, da vsi otroci pravilno izvršijo vse vaje. Marta Primožič in Diana Mulič Gorica • * » iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii kjer je bilo te dni zelo živahno bilo prvo leto zelo všeč. Letošnje poletno središče ima geslo pokaži, kaj znaš, medtem ko je lansko delovalo v znamenju olim-piade. V središču deluje več krožkov: šiviljski, gledališki, glasbeni in jezikovni. Tanja Visintin Sovodnje ob Soči * * # Letos sem prvič v poletnem središču. Zelo mi je všeč, ker delamo razna ročna dela, pišemo, rišemo, se igramo in plezamo ter telovadimo. Prvi dan. ko sem prišel v središče, sem bil zelo zadovoljen in sem mami doma povedal vse, kar se je zgodilo. Zadovoljen sem, ker delam veliko lepih stvari. Če bi hil doma, bi ne delal drugega kot lovil ribe ali brcal žogo. Zelo sem vesel, da me je mama vpisala v poletno središče. David Černič Gabrje * * * V poletnem središču se počutim dobro. Rada šivam in telovadim, pa tudi igram se precej. Spoznala sem veliko prijateljev. Ingrid Pintar Gorica « * » Meni je v poletnem središču lepo ker imamo novo telovadno orodje. Aleks Pavšič Gorica * • » Vsak dan obiskujem Slovenski dijaški dom, kjer poteka poletno središče. Vanja Černič Vrh V Slovenskem poletnem središču se počutim zelo dobro, čeprav sem se kdaj dolgočasil. Tu sem prvo leto. Večkrat igram namizni tenis in se spuščam po toboganu. Zelo sem vesel, da me je mama vpisala v poletno središče. Robert Čavdek Sovodnje ob Soči * * # V poletnem središču se počutim dobro. Spoznala sem veliko novih prijateljev in prijateljic. Nataša Čavdek Sovodnje ob Soči Vsi telovadimo in se igramo V poletnem središču deluje več krožkov. Opisala bom dejavnosti, ki potekajo v jezikovnem in gledališkem krožku. Jezikovni krožek vodita animatorki Vida in Tatjana. Obiskovalci središča smo razdeljeni v skupine in imamo svoja omizja Naše omizje je poimenovano po mestu Ljubljani. Ob njem smo vsi srednješolci. Pomagamo ostalim animatorjem pri delu po krožkih. Jaz sodelujem z animatorkama Vido in Tatjano. Omizja pripravijo vsak dan svojo radijsko oddajo, ki jo pripravijo dnevno v jezikovnem krožku pod vodstvom in ob pomoči animatork Vide in Tatjane. V središču so otroci najrazličnejših starosti, od vrtca do srednje šole. Največ težav pri pripravi radijskih oddaj imamo z najmlajšimi, ki obiskujejo vrtec. Ne znajo ne pisati ne brati. Zato jim je treba s potrpežljivostjo in vztrajnostjo pomagati. V krožku tudi rišemo in pripravljamo lepljenke, lahko čitamo in se pogovarjamo o najrazličnejših stvareh. V jezikovnem krožku ni tistega sodelovanja s strani otrok, ki bi si ga animatorke želele. Mislim, da se bo v prihodnje zanimanje povečalo. Gledališki krožek vodi animatorka Damjana. Otroci se trenutno učijo igrico, s katero se bodo predstavili na zaključni prireditvi. 0-troci se zelo trudijo, da bi igrico čim bolje prikazali. Nimajo več veliko časa na razpolago, a upam, da jim bo vseeno uspelo igrico dobro pripraviti in zaigrati. Vida Mermol ja Gorica * » « Lep izlet v Lignano V petek, desetega julija smo se otroci in animatorji odpeljali v Lignano. Peljali smo se po avtocesti do Gonarsa, kjer smo obiskali spomenik jugoslovanskim internirancem in padlim borcem ter položili cvetje. Preden smo šli v Lignano, smo obiskali vilo Manin v Passarianu in si jo ogledali. V prvi sobi smo videli lepe freske. Vse sobe pa so imele lepe lestence. Videli smo tudi sobo, kjer je spal Napoleon Bonaparte. Pred Lignanom smo se ustavili na travniku in pokosili. Po obedu smo obiskali živalski vrt in si dolgo, ogledovali ptice in druge Živah. Ko smo si vse ogledali, smo naredili skupinsko sliko pred drevesom, na katerem so sedele lepe papige. Nekateri so v kiosku kupih igrače in druge stvari. Ob zaključku izleta smo se vrnili v dijaški dom. Izlet je bil lep in smo se lepo imeli, čeprav smo bili proti koncu trudni Valentina Mariinuč Gorica • * • Besedo imajo najmlajši V poletnem središču se mi, najmlajši, zelo dobro počutimo. Sploh ni časa, da bi se dolgočasili, saj imamo igrač in vsakovrstnih dejavnosti na pretek. Ob prihodu v središče se vsako jutro pozabavamo na toboganu, na kozolcu in na plezahh, ki jih letos imamo na razpolago. Nato sc zberemo na klopeh v vrtu in poslušamo jutranjo pravljico. Najraje poslušamo dogodivščine o Miškulinu, radi se pogovarjamo o miškah, mačkah in živahcah nasploh. Radi telovadimo, rišemo, izdelujemo, pojemo, na peskovniku gradimo avtoceste in gradove, se skupaj igramo in včasih zanlešemo ringaraja. Skoraj bi pozabili!!! V našem središču imamo tudi radio-televi-zijsko postajo: vsi smo se že o-glasili pred mikrofonom in nekaj povedali. Vsi hočemo pokazati, da nekaj znamo, saj samo središče nosi ime: Pokaži, kaj znaš! Mi smo še majhni, a znamo vseeno lepo povedati it. zapeti pesmice, ki smo se jih nucili doma, v vrtcu in središču. Kot vidite, nam zabave ne manjka in prepričani smo, da bo tudi zadnji teden središča, ki nam še ostane, potekel v prijetnem počitniškem in prijateljskem vzdušju. Poleg drugih krožkov letošnjega poletnega središča, deluje tudi delavnica. Dela vodijo animatorji Silvan, Oskar in David. Obiskujemo jo predvsem dečki, ker delamo v njej težja dela. Predvsem delamo lesene izdelke, mozaike, grbe, izdelke iz polistirola ter razne druge predmete. Omenil sem, da vsako leto izdelamo v delavnici grb, ki ga animator Oskar ponatisne na majice. Mozaike delamo iz koščkov lesa in pri tem delu smo vsi otroci navdušeni. Z veseljem izdelujemo najrazhčnejše predmete. Vsak o-trok izdela predmete po lastni zamisli. V delavnici imamo na razpolago najrazhčnejše materiale: les, lepenko, papir, polistirol ter razne druge umetne mase. Z dobro voljo lahko izdelamo mnogo stvari. Dušan Košuta Gorica ...........................................................................................lunini................ Pred spustom po toboganu miiiiimiiiifiMimiiiiiiiiiiuiiiHimiiiKiiiiimmiiimifiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii JEZIKOVNI POGOVORI IN GLEDALIŠKI KROŽEK Majice z grbom središča se sušijo Pogled na o v dober dan; 9.30 Glasbe na pravljica; 9.40 Naši umetnik mladim poslušalcem; 10.05 Z ra diom na poli; 10.40 Turistični na potki; 1.05 Rezervirano za...; 12.3. Znano in priljubljeno; 13.10 Ii glasbene tradicije jugoslovanski! narodov in narodnosti; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev - Iz našit sporedov; 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Da ne Škerl: Opojno poletje; 16.0( Dogodki in odmevi: 16.30 Napotk za turiste; 16.35 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!: 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studio; 19.0C Pojemo in godemo; 19.30 S knjiž nega trga: 20.35 Lahko noč, o-troci!; 20 45 Minute z ansamblom Slovenija; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo.... ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO TUDI PO 21. ETAPI Na To ur ti vedno ista pesem Hinaultov položaj neokrnjen - Etapna zmaga za Willemsa SAINT PRIEST - Vse kaže. da se Hinault na letošnjem «Touru» reS že krepko dolgočasi; drugače si pač ne moremo obrazložiti dejstva, da se je podajal v napad tudi v<-eraj, ko je bila na sporedu v bistvu le »selitvena* etapa, saj je “•la proga povsem ravninska, če izvzamemo manjšo vzpetino 2. kategorije. Če bi pa le hoteli malo globlje pobrskati po vzrokih, ki so pri-vedli do včerajšnje Hinaultove napadalnosti, potem je tu le ena ®ožnost: svoji ekipi Renault, ki je na drugem mestu skupne lestvice, le pač hotel priboriti prvo mesto ln tako izpodriniti iz vodstva Peu-8eot. Toda prav v tem poskusu se Je Hinaultova »nadvrednost* obrnila proti njemu samemu. Diktiral le tako hiter tempo vožnje, da so Postali žrtev tega tempa predvsem njegovi klubski sotekmovalci in ta *° se je zgodilo, da je ekipa Re-nault, ki je imela 'j zaostanek sedaj kar 6*26 ’ za Peugeotom. Le malo je tudi manjkalo, da ni Hinault za vso to svojo prizadevnost Plačal težek račun: v zaključnem sprintu pred ciljem, ko so tekmovalci drveli proti beli črti, se je 1 zelo tvegano vožnjo za las iz-°gnil nevarnemu padcu, katerega Posledice bi bile lahko nepredvidljive. Tako pa je prispel na cilj kot drugi, za Willemsom, ki si je pravočasno zagotovil dovolj prostora Za uspešen naskok na prvo mesto. Danes bo na sporedu etapa na Kronometer, na 48 km dolgi progi. Hi težko predvidevati, da bo vse svoje sile napel zlasti Zoetemelk, vi si bo skušal zagotoviti že tretjo elapno zmago. Kajpak, če ne bo k vsemu temu ničesar »rekel* Hinault . ,. Lestvica 21. etape (Veurei Vo-foize - Priest — 117,5 km) je bila taka: L Willems (Bel.) 2 Hinault (Fr.) “■ Peeters (Bel.) a. Anderson (Avs.) ®- Friou (Fr.) “• Claes (Bel.) Linard (Fr.) ” Bernaudeau (Fr.) "• Nilsson (Šve.) to- Michaud (Fr.) SKUPNA LESTVICA aault (Fr.) 84.55’45” po 1232” i o’cn'» 3’07”O2 3'07”03 srvuriNrt l *• Hinault (Fr.) J- Van Impe (Bel.) “■ Alban (Fr.) J- Zoetemelk (Niz.) jj Winnen (Niz.) ”• Bernaudeau (Fr.) '• Nilsson (Šve.) »• De Muynck (Bel.) Criquielion (Bel.) 10 De Wolf (Bel.) nogomet 1350” 15*21” 16’33” 18*59” 19'41” 20*09’’ 22*49” 25*36” Edini gol za Ljubljančane je dosegel Voljč v 44. minuti. Olimpija je igrala z naslednjo postavo: Janjuš; Vujinovič, Iskra, Bošnjak, Hudarin; Šarenac, Voljč, V. Ameršek, Petrovič, Martinovič, Rožič, (nb) TENIS Franulovic v četrtfinalu LA SPEZIA — Jugoslovan Željko Fianulovič se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja v La Spezii. Včeraj je v osmini finala premagal italijana Armellinija s 6:2, 6:4. IZIDI OSMINE FINALA Panatta - Perundolo 6:2, 6:1, Ar-raya - Villemborg 6:4, 6:4; Rocchi -De Meneschincheri 6:1, 6:1; Rastre-po - Moscino 2:6, 6:1, 6:0; Lipton -Derlin 3:6, 6:4, 6:3. KITZBOHEL - V tretjem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Avstrije je Italijan Claudio Panat- ta izgubil proti Victorju Pecciju iz Paragvaja s 6:1, 7:5. ROKOMET Priznanje Cividinu RIM — Na včerajšnjem občnem zboru italijanske rokometne zveze so med drugim imenovali tudi oba nova podpredsednika: to sta Di Quattro ter Cividin, predsednik tržaškega rokometnega kluba. Poleg tega so tudi razpravljali o bodočem delovanju v prihodnji sezoni: prvenstvo v A ligi se bo pričelo 18. oktobra, sklenili pa so tudi, da se bo moška državna reprezentanca udeležila svetovnega mladinskega prvenstva v B skupini, ki bo februarja prihodn.jega leta v Belgiji. KOŠARKA RIM — Italijanska ženska mladinska košarkarska reprezentanca bo od 18. do 22. t.m. nastopila na mednarodnem turnirju v Bolgariji. AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Anglije FRANCOZA NAJBOLJŠA Na včerajšnjih prvih poskusnih vožnjah sta Arnoux in Prost dosegla najboljša časa - Dva incidenta •mala nogometna borza* Triestina najela še Domeniehinija Milan — Vodstvo Triestine je na *®ali nogometni borzi* dokaj aktiv-Včeraj je namreč najelo še Do-*k®ichinija iz Vicenze. Naj omenimo še, da je Udinese Sestopil Monzi močnega napadalca ^adello. Nliljanlč v New Yorku Jugoslovanski zvezni trener Mi-y4n Miljanič je odpotoval v Nevv ®rK, da bi se srečal s predstavil1'51 Cosmosa in se z njimi po-«°voril glede nastopa Buljana v jugoslovanski reprezentanci. Wjak odličen HARiz — Ivica Šurjak je odlično L*tel nastope v svojem novem klu-? Daris St. Germains. V tekmi L.°N moštvu Vasco da Gama je gotovo najboljši na igrišču. v PRIJATEUSK’ TEKMI Še cn poraz Olimpije ZAGREB — V okviru priprav na , ZnJe prvenstvo prve jugoslovan-nogometne lige je ljubljanska e?mPija igrala še eno prijateljsko Khio in je /,opet razočarala. To-5t*r je igrala v Zagrebu proti okenskemu moštvu in izgubila 1;3 (1:1). SILVERSTONE - Na včerajšnjih poizkusih avtomobilskih vožnjah za VN Anglije formule ena sta vozili renault - turbo želi levji delež: Francoza Amoux in Prost sta namreč dosegla najboljša časa in tako prehitela vrsto priznanih pilotov, kot so Reutemann, Jones, Piquet in ferra-rijevca Pironi in Villeneuve. Med preizkušnjami je prišlo tudi do dveh nesreč, vendar se pilota k sreči nista poškodovala: Cheever na tyrellu je zletel s proge, Henton pa je s svojim tolemanom udaril v varnostno ograjo. Danes bo na sporedu drugi del poskusnih voženj, prvih 24 uvrščenih pa se bo uvrstilo za jutrišnjo dirko. Najboljše čase so zabeležili: 1. Arnoux (Fr.) renault turbo 1’12”15 2. Prost (Fr.) renault - turbo 1'12’*23 3 Piquet (Braz.) brabham 1*12**32 4. Jones (Avstral.) williams 1*12**99 5 Watson (VB) melaren 1*13**37 6 Reutemann (Arg.) vrilliams 1*13'*46 7. De Cesaris (It.) melaren 1’13*'97 8. Pironi (Fr.) ferrari 1T4”07 9. Giacomelli (It.) alfa romeo 1’14”11 10. Villeneuve (Kan.) ferrari 1’14”18 Patrese na arrovvsu je bil 14., De Angelis na lotusu 19.. Alboreto na tyrellu 22., Stohr na arrowsu 27. in Gabbiani na oselli 30. PLAVANJE PREKOJADRANSKI MARATON Sinoči Candiotti startal na Susku MISANO ADRIATICO (Forli) — Germano Candiotti, fotograf iz Mi-sana Adriatica, je sinoči ob 22.15 Zmagoviti Belgijec Daniel VVillems je bil na včerajšnjem cilju za sekundo boljši od Hinaulta (Telefoto AP) Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 17. julija, ob 20.30 v Gospodarsk: zadrugi v Bazovici seja balinarske komisije. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 17. i' julija, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI ' v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. poletni centri pri Banih; 2. kadrovanje; 3. program za novo sezono. Obvezna prisotnost. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 20. julija, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI seja teritorialnega odbora za Tržaško. Dnevni red: 1. umestitev teritorialnega odbora; 2. predlogi in programi komisij. Obvezna prisotnost. skočil v vodo na jugoslovanskem otoku Susak in začel s svojim poskusom, s katerim bo skušal preplavati Jadransko morje. Candiotti si je zadal namreč nalogo, da bo v 45 urah preplaval 140 km dolgo pot od Susaka do Misana na italijanski o-bali, kamor naj bi prispel po načrtu kasno v soboto popoldne. Candiotti je moral že dvakrat od-goditi svoj poskus, ker so vremenoslovci napovedali slabo vreme. Zadnjič ga je odpovedal včeraj zjutraj, ko se je odločil, da bo startal v nedeljo zjutraj. Popoldne pa so natančnejši izračuni vremenoslovcev pokazali, da val slabega vremena ne bo ogrožal tega podviga in zato je Candiotti sklenil, da bo plaval. ATLETIKA FORMIA — 29. t.m. bo v Formii mednarodni atletski miting, na katerem bo nastopilo več svetovno znanih atletov. Svojo prisotnost je že zagotovil svetovni rekorder na 400 m z ovirami Američan Moses. KOŠARKA V PRVENSTVU RECKOV Bor in Jadran v glavnem zadovoljila Kontovelci niso povsem izpolnili pričakovanj ■ V prihodnjem prvenstvu kategorija dečkov ne bo več obstajala Letos smo zadnjič prisostvovali prvenstvu dečkov: italijanska košarkarska zveza je namreč to kategorijo ukinila. Na Tržaškem je v tej konkurenci nastopilo kar e-najst ekip, od katerih so bile tri slovenske. Najbolje so se uvrstili borovci (peto mesto), Kontovel je bil osmi, Jadran pa deseti. Za kratko oceno prvenstva smo se o-brnili do predstavnikov naših ekip: Cancianija. trenerja Bora, Prašlja, trenerja Kontovela in Lorisa Tavčarja, bivšega trenerja Jadranove e-kipe, ki je tudi letos včasih priskočil na pomoč trenerju Valterju Sosiču. VPR.: Je prvenstvo izpolnilo vaša pričakovanja? CANCIANI: V glavnem da: v prvem delu so fantje celo zaigrali bolje kot je bilo pričakovati, v drugem delu pa so delno zatajili v tekmah s Ferroviariom in Libertasom. TAVČAR: Šlo je več ali manj po pričakovanju. Lani smo v istem prvenstvu z isto, v glavnem za leto mlajšo ekipo, doživljali hude po- raze. Letos pa smo sc z večino e-kip (prve štiri so bile kategorija zase) enakovredno borili in včasih zmagali, večkrat pa tesno izgubili. PRAŠELJ: Pričakovali smo nekaj več, zaradi neresnosti in slabega obiska treningov pa so ta pričakovanja šla po vodi. VPR.: Kaj pa prvenstvo ostalih dveh slovenskih ekip? CANCIANI: Jadrana prej nisem poznal, ker je ekipa nastopala v drugem prvenstvu. Od Kontovela sem vsekakor pričakoval več. TAVČAR: Po izidih sodeč sta o-be ekipi pokazali napredek v primerjavi z lanskim prvenstvom. PRAŠELJ: Mislim, da sta obe e-kipi zadovoljili. VPR.: Ali so slabe uvrstitve v nižjih mladinskih kategorijah naših ekip sad zanemarjanja naših najmlajših s strani društev? CANCIANI: Naša društva so nekje na sredi in jim ne uspe dohiteti tistih treh ali štirih italijanskih društev, ki prednjačijo. To je •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiniiiiiifiiiHiiiMiiiiiniMiiiiiiiMniHiiiiiiiiiHiiiiiiitoiMiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA PRI LONJERSKI ADRII Največjo pozornost zlasti najmlajšim Trener Fabio Ruzzier o delovanju in perspektivah tega našega društva Na Tržaškem delujeta samo dve atletski društvi: Bor in Adria. Ker je atletska sezona pravkar v teku, smo povabili na razgovor Fabia Ruzzierja, trenerja Adrie, da nas bi seznanil s preteklo in bodočo dejavnostjo lonjerskega društva, obenem pa odgovoril na nekatera vprašanja, ki se tičejo na splošno domače atletike. V eni od prihodnjih številk pa bomo objavili podoben pogovor z načelnikom atletske sekcije pri Boru Brunom Križmanom. Vpr.: Prvi del sezone se je pravkar zaključil Kakšen je obračun in kakšne so perspektive za nadal-nji del? Odg.: V zimski sezoni smo nastopili v krosih, ki jih je priredila italijanska atletska zveza v vseh kategorijah (od dečkov do članov). Pod pokroviteljstvom zveze smo tudi organizirali pokrajinsko prvenstvo v kategoriji C na Katinari za dečke in deklice, kjer smo osvojili tudi 3 pokrajinske naslove. Nato smo nastopili na državnem prvenstvu. Ul SP v Arezzu in v kategorijah dečkov in deklic tudi dosegli pd eno šesto, eno osmo in eno deveto mesto. Med naraščajniki je bil David Gregori na pokrajinskem prvenstvu KOŠARKA PO ZAKLJUČKU »ITALIJANSKE BORZE* Tudi letos več pomembnih «premikov» Billy znatno močnejši - Kičanovič velika okrepitev za Scavolini - Tonut in Ritossa ostala «doma» tretji, nato pa se je poškodoval in tako smo za vso sezono izgubili atleta, ki je imel največ možnosti za dobre uvrstitve. Kar se tiče poletne sezone, smo med dečki in deklicami osvojili sedem pokrajinskih naslovov na stezi. Alfred Zudek se je uvrstil na prvo mesto v deželi v hoji, na istem tekmovanju je Kristina Sumberaz prišla tretja v metu kroglice, Maks Viler pa pr g v tako tretji v petero-skoku: ti trije atleti so nastopili tudi v deželni reprezentanci pred tednom dni v Milanu, kjer je bil državni finale Kot društvo smo se uvrstili na deželni del mladinskega kriterija, ki bo nr. sporedu septembra. Trenutno naša dejavnost nekoliko miruje, saj bomo nastopili v prihodnjih dveh mesecih samo na nekaterih tekmovanjih na cestah, septembra pa še na deželnih prvenstvih v mnogoboju in štafetah. Vpr.: Meniš, da je bilo opaziti na predek v slovenski zamejski atletiki v zadnjih letih? Odg.: Opaziti je bilo določen razvoj. Da pa bi se zamejska atletika Vrhunska košarka beleži iz leta v leto vedno večje zanimanje med italijansko publiko, tako da se je po predvidevanjih »košarkarska borza* letos dokaj oživela. Košarkarski klubi so se tako letos s senzacionalnimi prestopi in nakupi kot tudi z vrtoglavimi cenami, gotovo zelo približali nogometnim društvom. Glede letošnjih nakupov je gotovo najbolj presenetil odhod iz Va-reseja centra Dina Meneghina, večletnega stebra italijanske državne reprezentance in verjetno najboljšega italijanskega košarkarja sploh. Meneghin bo v prihodnji sezoni igral v Milanu pri Billyju. ki je zanj odštel 400 milijonov lir pa tudi in to za eno leto Dina Bosellija, mladega in perspektivnega «play makerja* italijanske reprezentance. Billy se je letos sploh še kar oja- čil, saj je prav v zadnjem trenutku kupil tudi Roberta Premiera, 23-letnega člana goriške ekipe Gorizia-ne (bivši Tai Ginseng). Ekipa iz Vareseja pa, ki jo letos sponsorizira Cagiva, je popolnoma spremenila in pomladila svoje vrste. Prodala je nekatere veterane kot že omenjenega Meneghina, Morseja in Za-natto ter se okrepila z mladimi silami (Gergati, D. Boselli) in z Del-la Fiorijem. Aktivni na letošnji poletni borzi sla bila tudi