PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 12 (7506) TRST, četrtek, 15. januarja 1970 VOJNA V BIAFRI JE DEJANSKO KONČANA NIGERIJSKI PREDSEDNIK PONOVNO ZAGOTOVIL PLEMENU 160 VARNOST IN POTREBNO POMOČ Poziv predsednika Tita nigerijskemu predsedniku - Ukrepi italijanske vlade za pomoč prizadetemu prebivalstvu LAGOS, 14. — Vojaške operacije nigerijske zvezne vojske proti “Pomikom v Biafri so se dejansko zaključile. Tako izhaja iz poro-*'■' ki prihajajo iz Nigerije. V Lagosu so danes sporočili, da so Zvezne čete zasedle postojanko, v kateri je bil biafrski radio, Lagoški radio je danes objavil | Poziv predsednika Nigerije genera-la Gowona na biafrsko prebival-**v°, naj bo mirno in naj ne zapušča krajev, kjer se sedaj nahaja. Na ta način, pravi Govvon, »boste j-imprej dobili pomoč, ki jo potrebujete«. V pozivu je dalje rečeno: "Vojna je končana in general Go-w°n vam izraža najboljše želje za prihodnost.« General Govvon je včeraj izjavil tudi predsednik Organizacije za a-friško enotnost, je izjavil v posla niči, ki jo je poslal vsem državnim poglavarjem v Afriki, da bo morala nigerijska vlada, ne glede na rezultate vojaških operacij, zagotoviti pomiritev vsega prebivalstva in utrditi enotnost države, kakor tudi zagotoviti boljše življenjske pogoje prebivalstvu, ki je bilo tako hudo prizadeto. Generalu Gavvonu pa je poslal pismo, v katerem je dobro sprejeti v vrste nigerijske skupnosti in da z nobenim ne bodo ravnali kot z državljanom dru-8e vrste. »Pripadniki plemena Ibo " je poudaril Govvon — bodo lahko ^Pravili svojo vlogo pri obnovi dežele, ki nas čaka in naj ne nasedajo tuji strupeni propagandi, ki blati zvezno vlado. Plemenu Ibo sem dal svojo častno besedo*. Poveljnik tretje nigerijske divizije polkovnik Obasanyo je sporočil P° biafrski radijski postaji, ki so jo danes zasedle zvezne čete, da so njegovi vojaki dobili ukaz, naj se 'jenejo v svoja oporišča. «Vsako dejanje nasilja vojakov mora biti Prijavljeno vojaškim poveljstvom policiji, da se takoj podvzame-1° ukrepi*. geriji, žalostni dogodek za vaš narod in za vso Afriko, se je končala na način, ki je v skladu z listino in resolucijami Organizacije za afriško enotnost, v korist našega kontinenta. Mi si ne prikrivamo težav in velikih nalog, ki še čakajo vašo vlado.* V Lagosu so sporočili, da bo čim-prej odplula iz Lagosa v Port Har-court ladja z živili in drugimi potrebščinami za prizadeto prebivalstvo na biafrskem področju. Hkrati pa je nigerijska zvezna vlada opozorila, da bo morala biti vsa tuja pomoč Nigeriji poslana preko zveznih oblasti. V Ženevi pa so danes sporočili, da je nigerijski Rdeči križ zaprosil mednarodni Rdeči križ za še 4 skupine zdravnikov, 60 tovor- t_ . , ., , njakov, 40 poljskih vozil in eno iz tega ukaza je razvidno, da so manjšo oddelki nigerijske vojske prekinili Vojaške operacije in napredovanje, foleg tega je nigerijski general pozval prebivalce secesionistične po-■“'ajine naj se predajo z orožjem. Po drugi strani pa je zdravstve-m svetnik zdravstvene službe v La-gosu po vrnitvi iz Biafre sestavil Poročilo, v katerem je rečeno, da P™ožaj beguncev ni tako katastro-omn, kot se je zdelo. Poročilo ugo-~v‘ja ,da večina beguncev ni pod-"fanjena in da je 80 odst ljudi, se j« vrnjlč iz gozdov, v dobrem Zdravstvenem stanju. «Ugotovljeno "bilo, da so samo nekateri otroci Podhranjeni, da pa položaj ni tako resen, kot smo ga pričakovali*. ^ Lagosu se je zvedelo, da do-j^daj ni še prišlo do nobenega for-malnega stika med zveznimi vodi-. .šji in predstavniki biafrskega prebivalstva, ki jih vodi general Ef- za politično rešitev vojne. r°bro obveščeni krogi menijo, da r° baje prišlo do prvega srečanja Prihodnjih 48 urah. Preteklo noč so se vrnili v La-, nekateri člani mednarodne deflacije, ki je bila pooblaščena, da jZ^de preiskavo o obtožbah genoma v Nigeriji. Ti opazovalci so apustili prejšnji teden Lagos in d odpotovali na področje bojev, J®r so obiskali razna mesta. « Beograda poročajo, da je jugoslovanski veleposlanik v Varšavi "*arko Milatovič izročil danes začasnemu odpravniku poslov veleposlaništva federalne republike Ni-“dbjje poziv predsednika Tita, jugoslovanske vlade in narodov Ju-KPslavije nigerijskemu predsedniku awonu in vladi Nigerije, da v i-oanu človeških pravic preprečijo norebitno nadaljnje prelivanje krvi, Jjjp.ma maščevanje nad civilnim rjonjvalstvom Biafre. Veleposlanik ,arPvič je v zvezi z izjavo pred-?onika Gawona o amnestiji izra-dp j ' uPanje jugoslovanske vla-v-1, da bodo nigerijske oblasti člo-ja?j ravnale z razoroženimi vo-ni*1, se pravi z razoroženimi voj-1 . Ujetniki. Odpravnik poslov Ko- se.3?, obljubil, da bo poziv pred-s„jni, a Tita takoj posredoval predniku Gawonu in nigerijski vladi. »J: Položaju v Biafri je bil danes ie *'U^* v rimskem senatu, kjer di Podtajnik za zunanje zadeve Pe-nja' °,tl.govoril na številna vpraša- manjšo ladjo. Predsednica skupščine OZN gospa Broox (črnka iz Nigerije) je danes izjavila v Portlandu v ZDA, da bi morala OZN pospešiti postopek o odobritvi pomoči žrtvam civilne vojne v Nigeriji. V tej državi, je poudarila gospa Broox, vladata bolezen in lakota: «Mi moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da pomagamo prizadetemu prebivalstvu*. Nigerijski veleposlanik v Švici je danes izjavil, da vse cerkvene in laične podporne ustanove, ki so do sedaj pošiljale Biafri pomoč z »ilegalnimi poleti*, ne bodo dobile-do-voljenja za sodelovanje pri programu za pomoč civilnemu prebivalstvu v Nigeriji. Poudaril je, da bo Nigerija sprejela samo pomoč mednarodnega odbora Rdečega križa in Zveze društev Rdečega križa. Današnji «Osservatore Romanc* je posegel v polemiko z Nigerijo v zvezi s stališčem nigerijske vlade vložili senatorji, je sporočil, da se je vče' cjjL.^je časa pogovarjal z nige-reLK . Poslanikom v Rimu, kate-ohn 3e Ponudil pomoč Italije za bil °V? Nigerije. Povedal je, da je hlinit raj sestanek na zunanjem jeli lTtvu. na katerem so spre-K.ukrePe za pomoč prizadetemu se k a.lstvu v Biafri. V petek pa Žen”0, ‘talijanska vlada udeležila v eih V' .^Stanka predstavnikov mno-kot |(rGatdjskih držav, ki hočejo, nrpL. hbja, pomagati prizadetemu ; lvalstvu. Ministrski podtajnik sto^tovil senatu, da bo Italija nrt,a ,.vse, da pomaga Nigeriji Poli^bti sedanje težave v okviru zj s .0 notranje pomiritve. V zve-oseh ate.vilnimi pozivi mednarodnih brpunostL da se prepreči nadaljnje "da yarVe krvi, je Pedini izjavil, stVoi.e 'Pijanska vlada z zadovolj-hfp.r’ sprejela izjave nigerijskega ko jfe<^n*ka, ki je napovedal politi-Mi ar°dne pomiritve*. CE^^ki predstavnik pri UNI da hrJe sP°rodU tej organizaciji, hkrri *®bko poslala pomoč in jo p0r. a'a v nigerijskem pristanišču vlad«rcourt, takoj ko bo zvezna b°hiočf la ^ovo*jenje za pošiljanje hes f?*avnem mestu Zambije so da-bivi; Uradno zanikali vesti, da je rai n voditelj Biafre Ojukvvu včr-Zamk>r'Sta^ na nekem letališču v pL, ,1J> v bližini meje s Zanzanijo. s°dnik Kameruna Ahidio, ki je do izjav papeža Pavla VI. in pojasnjuje, da je bila pomoč katoliške cerkve poslana vedno vsem žrtvam vojne z obeh strani. V Ženevi pa so objavili nekaj podrobnosti o poročilu, ki ga je poslal predstavnik zveze društev Rdečega križa v Nigeriji svoji osrednji organizaciji, v katerem je rečeno, da je danes v Nigeriji milijon in pol ljudi, ki potrebujejo popoln obrok hrane, da pa ni mogoče še priti do vseh prebivalcev, ki potrebujejo pomoč. Poleg tega je v poročilu rečeno, da se je 500.000 beguncev, ki so se že zatekli na sever, srednjevzhodno in južno področje, pridružilo še 234.000 novih beguncev. V poročilu je tudi rečeno, da imajo sedaj na prizadetih področjih na razpolago 13.000 ton živil in da pričakujejo še nadaljnjih 7.000 ton do konca tega meseca. Predstavnik poziva, naj pošljejo čimprej razna prevozna sredstva in eno ladjo, za kar je že zaprosil tudi nigerijski Rdeči križ. Na sedežu organizacije v Ženevi so sporočili, da bodo zahtevani material in sredstva čimprej poslali v Nigerijo. Funkcionarji nigerijske zvezne vlade so danes v Lagosu pojasnili, da general Gowon ni zavrnil vse pomoči, ki jo ponujajo tuje države, marveč da je zavrnil «dename vsote in pomoč v materialu, ki je polit s krvjo* in ki jo hočejo