Spioin® vesti. — Posojilo našega udruženja. Te dni je prejel izvršni odbor UJU v Beogradu od Dr* žavne hipotekarne banke posojilo v znesku 400.000 Din. — Zaradi zidave Dačkega doma se je izvršni odbor zadolžil pri učiteljskem društvu v Šabcu za 200.000 Din in pri Urad* niški banki v Beogradu za 150.000 Din. Ti dve posojili bo izvršni odbor poravnal z nbvim posojilom, a ostanek 50.000 Din bo uporabil za nakup pohištva za Dački dom. — Učni načrt za učiteljišča. Dne 25. t. m. je začela svoje zasedanje komisija za sestavo učnega načrta in proerama za učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji. Seje se vrše v oddelku za srednjo nastavo v ministrstvu prosvete. V to komisijo je minister prosvete imenbval in poklical iz dravske banovine gosp. ravnatelja Kadunca iz Maribora.. Nov bo načrt za V. lets nik učiteljišča. — Izprememba v pravilih o opravljanju diplomskega izpita višjega tečaja na višji pes dagoški šoli v Beogradu.* Na podstavi člena 4. uredbe o višjih pedagoških šolah odrejam: V členu 6. pravil o opravljanju diplomskega izpita višjega tečaja na višji pedagoški šoli v Beogradu se izpreminja točka 2. ter se glasi: 2. Izpit se opravlja: V I. odseku (nacionalne skupine predmetov): pbd A: iz narbdne knji^ ževnosti ail narodnega jezika ali obče zgodo^ vine ali narodne zgodovine ali enega tujega * »Službene Novine kraljevine Jugosla= vije« z dne 31. januarja 1930., št. 23/IX. jezika (francoskega ali nemškega jezika) ali pedagogike ali eksperimentalne psihologije; pod B: iz narodne književnosti ali narodnega jezika ali obče zgodovine ali narodne zgodo« vine ali pedagogike ali eksperimentalne psis hologije (iz enega teh dveh pbslednjih preda metov opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A enega teh dveh predmetov); pod C: iz narodne književnosti ali narodnega jezika ali narodne zgodovine ali pedagogike ali eksperi* mentalne psihologije ali geografije (iz tega poslednjega predmeta opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A ali občo zgodovino ali narodno zgodovino). V II. odseku (geograf« sko«prirodna skupina predmetov): pod A: iz geografije (z etnologijo) ali zoolbgije ali bbta? nike ali pedagogike ali eksperimentalne psi» holpgije; pod B: iz zoologije ali botanike ali pedagogike ali eksperimentalne psihologije (iz enega ali dveh poslednjih predmetov. opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A enega teh dveh predmetbv; pod C: iz zoolo^ gije ali botanike ali kemije ali geologije (z mineralogijo) ali pedagogike ali eksperimen« talhe psihologije. V III. odseku (matematičnb* fizikalne skupine predmetov): pod A: iz ma< tematike ali pedagbgike ali eksperimentalne psihologije; pod B: iz fizike ali pedagbgike ali eksperimentalne psihologije (iz enega teh dveh poslednjih predmetov odpravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A enega teh dveh predmetov): pod C: iz kosmografije ali peda^ gogike ali eksperimentalne psihblogije ali ma^ tematike (iz tega poslednjega predmeta opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pbd A ali pedagogiko ali eksperimentalno psiholo« gijo). Vsi predmeti, iz katerih se opravlja di* plomski izpit, so se morali poslušati predpisa* no število semestrov. Ta.izprememba člena 6. velja samo za šolski leti 1928./1929. in 1929./30. — V Beogradu, dne 