bolonjski Sinudyne in ekipa iz Pesara Scavolini. Sinudyne je precej prodal, saj bosta Bertolotti in Valenti igrala v Trstu, Caglieris pa bo igral v turinskem Grimaldiju. Scavolini iz Pesara pa se je zelo okrepil, saj je najel jugoslovanskega asa Dragana Kičanoviča in stalnega člana reprezentance Zampolinija, za ka- terega je odštel Sacramori iz Riminija kar 700 milijonov lir. Lanski državni prvak Squibb iz Cantuja pa je nasprotno skoraj v celoti potrdil lanske igralce, s katerimi bo letos jurišal tudi na pokal prvakov. To glede Al lige, v A2 ligi pa, v kateri bodo letos nastopili trije predstavniki iz naše dežele: Tropic iz Vidma, Goriziana in Pallacane-stro Trieste (slednji sta še brez sponsorizacije), velikih premikov ni bilo. Zelo se je okrepila ekipa iz Brescie, ki si je z odličnima Američanoma, verjetno zagotovila potencialno najboljšo peterko prvenstva: Marušič, Pietkewitz, Solfrini, Costa, Shumate. Važen je tudi prestop Carrara iz beneške Carrere v ekipo iz Caserte Latte Matese. Na splošno so se tudi okrepile ekipe iz naše dežele. Tržaški Pallacanestro (bivši Hur- ' lingham) je najela «playmakerja* Valentija in krilo Bertolottija od Si-nudyneja. Poleg tega je tudi letos, kljub številnim ponudbam, obdržal »mladi zvezdi* Tonuta in Ritosso, z očitnim namenom, da s primerno izbiro tujih igralcev, zopet doseže prestop v višjo ligo. Tropic iz Vidma in Goriziana sta v glavnem ohranili lansko postavo, obe pa seveda zelo računata na tuje igralce. Goriziana je odslovila Hayesa in Pondexterja ter najela ameriškega Pivota Jonesa. Tropic pa je potrdil Szczerbiak, ki je že lani igral v Vidmu, potem ko je vrsto let nastopal v Španiji pri Real Madridu. Boj na »letošnji borzi*, je bil, kot vidimo, precej ogorčen, tako da se zelo zanimivo obeta tudi letošnje državno prvenstvo. Fabio Ruzzier popolnoma razvila, bi bilo potrebno imeti še dve društvi, napr, v zgoniški in dolinski občini. Poleg tega primanjkuje trenerjev, ki bi se posvetili atletiki. Vpr.: Kakšni so vaši odnosi z a-tletsko sekcijo Bora? Odg.: Z nekaterimi trenerji sodelujemo, z nekaterimi drugimi pa je to nemogoče, ker vidijo v nas le konkurenta. Vpr.: Kakšno je tvoje mnenje o Borovi športni šoli? Odg : Za Bor je pravilno, da ima tako šolo, ker zajame dosti večje število otrok, ki jih potem usmerja v razne sekcije. Mi imamo namesto tega kategorijo C, kjer se otroci pravzaprav igraje spoznavajo z osnovami atletike. Vpr.: Ali ni prezgodnja specializacija škodljiva? Odg.: Mi ne stremimo po strogi specializaciji, kvečjemu se to dogaja pri Boru, vsaj kar se nekaterih mlajših atletov tiče. Menim, da se mladina s pretirano specializacijo po nekaj letih naveliča. Vpr.: Kako vaše društvo rešuje problem vključevanja italijanskih a-tletov in trenerjev in problem pogovornega jezika? Odg.: Pri nas imamo samo slovenske trenerje, kar zadeva atlete pa sprejemamo tudi Italijane, ker živimo pač v zelo izoliranem predelu, kjer bi odklon lahko privedel do neljubih prepirov. Sicer je Italijanov samo pet ali šest od skupno štirideset atletov. Pogovorni jezik je slovenski, z Italijani pa seveda govorimo italijansko. Vpr.: Kakšni so dolgoročni cilji Adrie? Odg.: Naše društvo je zelo mlado (obstaja šele pet let): upamo, da bodo naši mladi tekmovalci nadaljevali s športom tudi v višjih kategorijah; lani smo ustanovili tudi žensko sekcijo, sedaj pa si bomo prizadevali, da jo okrepimo in vanjo pridobimo čimveč deklic. po mojem mnenju sad večletnega zanemarjanja; sicer pa ne smemo pozabiti, da naša društva ne razpolagajo s takim človeškim potencialom kot italijanska. TAVČAR: Mislim, da je na splošno bilo opaziti rahel napredek. Kar se tiče Opencev, imamo s to generacijo probleme predvsem glede števila, saj smo le s težavo sestavili ekipo, kjer nastopajo tudi mlajši igralci. Drugi problem so trenerji, ki jih je očitno premalo. PRAŠELJ: Vsaj kar se tiče našega društva, menim, da smo t* kategorije nekoliko zanemarili. VPR.: Kakšne so po vašem mne-niu rešitve, da bi to stanje izboljšali? CANCIANI: Pogoj je, da začnemo s temeljitim delom že pri mi-nibasketu. Vsako društvo bi na primer lahko imelo trideset ali štirideset minikošarkarjev. Iz njihovih vrst bi prav gotovo lahko dobili nekaj talentiranih igralcev. Naši trenerji, ki so povečini entuziasti in samouki, pa bi morali obiskovati tečaje in izobraževalne seminarje. TAVČAR: Predvsem bi morali trenerji imeti več volje do dela. Pri nas smo problem trenerjev rešili šele letos. PRAŠELJ: Morali bi prirejati tudi več «kampov» za naše košarkarje. VPR.: Kako ocenjujete Borovo pobudo športne šole? CANCIANI: Pozitivno. Športna šola predstavlja velik rezervoar za katerokoli športno panogo. TAVČAR: Za nekoga, ki ima za cilj vrhunski šport, je to idealno. Če pa je cilj množičnost, nima smisla. PRAŠELJ: Pozitivno. VPR.: Katera je po vašem mnenju idealna peterka slovenskih igralcev, ki nastopajo v tej kategoriji? CANCIANI: Store, Feri, Emili, Kovačič, Korošec. TAVČAR: Starc, Brandolin, Emili, Feri, Granier, ostalih borovcev ne poznam. PRAŠELJ: Starc, Emili, Feri, Brandolin, Pupulin. VPR.: Kakšne so perspektive za prihodnje prvenstvo? CANCIANI: Nastopili bomo v višjem prvenstvu in naš cilj .je naskok na višje mesto. To pa nikakor ne bo lahko, saj nas je letos zapustil eden od boljših igralcev; zato pa bomo trenirali več in bolje. TAVČAR: Ista ekipa bo nastopila v prvenstvu naraščajnikov, ne vemo pa še. pod kakšnim imenom (Polet ali Jadran). PRAŠELJ: Ekipa bo nastopila v višjem prvenstvu, ne vemo pa še, kdo jo bo treniral. NimiiiiitiiiiuiimtmiiiiiiitiiHmniiiiMiiiniiiiiiiiiitiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiHiiiitiiiiitiiiiiHiitttin KOŠARKA Jutri ob 20.30 v Gorici * v Prijateljsko srečanje Italija - Jugoslavija tire za mladinski reprezentanci obeh držav, ki se pripravljata na evropsko prvenstvo v Grčiji Italijanski reprezentant je, člani mladinske košarkarske ekipe, so v sredo dospeli v Gorico na 5-dnevne priprave na bližnje evropsko prvenstvo, ki bo letos v Grčiji. Pod vodstvom trenerja Santeja Puglisija ter tehničnega vodje Bruna Arrigonija so v mesto dospeli Giuseppe Bosa, Antonio Sala, Mar-co Martin (vsi Squibb), Massimo Iacopini (I&B), Alberto Prina (Tu-risanda), Maurizio Ragazzi (Sinu-dyne), Antonio Sassanelli (Scavolini), Oscar Pedrotti (Pintinox), Marino Sbaragli (Napoli Basket), Alberto Coppari (Lenco Osimo), Mau-ro Bressan (Arte Gorica), Alessan-dro Boni (Scavolini), Luca Vicinel- li (Salus Bologna), Marco Marino (Pgs Vasto), Ciro Tosetti (Italbloc Sustinente). Mladi italijanski košarkarji bodo do jutri trenirali dvakrat dnevno v telovadnici UGG. Jutri zvečer, ob 20.30, pa bodo odigrali prijateljsko srečanje z jugoslovanskimi