slovensko ljudstvo na R-, is. varo.doiri o^sar. Uhaja vs^ki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-fajo. Nelrankovana plsm' se ne sprejemajo. Cena listu znaSa ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Za Nemčijo je cena listu B K, za druge dežele izven Avstrije g kron Rokopise sprejema Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turlni St. 9. >-C Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi In poslanice J se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. xviii. letnik. V Gorici, 30. junija 1910. 26. številka. Osmešili so se. Naši »veliki" Slovani okolu »Soče", »Slovenskega Naroda" itd., ki so se zagnali' v okrožnico rimskega papeža Pija X. v prilog luteranskim pastorjem, ki so se čutili razžaljene, so se prav pošteno osmešili. Kdo da so ti luteranski pastorji in kakšno da je krščanstvo, ki je učijo, nej pojasnijo sledeči zgledi. Ljubljanski pastor Hegemann je na pr. dne 29. maja 1906 govoril v pridigi takole: „Nauk o božanstvu Jezusa Kristusa uničuje zveličanje in življenje. Misleči človek mora v naših dneh nujno k b r e z v e r s t v u". V večerili, ki jih je Hegemann prirejal svojim somišljenikom v Ljubljani, je učil, da je popolno svobodomiselstvo združljivo s krščanstvom. Na protestantovskili večerih, ki so se vršili I. 1909 od 30. oktobra dalje v Gradcu, je spodnještajerski pastor Al-bani tajil, da bi Bog delal čudeže, prav-tako jih je odrekel Kristusu, ki sploh ni bil Bog, ljubljanski Hegemann pa je izvajal, da protestantizem vsebuje toliko svobodo, da protestantu sploh ni treba nobene vere. Na protestantovskili večerih v Gradcu 1909 26. februarja, 5. in 18. marca, je mariborski pastor Alahnert v predavanju „Protestantovstvo in nemštvo" dejal, da protestantovstvo pomeni edinopravo nemštvo, da je edino, ki more nemštvo razširiti in s svojo kulturo izpodriniti manjvredne elemente ter nemštvo v Avstriji dovesti do popolne zmage. Znani pastor Ungnad je decembra 1909 v Libercah v svojem govoru, potem ko je proslavil Ferrera, izjavil, da pomen protestantovstva v Avstriji ne tiči toliko v zgolj verskem kakor v narodnem oziru, ker zadene v prvi vrsti S1 o v a n e I To je isto, kar je na solnograškem Luthrovem slavlju 13. novembra 1909-v slavnostnem govoru dejal ljubljanski pastor, ko je slavil Luthra kot nemškega vzgojitelja ter zaklical: Avstrija mora postati svobodna od Rima, le tedaj bo nemška! Luteran-stvo je nemštvo in sicer samonemštvo, to je njegova edina vera! V tem zinislu tudi delujejo luteranski pastorji. Pastor Albani vodi ponemčevalno akcijo »Siidmarke" na Spodnjem Štajerskem. Tako so zgradili nemško šolo v Št. Lenartu, kjer so samo štirje Nemci, ki pa nimajo otrok. To šolo so brez cerkvenega blagoslova pričeli z nekakim pustnim sprevodom, plesom in popivanjem. V tej šoli so samo trije nemški otroci iz Gradca doma, ostali so sami Slovenci. Starši so nekako prisiljeni pošiljati otroke v to šolo, ker so odvisni od Nemcev. Otroci, ki ne razumejo jezika, se nič ne nauče in zlasti krščanskega nauka nič ne znajo. Ti postajajo najboljše orodje za gibanje »Proč od Rim a", ki ga širijo luteranski pastorji. Zraven šole so zgradili v Št. Lenartu tudi „Nemški Dom", v katerem so napravili tudi luteransko molilnico. Tako delujejo luteranski hujskači, katere je rimski papež v zadnji okrožnici obsodil. Po vsej pravici! Okrožnice bi se moral veseliti ne le vsak katoličan, ampak tudi vsak Slovan. Le liberalci okolu »Slov. Naroda" in okolu „Soče" so čutili potrebo grajati sv. Očeta ter se tako prav pošteno osmešiti. Vsa zadeva je rodila to dobro, da se je v svitli luči pred celim svetom pokazalo, da je krščanstvo le eno, namreč krščanstvo, ki živi v katoliški cerkvi. Vse drugo na pr. luteranstvo, pravoslavje itd., je le p o t v a r a. Ceste na Goriškem. Še pred par desetletji nismo imeli v naSej kronovini druge železnice nego južno, ki ni bila pa radi nas zgradjena, marveč le radi zveze z Lombardijo in Benečijo. V novejšem času se je ta pomanjkljivost vsaj deloma odstranila, dobili smo železnico Tržič-Červinjan, vipavsko in bohinjsko železnico in gradi se tudi proga iz Červinjana v Belve-dere. — Še slabejše kakor z železnicami, priskrbljeni smo bili z cestami. Bili so celi rodovitni okraji — in so žalibog še dandanes —, ki niso imeli in nimajo nobene zveze z drugim svetom. Posebno na slovenski strani dežele smo bili v tem oziru tako zanemarjeni, da je bilo joj! Ljudstvo, ki je polagoma videlo, kako so v tem oziru preskrbljene druge kronovine, je začelo energično zahtevati prometnih zvez; državni in deželni poslanci so se resno prizadevali, da bi se prišlo v tem oziru ljudstvu na pomoč, in konečno je sprevidela vlada sania, da ne more tako dalje in da je treba tudi za Goriško v tem oziru kaj storiti. Vsi ti činitelji so delovali na to, naj se skrbi tudi pri nas za dobre