poslati organizacije, ki so delovale na biafrskem področju med vojno. ZUNANJI MINISTER SFRJ TEPAVAC V BUDIMPEŠTI Razgovori o medsebojnem sodelovanju in krepitvi pobud za mir v Evropi Tepavac poudaril važno vlogo narodnih manjšin pri utrjevanju prijateljskih odnosov med obema državama (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Madžarski zunanji minister Janoš Petar je sinoči priredil v Budimpešti slovesno večerjo v čast svojega gosta državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Mirka Tepavca. Na večerji, katere so se udeležili tudi podpredsednik vlade Matyas Tirr.r z nekaterimi člani vlade, predsednik mesta Budimpešte, številni madžarski visoki funkcionarji in zastopniki javnega in kulturnega življenja, sta Petar in Tepavac izmenjala prijateljski zdravici. Madžar ski zunanji minister je v svoji zdravici napravil kratki prerez o dosedanjem razvoju jugoslovansko-ma-džarskih odnosov in izrazil prepričanje, da v današnjem razvoju socialističnega družbenega sistema ni ni ti v Jugoslaviji, niti na Madžarskem družbene sile, ki bi lahko preprečila, bistveno pokvarila, oziroma trajno ovirala razvoj dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov med obema državama. Petar je ugotovil, da Jugoslavija in Madžarska morata okrepiti mednarodno sodelovanje za odpravo vojne v Vietnamu, rešitev krize na Bližnjem vzhodu, likvidacijo ostankov kolonializma in za mir v Evropi. Poleg o-snovne enotnosti in različnosti v številnih vprašanjih Madžarske, ki je član varšavskega pakta, in Jugoslavije kot neuvrščene države, se lahko, obe državi uspešno udeležujeta pri izboljšanju današnjih mednarodnih odnosov. Naš razgovor nam krepi zavest, je poudaril minister Petar, da bo krepitev naše- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimtiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiia DANES NOV SESTANEK O ANDREOTTIJE VEM KOMPROMISNEM PREDLOGU Nasprotja med socialisti in socialdemokrati glede določanja pristojnosti deželnih svetov Giolitti (PSI) se bo posvetoval s poslansko skupino - Ingrao odgovoril La Malfi o deželah - Pecchioli na seji CK KPI za «vlado odprto v levo» RIM, 14. — Govor! se o bližnjem sestanku med tajniki levosredinskih strank za sestavo nove «organske» itiristranske vlade, toda ni še jasno, kdaj bo do njega prišlo. Zaenkrat se razlike med levosredinskimi strankami osredotočajo okoli vprašanja deželne pre-osnove, glede katere so bili postavili republikanci in socialdemokrati nekaj spremenilnih predlogov k čl. 15 zakona o financiranju dežel, zaradi katerih bi se dejavnost de-| želnih uprav dejansko paralizirala za dve leti, dokler bi vlada ne izdala posebnih »okvirnih zakonov« o deželnih pristojnostih. Člen, ki je bistvene važnosti, je posebna poslanska komisija formulirala ob sklicevanju na pristojnosti, ki deželam daje ustava in obstoječa zakonodaja. Zaradi spora, ki je nastal so se sestali na Momtecditariu predstavniki štirih poslanskih skupin PSI, KD, PRI in PSU, na katerem pa ni prišlo do stvarnega dogovora. Skupno stališče so zavzeli le predstavniki KD, PRI in PSU, medtem ko je predsednik socialistične po- na 15, ki obvezuje vlado, da bo takoj izdala zakone o deželni pristojnosti, da pa bo predložil Andreottijev predlog poslanski skupini. Prihodnji sestanek, na katerem bo verjetno sklenjen sporazum o formulaciji člena, ker bo popoldne siamske skupine posl. Giolitti dejal, I poslanska zbornica že glasovala o da bo moral spremenilni predlog j zakonskem predlogu o deželnih fi- demokrščamskega predsednika poslanske skupine Andreottija predložiti na seji socialističnih poslancev. Očitno je torej, da se z njim povsem ne strinja. Spremenilni predlog, ki ga je v zadnjem pasku su - priti do kompromisa - predložil Andreotti, predvideva dejansko ((dvostopenjsko* uveljavljanje dežel, ne pristojnosti. Vlada naj bi se obvezala, da bo v dveh letih izdala ((okvirne zakone*, medtem ko bi dežele ta čas delovale na osnovi obstoječih zakonov. Giolitti je dejal, da so poslanci PSI za prvotno formulacijo Čle- Vodilna skupina PSU: Od leve proti desni: Preti, Tanassi, Ferri, Cariglia in Orlandi RiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimu Napad Aba Ebana na politiko Francije do Bližnjega vzhoda Izraelski zunanji minister zadovoljen z Veliko Britanijo in prepričan, da bo dobil orožje v ZDA JERUZALEM, 14. - Zunanji minister Aba Eban je danes v izraelskem parlamentu odgovoril na številne interpelacije o prodaji francoskega orožja Libiji in Iraku. Izjavil je, da francoska vlada vodi na Bližnjem vzhodu politiko brez vsake moralne zavesti in spoštovanja mednarodnega prava ter interesa miru. Aba Eban je paudaril, da ne samo Izrael, marveč da se tudi francosko in mednarodno javno mnenje sprašujeta, kam bo zašla Francija, če bo vztrajala pri tej svoji politiki. Dejstvo, da Francija pomaga Sovjetski zvezi pri oboroževanju Arabcev, je poudaril Aba Eban, povzroča neravnovesje sil na Bližnjem vzhodu. Ugotovil je, da je francosko stališče popolnoma različno od stališča Velike Britanije, ki spoštuje obveznosti do Izraela in noče prodati Izraelu samo tanka vrste cCheiftain*. To francosko stališče, je pouda- ril, opravičuje našo pravico, da dobimo iz ZDA pozitiven odgovor na našo prošnjo po orožju, zlasti še zaradi dejstva, ker se Washington zaveda, kako je važno obdržati ravnovesje sil na Bližnjem vzhodu. Eban je nato ugotovil, da francoski embargo nad orožjem za Izrael ni posledica šestdnevne vojne, ker je bil proglašen 2. junija 1967, se pravi pred izbruhom vojne. »Zgodovina bo dokazala — je poudaril Eban — da je bila 6-dnevna vojna tudi posledica tega embarga in politike, ki jo je francoska vlada začela izvajati maja leta 1967, ko je bila naša država z vseh strani o-grožena po arabskih državah, ki so odkrito izjavljale, da jo hočejo uničiti.* Izraelski zunanji minister je tudi povedal, da ni nobena mednarodna sila sklenila izvajati sankcije proti Izraelu in da jih je uveljavila sa-! Egipt, Je poudaril Dajan, da ne mo Francija. Poleg tega pa je | začne vojne. Francija sprožila sankcije tudi proti izraelski delegaciji za nakup vojnega in drugega materiala v Franciji, čeprav je pet izvidniških čolnov zapustilo Cherbourg popolnoma legalno in čeprav je ta delegacija naročila v Franciji velike količine civilnega materiala, ki bi ga lahko našla drugje. Izraelski obrambni minister Dajan Je danes govoril na svetovnem h evrejskem kongresu v Jeruzalemu in izjavil, da hoče Izrael s svojo strategijo odvrniti Egipt, da bi povzročil nov arabsko-izraelski Oborožen spopad. Naš glavni smoter je, je dejal Dajan, da prepričamo Egipčane, da bodo izgubili vojno, če bodo začeli z novim močnim vojaškim napadom. Egipt je edina arabska država, ki je v stanju, da odloči, ali bo prišlo ali ne do nove vojne. Ml pa hočemo prepričati Danes srečanje Donat Cattina s sindikalisti nancah, bo danes zjutraj. CGILj CISL in UIL Komunistični poslanec Ingrao je meditem odgovoril na pismo tajni- RIM, 14. — Minister za delo in ka PRI La Malife, ki v njem spra* socialno skrbstvo posl. Carlo Donat šuje KPI, če se strinja z republikanskim predlogom o odpravi pokrajinske ureditve po uvedbi dežel. Na ta predlog je Ingrao odgovoril z daljšim pismom, v katerem obtožuje PRI, da skuša zavlačevati z uveljavitvijo deželne decentralizacije, da pa se strinja s predlogom, naj se preuredijo krajevni u-pravnd organi in olajša pritisk nanje. Predlagal je zato, naj se sorazmerno odpravljajo tudi paralelni državni nadzorni organizmi, kot so prefekture, ki bdijo nad delom krajevnih uprav. Nesmiselno je, trdi Ingrao, zahtevati odpravo demokratično izvoljenih pokrajinskih svetov in puščati nedotaknjeno mrežo prefektur. V svojem odgovoru La Malfa odbija obtožbe republikanski stranki, da hoče zavleči z uveljavitvijo deželne reforme, sprejema nekatere Ingraove kritike, je pa zelo meglen glede odprave državnih nadzornih organov, kot so prefekture. V sedežu v Ul. Botteghe Oscure se je sestal na plenarnem zasedanju centralni komite KPI, na katerem sta člana vodstva Pecchioli in Serri poročala o organizacijski strukturi partije in njenih neposrednih nalogah v sedanjem političnem položaju. Pecchioli je najprej poudaril vlogo, ki so