reprezentanti. Šlo bo za revanšo, saj so Jugoslovani na zadnjem mla dinskem evropskem prvenstvu v Turčiji premagali italijanske vrstni ke prav v finalni tekmi. Naslednjega dne, in sicer v nedeljo, pa bodo srečanje ponovili, tokrat pa v Kranju. (pr) UDARJAN TOMŠIČ: OŠTRIGETA belina zasneženih hribov na Krasu, belina pročelja, be-la kristalne svetlobe. Bleda, bleda Luna nad hladom pokrajine. Marinič stopa počasi, zamaknjeno. Otipava napise na Robnikih, prisluškuje dogajanjem. Objemajo ga nevidni 'et°vi, raztapljajo se v njem, sprejemajo ga. Ptiček ogorelček ga spremlja, skače od veje do veje. l0*i na pokopališki zid, potem na križ, na marmorni ka erL Pa spet na veje Izven vrta vseh mrtvih. Sveži kupi zmrznjene zemlje, pomešani z velikimi karr-‘n kosi skal, Kamen. Maska smrti v njem. Nos. troje glo >kih •** oči, trikotnik. Duh grobov in odhajanja. Marinič se približa izhodu. Poklekne, dotakne se z 'Snico mrzlega kamna, prenese njegov hlad na svoje čelo, * na prsi in na ustnice. ^ Vrata zaškripljejo v bolečo jasnino zimskega popoldne-Zajočejo s potepuhovo dušo. Zazre se v Luno. Bolečina nemožnosti, nedosežnosti mu °loviti srce. ‘Glej,* reče Luni, svoji stari znanki, »vzela si mi Ledo, j8? )*• v tvojem kraljestvu. Jaz pa sam hodim po svetu in *• sile, ne poznam je, ki bi mi vrnila mojo drago. V tebi vidim njen obraz. In te prosim, rotim: Vrni mi jo za eno samo noč!» Bleda Luna na modrini neba, obledena od sijočega sonca. Luna ne odgovori, bledi v daljavah, odhaja. »Joj,* zaihti brez solz popotnik, potepuh, berač Boška-rin. Leda, prelita vanj, v njem, toda na milijone svetlobnih let daleč. Pošastna bolečina izgubljenosti dveh svetov stiska srce do brezupa. * * * Minilo je potem mnogo dni in mesecev in Marinič je hodil dalje po istrski zemlji, iz kraja v kraj in Ledina smrt je bledela, bledela. Počasi, počasi je postajal spet takšen, kot so ga vedno poznali. In bolj kot je pozabljal na smrt njenega telesa, bolj je Leda oživljala v njem, bližja mu je postajala, bolj ln bolj jo je čutil. Včasih tako močno, da se je lahko pego varjal z njo in sta klepetala večere in noči. Babura Štafura pa ga ni prenehala preganjati in zasledovati. Slavila je polovično zmago, pa še ta ni bila nič vredna, saj Mariničeve ljubljenke sploh ni ubila in on sam je postajal zaradi Ledine smrti vedno bolj močan in ni se več zgodilo, da bi zašel v past, kot prejšnje čase Kadarkoli mu jo je babura nastavila, ga je Leda, ki je živela v njem in je utripala z njim, opozorila na ta ali oni način in srečno in pravočasno se je izognil nevarnosti. Proti temu Štafurka ni mogla kaj. Imela je oblast nad živim telesom, nad dušo mrtvega, ki si je izbrala za domovanje ljubeče srce, pa ni imela nobene oblasti. Zato je do stikrat besnela štafurka, prav strašno se je togotila in penila. Spoznala je svojo veliko napako, da se je dala zapeljati strasti in maščevalnosti. Gozdovi so spet ozeleneli, zadišala je zemlja, sončna pobočja so se obarvala rumeno od neštetih trobentic. Sivino istrskega kamna je prelila svetlo zelena zgodnja pomlad. Nabreknili so popki vinskih trt, razprle so se beke, zašu-mele so zimske trave, ko se je globoko v njihovi podrasti začelo prebujati življenje. Kmalu je priklilo ven in svetle, zelene sulice so se začele dvigati iz rjave sivine. Najprej in najmočneje je zadehtelo pod oljkami. Prastara bitja so spet čarala tisočera rojstva. »Vidi ga, vidi!» se je oglasila zadnja oljka v dolgi vrsti. Za njo se je začudila druga in tretja in potem vse. »Vidi ga, vidi! Kdo gre! Kam gre?* In so zaklicale v nežnost spomladanskega dne: »Marinič! Kam pa kam?!* »Grem k vam, takoj sem tam!» jim je odgovarjal potepuh in se na široko režal. Ko je prikorakal do prvih vej, se je ustavil, mehko jih je pobožal, pritisnil si je srebrno zelenje k licu. Prastara bitja so zašumela, završalo je skozi njihove lase, glasno in močno je završalo. Zaklicala so; »Slišimo... tako nam pravijo zvezde, da se tvoja pot bliža kraju in da te bo pobrala ladja, ki pluje zelo zelo daleč!» »Nič ne vem o tem, nič,- se je čudil potepuh in zmrazilo ga je. »Kdaj pa bi se naj to zgodilo?* je vprašal s tesnobnim glasom. «Oh,» so se opravičevale oljke, »ne ta ko hitro. Vsekakor pa šele potem, ko boš obračunal z babu-ro Štafuro. Dolg in težak račun bo to.» *F,h ja,» je odgovarjal Marinič, »ta babura Štafura!* »Slišimo,* so nadaljevale oljke, »da bo na ladji prostora tudi za Ledo...» «Res?» se je razveselil potepuh. In je pomislil na dolgo, mrzlo potovanje skozi prostranstva in na čas, ki ga sploh ne bo možno meriti. Nekoč... nekoč je že potoval... davno... »Dovolite,* je rekel potepuh, »rad bi si odpočil v vaši senci. Zelo sem utrujen.* »Ni kaj reči, ti si kar odpočij!* so zagostolele oljke in se kar se da strnile nad njim, da bi bila senca močnejša in bolj prijetna. Tako je potepuh legel na zemljo, zavalil se je na hrbet, podložil si je glavo z dlanmi in je zažmiril v veje. »Lepe ste, prelepe,* jim je polaskal. »Res?* so se sprenevedale in se sramežljivo hihitalo. Potem je potepuh zaprl oči in zaspal. Sanjalo se mu je; bil je na semnju, kjer so prodajah kmetje živino in tam je bila tudi Štafurka. Zgodilo se je tako, da jo je presenetil, ko si je zavezovala spodnjice. Zakričal je z močnim glasom, da je odmevalo preko trga. »Hja, pa te imam!* Kmetje so preplašeni skočili pokonci in so zgrabili |un-ce za nozdrvi, da ne bi zbezljali. Babura Štafura je okamenela. Ni mogla spustiti dvig njenega krila, neumno je bolščala v Mariniča. Ta pa *e ji je počasi približal, stopil je čisto k njej, da se je dotikal nje nih rok. Prijel jo je za brado, dvignil je njen obraz in jo hotel prisiliti, da bi ga pogledala v oči. Izmikala jih je. nemirno begala z njimi, trepetale so ji, nazadnje pa jih je le pritegnila silna Mariničeva moč in okamenele so v njegovem pogledu. Takrat, ko se je to zgodilo, se je Štafur-kino telo močno streslo in vsi so slišali, da je zaječala kot v kaki težki, strašno težki notranji stiski. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlle) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 tADIT* Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. DZS 61000 Ljubljana 400 Ob ....._ 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Poštni tekoči račun za »talijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOll 6 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI, H 17. julija 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja; in tiska j Iznr I Trst član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 'v V ŽARIŠČIH NAPETOSTI ■ Piše Pavel Stranj Jedrske elektrarne imajo vse večji strateški pomen V začetku minulega desetletja je kazalo, da bo jedrska energija naglo napredovala na lestvici e-nergetskih virov. Med leti 1971 in 1973 je bilo v samih ZDA naročenih preko sto jedrskih central. Javno mnenje je v tej energiji videlo nekak dokaz znanstvenega napredka človeštva in jamstvo pred možnimi problemi z drugimi viri energije; v prvi vrsti s petrolejem. Od tedaj se je precej spremenilo. Med leti 1975 in 1978 je bilo v ZDA naročenih le 13 central; precej starih naročil, pa je bilo zbrisanih ali odloženih. Nekaj okvar na reaktorjih je opozorilo javno mnenje na nevarnosti, ki spremljajo širjenje jedrske energije, energetska draginja; ki se je začela po zadnjem izraelsko-arabskem spopadu, pa je imela kot posledico, da so razvite države začele mnogo bolj skrbno upravljati svoje energetske porabe. Svetovna proizvodnja petroleja se je lani znižala za 4% v primerjavi z letom 1979. Bolj ali manj daleč na poti do jedrske energije je 50 držav. Pred dobrim letom je bilo v rabi 220 reaktorjev v 22 državah, ki so lahko proizvajali nad sto milijonov kilovatov. Drugih 320 reaktorjev je bilo naročenih ali že v gradnji. V ZDA je v istem času delovalo 70 reaktorjev, drugih 90 je bilo v gradnji. Danes jih je zastavljenih že 172. Jedrska energija se torej kljub vsem dvomom in problemom vseeno širi. Lani je, vedno v ZDA, elektrika proizvedena v jedrskih centralah prvič presegla ono v centralah; ki jih poganjajo razni petrolejski derivati. Jedrska energija je tako na lestvici virov elektrike prešla iz petega na četrto mesto. (Več kot polovico vse elektrike daje v ZDA premog; sledijo naravni plini in hidroelektrarne. Če je energija dramatičen problem za razvite države, je za nerazvite lahko celo tragičen. Večina nerazvitih seveda nima sredstev za gradnjo jedrskih central. Vezane so na petrolej in 92 držav v razvoju mora petrolej uvažati, 64 od teh mora uvažati celo dve tretjini vse potrebne energije. Lani jih je to stalo 50 milijard dolarjev. Pri tem pa velja poudariti, da vse te države skupaj porabijo le eno sedmino svetovne potrebe. Med večjimi državami je trenutno brez jedrskih central le še Kitajska, a novembra lani je tudi ta podpisala pogodbo za šest central, ki bodo začele delovati pred letom 1990. Kaže torej, da jedrska energija ni še v slepi ulici. Čeprav večja varnost terja tudi večje stroške in daljše gradnje. Bolj kot ekonomičnost gospodarski problem energetike, tudi strateški računi in strateški pomen te energije terjajo svoje. Na zemljevidih: zgoraj ležišča uranove rude, spodaj jedrske elektrarne v svetu. POZORNOST UPRTA V DELO BELGIJSKE ZANDARMERIJE Val polemik o varnostnih ukrepih po atentatu na veleposlaništvu SFRJ Oblasti se izgovarjajo, da je žandarjev premalo, da bi lahko izpolnjevali vse naloge (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Torkov atentat na jugoslovansko veleposlaništvo v Bruslju je v žarišču pisanja belgijskega tiska, ki navaja nekatere podrobnosti iz preiskave, predvsem pa komentira pritožbe nad pomanjkljivo varnostno službo, ki jo tujim diplomatskim predstavništvom kot gostiteljica zagotavlja belgijska država. A komentarji se v največ primerih zaključujejo z ugotovitvijo, da ima žandarmerija premalo ljudi, da bi učinkovito zavarovala veleposlaništva, nekateri časniki pa celo omenjajo, da bi številčna okrepitev v žandarmeriji še bolj pritisnila na proračunske izdatke, kjer ima Belgija že sedaj ogromen primanjkljaj. Prvi namestnik kraljevskega tožilca Andre Van Oudenhove je včeraj dal v javnost nekaj podrobnosti iz preiskave. Belgijski preiskovalci so v avli veleposlaništva našli pet tulcev in tri krogle kalibra devet milimetrov, kar daje sklep, da je napadalec izstrelil pet krogel. Preiskovalni sodnik Van Ghe-luvve je izdal zaporni nalog za neznanega terorista z obrazložitvijo, da gre za poskus naklepnega umora. Sodnik Van Gheluvve meni, da je napadalec najverjetneje poznal nekatere člane jugoslovanskega veleposlaništva, kar dokazuje dejstvo, da ni streljal v slepo, pač pa v dva uslužbenca. Fotorobota, ki bi pomagal izslediti storilca, še vedno niso naredili, kajti izjave prič se po zatrdilu policije ne skladajo in čakajo na pričevanje obeh ranjenih diplomatskih uslužbencev Bla-goja Anakioskega in Franca Špindlerja. A podrobnosti iz preiskave tvorijo le manjši del pisanja belgijskega tiska. Časniki namreč na dolgo objavljajo citate iz komentarjev jugoslovanskega tiska (Borba in Politika) ter agencije Tanjug. «Dernie-re Heure», ki velja za glasilo desno usmerjenih liberalcev, ponati-skuje skoraj celo tipkano stran iz Tanjugovega komentarja, v katerem je jugoslovanska tiskovna a-gencija obtožila .belgijske oblasti, da «niso storile praktično ničesar, da bi učinkovito zatrle ekstremistične in teroristične dejavnosti različnih fašističnih skupin in organi-zacij». Ob pritožbah, da belgijska policija ni poskrbela za učinkovito varstvo jugoslovanskega veleposlaništva kljub številnim zahtevam, tukajšnji tisk objavlja odgovor notranjega ministrstva, da posebne zaščite res ni bilo, predvsem zaradi tega ker veleposlaništvo pri zahtevah za poostreno varstvo ni moglo postreči z natančnimi grožnjami, ter da je dolžnost belgijskih oblasti le zaščita «od zunaj*, vtem ko se je atentat pripetil v prostorih veleposlaništva. Toda, že včeraj zvečer je bila na luksemburški televiziji posebna an- »»»iii»».n...iinn.»»<.i.ii.n»«i.Mui»iHi»»u.in....»■■■.M.iii».n........Himni......................................................................................................... DELEGACIJE SO ŽE IZDELALE OBSEŽEN DNEVNI RED POGOVOROV Na ekonomskem vrhu zahodnih držav v Ottawi temeljna vprašanja svetovnega gospodarstva Posebna pozornost razvoju gospodarskega sodelovanja z nerazvitimi državami in socialističnim blokom OTTAWA — Člani pripravljalnega odbora ekonomskega srečanja sedmih zahodnih najbolj raz vitih industrijskih držav v Ottawi so včeraj dosegli sporazum o dnevnem redu zasedanja, ki se bo začelo že v nedeljo zvečer z neformalnimi pogovori. Sedem voditeljev držav in vlad spregovorili o vseh vprašanjih povezanih s sedanjim položajem svetovnega gospodarstva. Prvo vprašanje na dnevnem redu bo vpliv posebnih denarnih in drugih ekonomskih ukrepov posameznih držav na celotno svetovno cospo-darstvo. V tem okviru bodo posebno pozornost posvetili visokim obrestnim meram v ZDA, ki so po- ter njihovi najbližji sodelavci bodo V PREPADNIH STENAH MONT BLANCA Reševalci našli trupli dveh slovenskih gornikov AOSTA — Pri iskanju treh francoskih alpinistov, ki sO se prejšnji ponedeljek smrtno ponesrečili na francoski strani Mont Blanca, so francoski orožniki posebnega gorskega reševalnega voda odkrili še precej dobro ohranjeni trupli dveh slovenskih planincev, ki sta se ponesrečila 29. julija