ceste, ki so za gospodarski rszvoj in napredek dežele to, kar so žile za človeško življenje. Vse to je pripomoglo do tega, da se je v zadnjih letih mnogo storilo za nove ceste; a to ni zadostovalo. Pogled v bodočnost in uvaževanje, da smo na skrajni meji avstrijske države, sta kategorično stavila zahtevo, naj se tudi pri nas izvede cela cestna mreža, ki bode v koiist posameznim okrajem v prometnem oziru in tudi v prilog drugim nameram. Vsled tega se je sestavil po prizadevanju različnih činiteljev program kateri nam kaže, kako se namerava sčasom zadostiti potrebam cestnih zvez na Goriškem. Ta program leži pred nami, in iž njega posnemamo, da se namerava zgraditi različne cestne objekte v področju Kozbanjščeka in Reke ter popraviti oziroma na novo zidati cesto iz Kanala do Marijnega Celja. Isto tako se namerava zvezati cesto, ki pelje po slemenu od Kobališča do Srednjega, z obmejno cesto ob Idriji po progah Kobališče-Zapotok-Velindol in Lig-Britof. Naravno je, da se mora takoj in pred vsem izvršiti in dokončati cesta od Vrhovlja do Srednjega, isto tako ona ob Idriji do Britofa. V tem programu je tudi zgradba ceste od Dolenj skozi Škrljevo do Kobalarjev, kakor tudi cesta iz Ajbe skozi Podravno v Močila. Po dovršeni progi od Kobališča do Srednjega se mora izdelali kolovoz od Slemena v Volče ter izvesti tudi zveza Kam-brežko-Kosi in popolniti zveza iz Ročinja na Srednje Svoj čas pride tudi na vrsto zgradba ceste od Plavij skozi Vodice na Ravno in zgradba mostu čez Sočo pri Anhovem. Popraviti in zboljšati se mora tudi cesta Gorenja-vas-Anhovo-Plave in izvesti cestna zveza Zavodnje-Vrtače. Naš ABC. Priredil A. P. (Dalje). Sebičnost. — Ljubezen je celi človek: kakor ljubi, tak ie. Ljubezen gospoduje človeku: kakor ljubi, tako živi. Vse delo, hotenje in stremljenje človekovo — vse je rast, cvet, sad njegove ljubezni ali njena preosnova, preobrazba, njen nestvor. Ljubezen je vir, iz katerega izvira reka vsake strasti; je ognjišče, na katerem se neti ogenj za vsako žrtev. Ljubezen je sila, ki dviga serafine v nebo in treska zavržene angele v brezdno; je Žareč ogenj, ki zamore ogreti cel svet in cel svet vpepeliti. Ljubezen je hrana, ki hrani dušo s kruhom večnega življenja in z jedjo smrti; je velika, večna skrivnost, ki druži-človeka z Bogom in s človekom; in obdaja to združitev z nebeško lepoto ter neizrekljivo častjo — ali jo zaznamuje s pečatom malopridnosti. Ljubezen je ogenj, ki užiga mirno pred oltarjem božjim gorečo luč in plamenico. ob kateri se prirejajo divje orgije (nesramne ponočne gostije). Ljubezen živi v čistih duhovih, ki molijo pred stolom presv. Trojice — in v zavrženih, katerih greh je bil njihovo prokletstvo; kajti hudič še pozna ljubezen — a I .j u b i sam sebe. J. g. H. Hali n: »Ljubitelji križa". I. zv., st. 21. Odpravi sebičnost, in zločini prenehajo; vrne se zopet nedolžnost; brezskrbno pojde potnik svojo pot; ljubezen in sloga spremenita svet v raj. Odpravi sebičnost, in človeške misli in želje se vrnejo h Bogu; ljubil bo (človek) Boga, služil Mu zaradi Njega, zaradi Njegovih dobrot, zaradi Njegove neskončne popolnosti; zadovoljen bo človek z vsemi božjimi na-redbami, v sreči zmeren, potolažen v nesreči; v svojem bližnjem zazrt: sebe in ne da bi n a-s e vzel bližnjega in ga izkoriščal na kak način, oddi se sam drugim in služi drugim veliko- | zavzema za reveža proti bogatinu. dušiio, požrtvovalno in vdano. A. pl. Do s s: »Misli in sveti". XIV. izd., st. 172. Kakoršen posamen človek, taka cela rodovina, taka vlada, tak ves svet. Ker pa je posainnik z mlada egoist (sebičnež), je desetorica le deseteren egoist — vsi skrbč z a - s e. Sebičnosti hoče najbolje odpomoči evangelij zahtevajoč: »Zatajuj sam sebe!" A človek že od daleč čuti tega načelnega nasprotnika in se ga ogiba — t. j., dokler niste naklonjeni evangeliju. ne boste iztrebili zvitili sleparjev z ustavami; religije pa, ki zatira sleparstvo, tč nočete. K s. Herzog: »Marija spukornica", st. 15. Sočutje. — Značilno je, kak odsvit očij ima mišljenje svetči in duh Kristusov. Posvetujak čuti nehotč zaničevanje, celo mržnjo do revno oblečenih, do tepcev, do nadložnih starcev — a krščansko oko zre take osebe z dopa-denjem; so namreč Odrešeniku bolj sorodne. Pravi kristijan se v tem oziru — v enakih okoliščinah — skoro bolj Čudapolno je tudi, kolikrat in kal«5 dobrotno opeva reveža — psalmist. A. S to Iz: »Suha zelišča", st. 20. Res, mnog človek, ki je na pot hudobije začel zahajati, bi se prej in ložje vrnil na pravo pot, ako bi ljudje imeli z grešnikom več sočutja — pravega, krščanskega sočutja. A. K o 1 p i n g: »Krivda, kazen, sprava", VII. zv., st. 177. Sodba (svetli). — Svet sodi (ljudi) često dobro; ljubša mu je namreč čednost srednje vrste, nego vzvišena krščanska čednost; pobožnjak pa ceni (ljudi) često dobro iz krščanske ljubezni; če je v