jo imeli člani KPI v razvoju družbenih borb in uspehov. Pecchioli je o političnem položaju dejal, da ga označuje «z e-ne strani poskus konservativnih sil maščevati se zaradi poraza, ki so ga utrpele med jesenskim družbenim spopadom, z druge pa poskusom obnoviti štiristransko vlado, ki bi na delavske zahteve dala avti-tetičen odgovor. »Italija* — je dejal — »potrebuje novo, na levo usmerjeno vlado, ki naj pospešuje primerjanje in sodelovanje med demokratičnimi silami in se lahko srečajo v nastopih o bistvenih vprašanjih, ki tarejo italijansko družbo, kot so družbene reforme, razvoj demokracije in miroljubna ter neodvisna zunanja politika. Pri tem mora taka vlada prenehati z diskriminacijo najnaprednejših ljudskih sil v državi*. V bistvu je Pecchioli odgovoril na pozitiven način Donat Cattinu, ki je včeraj omenil potrebo po »odprti vladi med KD in PSI*, ki bi ob sodelovanju in primerjanju z opozicijo lahko uresničila tudi skupne nastope vseh demokratičnih sil (omenil je večino, ki se je ustvarila za razporoko) za družbene reforme v Italiji. Pecchioli je nato analiziral organizacijsko moč KPI, ki šteje nad poldrugi milijon članov. »Masovnost KPI je bistveno doprinesla k temu, da so bili odbiti atentati na republiške ustanove*, je dejal Pecchioli in omenil predloge za učvrstitev partijskih struktur. Za njim je predvsem o mlajših generacijah in ZKMI spregovoril Rino Serri. Vodstvo PSIUP, ki se je sestalo včeraj popoldne, je razpravljalo o političnem položaju in predlogu o sestavi štiristranske vlade. S tem Cattin bo sprejel danes popoldne predstavnike zveznih tajništev sindikalnih organizacij CGIL, UIL in CISL. Razgovarjali se bodo o položaju, ki je nastal po zaključku velikih jesenskih sindikalnih nastopov. Prejšnji sestanek na isto temo je bil 7. januarja letos. ga sodelovanja jačilo stvar socializma oa vsem svetu, da bo združeno s silami socializma in anti-imperialistične fronte pomagala odpraviti, napadalna žarišča ter razvoju mednarodne skupnosti enakopravnih narodov Tepavac je v svojem odgovoru ugotovil, da so že dosedanji razgovori potrdili, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko stalno veča in da postaja vedno bolj stvarno in vsestransko. Potrjeno je bilo, je dejal Tepavac, da je trajno prijateljstvo in uspešno sodelovanje mogoče edino na zdravih osnovah spoštovanja suverenosti, enakopravnosti in neumešavanja v notranje zadeve drugih. Jugoslovanski državni tajnik je ugotovil, da sta Jugoslavija in Madžarska z medsebojnim upoštevanjem posebnih poti razvoja, odstranili začasne teža\e v korist obeh narodov. Potem ko je poudaril velik napredek, ki je bil dosežen na področju gospodarskega sodelovanja, je Tepavac u-gotovil, da obmejno področje postaja vedno bolj spodbudni dejavnik sodelovanja. Dosedanji rezultati, je dejal Tepavac, navajajo k upravičenemu pričakovanju, da l-mata nacionalni etnični skupini (Madžari v Jugoslaviji in Jugoslovani na Madžarskem) vidno vlogo v krepitvi medsebojnega povezovanja, razumevanja in zaupanja. Tepavac in Petar sta danes na daljevala politične razgovore. Ministra za skupno s svojimi sodelavci obravnavala dve važni mednarod ni temi: Evropo in neuvrščenost ter vprašanje napredka dvostranskih odnosov. Pri proučitvi evropskega vprašanja in sklicanja evropske konference o varnosti, je prišla do izraza podobnost oziroma enakost pogledov ministrov, ki sta med drugim poudarila potrebo po prisotnosti vseh evropskih vlad pri razvoju sodelovanja in utrditve te melje v, za krepitev evropske varnosti. Med razgovori je Tepavac ob vestil svojega madžarskega kolego o aktualnih vprašanjih politike neuvrščenosti, posebno o pripravaii konference na vrhu, za katero je Madžarska pokazala zanimanje. V obravnavanju dvostranskih vprašanj sta ministra med drugim ugotovila, da nacionalne etnične skupine igrajo vedno večjo vlogo v razvoju so delovanja med obema državama. B. B. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiimifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiuiuiimiiimiii IMENOVANA PREISKOVALNA KOMISIJA Scalfari: tujska legija vežba fašistične mladince Vprašanje socialističnega poslanca notranjemu ministru Aimirante vest demantira m obtožuje Scalfarija, da laže RIM, 14. Predsednik poslanske zbornice Pertini je sporočil ob koncu zasedanja, med katerim so razpravljali o spornem vprašanju deželnih finančnih virov, da je sprejel prošnjo socialističnega poslanca Scalfa-rija in imenoval preiskovalno komisijo z nalogo, da preveri resničnost obtožb misavskih poslancev De Marzia in Almiranteja, da si je izmislil članke o vežbanju fašističnih mladincev, ki jih je objavil tednik »Espresso*. Obtožbe in žalitve sta fašistična poslanca spet ponovila tudi med popoldansko sejo poslanske zbornice. Gre za trditev tednika «L’Espres-so», da se nekatere fašistične mladinske skupine vežbajo za boj proti gverili in za »državljansko voj-no», kot je bil v razgovoru z urednikom nemške revije »Štern* dejal sam tajnik MSI Aimirante. Vežba-nje, je priznal časnikarju in poslancu Scalfariju, znanemu po odkritju »afere SIFAR*, neki mladinec iz vrst novofašističnih organizacij, poteka v okviru tujske legije, ki ima svoja taborišča na Korziki. Aimirante je trditve časnikarja in poslanca PSI Scalfarija demantiral med neko tiskovno konferenco. Tudi mladinec, ki je Scalfariju dal podatke o vežbanju je, morda zaradi moralnega pritiska bivših «ka-meradov*, preklical svoje trditve. Socialistični poslanec pa je kljub temu sam zahteval imenovanje preiskovalne komisije, na notranjega ministra pa je naslovil vprašanje, v katerem ga sprašuje, če so mu znani odhodi fašističnih mladincev v tujsko legijo na Korziko, kjer so obiskovali posebne večmesečne tečaje za boj proti gverili »mestnega in podeželskega značaja* in če mu je znano, da se ti odhodi še nadaljujejo. Srečanje McCarthyja s predstavnikom DRV PARIZ, 14. — Ameriški senator v zvezi je sklenilo poslati tajniku i Eugene McCarthy se je na povrat-PSI De Martinu pismo, naslovlje- ku iz Moskve srečal s severnoviet- no vsem članom CK PSI. I nemškim delegatom na pariških po- govor o stvarnih problemih in po- Kmalu soočenje med zaprtimi anarhisti? RIM, 14. — Prvo srečanje med obtoženimi anarhisti bo organizirano v kratkem. Po povratku preiskovalnega sodnika Cudilla in namestnika državnega tožilca Occor-sda iz Milana v Rim so prejeli branilci obtoženih mladoletnih dovoljenje, da se z njimi lahko pogovarjajo. Edino za Valpredo takega dovoljenja preiskovalni organi niso izdali, iz česar se da sklepati, da ga .iiarfaerava preiskovalni sodnik še enkrat zaslišati in mu predočiti izsledke milanskih zasliševanj njegovih ožjih sorodnikov in proti, slavne izjave Valpredove babice in tete, ki obe potrjujeta alibi na svojstven način. Po njihovih izjap vah, naj bi vnuk, oziroma nečak, prebil popoldan 12. decembra, na njihovih domovih. Soočenje med obtoženci pa je verjetno potrebno zaradi izjav z njimi zaprtega fašista Maria Mer-lina, ki je že prvega dne obtožil Valpredo in druge člane krožka «22. marec*, da so avtorji pokola v Milanu in atentatov v Rimu. Merilno trdi zase, da je tistega dne bil v družbi znanega rimskega škvadrista Stefana delle Chiaie, s katerim sta lanske velikonočne praznike prebila v Grčiji, kot gosta atenskih polkovnikov. Iz zapisnikov o zasliševanju nekaterih članov krožka «22. marec*, Bagnolija in Mandreja, izhaja, da je skupina okoli Valprede (manjka Della Savia, ki je medtem odšel v Belgijo) imela skladišče eksploziva, v glavnem ukradenega dinamita in smodnika, Merilno pa naj bi Manderju razlagal koristnost ((eksplozivnih* provokacij med veliko gajanjih, ministrom Ngujenom Xuan Thujem. Razgovor, ki je trajal štiri ure, je potekal v »prisrčnem in iskrenem ozračju*, vendar pa oi znano, o čem sta se pogovarjala. Po srečanju je severnovietnam-ska delegacija izdala tiskovno sporočilo, v katerem izreka svoje priznanje miroljubnim Američanom in zatrjuje, da je visoko «cenila do- , ^ bro voljo senatorja McCarthyja*. Kovinarsko demonstracijo v Rimu. Xuan Thuj, je rečeno v sporočilu, Vsekakor pa kaže, da slone vse je McCarthyja informiral o položaju v Vietnamu in izrekel mnenje, da bo politika »vietnamiza-cije* vojne