31. decembra 1929.; P. br. 33.885. — Minister za prosveto: Bož. Ma= ksimovič s. r. — Markovci. Dne 9. t. m. sta se poslovila od nas iovariša tukajšnje šole Bregant Albert in Dekleva Sonja. iPrvi je bil v Markovcih sedem, a tovarišica tri in pol leta. Scdem let res ni dolga doba, a vendar se je pokazalo pri odhodu, kako priljubljena sta bila tovariša v tukajšnjem kraju. Neradi in s solzami v očeh so se poslovili od svojega tovariša ga* silci, ki jim je bil tajnik. Posebno prisrčen odhod jima je bil prirejen na postaji v Šalov« cih. Kljub mrazu in mrzlemu vetru je sprem* ljala oba tovariša domača godba na pihala, ki ji je bil tovariš Bregant učitelj in vaditelj. Tovarišica Deklevova se je udejstvovala v gospodinjskem tečaju, skupno s koleginjo Cirilo Korošakovo, ki je tudi zapustila ta kraj pred 14 dnevi. Obe tovarišici sta vzgojili do= ber gospodinjski naraščaj in si prdobili na tem polju kot prvi slovenski učiteljici v Mar= kovcih mnogo zaslug. Tudi nekaj otrok in staršev je spremljalo tovariša na 5 km odda= ljeno pbstajo. Težko je b:Io slovo od učite* ljev, ki jih je narod vzljubil in jih bo ohranil v dobrem spominu. Prisrčna odhodnica do* mačih prebivalcev je odkrila učiteljema ple* menito srce prekmurskega Slovenca, ki je po« kazalo. da ljubi tudi slovenskega učitelja, ako je ta na mestu. Kdor seje ljubezen, ta Tjubezen tudi žan.je. Naj bodo pričujoče vrstice v zgled in bodrilo mladm tovarišem in tovaris šicam. ki ne prihajajo radi v Prekmurje in ga smatrajo za nekako zemljo pregnancev in kaznjencev, da prebiva ljubezen in hvaležnost tudi v srcu prekmurskega Slovenca, ki se po* sebno očituje v najlepši staroslovanski čed* nosti. gostoljubnosti in mehki duši. Mladi to= variši, brez skrbi v Prekmurje, a prinesite v svojih srcih mnogo, mnogo ljubezni in raz= odela se vam bo plemenita duša prekmurske* ga Slovenca. Vsem trem tovarišem želimo na novem mestu mnogo sreče! — Gmotno stanje bolgarskega učitelj« stva. Bolgarski prosvetni minister je obljubil zastopnikom bolgarskega učiteljskega saveza, da bodb letos precej zvišane plače onim uči= teljem, ki do danes niso mogli dobiti poviša* nja. Ravno tako je izjavil vrhovni starešina bolgarske prosvete, da bodo povišane plače vsemu ostalemu učiteljstvu, če to dovolijb proračunske možnosti. Brez vsakega pretira=> vanja se sme trditi, da so bolgarski učitelji preslabo plačani. Stanje tamošnjih prosveta nih delavcev je v resnici bedno, posebno uči* telji osnovnih šol živijo v zelo težkih razme« rah. Grozne politične borbe so povzročile, da je bilo bolgarsko učiteljstvo zadnja briga merodajnih faktorjev. Složni napbri učitelj* skih vrst so bili izigravani in potlačeni, a se* daj kb je obljubljeno našim bolgarskim to* varišem materialno izboljšanje, moramo tudi mi, jugoslovenski učitelji želeti, da ne bo bolgarsko učiteljstvo več zapostavljeno in da dobi vsej kar mu je potrebno za vsakdanje življenje. — Društvo učiteljic v Ljubljani izpremis ,nja s,vojb objavo v toliko, da ima sedaj vsako soboto bd 6. do 7. ure popoldne na razpblago »Čitalnico UJU« v Učiteljski tiskarni, 1. nad= stropje. Dohod iz prve veže, desno. Vabimo vse tovarišice, ki žele kakih pbjasnil ali na* vodil o delu v šoli ali izven šole, naj pridejo, da se pomenimo prijateljsko in poživimo med« sebojne stike. — Društveni odbor. — Uspoboljenostni izpiti bodo odslej sa» mo v jeseni ter za Dravsko baaovino samo v Ljubljani. Banska uprava jc izdala sledeči od« lok: »Ministrstvo prosvete, addelek za sred« nje šolstvo v Beogradu, je z odlokom S. N. br. 543 z dne 9. januarja 1930. odločilo, da se bodo v 1. 