resnici pobožen, meni namreč, da drugi delajo vse iz golj dobrih nagibov. A mi smo po naravi komedijanti: brigamo se prav malo, često nič, kakšni smo pred Bogom; naj-češče nam je le do tega, kakšni se zdimo ljudem. In to ogledalo v duši drugih daje tak varajoč odsvit, da menimo: — takšni smo, kakor nas cenijo drugi. A. Stol z: »Suha zelišča", st. 34. (Dalje pride.) V la program spada tudi zgradba ceste Avče-Kal-Banjšica-Bate-Grgar, ki se prične zgraditi v najkrajšem času in je proračunjena na 380.000 K. Vlada je obljubila v ta namen državno podporo 266.000 K, dežela pa 76.000 K. Kasneje pride na vrsto tudi zgradba ceste od Lokovca v Podlešče kakor tudi črta iz Kala skozi Lom k S. Luciji. Tudi cestna proga iz Avč skozi Log k S. Luciji pride svojčas na vrsto in se gotovo zgradi. Posebna važnost se pripisuje za sedaj mostu, ki bi vezal čez potok go-riško okolico s tolminsko. V programu je tudi poprava potij v občini Kal, ki pa pride kasneje v izvršitev. V delu je cesta iz Čepovana skozi Vrata k S. Luciji, ki mora biti do oktobra meseca t. 1. dovršena in bo stala 200.000 K, če ne več. Pri komisiji, ki se je sešla dne 23. t. m. v dvorani deželnega zbora, se je posebno naglašala in toplo priporočala tudi zgradba ceste iz Gorenje Tribuše v Hotenje in iz tribuške doline v Čepovan. Za prvo je dO' volil deželni zbor goriški vže 40.000 K. Načrti za isto se imajo v najkrajšem času izdelati in z delom začeti 1. 1912, ker ni vlada stavila v proračun za 1.1911 primer nega prispevka. V tej komisiji se je tudi določilo, da ima pregledati podrobne načrte za cesto na levem bregu Soče med Tolminom in Kamnom dež. stavbinski urad, ter se je posebno naglašalo, naj bi se najprej zgradil most čez Sočo pri Kamnem, ker zahtevajo to gospodarske koristi in potrebe tamošnjega prebi valstva. Skrbeti je tudi za popravo in uravnavo ceste med Idrskem in Livkom, kar bo stalo okolu 40.000 K. Isto tako je skrbeti za dovršenje ceste od S. Petra do Čadrga z vejo do Ravni, kakor tudi za različne cestne zveze v Kotu ob gorenjem toku Nadiže. — Toplo je bila priporočena zgradba nujne zveze Kanala z Vrhom in Banjšicami, kakor tudi zgradba ceste iz Trente čez Moj-stroko na Kranjsko, posebno pa zgradba cestne proge od Loga do S. Marije v Trenti. Za ceste v cerkljanskem okraju je bilo v programu malo preskrbljeno, a pri komi siji se je poudarjalo, da je to nedostatek, ki ni nikakor opravičen, zato se je pa sprejela v program cela vrsta zvez občin državno cesto na Cerkljanskem. V prvi vrsti pride pa v poštev korektura državne ceste pri Želinju in dalje proti Idriji. Večinoma je izdelana vže cesta Grgar-Zagorje-Ravnica, ki je tudi v tem programu in za katero sta država in dežela prispevali z izdatnimi zneski. Isto velja tudi za uravnavo poti Trnovo-Voglarji. Takoj se ima sprejeti v delo tudi cesta od Vitovskega Vrha proti Šempasu, ki je proračunjena na 75.000 K in za katero je dovolil deželni zbor v zadnjem zasedanju 17.500 K. Za vipavsko dolino je bilo v preudarku v svrho zgradbe cest, ki so tam potrebne, 170.000 K, kar pa ne bode zadostovalo, marveč se mora ta znesek zvišati vsaj za 30 odsto. Tu pride v prvi vrsti v poštev zgradba ceste Osek-Prvačina, potem zveza občine Dornberg ob železniški progi do Prva-čine, dovozna pot iz Črnič do batujske postaje in most čez Vipavo v Batujah pri Mulčevi fužini. Cesta Dol-Otlica, ki je vže izvršena, se ima podajšati do kranjske meje. V ta namen je prispeval vže deželni zbor z zneskom 9000 K, dočim bode tudi vlada gotovo dala svojo podporo v ta namen. Na Krasu je poprava nekih cest v na kelskem okraju in pri Dutovljah vže dovršena, dočim se imajo zgraditi še tri važne ceste, in sicer ona iz Pliskovice skozi Brje v Gorjansko, cesta proga Zagrajce-Teninica-Renče in zveza kraške planote preko Doberdoba v Zagraj. Za ta dela je v proračunu znesek 403.000 K, vlada je ooljubila v ta namen 241.000 K in načrti za prvo in zadnje delo so vže izvršeni. Za cesto Dobrava-Vipolže-Grojna je proračunjenih 180.000 K, vlada je obljubila za to cesto 108.000 K, načrti so dovršeni in z delom se bode v kratkem pričelo. Za Furlanijo so v programu sledeče ceste in mostovi: Cesta Kopriva • Vipolže ; cesta od Belvedera v Gradež; most čez Sočo med Gradiščem in Zdravščino in most pri Vilesu in Kazeljanu. Naknadno se je zahtevalo sprejetje v program še sledečih objektov : Cesta Kormin-Korona, podpora za uravnavo skladovne ceste Zagraj Zdravščina-Rubije, most čez Koren pri Kioprisu, črta od mostu pri barki do Ločnika cesta Kio-pris-Korniin, konečno uredba obmejne ceste ob hribu Sv. Jurija in korektura državne ceste v Ločniku. Ta cestni program se mora izvršiti v teku 15. let. Neka manjša dela so vže dovršena, druga so vže v delu in zopet druga pridejo na vrsto po potrebi in nujnosti objektov, po dovoljenih deželnih in državnih podporah in z ozirom na vže izdelane načrte in troškovnike. Vse to hoče vlada dogovorno z deželnim zborom v teku prihodnjih 15. let, t. j. od 1. 