klavrno propadla. Obsodil je ameriško politiko sabotiranja pariških pogajanj, katerih se že nekajkrat ni udeležil v znak protesta, ker ni bil imenovan naslednik odstoplemu Cabotu Lodgeu. obtožbe proti skupini rimskih o-narhistov na pričevanju taksista Rolandija (na sliki), ki je včeraj, med zaslišanjem na milanskem sodišču zašel v nova protislovja. NI slučaj, če se v Rimu govori o nameri branilcev nekaterih zaprtih anarhistov zahtevati zanje izpustitev na začasno svobodo. .............................................. PRED EVROPSKO KONFERENCO PARTIJ Včerajšnje seje v Moskvi se je udeležila tudi ZKJ Pobuda politbiroja KPF - Na konferenco bodo povabili tudi vidne evropske socialistične stranke? BEOGRAD, 14. — V najstrožji tajnosti naj bi se pričela v Moskvi posvetovalna seja o sklicanju evropske konference komunističnih partij, na katero bi — kot trdijo nekateri — bili povabljeni tudi predstavniki vidnejših socialističnih strank. Datuma za konferenco niso določili, videti pa je, da bodo na njej razpravljali o evropski varnosti. Pobudo za posvetovalno sejo zunanjepolitičnih referentov evropskih komunističnih partij je dal politični urad KP Francije, moskovskega posvetovalnega srečanja pa se je udeležila tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki je že pred sklicanjem svetovnega srečanja partij izjavila, da se bo udeleževala samo tistih srečanj, na katerih bo budah. Predsedvvo /KJ je zvečer izd Jo tiskovno sporočilo, ki so ga prebrali med večernimi televizijskimi poročili. V njem sporoča, da sta odpotovala y Moskvo član .predsedstva ZKJ Dimče Belovski in Drago Kune, načelnik komisije za odnose s tujino. »Moskovska konferenca*, je rečeno med drugim v sporočilu, »bo preučila vprašanja, ki zadevajo vprašanja v zvezi z evropsko varnostjo in možnost sklicanja širše konference evropskih ljudstev*. Zaradi važnosti, ki jo pripisuje tem vprašanjem, je ZKJ sklenila poslati v Moskvo svoje odposlanstvo, ki ho obrazložilo drugim delegacijam jugoslovanska stališča do teh vprašanj. PETO ŠTETJE PREBIVALSTVA V ZSSR PO LETU 1917 Teleprinterji in severni jeleni posredujejo podatke zbirnim centrom Izreden pomen štetja prebivalstva za gospodarsko in družbeno načrtovanje - Prvi rezultati v aprilu MOSKVA, 14. — Jutri se bo začelo, kot smo že poročali, uradno štetje prebivalstva v Sovjetski zvezi. Gre za prvo štetje po več kot desetih letih ter za peto po Oktobrski revoluciji leta 1917. Pri štetju je zaposlenih okoli pol milijona u-radnikov, ki so kvalificirani za u-pravljanje tega zelo zamotanega posla, kjer je treba nenehno zasliševati tisoče in tisoče ljudi, da bi bilo mogoče ustvariti si jasno sliko o gospodarskem, socialnem in političnem stanju v tej veliki deželi, ki sega od sredine Evrope tja do Vladivostoka. Rekli smo, da se bo štetje urad no začelo jutri, toda že sedaj prihajajo podatki iz oddaljenejših krajev, posebno iz Sibirije, kjer se občilna sredstva križajo in spremi njajo od naselja do naselja. V prostornih tundrah in tajgah severne Rusije in Sibirije pa je pojem o naseljih zelo relativen. Včasih je treba potovati dneve in dneve, da se pride od enega do drugega na selja. Zato je letalski promet v teh obširnih pokrajinah zelo živ. Toda tudi najsodobnejša tehnika še ni utegnila povsod zbrisati zaostalosti, kar se pozna tudi pri izvajanju tega velikega štetja leta 1970. Rezultati štetja prihajajo na sredi šča z najrazličnejšimi sredstvi: ; teleprinterji in sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni. Prav ti najsevernejši kraji so praktično že zaključili štetje, čeprav se bo to uradno začelo šele jutri. Nov popis prebivalstva ima predvsem namen, da prikaže točno sliko o razpoložljivosti družbenih delovnih sil v Sovjetski zvezi. Sem spada v prvi vrsti vprašanje delovne sile v kmečkih predelih, ki je morda eno izmed najkočljivejših vprašanj Sovjetske zveze. Zakaj je pojav notranjega preseljevanja v Sovjetski zvezi tako občuten? Zakaj niso bila še dokončno rešena izredno važna vprašanja prosvete, ureditve nacionalnih vprašanj? In zakaj se ta velika država vbada še vedno, kljub sodobnim družbenim pogojem z vprašanjem položaja ženske v družbi in njene vključitve v družbeno delo? skih množic, kot na primer, koliko; noma živele v oddaljenejših krajih časa delavci dijaki in študenti porabijo za prevoze od doma do tovarne, oziroma šole in za povratek domov. Prav tako bi bilo mogoče ugotoviti na podlagi tega študija bolj natančne podatke glede jezikovne sestave prebivalstva. Leta 1959 so vprašali prizadete samo, kakšni narodnosti pripadajo in kateri je njihov materinski jezik. Sedaj pa jih bodo vprašali tudi, če govorijo kake druge jezike. Starov-ski je pojasnil, da je ta informacija zelo potrebna za načrtovanje izdajanja raznih knjig, učbenikov, itd., v najbolj razširjenih in najvažnejših jezikih. Opazovalci menijo, da bodo aprilski rezultati dokazali, da je še vedno v teku proces ki so ga zabeležili že pri štetjih 1939 in 1959 in ki kaže na izginjanje malih narodnostnih manjšin, Sibirije oziroma na skrajnem veru. A. ' Ponarejeni bankovci za sto tisoč lir v severni Italiji RIM, 14. — V severni Italiji so v raznih mestih odkrili v zadnjih dveh tednih 22 ponarejenih bankovcev za 100.000 lir. Bankovce so ponarejevalci pobarvali z akvarelom in bi jih bil lahko identificiral tudi otrok. Prve ponarejene bankovce so nekatere banke izročile državni zakladnici že v juniju lanskega leta. Ponarejen denar so od- ali pa na njihovo^ vključitev v važ-. krili doslej v Milanu, Alessandrii, Sestu San Giovanni, Monzi, Benetkah, Piacenzi, Firencah in Turinu. Doslej policijski agenti in Cri-minalpol še niso odkrili goljufov. nejše skupine. Od leta 1926, pravijo, je že izginilo kakih 80 skupin, od katerih pa so nekatere štele kakih nekaj tisoč oseb in ki so veči- Po tridesetdnevnem odmoru zaradi božičnih praznikov je Slovenski klub spet zaživel. V torek je imel v gosteh dr. Pavla Apovnika iz Koroške, ki je imel zelo zanimivo predavanje o koroških Slovencih z naslovom «Vindišarstvo — produkt germanizacije koroških Slovencev*. Na sliki: prof. Vlado Turina, predsednik Slovenskega kluba, pozdravlja dr. Apovnika ................................................mu..............umno..mini.n,umu.umnim...................................mm..m HELIKOPTER IZGINIL V JADRANSKEM MORJU Reševalci še niso našli helikopterja s sedmimi potniki se v ZDA veča iz leta V leto Med Ancono in Giulianovo nadaljujejo raziskave z reflektorji RIM, 14. — Helikopter, ki je pre važal 7 oseb, je danes izginil v Jadranskem morju, med krajema Pedaso in San Benedetto del Tron-to. Po prvih vesteh, naj bi s he likopterja javili po radiu, da se zaradi megle približujejo obali. Po tej vesti, ni nihče več ničesar slišal o helikopterju. Takoj sta dve izvidniški ladji odpluli raziskovat del morja, v katerega naj bi helikopter padel; z njimi sta šla še dva helikopterja s številnimi karabinjerji. Pozneje so šli na kraj še drugi reševalci in motoru čoln, ki nosi na krovu svetlobne rakete, s katerimi je omogočeno iskanje tudi ponoči. Nekateri reševalci raziskujejo z reflektorji obalo od Ancone do Giulianove. Helikopter je bil vrste »AB-204 B» in je pripadal družbi, ki se ukvarja z letalskim prevažanjem in delom. Taki helikopterji so navadno preskrbljeni z gumijastimi pasovi, ko' morajo leteti nad morjem. Helikopter, s katerim so zgubili vsako zvezo, je danes vzletel z letališča v Falconari pri Anconi. Re- ševalci na motornem čolnu so opazili pri eni od obeh naftnih plo ščadi, proti katerima je helikopter letel, velik oljnat madež: Od sedmih oseb, ki so potovale s helikopterjem, sta bila dva pilota, ostali pa so bili tehniki z i vrtanje nafte. Braiidtove izjave pred Bundestagom BONN, 14. — Zvezni kancler Wil-ly Brandt Je v referatu pred Bun-destagom o ((Položaju države« izjavil, da bodo v kratkem poslali prvemu ministru Vzhodne Nemčije predlog za stolenitev pogodbe med Zahodno in Vzhodno Nemčijo o odpravi nasilja. Ta pogodba naj bi slonela na osnovi enakosti in na odpravi vsakršne diskriminacije. Vodilni krogi v Bonnu so mnenja, da je mogoče tako osnovo ustvariti le po neposrednih pogovorih predstavnikov obeh vlad. To najnovejše sovjetsko