1930 — dokler ne izide pravilnik, ki bo veljaven za vse ozemlje kraljevine — smeli polagati učiteljski usposobljenostni izpiti le v jesenskem terminu. Prijave za izpit se smejo vlagati do konca meseca maja; izpitni odbbri pa se bodo morali formirati do meseca junija 1930. 1.« — »Ministarstvo Prosvete krajevine Jugoslavije odeljenje za srednju nastavu. S. N. Br. 1322. 17. januarja 1930. god., Beo* grad. Na pitanje nekih direktora učiteljskih škola da li če se oržati ispit zrelosti u junu 1930. godine za učenike, koji su ove godine odbijeni na godinu dana Gospodin Ministar prosvete doneo je odluku pod S. N. br. 1322 od 15. I. 1930. 1. da učenici, koji su na kraju 1928./29. školske godine svršili IV. razred, a nisu polagali ispit zrelosti ili su ga položili, pa su odbijeni na godinu dana, polažu u junu 1930. godine učiteljski ispit zrelosti po propis sima, koji su važili pre Zakona o učiteljskim školama od 27. septembra 1929. godine; 2. da se ovaj ispit održi: a) u Učiteljskoj školi u Aleksincu za učenike i učenice učiteljjskih >ikola u Skoplju, Prilepu, Jagodini. Aleksincu, Pirotu. Negotinu i Užici; b) u Zenskoj učitelj* skoj školi u Beogradu za učenice a u Muškoj učiteljskoj školi za učenike učiteljskih škola u Beogradu, Šapcu, Somboru, No»vem Sadu, Subotici, Vršcu i Kragujevcu; v) u Muškog učiteljskoj školi u Zagrebu za učenike i uče; nce učiteljskih škola u Zagrebu, Karlovcu, Pa» kracu, Petrinji, Oseku, Čakovcu. Kastavu, Kri* ževcu i Gospiču; g) u Muškoj učiteljskoj školi u Ljubljani za učenike i učenice učiteljskih' škola u Ljubljani i Mariboru; d) u Zenskoj učiteljskoj školi u Sarajevu za učenice, a u Muškoj učiteljskoj školi u Sarajevu za uče* nike učiteljskih škola u Sarajevu, Banjaluci i Mostaru; dj) u Učiteljskoj školi na Cetinju za učenike i učenice učiteljskih škota u Dani* Iovom Gradu, Cetinju i Beranima; o) u Uči* teljskoj školi u Šibeniku za učenike i učenice ueiteljskih škola u Šibeniku, Dubrovniku i Hercegnovom; 3. da učenici, koji na izpitu u junu 1930. budu odbijeni na tri meseca, polažu popravne ispite u septembru 1930. godine, a oni učenici, koji u junu 1930. budu odbijeni na godinu dana ili ne polaže popravni ispit u septembru. mogu se samo upisati kao redovni učenici u V. razred učiteljske škole; 4. da se naredni ispit za privremene učitelje i učitelji« cc narodnih škola po § 163. Zakona o narodnim škoiama od 5. dec. 1929. god., to je po čl. 30. ranijeg Zakona o narodnim školama u junu 1930. u Jagodini za bve kandidate.«- — Na zborovanju ulčiteljskega društva za srez Laško v soboto dne 8. marca t. 1. ob K10. uri na Zidanem mostu bode predaval univ. profesor g. dr. Ozvald o temi: »Poizkus zaključne sodbe o novi šoli.« — Vabimo na to predavanje bližnje tovariše(ice) sosednih srezov. — Članom učiteljskega društva* za maris borski šolski okraj! Ponovno vabim, da ste 8. marca točno ob pbl 10. uri pri zborovanju v Narodnem domu v Mariboru. Pripravite se za zbrovanje vsaj glede sledečih točk: 1. Pre=> glejte dbločbe novega kazenskega zakona glede mladostnikov, o čemur bo predaval prvi državni pravdnik g. dr. Jančič. 