1910 do 1925 izvesti. Ves potrošek brez dodatnih del je proračunjem na 5,705.850 K, od katerih pripade na vlado 3,577.200 K. Splošno se lahko trdi, da izvršitev tega programa bo stala vlado, deželo in občine okolu 6 mi lijonov kron. To je sad tihega delovanja. Kukavica v socialni de mokraciji. Dejstvo je, da propada socialna demokracija v vseh državah. V njej po jema navdušenje in edinost. Socialna demokracija ima v svojem jedru črva, ki jo bo ugonobil. Ta črv je gonja proti krščanstvu; proti katol. duhovščini in katol. cerkvi. V svojih glasilih skušajo sicer socialisti v zadnjem času tč utajiti, češ, da nikomur ne zamerijo, če je katoličan, protestant, mohamedanec itd., d? je vera stvar človekove notranjosti in te da se soc. demokracija ne dotika. Tako nas prepričujejo socialisti v »Rdečem praporju" v zadnjem času. Toda kljub vsemu zatrjevanju niso socialisti le brezbrižni glede verstva, ampak krščanstvu naravnost sovražni. To je tisti kamen, na katerem si bodo glave razbili. Tako le je govoril kakor poroča dobesedno „Rdeči prapor", dr. Tuma meseca aprila zbranim socialistom v Tržiču: »Socializem, kakor vsi pojmi, ki izražajo velike elementarne ideje, se tolmačijo na najrazličnejše načine, tako na primer tudi krščanstvo. Ako bi kdo izpraševal posameznike, tudi znanstvenike, kaj pod tem razumevajo, bi dobil najraznovrstnejše odgovore. Nehote skoraj pa se stavlja socializem v nasprotje s krščanstvom. Krščanstvo nam predstavlja versko naziranje, kakor se je za nami razvilo v preteklosti, socializem nam predstavlja novo versko idejo, kakor se razvija in kaže v bodočnost. Krščanstvo nam kaže še smer nazaj, socializem nam kaže smer naprej, krščanstvo pridiga odvisnost od neznanega, nerazumljivega vsemogočnega vsebitja, ljubezen do bližnjega, a istočasno odrekanje življenju, pričakuje rešitve v boljšem, nadčutnem svetu, socializem pa propoveduje svobodo in obenem skupnost človeka s prirodo, ljubezen do bližnjega ter potrjevanje življenja na tem svetu." Tako je zakukala ta kukavica, ki se je sedaj ugnezdila v soc. demokraciji. Te besede odobrujejo socialisti, ker drugače bi jih ne bili objavili v svojem glasilu. Socialna demokracija je torej nasprotnica krščanstva in kot taka nasprotnica luči in resnice. Stranka pa, ki nasprotuje resnici, mora prej ali slej pastil Državnozborska volitev v Gorici. Slovenci se niso udeležili državnozborske volitve, ki se je vršila v nedeljo v Gorici. To je pogrešek, kakor je tudi pogrešek, da se sploh Slovenci ne udeležujejo mestnih volitev. Volitve so prav tako važne, kakor ljudsko štetje, število glasov, ki jih dobi kaka stranka, kaže nje gospodarsko-narodno moč. Ob zadnjih državnozborskih volilvah je »Slov. katol. delavsko društvo" prevzelo vse pri-pravljavno delo za volitev. Dosegli smo lep vspeh. Nad 900 volivcev je volilo sloves skega k. ididata g. Jerneja Kopača. „Soča" sama je pisala, da je bil to lep vspeh. V plačilo za ogromen trud pa je ista „Soča“ nesramno napadala voditelja »Slov. katol. del. društva" 11 Prav radi tega ni hotelo letos »Slov. kat. del društvo" pričeti akcije, ampak je čakalo, da se zganejo veliki gospodje „narodno-napredne“ stranke. Toda varali smo se 1 Ti možje so veliki le v besedah, a v delih in v požrtovalnosti zelo majhni. Kar na kratko so se „komodni" prvaki izmuznili z izjavo v „Soči", ki se je glasila: „Na-rodno-napredna stranka je sklenila, da se letošnjih državnozborskih volitev v Gorici ne udeleži." Kako visoke, a ob enem' kako nizke so te besede I Resnico bi bili izjavili, ko bi bili v »Soči" sporočili tako-le: „Delo za volitev je ogromno, mi pa nismo za nič drugega ko za napadanje in zabavljenje. Zato se v volitve ne bomo vtikali.* Naj nam bo to dejstvo iz zadnjih državnozborskih volitev v nauk, da nam ni od širokoustnih liberalcev nič pričakovati. Ko bi bili Slovenci letos nastopili in se količkaj potegnili, priti bi moralo do ožje volitve mej italijanskim in slovenskim kandidatom. To bi bilo velikega pomena. Ob enem pa bi bili prisilili italijanske iredentov-ske hujškače, da bi bili nekaj svojih moči in gmotnih sredstev porabili za zmago svO' jega kandidata mesto za italijanske šole ob slovenski meji I Zapomnimo si to 1 Delavec. Politični pregled. Državni zbor. V četrtek je poslanska zbornica vsprejela v drugem čitanju četrto skupino državnega proračuna, t. j. proračun finančnega ministerstva. S tem je bil torej ves državni proračun v drugem čitanju rešen. Pri ti priliki se je glasovalo tudi o raznih resolucijah. Vsprejeti sta bili med drugimi tudi resoluciji za slovenske razsodbe najvišjega sodišča in za slovenski obrtni šoli v Trstu in Mariboru. Nasprotno pa je zbornica odklonila resolucijo za podporo šoli Komenskega na Dunaju z 