štetje prebivalstva sledi zahtevi organizacije Združenih narodov, ki je bila svoj čas posredovana vsem državam članicam, naj do konca leta 1970 ali pa vsaj v najkrajšem roku posredujejo podatke glede števila in sestave prebivalstva. Nepopolni rezultati sovjetskega štetja bodo znani sredi polovice aprila. Šef osrednje statistične komisije Vladimir Starovski je prejšnji teden izjavil na tiskovni konferenci, da bi moralo štetje posredovati podatke in smernice za točno in izčrpno analizo razvoja države v zadnjem desetletju ter nuditi trdno podlago za bodoče načrtovanje. Starovski je še pripomnil, da strokovnjaki predvidevajo, da Sovjetska zveza šteje sedaj nekaj več kot 241 milijonov prebivalcev nasproti sko raj 239 od 1. januarja lanskega leta. Leta 1959, ko je bilo opravljeno zadnje štetje, je prebivalstvo Sovjetske zveze štelo 212 milijonov duš. Zunanji opazovalci menijo, da bi novo štetje utegnilo prikazati, da so veliki Rusi postali prvič v etničnem in nacionalnem smislu manjšina v Sovjetski zvezi. Kot je znano, ta mnogonacionalna država šteje skoraj sto raznih etničnih skupin in 122 jezikovnih skupin (da ne govorimo o še številnejših narečjih). Leta 1959 so veliki Rusi, ki sestavljajo veliko večino prebivalstva RSSFR, t.j. največje republike v sestavu ZSSR, predstavljali 55 odst. celotnega prebivalstva zveze. V teh desetih letih na se je stanje nekoliko spremenilo, in sicer v zvezi z različnim odstotkom rojstev v posameznih republikah. Gotovo je, da je ta odstotek rojstev v RSSFR dokaj nižji od tistega, ki je značilen za nekatere kav-kaške in srednjeazijske republike, kot so na primer Azerbajdjan, Kazahstan. Uzbekistan in druge. Štetje bo pokazalo (vsaj tako u-pajo oblasti) razne družbene pojave v Sovjetski zvezi. Med drugim bi moralo nuditi pravilno sliko o sovjetskem kmečkem prebivalstvu, ki še vedno obdeluje zemljo na neodvisni podlagi. Nadalje bi štetje prikazalo tudi razne druge izredno važne pogoje življenja širokih ljud- MiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii LETALSKA NESREČA NA OTOKIH SAMOA Pri zrušenju letala v Apiji je izgubilo življenje 33 oseb Začela se je preiskava o vzrokih nesreče Po Brandtovih besedah se bo bonska vlada držala naslednjih šestih točk: 1. Vladi obeh Nemčij morata ob- £ PRVI REZULTATI ANKETE Število hudodelstev po šolah KONGRES KATOLIŠKIH PRAVNIKOV Tradicija in razvoj v zgodovini Cerkve Prof. Giacchi je potrdil, da se Cerkev ne bo odrekla političnim posegom v družbeno življenje RIM, 14. — Danes se je začel i Cerkve z raznimi državami. V te] na rimskem vseučilišču mednarod- zvezi je dejal, da je nesmiselno, dl Mnogi šolski skrbniki morajo najeti agente za opravljanje varnostne službe na šolah NEW YORK, 14. — Senatorska komisija je zaključila v dvajsetih mestih ZDA predhodno anketo o hudodelstvih na ameriških šolah. Že prvi še nedokončni rezultati so pokazali, da se je število hudodelstev p i šolah v Združenih državah Amerike povečalo. Na mnogih zasebnih in javnih šolah so morali šolski skrbniki najeti zasebne agente, da bi vzpostavljali red in branili učno osebje pred napadi mladoletnikov perspektive tesnejše organizacijske povezave med tremi sindikati, upoštevajoč dosedanje izkušnje. Zgorela je živa GENOVA, 14. — Teresa Palatini, stara 39 let, je živa zgorela v postelji. Zdi se, da je požar nastal, , . . . , . .ker je ženska zaspala, ko je v po- Zdi se da je g avm vzrok porasta | stelji kadila cigareto. Ogorek je za-hudodelstev v slabih družbeno - e-, žgal ^gje in predvsem njeno naj-kon-mskih razmerah znatnega de- lonsko spalno srajco. Požar j takJ Tudi letos v aprilu bo v Agrigentu tradicionalna prireditev (Medeni tedni v senci svetišč*. Na sliki nagrajeni pari na lanskem natečaju na obisku starogrškega svetišča »Concordla* PAGO PAGO. 14. — Kot smo že poročali, se je včeraj na zahodnih otokih skupine Samoa v Tihem oceanu zrušilo letalo «DC 3». last polinezijske letalske družbe. «DC 3» je prevažal trideset potnikov in tri člane osebja, vsi jo v nesreči izgubili življenje. Letalo je včeraj vzletelo z letališča Faleolo, v glavnem mestu zahodnih Samojskih otokov Apia, kmalu po vzletu, pa je nekaj oseb o pazilo, da se je letalo obrnilo proti zemlji in se z veliko hitrost- jo približevalo tlom. Takoj nato je zgrmelo v morsko plitvino, ki leži nedaleč od mesta, in eksplodiralo Očividci in gasilci so takoj začeli z reševanjem, hoteli so pogasili požar, ki se je vnel na delu letala, ki je molelo iz vode. Naenkrat pa je letalo zopet eksplodnalo in takrat je bilo še malo upanja, da je kdo ostal živ. Ko je gasilcem pozneje uspelo pogasiti požar, so začeli policijski agenti in potapljači iz morske plit vine prenašati na suho trupla ti- stih, ki so umrli v nesreči. Med tridesetimi potniki je bilo tudi devet otrok. GRADEŽ, 14. — Jugoslovanska izvidniška ladja je zajela italijanski ribiški motorni čoln »Solano* in ga preusmerila v Umag. Ribiški motorni čoln »Solano* je z drugimi ribiškimi čolni iz Gradeža lovil ribe na kraju, ki so ga ribiči poznali kot bogatega z ribami, tedaj je tja prispel jugoslovanski izvidniški čoln, ki je pozval kapitana naj pluje v Umga. čutiti potrebo po ohranitvi enotnosti nemškega naroda in ne smeta druga na dirugo gledati kot na ((tujino«. 2. V drugih zadevah naj obe ravnata po zatonih, ki so v veljavi med državami, predvsem glede izločen ja vsake diskriminacije, spoštovanje do teritorijalnih celovitosti, potrebe po mirnem razreševanju spornih vprašanj, in seveda tudi spoštovanja meja. 3. Tudi kar se tiče sprememb v notranjem družbeno - ekonomskem ustroju se ne smeta državi zateči k nasilju. 4. Obe polnomočmi vladi se bosta morali potruditi, da zgradita osnovo, na kateri bo mogoče rešiti problem sosedstva, predvsem kar se tiče tehnike. 5. Morajo se spoštovati pravice štirih sil, ki imajo določene pravice in odgovornost do celotne Nemčije in do Berlina. 6. Treba je pomagati naporom štirih sil in njihovim pogajanjem za izboljšanje položaja v Berlinu. V bistvu Je Brandt neuradno, a javno, odgovoril na Ulbrichtov predlog za ureditev vzajemnih odnosov med obema Nemčijama. V svojem pismu Ulbricht govori o ureditvi odnosov med obema nemškima državama. Kot prvi pogoj, sodijo v NDR, mora ZRN sprejeti meje v Evropi po zaključku II. svetovne vojne. Gosta megla v Benetkah in Milanu RIM, 14. — Gosta megla je danes zajela Milan in Benetke. V Lombardiji je bila vidljivost ponekod omejena na 20-30 metrov. Obe milanski letališči: Malpensa in Li-nate sta za promet zaprti. Po štirih dneh dežja, se je megla pojavila tudi v Benetkah. Danes so v mestu pluli le motorni čolni, ki so opremljeni z radarjem. Zaradi megle so nastale znatne zamude tudi na letališču Tessera. PALERMO, 14. — V Palermu se je povečalo število otrok, ki so v zadnjem času zboleli za meningitisom. V otroški bolnici »Guadagna* je na izolacijskem oddelku sedaj 48 bolnih otrok. Sicer še ni mogoče govoriti o epidemiji te bolezni, vendar je število bolnih za meningitisom letos znatno večje kot lansko leto. Leta 1967 je bilo 134 primerov meningitisa, leta 1968 177 primerov, lansko zimo pa je bilo manj kot 48 primerov, HEIDELBERG, 14. - Iz zavoda za jedrsko fiziko Max Planck v Heidelbergu so danes sporočili, da so v kameninah, ki so jih kozmonavti prinesli na Zemljo 11. julija, našli mineral nove vrste. Zdi se, da ima mineral magnetne lastnosti in da ga sestavljata baker in svinec. la dijakov. Sicer bodo dokončni rezultat' ankete znani šele ob koncu tota 1970, vendar je prišlo žo sedaj do izraza dejstvo, da so sodelovali pri naoad'h največkrat tisti mladoletniki. ki so zapustili šolo, vendar so niso potem oprijeli nobenega dela. Po raziskavah, ki jih je specializirano osobje izvršilo pri 110 šolskih skrbništvih, ima statistika senatorske komisije sledečo podobo: od leta 1964 do leta 1968 se je na šolah povečalo število umorov od 15 na 26 posilstev od 51 na 81 kraj od 396 na 1.508 napadov od 475 na 680 vlomov od 7.604 na 14.192 vandalizmov od 186.184 na 250.544 prestopkov z orožjem od 419 na 1.089 arestov zaradi uživanja mamil od 73 na 854 pijanosti od 370 na 1.935 napadov na učno osebje od 1.601 na 4.267. Število manjših prestopkov in primerov izključitve iz šole se je povečalo skoraj za sto odstotkov. Med primeri, ki jih v anketi navajajo, je tudi tisti iz Washingtona, ko so morali policijski agenti opravljati varnostno službo na 46 srednjih in višjih šolah, po neredih, ki so nastali 5. januarja, ko je neki 15-letni dijak 'bil svojega sošolca s strelom iz pištole. Nekega drugega so aretirali, ker je imel pri sebi strelno orožje, dva dijaka pa so morali odpeljati v bolnišnico, ker ju je ranil strel. V Nashvillu, v Tenneseeju, sta dva dijaka napadla in ranila svojega profesorja glasbe; v Detroitu, v Michiganu, je tolpa mladoletnikov zabodla med neredi na šoli svojega 25-letnega profesorja. V nekem drugem mestu je mladoletnik s strelom ranil učiteljico, ki mu ni hotela dati vžigalice. Pri anketi so sodelovali trije znani sociologi in dr. Philip G. Zim-bardo, psiholog z zavoda »Stanford University», za katerega v ZDA menijo, da je največji strokovnjak za vzroke vandalizmov. Dr. Zim bardo zatrjuje, da do vandalizmov pride, »da bi pokazali svojo veljavo v okolju, osebek ima raje destruktivna dejanja, ker tako o-kolje prej opazi in je taka dejanja lažje izvršiti kot graditi nekaj pozitivnega.