predlani v skupini Aiguille Verte montblanškega gorovja. Gre za sedaj 23 letno Tatjano Jakopčič, študentko ekonomske fakultete in visok? šole za telesno kulturo v Ljubljani in Janeza Iler-šiča, 25-letnega elektroinženirja študenta tretje stopnje z Rakeka. S skupino prijateljev sta se v sredo, 11. julija 1979 opravila v Chamonix. Tam so vsi skupaj bivali v študentskem alpinističnem taboru in hodili na smučanje ter izmenično na krajše gorske pohode, Dan pred nesrečo sta se že večletna alpinista, odpravila na vrh Aiguille Verte. Ob vznožju sta bivakirala. naslednji dan pa sta začela vzpon proti vrhu. Čeprav vodita do vrha dve smeri, sta si izbrala težjo; Couloir Cordier. Ob 12.30 sta bila na vrhu in tam srečala nekega francoskega gorskega vodnika in njegovega varovanca. Spustila sta se po Couloir Wliym-per, vodnik in njegov varovanec pa sta jima sledila. Razdalja med njimi je bila skoro 200 metrov. Ko sta že prehodila dve tretjini poti, do ledenika Glassir de Tolefre, jima je na strmini 55 stopinj spodrsnilo in po nekaj metrih sta dobila takšno hitrost, da se nista mogla ustaviti. Padla sta 80 do 100 metrov globoko na ledenik vzročile močan pritok kapitala iz drugih držav in močno okrepile ameriško valuto. Nato bodo spregovorili o svetovni trgovini in potrebnih ukrepih za njeno razširitev preko «svo bodne izmenjave dobrin*, brez protekcionizma in raznih ovir za uvoz tujega blaga. Tretja točka dnevnega reda bodo odnosi med razvitimi industrijskimi državami in državami v razvoju. Tem vprašanjem bodo zahodni voditelji posvetili velik del svojega srečanja. Kot posebno vprašanje bodo nato obravnavali razvoj ekonomskih odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami. Na koncu srečanja pa bodo spregovorili še o energetskih problemih in o uresničevanju sklepov s prejšnjega ekonomskega srečanja na vrhu v Benetkah. Komentatorji, ki so že dopotovali v Ottawo. menijo, da so člani delegacij že dosegli določeno stopnjo soglasnosti o vseh zgoraj navedenih vprašanjih in da bodo tokrat zahodni voditelji lahko sprejeli več stvarnejših ukrepov na teh področjih. Pripadniki nekaterih delegacij držav udeleženk srečanja so tudi poudarili, da tokrat zahodni voditelji na uradnem delu ne bodo razpravljali o vprašanjih politične strategije in mednarodne politike. O teh vprašanjih bodo spregovorili le na neformalnih srečanjih, vsak državni voditelj se bo posebej zasebno sestal z vsakim od ostalih šestih državnikov. Včeraj je v Ottawo odpotovala zahodnonemška delegacija, ki .jo vodi kancler Helmut Schmidt, se- stavljajo jo še zunanji minister Genscher, minister za ekonomijo Lambsdorff in finančni minister Matthoefer. RIM — Minister za trgovsko mornarico Antonino Mannino bo danes v Rimu odprl urad. ki bo posredoval prebivalcem italijanske prestolnice turistične informacije o avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, Pobuda sodi v sklop prizadevanj deželne organizacije za turizem, ki skrbi za večanje dotoka turistov v našo deželo. keta o sistemu varnosti ambasad v Bruslju in novinarka je ob koncu poudarila, da dan po atentatu veleposlaništvo znova ni uživalo kaj več zaščite od cobičajnega sistema*, ki se omejuje na obhode policijskih in žandarmerijskih patruljnih avtomobilov. Najvplivnejša časnika v francoščini «Le soir* in «La libre Bel-gique» ob tem podrobneje začrtujeta sistem zaščite, ki ga trenutno zagotavlja belgijska policija in žandarmerija. Po trditvah «Soira* so pred dvema letoma še imeli stalno postavljene pripadnike žandarmeri-je pred veleposlaništvi, a so to ukinili, češ da takšna zaščita ni učinkovita ter da morebitni napadalci utegnejo eliminirati tudi belgijske varnostnike. Tako so prešli na sistem rednih obhodov v različnih časovnih razmakih, pri čemer se policijska ali žandarmerijska vozila ustavijo za krajši čas ah pa tudi ne. Patrulje so v stalni radijski zvezi s centralo, tako da lahko sprožijo alarm ah pa preverijo podatke o sumljivih vozihh pred veleposlaništvi in podobno. «Soir» celo objavlja prispevke svojih dopisnikov iz Haaga, Londona, Pariza in Bonna, ki pojasnjujejo tamkaj delujoče varnostne ukrepe. Iz vsega pa sledi, da le ti niso kaj bolj učinkoviti od belgijskih. «La hbre Belgique* se skhcuje na pomanjkanje žandarjev, ugotavljajoč, da je v Bruslju kakšnih 350 diplomatskih predstavništev, ki so akreditirana pri kraljevini Belgiji, Evropski skupnosti ah Severnoatlantskem paktu. Za njihovo varnost skrbi 300-350 žandarjev, kar ni dovolj za učinkovito zaščito vseh diplomatskih predstavništev. Pripadniki žandarmerije imajo namreč tudi druge naloge, kot je zaščita domačih inštitucij med manifestacijami in demonstracijami, spremljanje zapornikov in podobno, samo za 66.547 izgonov so lani potrebovali 51.894 žandarskih «storitev». Poleg tega se njihovo število med poletnimi počitnicami zmanjša, a očitno je, da bodo potrebovali svežih moči, pa četudi na breme javnega proračuna, ki se že sedaj koplje v vehkanskem primanjkljaju. Žandarji naj bi namreč zamenjali 500 pripadnikov belgijske vojske, ki varuje tri jedrske centrale Mol, Doel in Tihange. BOŽO MAŠANOVIČ «Miss photogenic» I Kar je res, je res: Danka Tina Brandstrup je v New Yorku zaslužen« osvojila naslov na natečaju za najbolj fotogenično dekle (AP) .................................... m,,,,......,........,,., ..............................»n..,....,.....,.....n.,.........m...................■"“* PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI «UREJENA* KOPALIŠČA NA SLOVENSKI OBALI SO MARSIKJE ŠE KAR PRECEJ NEUREJENA... Razlika od ostalih plaž je predvsem v tem, da je treba plačati vstopnino KOPER — Težko je podati končno oceno o urejenosti kopališč na slovenski obah, saj razen prostora, na katerem se raztezata koprska luka in izolska ladjedelnica, postane v pasjih dneh ves drugi del obale ena plaža. No. vseeno ločimo urejene in divje plaže. Neveden kopalec že na vhodu spozna, kdaj je prižel na urejeno plažo, saj mu «vratar» takoj pomoli pod nos hstek za vstopnino v ^kraljestvo osvežitve*. Kako bi morala biti urejena kopališča, resnično urejena, določa tudi občinski odlok o redu, čistoči in varnosti v javnih pokahščih. Če bi gledali samo na to, potem so neoporečna le kopališča v korpski občini, žal pa ni tako. Neoporečna so sama zato, ker koprska občina še ni sprejela odloka o javnih kopališčih, zagotavljajo pa, da ga bodo pripravili do prihodnje kopalne sezone. Oglejmo si torej urejena kopališča: na obalah jih je 27, vstopnina se giblje od šest do 20 din. Šest dinarjev plačajo seveda samo otroci za kopanje na centralni plaži v Portorožu, katero upravlja komunalno podjetje Piran. Poleg hotelske plaže Riviere in plaže v Simonovem zalivu, je