208 proti 204 glasom. Za so glasovali »Slovanska Enota“, Poljaki, Rusini in češki socialci. proti so pa glasovali liberalni Nemci, nemški kršč. soc., nemški soc. dem. in Italijani Malfatti in Pitacco. Drugi talijani so se glasovanju odtegnili. V petek je poslanska zbornica spre-ela državni proračun tudi v tretjem čitanju. Po sprejemu proračuna je zbornica sprejela v vseh čitanjih poročilo generalnega poročevalca obrtnega odseka v zadevi tehniškega preiskovanja in je potem razpravljala o poročilu draginj-skega odseka o oddaji javnih del in ustanovitvi fonda za oskrbovanje stanovanj. Razprava se je nato pretrgala in nadaljevala razprava logu posl. Lisy-ja v tkalcev. Predlogu je bila in isti je bil tudi v glasno in brez debate sprejeL Prihodnja seja bode v petek dne 1. julija. o nujnem pred-zadevi položaja priznana nujnost podrobnosti eno- Jugoslovanska obstrukcija v proračunskem odseku. Zastopniki jugoslovanskega visokošolskega kluba so izročili pred nekaj dnevi vladi sledeče zahteve: 1. Priznanje ugodnosti spričeval in diplom, pridobljenih na zagrebškem vseučilišču za Cislajtanijo. 2. Ustanovitev slovenskih učnih stolic za vse discipline pravne in državne znanosti na češkem vseučilišču v Pragi in jagelonskein vseučilišču v Krakovu. 3. Garancija za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani in sicer za .enkrat pravne in bogoslovne fakultete v doglednem času, to je, v dobi petih in največ desetih let. Glede predloge o italijanski pravni fakulteti zahteva jugoslovanski klub tako sestavo zakona, da bo poznejša preložitev fakultete v Primorje nemogoča. V pondeljek je ministerski predsednik Bienerth v navzočnosti naučnega ministra Stiirghka sprejel posl. dr. Šušteršiča in dr. Ploja, ter jima pojasnil stališče vlade z ozirom na stavljene predloge. Baron Bienerth je rekel, da se mora predloga tičoča se ita-tijanske fakultete sedaj brezpogojno sprejeti m da bi vlada z Jugoslovani glede njih visokošolskih zahtev bila pripravna še le tedaj razpravljati, ko bi prišlo na vrsto vprašanje glede definitivnega nameščenja italijanske pravne fakultete. Dr. Šustešič in dr. Ploj sta vzela to vladino izjavo na znanje, katero sta potem prijavila jugoslovanskemu vseučiliškemu klubu. Ta pa je soglasno sklenil, da pričnejo Jugoslovani v proračunskem odseku takoj z obstrukcijo. In res je posl. Gostinčar v proračunskem odseku pričel v pondeljek takoj z nadaljevanjem svojega v zadnji seji prekinjenega obstruk-cijoniškega govora, s katerim je dosegel lep rekord, kajti govoril je 10 ur in pol ves čas o slovenskih šolskih zahtevah. Začel je ob 10. predp. in končal ob 8. in pol zvečer, to pa zaraditega, ker mu je predsednik obljubil, da zaključi sejo, ako neha govoriti. Sicer bi bil govoril do 3 ur popolunoči. Gosposka zbornloa. Gosposka zbornica, ki je v pond. zborovala, je rešila več manjših zakonskih načrtov, med njimi tudi zakonski načrt glede povišanja pokojnin starih penzijonistov. V torek je rešila zbornica državni proračun v drugem čitanju. Trije vladni porazi. Vlada je doživela v torek tri poraze in sicer prvega v finančnem odseku, katerega so omogočili Poljaki s tem, da je eden glasoval z desnico, dočim so se drugi odstranili. Tako je bil z 11 proti 10 glasovom sprejet predlog o novih davkih. Drugi poraz je doživela v odseku za reformo poslovnika, ki je bil nesklepčen radi odstranitve članov »Slov. enote", a tretjega v gosposki zbornici, kjer sta jo ojstro napadala imenom levice Grabmayer in imenom desnice grof Tliun. — Državni zbor odgoden alt zaključen. Vsi in tudi nemški listi so mnenja, da ni upanja, da bi se zamogla jugoslovanska obstrukcija premagati. Zato pa pišejo celo poloficijozni listi, da bode državni zbor že v prihodnjih dneh odgoden ali pa zaključen. Nenadni spor v socialni demokraciji. Na Dunaju je pol milijona Čehov, a ko se je šlo za to, da bi dobili Čehi za svojo deco ljudske šole, do katerih imajo celo po avstrijski postavi pravico, so bili Slovani v državnem zboru poraženi, ker so celo tisti nemški socialni demokratje, ki so prilezli v zbornico s pomočjo dunajskega češkega socialnega demokrata, glasovali proti češkim dunajskim šolam. Med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati zato hudo poka. Češki sodrugi so upravičeno ogorčeni na nemške, ki so s svojim glasovanjem dokazali, kakšna bi bila narodna enakopravnost pod rdečo kravato. Khnen-Hedervary knez. „Bohemia“ poroča, da bo odlikovan K!iuen-Hedcrvary s knežjim naslovom, ker (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu listu" št. 26. z dne 30. junija 1910. se mu je posrečilo zopet ustvariti harmonijo med Ogrsko in krono. Odstavljenje bavarskega kralja? Iz Monakova poročajo, da sc namerava odstaviti umobolnega bavarskega kralja Otona in proglasiti kraljem princa regenta Luitpolda. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e". P. n. gg. Ivan Spitzer, vikar v Fojani 5 K, Marica Podgornik, vrtnarica 09 v, Ivan Alozelič, zidarski izvedenec 40 v, Matevž Tinta St. Ferjan 1 K, Andrej Gabrovic, St. Ferjan 1 K, Andre, Gabrovic, St. Ferjan 20 v, Frančišek Ja-kin 25 v, Josip Vižin, Kronberg 40 v, Leopolda Kralj v Gorici 1 K, Filipa Komel, Orcliovlje 30 v, Josip Komel, Kronberg 50 v, v nabiralniku gostilne Josipa Gorjanc 1 K 10 v. za prodane razglednice 3 K 80 v. Bog poplačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.l Domače in razne vesti. Poglavje o učiteljstvu. — Dobroti je znano, dragi bravec, da raste mlado drevo kakor ga upogneš. Ravno tako ti mora biti znano, da se ravna mladina po vzgledih ki jih vidi pri odrastlih ljudeh. S posebnim veseljem posnemajo otroci vzglede svojih učiteljev, zato je tudi sveta dolžnost katoliških starišev, da zahtevajo za svoje otroke dobrih učiteljev. Nikdar ne smeš pozabiti, da dajejo slabi učitelji otrokom slabe izglede, da zastrupljajo našo mladino, morijo v njej verski čut in jo s tem zavajajo na slaba pota. Ko se izprazni na šoli učiteljsko mesto, morajo zastaviti stariši vse svoje moči, da pride na šolo dober učitelj. V takih slučajih se ne sme poznati nobene milosti. Katoliški stariši zahtevamo katoliškega učitelja, bodi geslo, od katerega se ne sme niti za las odnehati. Ramo ob rami morajo stati vsi Občinarji, dokler si ne izvojujejo popolne zmage. Rajši brez šole, kakor šolo s slabim učiteljem. Spoštuj drago ljudstvo dobrega učitelja, ker on stori mnogo koristnega za občino, a z vso odločnostjo se postavi proti slabim učiteljem, ker oni so za te največja nesreča. Nikdar ne pozabi, da postavlja slab učitelj v srcih mladine podlago k slabemu življenju. Tvoja dolžnost je, da si neizprosen nasprotnik slabih učiteljev in se bojuješ proti njim, dokler se jih ne istrebi. ✓ Slovenska nezavednost, ob kateri se pasejo Nemci in Italijani se še dobi. Te dni je prišel reven posestnik v nek c. kr. urad v Gorici, v katerem so uradniki, ki govore dobro slovensko. Mož pa, da pokaže, da zna laško in nemško, je jel jecljati tako laščino, da so se mu zmejali uradniki. Potem se je vrgel na nemščino, ko ni hotelo iti z laščino lahko. Pa tudi ta se mu je hudo zapletala. Konečno so uradniki spoznali, da je revež Slovenec in da ne zna drugega jezika, s katerim bi se razgovoril kakor te slovenski, in so začeli oni ž njim slovenski govoriti. — Blaženi taki časi za Nemce in Italijane! Prav nobene potrebe niso imeli naučiti se slovenščine, ker si je slovenski kmet silil govoriti nemško in laško. To se danes ne sme več goditi. Slovenci govorimo v vseh uradih svoj jezik in uradniki nas morajo razumeti. Nikoli naj ne govorimo v goriških uradih nemško ali laško. Uradniki so za to, da umejo stranke. Ako se dobi v kakem uradu uradnik, da ne zna našega jezika, naj se kar pritoži dotičnik na višje mesto ali pa naj naznani slovenskim časnikom, ki spravijo na dan take nedo- statke v uradih. Slovenci, povsod govorimo svoj materni jezik! Kdor se sam ne spoštuje, podlaga je tujčevi peti! Kam prlvedo Los - voii - Romi — »Slov." piše: Včeraj seje vršil v Gradcu protestni shod zoper učitelja Melzerja, ki poučuje na mestni meščanski šoli. Shod so socialni demokratje in Scho-nercrianci razbili, vsled česar se je vršii potem po 2. Zanimivo je, kaj se je tu dognalo. Schonercrianski učitelj Melzer, ki je razrednik v 2 B razredu, je, ko je bila šolarska izpoved, dal učencem nalogo o šolski izpovedi, naj vsak o njej pove svoje svobodno mnenje! Pri reformaciji je učencem slikal Luthra za svetnika in psoval katoličane. Učence hujska proti učencem, vsa šola je zastrupljena, neprestano zmerjajo katoliške učence s »Piaffenknechte" in »Pfaffen-hunde". Učitelj Melzer je v svojem razredu odredil, da moli vedno naprej nek »klerikalen" učenec, da so se mu ostali z učiteljem vred posmehovali. Ta učitelj Melzer pa je tudi v javnem predavanju nedavno dejal, da bo Avstrija sama po sebi razpadla in da je zato le želeti, da se čim preje priklopi Nemčiji! Melzer je luteranec. Čudno, da oblasti tako ščuvanje trpijo in da luteranci uživajo toliko svobodo. Saj se je še pastor He-gemann v Ljubljani v »Letnem poročilu evangeljske občine v Ljubljani" pohvalil da mu je kranjska deželna vlada zelo naklonjena! Ampak zadnji čas je, da avstrijske oblasti, kakor zadnje čase na Češkem, tudi drugod delovanje helzpastorjev in luteranskih učiteljev natančno kontrolirajo, če ne se bo razvnel konfesionalen boj, ki ga oblasti gotovo ne bodo vesele. Kam pa pridemo drugače? — »Fvan-gelischer Bund" je zdaj aranžiral v Nemčiji nabiranje prispevkov kot protest zoper papeževo encikliko: denar p a j e n a m e n j e n losvonro (novskemu gibanju v Avstrijil Krvava dolžnost avstrijske vlade je, da enkrat jasno v Berolin izporoči, da ne trpi, da bi se z denarjem iz inozemske države