* Šest milijonov delavcev v sindikalnih organizacijah RIM, 14. — V treh največjih italijanskih sindikalnih organizacijah je včlanjenih 6 milijonov delavcev in uslužbencev. Te podatke bodo prvič posredovale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, na jutrišnji televizijski oddaji z naslovom »Sindikalna Evropa*. Sindikalni predstavniki so izjavili, da so odstotki delavcev in uslužbencev, ki so včlanjeni v tri organizacije, različni pri raznih kategorijah, če se vzame v poštev odvisne delavce, se zabeležijo najvišji odstotki v kmetijstvu in v industriji, nižje številke pa pri kategorijah storitev in javne uprave. Na jutrišnji oddaji bodo sindikalni predstavniki obravnavali tudi nenadoma izbruhnil, da se ženski ni posrečilo, da bi se otela plamenom. Skočila je iz postelje ter skušala priti do vodne pipe. Naklep se ji ni posrečil ter je živa zgorela. Na srečo ni (jil .tedaj doma njen sinček. Ženska ga je namreč izročila v varstvo neki sosedi. ni kongres o temi »Cerkev po koncilu*. Na kongresu so najvidnejši pravniki kanoničnega prava z vsega sveta, ki proučujejo razna vprašanja sodobnega sveta, vrenja in preoblikovanja, ki jih povzroča ne-zajeziv napredek človeštva po poti družbenih sprememb in tehnološkega razvoja, v luči katoliškega nauka in katoliške tradicije. Srečanju katoliških pravnikov je prisostvoval v imenu italijanske vlade minister Ferrari Aggradi. Kongres bo zaključil svoje delo čez pet dni. Na današnji svečanosti sta med drugimi govorila rektor rimskega vseučilišča prof. Pietro Augusto D’Avaok in kardinal Felici, ki je predsednik vatikanske komisije za reformo kanoničnega prava. Poročilo o glavni temi kongresa je podal prof. Giacchi, ki je obravnaval sedanje stanje katoliške Cerkve z zgodovinskega stališča. Prof. Giacchi je predvsem omenil razdvojenost v katoliški Cerkvi po koncilu »Vatikan H*. Gre na eni strani za nazore, ki se opirajo na cerkveno (katoliško) tradicijo, na drugi strani pa za tiste, ki zahtevajo korenite spremembe v ustroju Cerkve. «Kristusova Cerkev — je dejal prof. Giacchi — opravlja vedno svojo temeljno vlogo, ki zadeva odrešitev sveta v smislu žive človeške skupnosti.* Giacchijev govor je izzvenel kot poskus, da se prikaže stoletna zgodovina katoliške Cerkve kot nekaj, kar je izven človeških dogajanj, čeprav je sama Cerkev včasih pozabila na ta svoj »nadnaravni izvor*, kar je povzročalo hude motnje in spore. Po Giacchijevem mnenju mora Cerkev govoriti v jeziku svoje tradicije, ne sme imeti občutka manjvrednosti, ne sme je peči vest in ne sme se na silo posodobiti. Iz Giacchijevega govora izhaja, da katoliška Cerkev skuša danes povezati tradicijo s sodobnimi dogajanji ter se vključiti kot posebna vrsta »družbe* v splošno človeško družbo. Gre za svojevrstno «družbo», ki ni cilj sama sebi, temveč le sredstvo za dosego nekaj vzvišenejšega, se pravi odrešenja posameznika in skupnosti izven zemeljskega življenja*. Te zamisli jasno kažejo, da se Cerkev ni odpovedala svoji politični prisotnosti v človeški družbi, kar je prof. Giacchi tudi izrecno potrdil. Potem, ko je omenil potrebo po. reformah ng raznih področjih cerkvenega življenja, se je govornik dotaknil vprašanja go-stikov • llllltlllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||M||||l„,„|„ll„„|„|||||„|j,,m||||„n|||||||||||||||||||||||||m||a Z DOVOLJENJEM JUGOSLOVANSKIH OBLASTI Tudi sodišče iz Zahodne Nemčije bo zasliševalo ustaške diverzante Zasliševanje bo potekalo za zaprtimi vrati bi Cerkev polagala danes svoj* upe na razne privilegije (»ki so bi' li zakonito pridobljeni*) in da M tem privilegijem tudi odreka. Kal jo zanima je njena prostost, to j* »izpovedovati vero, učiti svoj s® cialni nauk, opravljati svoje po slanstvo, izrekati svojo morali)* sodbo tudi v zadevah, ki se tičejo politične ureditve, kadar to zahtf vajo osnovne osebne pravice V odrešenje duš*. Na kraju je spregovoril še kaflb nal Felici, ki je poudaril, da j* v teku reforma kanoničnega pravi Odprtja kongresa so se udeležil* številne osebnosti iz vrst i talij*® skega sodnijskega zbora, predstav nikov ločenih Cerkev ter političnf ga in kulturnega življenja v Italiji' BEOGRAD, 14. — V Beograd je prispel celotni senat okrožnega so dišča v Ravensburgu (Zahodna Nemčija) skupno z javnim tožilcem in branilci tistih, ki so jih obtoži h za ustaške zločine Daneta Šarca Ivana Kutuzoviča, Boža Pašaliča, Žarka Odaka in Mijo Uremoviča, da bi z okrožnim sodiščem v Beogta du zaslišali nekatere ustaške diverzante, ki so po nalogu omenjenih ustaških zločincev izvršili, oziroma imeli nalogo izvršiti v Jugoslaviji razne diverzantske akcije. Kar gre_ za zaslišanje na zahtevo sodišča tuje države, bo zasliševanje opravljeno za zaprtimi vrati. Pričakuje pa se, da bo okrožno sodišče v Beogradu po končanem zasliševanju izdalo o tem uradno sporočilo. Med diverzanti, ki bodo zaslišani, bodo posebno važne izjave Ilije Vrliča, zidarskega delavca iz Hercegovine, ki je po nalogu omenjenih ustaških zločincev prinesel v Jugoslavijo več min z nalogo, da požene v zrak pošto št. 2 v Zagrebu, novo železniško postajo v Sa rajevu, okrožni sodišči v Mostaiju in v Zagrebu ter prostore notranje uprave v Livnu Vrlič se je po pri hodu v Jugoslavijo skesal, se prijavil organom notranje uprave m med zaslišanjem odkril vrsto podrob nosti o delovanju ustaških teroristov v Zahodni Nemčiji. Po prepiru z ženo se je obesil Foto Ente Moda: Moda 1970 Libanonske oblasti izpustile na svobodo Christiana Bcllona BEJRUT, 14. — Iz libanonski virov je prišla vest, da so lib»' nonske oblasti spustile na svobod® Christiana Bellcna, ki je prejšnji petek preusmeril letalo družbe TWA v Rimu. Bellonu bodo verjetno d®" volili, da iz Libanona potuje ® Francijo, vendar pred tem je m®' ral njegov advokat plačati nekaki no simbolično vsoto 25 libanonski® lir. kar znaša približno 5000 lir. Čoz nekaj časa bodo verjet®® določili datum sodne obravnav® viditpmo i-d , ,, ,, , Pr°ti mlademu Francozu, ki so VIPITLNO (Bočen), 14. Huda obtožili nezakonite posesti orožia '® družinska zaloigra se je danes po-1 groženja z orožjem. S'cer Belim®-poldne odigrala v Vipitenu, in si-, rova prisotnost pri procesu ni m'i' cer v družim Josepha Larcha. Mo- na, vendar je Francoz dejal, d« ški se je skregal z ženo, katero se bo z veseljem vrnil v Liban®®' jo divje napadel. Da bi se ga re-1 ko se bo sodna obravnava zaČe-^' šila, je ženska skočila skozi okno j Najtežja kazen, ki more Belle®* ter se pri padcu hudo poškodova- zadeti v Libanonu zaradi njeg®" la. Ko je Larch dojel posledice svo- vih prestopkov, je dvanajst tor jega dejanja, se je obesil. secev zapora. Že nekaj dni dela na mejnih blokih med italijansko republiko In SFRJ ekipa snemateljev nemške televizije iz Frankfurta. Kratkomctražni film bodo predvajali na frankfurtski televiziji ter s tem nokazaH svetu eno izmed najbolj prostih In odprtih meja v Evropi. Na sliki; ekipa nemške televizije pri snemanju prizorov na mejuem bloku pri škofijah na Jugoslovanski strani Iz gospodarskega razvoja socialističnih držav Kakšne so danes