2. Proučite predloge pravil UJU v 9. in 10. številki »Učit. Tov.«. 3. Razmišljajte o morebitni obnovi društvenega pevskega zbora. — Vsi pa točni in pripravljeni bomo ob 12. uri sklenili zbo« rovanje, nato skupno družbovali v znamenju iskrenega tbvarištva! — Predsednik. — Članom učiteljskega društva za kočev« ski okraj. Večina članov(ic) je še v zaostankih s plačevanjem članarine. Da ne bo nepotreb« n'h neprilik, prosimo, da store svojo dolžnost napram blagajni do prihodnjega zborovanja. Društvo je odločno pripravljeno izvajati even*tualne konsekvence napram dolžnikom. Blagajničarka. — Rodbinske doklade belgijskim državs nim uslužbencem. Zanimivo je, kako skrbi belgijska država, da se ne bi znižalo število rojstev v rodbinah državnih uslužbencev za= radi premajhnih prejemkov. Ta skrb se kaže najbolj iz naslednje tabele: Rodbinske doklade so znašale leta 1924. 1926. 1928. 1929. 1930. frankov na mesec za 1 otroka 30 30 30 30 30 za 2 otroka 30 30 50 50 50 za3otroke 40 80 110 110 110 za 4 otroke 50 100 140 150 150 za 5 otrok 50 100 150 175 200 za vsakega nadalj* nega otroka 50 100 150 175 200 — Prusija ima preveč učiteljstva. Berlin« sko učiteljsko društvo je na svojem januar* skem sestankii konstatiralo, da je v Prusiji, pp službenih podatkih 11.300 nezaposlenih učiteljev(ic). To je večinoma mlajše učitelj« stvo, ki po več let čaka na namestitev. Z ozi* rom na to dejstvo je sklenilo berlinsko uči= teljstvo sledeče: 1. Število učencev v vsakem razredu naj se zniža na 25; na ta način se db* seže dvoje: a) doseže se boljši uspeh in b) od» p^ttih bo večje število novih razredov, kar bo nudilo možnost zaposlitve brezposelnega učis teljstva. 2. Nezaposlenemu učiteljstvu se ra= čuna v službeno dobo ob nastopu službe ves čas, ki so ga prebili izven službe, ker niso imeli mesta. 3. Obolelemu učiteljstvu naj se dpvoli zdravljenje v vseh zdravstvenih zavo» dih, a na mesta obolelega učiteljstva naj pri= dejo brezposelni učiteljski kandidati, ne pa, da jih morajo nadomestovati učitelji, ki že imajo svojo zaposlitev. 4. Naj se vrši zamena učfteljstva med nemškimi pokrajinami in med državami v katerih žive Nemci. — Izobrazba učiteljev za obrtno»nadaljes valne šole v Hamburgu. Hamburški občinski svet je v januarju razpravljal o izobrazbi učiteljev za obrtno-nadaljevalno šolo in skles nil sledeče: 1. Učitelji obrtnih šol morejo po« stati učitelji, ki položijo specialen državni iz* pit za to vrsto šol. 2. Predizobrazba učitelja obrtnih šol je sledeča: učiteljska matura s praktičnim učiteljskim izpitom, najmanj tris ietna učiteljska praksa in obiskovanje harns burške univerze najmanj šest semestrov. — Na univerzi se vrše teoretična predavanja in praktične vaje. Posebna pažnja se posveča tehničnosrisarski izobrazbi kandidatov. — Pismo Zveze čehoslovaškega učitelj= stva Udruženju Jugoslovenskga Učiteljstva. Spoštovani tovarš! — Zveza čehoslovaškega učiteljstva namerava v smislu delovnega pro« grama Federacije Slovanskih Učiteljskih Zvez organizirati v letošnjih velikih počitnicah (ju* lij, avgust) zamenjavo mladlne iz učiteljskih rodbin in učiteljskih kandidatov, posebno med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. V poa štev bi prišli mladeniči od 15—23 let. Vsak bi moral izvršiti potovanje na