podpirala propaganda, naperjena zoper verski mir in druge narodnosti v avstrijskih deželah! Kaj bi v Nemčiji rekli, če bi začeli mi pošiljati v prote-stantovske kraje katoliške duhovnike, da žačno n. pr. gibanje Los-von Luther? Nesramni predikanti sejejo nemir, želi pa bodo vihar v svojem času. Čč. oo. kapucini v Gorici p rezi-davajo svojo cerkev. V ta namen so se obrnili do naših okoličanov, da bi jim kolikor je v njih moči pripomogli z raznimi vožnjami, da bi se stroški za hram božji zmanjšali, kajti vsem je znano, da kapucinski red nima zlatih zakladov. — Naši okoličani so sc njih prošnji odzvali in obljubili, da store kolikor bo v njih moči za novo cerkev, v kateri bodo iskali (kakor dosedaj v stari) pomoči in tolažbe v dušnih stiskah. Da bodo naši okoličani to obljubili in potem to obljubo tudi izpolnili, smo mi vedeli koj, ko so se čč. oo. kapucini obrnili z uljudno prošnjo do njih. — To pa liberalcem pri »Soči" ni povsem po-godu. Zato dražijo naše okoličane, češ, da »kapucini zahtevajo, da naj jim speljejo skupaj peska zastonj". No. hvala Bogu, da »Soča" nima toliko moči, da bi njeno hujskanje doseglo kak vspeh, kajti naši okoličani pljunejo na tako pisarijo »Soče". — V svoji jezi poroča »Soča" z radostjo, »da so goriški magistratovci, Gregorčičevi zavezniki, odklonili prošnjo čč. oo. kapucinov za podporo za zgradbo cerkve." No, če bi bili magistratovci res Gregorčičevi zavezniki, bi ne odklonili podpore, kajti zaveznik zavezniku gre vedno na roko. Tukaj se je torej jasno pokazalo, da magistratovci niso Gregorčičevi zavezniki. — ..Soča" naj pusti zgradbo nove cerkve čč. oo. kapucinov lepo pri miru. Cč. oo. kapucini ne bodo njo vprašali ne sveta ne denarja. Saj nova cerkev se ne gradi za njo, ampak za kristjane, ki verujejo v Boga in vne-umrljočo človeško dušo ! Prošnjo za vsprejem v slov. „AloJ-zijeviščo" je treba vložiti vsaj do 20. julija. Potrebne priloge: 1. krstni list; 2. spričevali zadnjih dvcu semestrov; 3. zdravniško spričevalo za šolsko rabo; 4. ubožni list; 5. spričevalo duhovnega pastirja oziroma kateheta. Prosilci naj naslovijo svoje prošnje samo na odbor Slov. »A I o j z i j e v i š č a* v (iorici, ul. Ponte Isonzo 7, prošnji naj priložijo znamko od 20 v za eventualno povrnitev spisov. Svetnik č. g. Ažman v Gorjah je nevarno obolel. Priporoča se gg. sobratom v molitev. Imenovanja. Za poštne asistente so bili imenovani poštni vežbeniki: Viktor Kenicli, Ivan Svetina in Kostantin Solari v Trstu; lidvard Schonta v Gorici. Henrik Mislej v Ljubljani in Jurij Ser-govič v Puli. P. n. Dr. Alekslj Raf. Rojec, zdravnik in bivši deželni poslanec, se mudi od 19. t. m. naprej na letovišču v Bohinjski Bistrici. Zrakoplovstvo. — Kakor je bilo uže naznanjeno imela sta vzleteti zrako-plovca koroška inženirja Zaplatnik in Heim uže minulo nedeljo na Velikih Rojah. Ker pa je celi dan pihal močan veter, se je določil dan za vzlet praznik sv. Petra in Pavla. Uže v zgodnjih popoldanskih urah se je začela nepregledna množica ljudstva pomikati proti Velikim Rojam in do 4 in pol ure po-poludne je bilo zbranih na Velikih Rojah in okoli njih do 16.000 oseb. Množica je nestrpno čakala, kedaj se prikaže rdeča zastava, znamenje, da se vzlet prične. Bilo je uže skoro 6 ur, ko se ni še noben zrako-plovec v zrak dvignil. Kmalo potem pa je eden inženerjev zasedel letalni stroj Wrighto-vega sistema iti nakrat se je dvignil od tal ter mirno plul kakih 40 metrov nad zemljo. Množica je očarana zrla ta prizor ter navdušeno ploskala, pozdravljala inženirja v višavi z robci in s klobuki. A v zraku je ostal le malo časa, dobri dve minuti, potem pa se spustil na zemljo, kajti stroj se mu je nekaj pokvaril. V tem času pa je drug inženir pripravljal drug letalni stroj, ki se je tudi dvignil od tal a le kakih 10 metrov. Po zraku je plul le malo časa, dobro minuto, potem se je spustil na zemljft, kajti tudi ta letalni stroj se je nekaj pokvaril. Okoli 7. ure je poskušal srečo s svojim aero-planom Bleriotovega sistema g. Rusjan, a sreča tudi takrat mu ni bila mila. Parkrat se je hudo zagnal po Velikih rojali, vzdignil se je res par metrov od tal, a se kmalu spet spustil na zemljo, kar je napravilo med nestrpno množico sila mučen utis. Bilo je uže pol 8. zvečer in ljudstvo je začelo zapuščati Velike Roje. Ob tri četrt na 8. uro pa se je eden inženerjev spet vzdignil v zrak med splošno pozornostjo množice. Takrat pa je zrakoplovec triumfiral. Phil je gotovo 100 metrov v višavi. Mirno je vodil letalni stroj nad Velikimi Rojami. Napravil je kakih 8 krogov. V zraku je ostal 16 minut. Množica mu je prirejala navdušene ovacije. V tem času pa so tudi drugi letalni stroj popravili in videli smo pluti po|zraku dvajletalna stroja. Krasen, nepozaben prizor se je nudil gledalcem. Po 8. uri je bilo letanje končano. Omenjeno bodi, da sta prišla iz Trsta