razmere proizvodnih podjetij v SZ Predstavniki industrijskih proizvodnih organizacij, katerih pogone sem imel priložnost ogledali si na ^tonskem in v Uzbekistanu, v ^®ngradu in na Uralu, se stri-njajo ali pa so si zelo blizu v ocem gospodarske reforme, ko je Ipj^r o položaju njihovih podjetij. JrM poudarjajo predvsem, da je v. primerjavi s sistemom odnosov, J* je veljal pred gospodarsko re-terrno, prišlo do globljih sprememb m drugič, kar ni manj pomembno, da imajo mnogo razlogov, ziasti kar zadeva rezultate pos-ovanja. da so z značajem teh sprememb ^dovoi^nii. Razmišlja se tudi o kaj bi se morebiti še dalo a J moralo menjati, vendar je o-anovaa pozornost povsod osredoto-o a pirilagojevanje novo vzpo-*®Vtjenim odnosom. odkrivanje no-tran.ih rezerv in na tej osnovi, na Povečanje produktivnosti ter eko-"omsko učinkovitost njihovega dela. Splošni okvir sprememb, o ka-je govor, zapopada poveča-nie operativne samostojnosti proizvodnih organizacij oziroma razširitev pravic in odgovornosti nji-•MVih direkcij, kakor tudi uvedbo repov ekonomske stimulacije za ^‘onalnejše poslovanje podjetij. y tem okviru je prvo opaziti dejte. da je število pokazateljev, "3 osnovi katerih se ocenjuje iz-planskih nalog, občutno “hujšamo. Prej so osrednji planji1 organi vsakemu podjetju pred-Psovaij nekaj desetin obveznih pokazateljev, zdaj pa se je njihovo tev*1-« za vsa podjetja skrčilo na •tem. Pri tem je največjega po-okoliščina, da se med temi Pokazatelji ne naha.ja več pokaza-rp) izpolnitve in pa preseganja Piana naturalnega obsega proizvod-te, torej osnovni pokazatelj do teiormskega obdobja, pač pa je •teSavo mesto zavzel pokazatelj teakzaoije, ostvarjencga dobička j tentabilnosti proizvodnje, izra-*ene v denarna obliki. .Naloga, ki jo, potemtakem, danes joa pred sabo uprava podjetja gle j* tega, ni na primer v tem, kaki! Droizvesti kar največje število •elonskih aparatov, marveč, ka-r? te aparate v kar največjem tevilu prodati in pri tem doseči af narečji dobiček oziroma ures-U0!® tetr največjo rentabilnost Pte^vodnje. Res je, da je v pojita1 velikega povpraševanja ozi-iU™3 Pomanjkanja domala vseh ^esnoijsldh in potresnih dobrin moč relativno lahko plasirati, te^uar pa zahteva, da proizvedeni najdejo pot do potrošnika j,/te bodo plačani, postavlja pro-tedno organizacijo v položaj, da Pač črnogo bolj kot prej vodi ra- Sj8 o kvaliteti proizvodov, kakor •n o racionalni uporabi osnovnih tratnih sredstev. Interes za zmanjšanje proizvod-d stoikov je v podjetjih najti ^mehanizmu razdelitve dobička. vt* sovjetska podjetja, ki poslu-v novih pogojih gospodarje-ujjV zadrže del dobička, po posa-ugotovljenih oziroma dolo-koeficientih, in ga namensko j^tenljajn 1. za denarno stimu-v^ari,ie kolektiva, 2. za zadovolje-stanovanjskih in drugih so-potreb kolektiva in 3. za '"teteizacijo proizvodnje. sistem je tudi pred re-poznal načelo materialne sti-acije, vendar samo za delo na ^ameznih delovnih mestih, vtem ra ^ zdaj ves kolektiv zainteresii-gre ostivarjanju dobička. Saj tak«1511 z® možnost podelitve nad ^pteivovane trinajste plače, gre 2a k??-.23 večta število stanovanj, e' toi delajo v 4»te vo5‘ °dvadite se tega, da sku-LEV i° tolti preveč zagonetni, tepotr«] °d 23-7- do 23.8.) Odvrzite *Ata jripte predsodke, ki vas ovi-** * delu. Vaše čustveno razpo HOROSKOP loženje ne bo v skladu z nameni, ki jih imate. DEVICA (od 2(4-8. do 22.9.) Pridobili si boste zaupanje neke zelo vplivne in ugledne osebe. Nevšečnosti z nekim neprisebnim sorodni kom. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Potrudi« se, da bi tudi svoje sodelavce navdušili za svoj program Prijetno srečanje, ki vas bo navdušilo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Utrdite »veje strokovno znanje, si cer ne bo lahko se zoperstaviti nevarnim tekmecem. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Prenagljena odločitev, ki vam ne bo prinesla zadovoljstva. Ne dajte, da bi se pesimizem v vas še bol, razvil. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Za vrnite sleherno poseganje v vaše po slavne zadeve. Pretiran ponos je slab svetovalec. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) En sam napačen korak vam utegne povzročiti neznansko zmedo. Očitno ste premalo širokosrčni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne pozabite na to, kaj je pravzaprav bistvo vašega problema. Nagrajen bo vaš pogum. belopolti človek veliko bolje od njih. Če je tem milijardam «ne-belopoltih* ljudi nekaj skupnega, je to skupna želja po boljšem življenju. Leta 1839 je 191etna britanska kraljica Viktorija v svoj dnevnik zapisala: «...Walter Scott je rekel: 'Čemu prosvetljevati siromašne? Pustite jih pri miru...” In danes, 130 let pozneje? Večina vlad belopoltega civiliziranega sveta je sicer zelo bogata v svojem besedičenju na raznih konferencah, ko je govor o pomoči nerazvitim. Hkrati pa se te iste vlade ravnajo do lega vprašanja kot skrajni ignoranti. Danes je menda dovolj jasno, kaj je treba storiti. Obstaja ena sama rešitev: te dežele je treba naučiti, kako bodo mogle prehraniti svoje prebivalstvo in kako naj kontrolirajo prirodno naraščanje prebivalstva. Z drugimi besedami to pomeni, da morajo te dežele modernizirati svoje poljedelstvo, da bi to postalo dovolj učinkovito, hkrati se morajo v znatni meri industrializirati. Nujno je tudi potrebno, vložiti velika sredelva v izgradnjo cest, bolnišnic, šol in za elektrifikacijo. Toda brez pomoči industrijsko razvitega sveta je to enostavno — nemogoče... • • * Listi rastline koka vsebujejo določen odstotek kokaina. Otroci \ Peruju, ki žvečijo te liste, zaužijejo več kokaina kot ga porabi vsa farmacevtska industrija na svetu. Ta strup namreč, od katerega človek postane najprej apatičen, na koncu pa ponori, omamlja in navidezno teši lakoto. Perujski otrok žveči liste koke, da bi ne bil lačen, oziroma da bi lakote ne čutil... Od lakote ali od posledic lakote umre na leto deset milijonov ljudi, to se pravi več ljudi kot jih šteje Portugalska. Med temi mrtvimi so tudi tisoči perujskih koka-otrok, kot že strokovno imenujejo perujske otroke, ki se še v nežnih letih zastrupljajo, da bi brez muk umrli — od lakote. Vtem ko se v »belem svetu* (v katerem užije človek v poprečju 3070 kalorij na dan) ženske in tudi posamezni moški s pomočjo raznih sredstev, masaže in diet, ki obstajajo iz biftekov in penečega se vina, borijo s tolščo na svojih bokih, v nebelem svetu (poprečje 2140 kalorij hrane na dan) lakota napenja trebuhe. V Biafri, v Burmi, Boliviji in drugod otroci prebujajo starše z dvema vsem skupnima besedama — lačen sem. Dvajset odstotkov ljudi nerazvitih dežel užije manj kalorij kot je potrebnih za življenje. To so nezadostno hranjeni ljudje. 60 odstotkov ljudi nerazvitih dežel zaužije dnevno premalo mineralnih tvarin, vitaminov in beljakovin. Tudi to so podhranjeni ali slabo hranjeni ljudje zaradi ne pravilne in pomanjkljive prehrane. Od štirih otrok vsaj trije — na nerazvitih področjih sveta — le žejo v posteljo lačni. »Okoli 300 milijonov otrok (22 odst. vseh otrok na svetu)* — piše v nekem poročilu Združenih narodov — »je v tolikšni meri podhranjenih, da je zaradi pomanjkanja beljakovin in kalorij ogrožen njihov fizični in duševni razvoj.