svoje stroške, a hrano in stanovanje bi mu pa dala ona dru= žina, ki bi poslala v zameno svojega sina na Čehoslovaško in obratno v Jugoslavijo ali Poljsko. Stanovali bi kolikor mogoče pri uči» teljskih rodbinah, kjer bi se jim nudila mož* nost konverzacije v domačem jeziku in bi tudi spoznali življenske razmere dotičnega naroda. Prosimo, da nam javite, ali ste pripravljeni, da skupno organiziramo zamenjavo te vrste in da pošljete pri vas brganiziranemu učitelj« stvu poziv, da vam pošlje prijave za zamenja* vo. Če ste se z gotovostjo odločili za to, izvo* lite pripraviti svoje podrobne predloge, ki jih bomo pretresali na skupnem sestanku Fede« racije Slovanskih učiteljskih Zvez in o njlh odločali. — Z bratskim pozdravom — za (Zve^ zo čehoslovaškega učiteljstva — predsednik Vajta Beneš. — Tajn:k E. Vlasak. — Gbrnje pismo je objavil Izvršni odbor UJU v »Na=> rodni Prosveti« in pripominja, da je v pro» gramu Federacije Slovanskih Učiteljskih Zvez predvideno, da se med glavnimi počitnicami zamenja čehoslovaška in jugoslovenska mla= dina. — Ta misel je tako dobra, da jo ni mo= goče dosti naglasiti. — Izvršni odbor naproša tovariše(ice), ki bi bili pripravljeni poslati svoje sinove na Čehoslovaško, kakor one, ki so voljni sprejeti mladino iz Čehoslovaške, da sporočijo to Izvršnemu odboru UJU (Beb» grad, Kralja Milutina 66) najkasneje do dne 10. marca t. 1. •— Kako nameravajo poštru uradniki ure= diti svoj »Poštni dom«. Gradbeni načrt »P. D.« naj bi ustrezal sledečim načelom: 1. Dom bodi po možnosti reprezentančna zgradba, v kateri naj bo izražena vsa poklicna samozavest slov. poštarjev in njih organizatorična sila. |2. Pošts ni dom bodi sam sebi najvišji namen in bpra= vičilo za doprinašanje žrtve. ki naj se poka* zuje v vsestranski koristi in prospehu p. t. organizacije in stroke. 3. Dom bodi zbirališče in zavetišče vsega organiziranega članstva p. t. stroke, takorekoč vsem — vse, dom vsega članstva v pravem pomenu besede. Pri vsem tem se je treba ozirati na bodočnost Poštni dom se ne bo gradil samo za par desetletij, zato ga bo treba po razpoložljivih sredstvih opremiti po modernih in prakt'čnih načelih. Zatb bi bilo pravično, da ga docela dograde, oziroma pomagajo zgraditi tudi bodoče gene=> racije. Dom naj bi imel v glavnem sledeče prostore: a) dvoranb, ki bi bila primerna za najrazličnejše prireditve, v kateri bi bilo pro* stora za 600—800 oseb, opremljeno približno tako kakor so dvorane »Narodnih domov«; b) pisarniške prostore in zborovalno sobo p. t. organizacije, uredništvo in upravnistvo »Pošt* nega glasnika«; itd.; c) stanovanje za hišnika s pritiklinami; č) čitalnico s strokovno in splb* šno knjižnico, ki bi se event. uporabljala tudi za pevskc in druge vaje (prostore pod a) do č) bi se namestilo v pritličju); d) prostore za raz= ne delavnice in skladišča zadrug in društev, ki so že ali še bodo ustanovljene pod okriljem organizac:je; e) event. kopalnico za članstvo s pršnimi in kadnimi kopelmi (prostore pod d) in e) bi se namestilo v prizemlju); f) stano" vanjske prostore v vseh nadstropjih za pošt* ne uslužbence proti primerni mesečni najem=> nini. Prednost v tem pogledu naj bi imeli tisti. ki so brez stanovanj (novo došli, premeščeni) in oni. ki imajo neprimerno ali predrago sta» novanje; g) podstrešna, zasilna zavetišča (scy bice) za