po južni železnici dva posebna vlaka, natlačena Tržačanov. Vlaka sta se ustavila na Velikih Rojali. Tudi zabavni vlak, ki prihaja v Gorico ob 4. in pol se je ustavil na Velikih Rojah. Cenilo se je, da so trije vlaki pripeljali iz Trsta nad 2500 izletnikov. — Pri vzletu je svirala vojaška godba, okoli Velikih roj pa so bili postavljeni šotori, v katerih so točili pivo. — Vstopnina na Velike Roje je bila 1 K, na tribuno 40 K. Tribuna pa je bila le malo zasedena. — Med 8 in pol in 9. uro sta posebna vlaka odpeljala tržaške izletnike. Gradeško morsko zdravilišče za škrofulozne otroke se otvori I. julija. Zdraviliški odsek pošlje 56. deželni odbor 16, furlanske občine 10 otrok v brezplačno lečenje. — Okoli 200 otrok pa pride iz družili dežel. Otročiči, ki spadajo pod goriško mesto, se odpeljejo z žardinijerami s Travnika dne 1. julija ob 4. in pol zjutraj. Vojaški dopusti za čas žetve so letos urejeni tako-le: Od 3. do 23. julija imajo dopust vojaki pri naslednjih četah: Pešpolki št. 7. 17, 27, 47, 87, ,97, lovski bataljoni št. 20, 8, 9, 19, 7, II, 29 ter vse domobranske čete. — Od 17. julija do 6. avgusta imajo dopust: Lovski bataljoni št. 5, 17, 21. — Od 10. do 30. julija imata bos.-herc. polka št. 2 in 4. — Trdnjavski topničarski polk št. 4 ima od 26. junija do 16. julija in od 14. avgusta do 3. septembra. — Trdnjavski topničarji na Koroškem od 3. julija do 23. julija in od 18. septembra do 13. oktobra. Družba sv. Mohorja. Do dne 16. rožnika 1910 štela je Družba sv. Mohorja to le število udov: dosmrtnih, lotnih, nadškofija goriška . . 159 9971 •'Vnp lul30 udov škofija krška 196 6175 6371 ,, lavantinska . . 473 26226 26699 ” „ ljubljanska . . 792 32036 32828 ” „ tržaško-koperska 78 4511 4589 „ poreška . . . 9 166 175 „ krška . . . — 70 70 * „ senjska 8 158 166 ,, dalmatinska . . 3 51 54 nadškofija zagrebška . 23 422 445 škofija djakovska . . . — 62 62 bosenske škofije . . . 8 154 162 škofije sombot., ogrske 2 181 183 škofija sekovska . . . 37 404 441 ” nadškofija videmska . 12 325 337 po raznih krajih Avstrije 16 136 152 po ostali Evropi . . . 2 158 160 v Ameriki 24 2394 2418 v »Afriki 9 158 167 * v Aziji 1 6 7 „ Vkup je rorej 1852 83764 85616 udov V teni številu pa še niso vse žup- nije, kajti do danes še nismo dočakali udov iz treh koroških župnij, iz ene kranjske in ene štajerske župnije, katerih skupno število je znašalo lani nad 250. Ker se nadjanio, da pricapljajo kmalu tudi ti obotavljači, bomo koncem tega meseca imeli vkup blizu 86.000 udov. Pa tudi brez njih smo letos že prekoračili dosedanje najvišje število udov. Novih dosmrtnih članov je pri-rasllo 86, proti lanskemu številu jih je torej letos za 70 več. Na novo vpisalo se je 6411 članov. Kdor se do konca rožnika ne oglasi, ne more zahtevati od nas vseh letošnjih knjig. Stari dvajsetkronskl bankovci, bledordeči, se morejo zamenjati le še do 30. junija t. I. ter so potem neveljavni. Neverjetno predrzna tatvina na škodo Živnostenske banke. — Filijalka Živnostenska Banka pro Čechy a Moravu ima svoje prostore v Trstu v ulici Nuova št. 29, kjer razpolaga čez del pritličja in prvo nadstropje Od 12. opoludne do 1. ure popoludne se prostori zapirajo, ne da bi se potegnilo doli železne ruleje, in uradniki gredo obedovat. Ostane pa notri čuvaj. Tako je bilo tudi v torek. Med tem odmorom torej, ko gre vendar precej ljudi po ulici Nuova, so jako predrzni tatovi odprli vrata s ponarejenimi ključi, vstopili v pritične prostore, od znotraj odprli izložbeno okno, v katerem se je nahajalo mnogo vrednostnih papirjev in inozemskega denarja v zlatu in papirju, pobrali so vse ih zopet šli ven ravno tako, kakor so šli noter. Čuvaj ni ničesar zapazil, ker je imel opravka v prvem nadstropju. Ukradeni denar je ta-le: Italijanskih lir 800 v bankovcih, rubijev 63 tudi v papirju, frankov 600 v papirju, mark 300. v papirju, frankov 400 v zlatu, Šterlingov 8 v zlatu, 20 komadov po 4 cekine, 16 komadov po en cekin, 1 jubilejni komad po 100 K, 4 ruski Imperiali, 30 dolarjev v zlatu., — Banka je zavarovana proti ulomu. Predrzna tatvina v Trstu. — V noči od petka na soboto so tatovi na jako predrzen način ulomili v vilo g. Iv. Robba v Škorklji pri Trstu. Skozi neko odprto okno so prišli v hišo ter tam ukradli 150 kg težko VVertheiinovo Faso, v kateri je bilo 350 K v denarju ter druge dragocenosti v skupni vrednosti 2500 K. Ker jim je bila kasa pretežka, so v neki sosednji hiši ukradli voz in mulo. Kaso so naložili na voz ter so jo z ropom popihali. Predno so odšli, so se še okrepčali in sicer z jedmi in pijačami g. Robbe. V kotu njegovega vrta so se namreč drugo jutro našli ostanki pojedine ter neko liko praznih buteljk. Kaso so v soboto popoludue našli prazno v morju v bližini Miramara. Voz in mulo pa so včeraj pop. našli v nekem skednju v Barkovljah. O zločincih pa ni nobenega sledu. Um