portoroško kopališče najbolj urejeno na obah. Starejši kopalci, ki do 13. ure plačajo 15 din. po 13. uri pa 10 din vstopnine, si lahko nabavijo za 65 din vstopnico za sedem, za 85 din za. deset in za 110 din vstopnico za 15 dni kopanja. Kabina stane 50, senčnik 30, ležalni stol pa 25 din dnevno. Tudi za te stvari nudijo popuste, če žehte nabaviti tedensko, desetdnevno ah dvotedensko karto. Vse druge urejene plaže v piranski občini imajo določene pomanjkljivosti: na eni manjka čoln za reševanje, na drugi ni kopališkega mojstva, skorajda, na vseh pa je dostop do morja spolzek — tudi na plaži vojnih vojaških invalidov v Strunjanu. Izolska občina ima pet urejenih plaž. Največja je v Simonovem zalivu, za katero skrbi Alpetourov hotel. Za kopanje plačuje odrasli 15, otroci 15 din, ležalnik in senčnik pa sta po 20 din. Plaža v Simonovem zalivu je najbolj živahna na obah. Zvečer, ko je vstop prost je na njej ples, vsako sredo hotel Simonov zaliv priredi na kopahšču piknik. Najbolj vprašljivo je v Izoh kopahšče avtokampa Jadranka, ki je last Emone jestvine iz Kopra. Kopališče nima opremljenega čolna za prvo pomoč, kopališki mojster včasih bedi nad kopalci, večkrat pa ne, dostop do morja je spolzek, kopahšče ni označeno z boami. . . Čeprav je sanitarna inšpekcija 17. juhja opozorila, da kopahšče zaradi onesnaženosti ni primerno za kopanje (postavili so tudi opozorilne table, ki prepovedujejo namakanje v morju), gostje v avtokampu o tem nič ne vedo, saj je Emona - jestvina samovoljno odstranila table o prepovedi kopanja. Še skok v morje na koprski občini, kjer, kot smo že omenili, še niso sprejeli odloka o redu, čistoči in varnosti v javnih kopališčih. uHH.i»..i.».n....».ii»»i»»...ii».Mn.....il»M»H.nn....n».u»i»m..M..»..n.n......»..».....i..n»»»....i..i..Huni........ Vstopnina za v kopahšče v 2u* Sterni je 10 din za otroke in 1* za odrasle, lahko si nabavite tudi karto za desetkratno kopanje, ‘li katero, če ste otrok plačate din, sicer zanjo odštejete 120 din-Kopalni abonma za vso sezono sta* ne za otroke 300, za odrasle P* 400 dinarjev. V starem koprskem kopališču (zraven luke) je vst«P prost, nekdanje kopališče pa ie sedaj registrirano kot sprehajali' šče, tako da je kopanje stvar odi0" čitve vsakega posameznika. IZTOK UMER I.IHI"* REAKCIJA LONDONSKIH DEMONSTRANTOV NA IZZIV POLICIJE Hišne preiskave burijo upornike LONDON — Po enodnevnem premirju so včeraj v Londonu spet izbruhnili nemiri, ki jih povzročajo šipiM* množice brezposelnih in mladih črncev. Povod za nočne izgrede so bile množične stanovanjske preiska- »Mi.mHNi.■».»..»................m.............................................................n..............ni...n................................................................................................................................... BELA KNJIGA 0 MUČENJU POLITIČNIH ZAPORNIKOV V LATINSKI AMERIKI Urugvajska tajna služba posnema esesovce RIO DE JANEIRO — Brazilsko gibanje za obrambo človekovih pravic, ki ima svoj sedel v Porto Alegre, je objavilo 50 strani obsegajoč dokument o mučenju in mučiteljih političnih zapornikov v Urugvaju. Neka vrsta tbele knjige», za katero je predsednik gibanja Jair Krischke izjavil, da dahko služi kot osnova za razpravo na mednarodnem sodi-šču», podobni tisti v Niirnbergu po drugi svetovni vojni. Dokument namreč predstavlja tenako težek» politični kriminal, ki ga izvajajo na «južnem stožcu» Latinske Amerike. Gibanje za obrambo človekovih pravic je sestavilo dokument na podlagi pričevanj številnih političnih beguncev iz Urugvaja, ki so potovali skozi Porto Alegre, kot tudi na podlagi informacij, ki jih je posredovat bivši pripadnik urugvajske tajne službe, Hugo Wal- ter Rt vas. Iz Urugvaja je zbežal maja lani in sedaj živi na Švedskem. Važni podatke je dal tudi urugvajski biofizik Claudio Benech, ki je imigriral v Brazilijo. Med drugim je v knjigi tokrat prvič potrjen obstoj urugvajske tajne službe, podani so tudi podatki o osebah, ki v njej služijo. Begunci trdijo, da je ta organ politične represije v državi prepojen z nacistično ideologijo in da so njene enote organizirane po zgledu «nemških SS*. Tej vojski poveljujejo osebni prijatelji predsednika Mendesa in ministrov. Brazilski dnevnik je prejšnji teden objavil skico montevidejskega središča in s puščico označil zgradbo c Ulici Dante št. 2020, ki so jo zgradili, da bi postala središče vojaške akademije. Po državnem udaru leta 1973 so jo spremenili v središče tajne službe. V nadstropjih so uradi za častnike in učilnice za izobraževanje agentov, v pritličju je tbanka političnih podatkov», kartoteka o ideološki u- smerjenosti državljanov, v kleti so pa celice. «Profesorji» so bivši dijaki ameriškega a-genta Dana Mittrioneja, ki so ga ubili tupa-marosi. Ta posel med drugim opravljajo kapetan Eduardo Ramos in major Dante Aguir-re. Tečaji trajajo po šest mesecev. Nove agente seznanijo s teorijo preiskave, s tehnikami zasliševanja, z načini infiltracije v gibanja delavcev in študentov, obenem sodelujejo tudi v praktičnih vajah mučenja. Aktivno službo sestavlja 52 vojakov, med katerimi so častniki, podčastniki in navadni vojaki. Poveljuje jim polkovnik Aguerreondo, sin pokojnega generala Aguerreondo. Oba sta osebna prijatelja predsednika Aparicia Mendesa in sta sodelovala v državnem udaru leta 1973. Polkovnik Aguerreondo je med političnimi zaporniki poznan za tnajbolj surovega mučitelja», ki se navdušuje za nacizem in še posebej za Hitlerja. ve, ki so jih agenti Scotland YarIi® izvedli, da bi zaplenih orožje razstrelivo. Številni posnetki, ki ^ jih objavili britanski časniki jo o pravem razdejanju pohišty 't JU u clVCIll ld£ucjcll]ju pOi»k' , | na katero so se policisti zagnal1 neobičajno silo. Rezultati preisk", pa so bili klavrni: šest aretacij-v-glavnem zaradi posesti mamila- ^ zameno* je policija sprožila d•Jj’ ih sto demonstrant0' reakcijo kakih »«. ucmuuau«- , ki so v spopadih teže ranili ene* policista. številni politiki, zlasti laburjf , so ostro kritizirali ravnanje P0'1], je, katero obtožujejo, da je izzv';1 demonstrante, da bi lahko »pretek1!. sila* nova sredstva (brizgavci, 5 zilci, plastični izstrelki itd,). y so ji bila dodeljena za boj P\J, upornikom. Za nameček pa je v^, raj vlada Margharet Thatcher ‘‘ mrznila* predlog «zmernega» dr^ nega tajnika Jamesa Priorja « e. taci ji ene milijarde funtov z8g^t- zitev brezposelnosti v državi. SK* _ ka, nemiri se ne bodo kar tako r legli. ... Na sliki (telefoto AP): tako je ' -raj izgledala ulica v londonski 1,1 ■ raj izgieaain Ulica v lonuonsH. - j »tnt četrti Brixton. Demonstranti kot običajno začeli obmetavati JL licljske agente z zažigalnimi ste*1* nicami in kamenjem.