popotne in izletniške uslužbence. ki naj bi bila za omejen čas brezplačno na raz= polago. — Ali je že kdo premišljal zakaj vse bi mi potrebovali Učiteljska domova? Koliko ste že darovali za domova? Ali ste že član katerega? , — Radio na naših železnicah. Spričo za* nimanja drugih držav za radio in njihove uvis devnosti o njegovem pomenu moramo po* zdraviti namero naše države da po vzgledu Francije, Poljske itd. uvede po železnicah radio. Kakor dbznavamo se pripravlja načrt, da se namesti spočetka v brzih, kasneje tudi v osebnih vagonih z anteno In sprejemno po» stajo, ki bo zvezana z vsemi ostalimi vagoni vlaka. Vsak sedež bo imel pripravo za pri* klopljenje slušalk, ki se bodo stavljale na raz« polago proti dbločeni pristojbini, ki jo bo pbbiral sprevodnik. Upamo, da se bo ta načrt v doglednem času uresničil. Besedo imajo pri tem seveda v prvi vrsti naše tri oddajne po staje, ki se bodo morale dogovoriti z državb o pogojih, pod katerimi bi bile volne, dopus ščati nameščenje sprejemnih aparatov, oziro* ma določenega števila slušalk po naših vlakih. Gotovo se bo našla primerna oblika, da se to vprašanje, ki je poglavitno in edino važno, reši na zadovoljnost državne uprave pa tudi v prilog našil trem pbstajam. — T. R. L. — Sedaj je čas za ribje olje. Se dobro se spominjam. kako smo morali kbt otroci 2 do 12 let posili delati kuro z ribjim oljem. Takbj po večerji je vzela mati iz police večjo ste» klenico z rumeno oljnato vsebino, a mi smo se morali postaviti v vrsto in vsak je moral iti mimo matere in najposlušnejše popiti svoj del ribjega olja, t. j. polno žlico. Večina ude= ležencev te čudne povorke je zelo spačilo svoj obraz. —,Znano je, da ni ribje olje »slaščica«. Pa vendar ga nekateri otroci radi pijejo. Spo? minjam se slabotne deklice, ki je bila pri nas nekaj mesecev na počitnicah, in ki je tudi so» delovala pri naši povorki za uživanje ribjega olja. Zanjo je bil to prvovrstni užitek in če je padla s polne žlice kapljica olja na stol, je bil v istem momentu tam tudi njen prst. kot moj v skledi, kjer so bile slaščice, in deklica je to kapljico polizala. Ne verjamem, da je bila moja mati glede te kure slabo poučena, ne morem pa je, kot prisilno kuro, nasvetovati materam. Če je otrok zdrav in dobiva pravil* no hrano, ne potrebuje ribjega olja. Če pa iz* gubi tek, posebno če zboli otrok na skrofulozi, raznih katarjih, kožnem izpuščanju in oteklini žlez tedaj bo kura z ribiim oljem gotovo do« brodošla. Znano pa je, da leži težkoča v tem, da mnogi zelo neradi uživajo olje. — V takem slučaju se vzame takoj za oljem žlico jabolčne kaše, malo čaja ali čokolade. Ako se tudi S temi sredstvi ne pride do cilja, ker je otroku okus po olju naravnost zopern, tedaj se vza» me namesto ribjega olja Jemalt, prašek pri* pravljen iz ribjega olja in sladkega ekstrakta. Z jemaltom sem imel pri svojih otrocih dobre skušnje. 2 do 3 velike žlice Jemalta zadostu« jejo. Priporoča se, da se izvede kura z ribjim oljem ali Jemaltom tako, da ga jemljejo otrbci 2 do 3 mesece, a ne nepretrgoma, nego po vsa^ kem mesecu uživanja Jemalta je pbtreben en mesec odmora. Ako se poleg zraka in svetlobe pobrigamo tudi za hrano. ki ima v sebi mnogo redilnih snovi, kakbr tudi za razumno utrje« vanje telesa. potem se moremo nadejati, da bo btrok dobro prestal zimo. — Dr. Hp.