* • * • Nikoli doslej ni bilo razmerje med številom ljudi in količino razpoložljive hrane tako neprimerno kot je danes. In že jutri bo še slabše. Leta 1939 se je moralo 39 odst. prebivalstva sveta zadovoljiti z manj kot 2200 kalorijami na dan, danes je teh že 60 odet. In vendar eno je gotovo; lakota ne bo zavrla demografske eksplozije. Samo v preteklem stoletju je umrlo od lakote 100 milijonov Kitajcev, v Indiji pa je od 1870 do 1900 umrlo od lakote 20 milijonov ljudi. In vendar danes prebivalstvo teh dveh držav predstavlja polovico prebivalstva vsega nerazvitega sveta. V teh dveh deželah živi ena milijarda 250 milijonov ljudi. Mnogi povsem upravičeno opozarjajo, da lakota, ki se vedno bolj širi, ne bo ostala to, kar je bila nekoč: tihi način umiranja. Ključno vprašanje se danes glasi: kaj storijo narodi, preden umrejo od lakote? Lakota more milijone ljudi zganiti v upor in izzvati cel val vojn, ki bodo pobrale s seboj tudi visoko življenjsko raven bele manjšine v Evropi in Ameriki. * • • Ne smemo nadalje pozabiti, da je med lačnim prebivalstvom nerazvitih celin tudi vedno več brezposelnih, katerih odstotek se veča še hitreje kot število prebivalstva. V zadnjih desetih letih se je število registriranih brezposelnih v Indiji malone potrojilo, v Sin-gapuru pa več kot podeseterilo. V Latinski Ameriki četrtina celotnega za delo sposobnega prebivalstva nima kaj prijeti v roko, nima možnosti zaposlitve. Beli svet se morda tolaži z verjetnostjo, da ta velikanska vojska — iz gospodarskih razlogov — ne bo udarila neposredno na razvite dežele, ki razpolagajo z atomskim orožjem in raketami, pač pa da se bodo njihovi spori omejili na »lokalne* revolucije. Toda samo na primerih zadnjih petnajstih let — spomnimo se na Kubo, na Kongo, na Vietnam in na Bližnji vzhod — opazimo, kako se lokalni spori že v trenutku morejo spremeniti v svetovni spopad najširšega obsega. Konflikti, izzvani zaradi verižne reakcije -- prenaseljenost, siromaštvo, lakota, nasilje — bodo vedno pogostejši. Prihodnje desetletje bo desetletje socialnih revolucij v Latinski A-meriki, plemenskih vojn v Afriki in razbitja političnih struktur v Aziji. V »deželi blagostanja*, kot so španski konkvistadorji nekoč imenovali Latinsko Ameriko, se danes polovica vsega nacionalnega dohodka steka v žepe petih odstotkov prebivalstva. Mehiški strokovnjak prof. Abelardo Villega je pred časom rekel: »Fevdalni razred se bo moral upreti pregla jeni m množicam ali ga bodo te obvladale.* Potek in konec je znan že prej, preden se bo ta borba začela. Latinska Amerika, ki je v začetku tega stoletja štela 63 milijonov prebivalcev, bo ob koncu tega stoletja štela 650 milijonov ljudi. Že sama ta številka govori, da je revolucija neizbežna.* Tako je med drugim zapisal Klaus Jacobi. Je komentar, tudi ob biafrskem primeru, potreben? se o tem dalo dosti razpravljati in to razpravljanje mogoče ne spada ravno sem. V instrumentalni zasedbo orkestra r.Svoboda* so poleg harmonik še bas — harmonika, kompletna tolkala s koncertnim pavkami, čembalet in elek-tronijumi. S tako zasedbo lahke, seveda, izvaja tudi zahtevnejše skladbe simfoničnega in opernega značaja. V štiriindvajsetih letih delovanja in truda je orkester imel več kot 280 nastopov, bodisi doma kakor tudi v tujini. V začetku ga je vodil Stojan Vidmar, nato prof. Tom Šopov in še Milivoj Šurbek. Sedaj igra orkester pod vodstvom prof. Pavleta Mihelčiča. Orkester je nastopal malone po vsej Jugoslaviji. Jasno, predvsem v Sloveniji. Nastopal pa je tudi že na Primorskem in v Istri, v Karlovcu, Novem Sadu, Beogradu, Skopju, Titogradu in na Cetinju. Tudi v Trstu ne nastopa sedaj prvič. Poleg tega je ansambel obiskal že nekatera mesta v Nemčiji, Švici in Italiji, pa tudi na Holandskem. Spregovorili bi še nekaj besed o mednarodnih priznanjih, ki so jih ansarnb u podeliti. Na evropskem festivalu v Luzernu (Švica) je 1900. leta zasedel drugo mesto in to z odlično oceno. V Stuttgartu je leta 1962 tekmoval na evropskem prvenstvu in dosegel četrto mesto. Tudi tokrat je bila ocena zelo dobra, podelili so mu tildi plaketo. Na enakem tekmovanju dve leti kasneje je zasedel tretje mesto, dobil pa plaketo. pokal in briljantno oceno v skupim seniorskih orkestrov višje kategorije. Ob 2 0-letrrici udejstvovanja je predsednik republike podelil ^Svobodi* za dosežene uspehe odlikovanje «Red zasluge za narod s srebrno zvezdo*. Povedati bi se dalo še marsikaj o tem ansamblu, mogoče je pa bolje, da nam orkester sam pokaže svoje sposobnosti in to lxi storil v nedeljo popoldne. Pričakovanja za ta nastop je precej in to je tudi upravičeno, saj taki orkestri niso prepogosti. V dvorani Kulturnega doma bo torej nastopil res izreden gost, ki ga je vsekakor vredno poslušati. Toliko bolj, ker je pri nas harmonika precej priljubljena, pa čeprav imajo še vedno nekateri ne popolnoma pravilne poime o tem inštrumentu, ki postaja skoraj u-niverzalen, kakor nam lahko dokaže vsak bo‘jš- harmonikar ali harmonikarska skupina P ■ ČETRTEK, 15. JANUARJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 13.35 Stav. narodne; 11.50 Elektronske orgle; 12.00 Po društvih in krožkih; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 S. Hristič: Ohridska legenda; 19.00 Poje Modugno; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 G. P. Luži: Četrti igralec (dra ma); 21.30 Ansambel; 21.45 Skladbe iz davnih dob: 22.06 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.34 Tretja stran; 15.10 Puccini: »U tabarros, n. del. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 6.30 Glasbeni barok; 9.00 Pripovednik; 9.30 Glasba iz raznih krajev; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Znam popevkarji; 11.00 Orkester in klavir; 11.15 Nove plošče; 11.30 Romantične skladbe; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.06 Popotovanja; 14.15 Mali ansambli; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Turistične beležke; 16.20 Orkester Delgado; 16.30 Primorski glasbeniki; 17.10 Vesela glasba; 17.30 Operna glasba; 19.00 Orkester Strange: 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.00 Radijska kronika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.10 Orkester Fe nati; 19.05 Klavir in harmonika: 19.30 Luna park; 20.15 Operetna glasba; 21.00 Na sporedu je Per-golesi; 22.00 Veliki orkestri. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročiia; 8.40 Sopranistka C. Arau-jo; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Tony Renis; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Aura D’Ange lo; 13.00 Zakaj prav Fellini?; 14.00 Znanstvena oddaja; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.40 Kronike in zanimivosti; 16.50 Zakaj in kako?; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.00 Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.00 Kronike Juga; 21.30 Folklora v salonu; 22.30 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Mendelssohn, Kvartet opus 13; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.05 Bachova Francoska suita; Cam-pioni. Trio opus 1.: 13.55 Basista Tancredi Pasero in Nikolaj Gjav-rov; 14.30 Plošče; 15.30 Ansam bel »Pro mušica antiqua»; 16.15 Sodobna ital. glasba, 17.10 Francoščina; 17.35 Nove knjige; 18.15 Gospodarska rubrika: 18.45 De la Barca: La vita e segno; 21.30 Testi; L’albergo dei poveri. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.10 Orglar M. Dupre; 10.10 De Visee: Suita za kitaro; 11.55 Glasba izven programa; 12.30 Portret avtorja: Vil-la Lobos; 13.15 StradeJla, Oratorij za solo, zbor in orkester; 14.25 Cherubinijeva simfonija. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.10 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.06 Radijska šola: Opera — nastanek in razvoj; 9.35 Lahka glasba; 10.15 Pri vas do ma; 12.10 A. Salieri: Koncert za flavto; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 češki mladinski zbori; 14.25 Plesni or kester RTV; 14.40 Lirika za otro ke; 15.40 Komorni zbor RTV; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Morda vam bo všeč*; 18.45 Kul turni globus; 19 15 Ansambel J. Kampiča; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Večer s pesnikom Minattijem; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Ansambel «Musica viva Pra gensis»; 23.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Les Swingle Sin gers. ITAL. TELEVIZIJA 9.00 Šola; 12.30 Zgodovina tehnike; 13.00 Tedenski pregled potrošnje; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kme tijska oddaja; 19.15 Tajnosti ži vali; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 B. Proietti: Coralba;; 22.00 Evropa sindikatov; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Lahka glasba. 22.25 Znanost in tehnika. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 16.10 Sla lam za ženske — iz Badgasteina; 17.45 Obzornik; 18.00 in 18.50 Ko šarka Crvetia zvezda : CSK; 18.40 Mozaik; 19.30 Glasbena medigra; 20.35 P. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi; 21.25 Večer z Jane zom Boljko; 22.10 Shenandoah — film. Ostra polemika o ardenski bitki MOSKVA, 14. — Dopisnik agencije »Novosti* je prosil generala Ščemenka, naj pove svoje mnenje o izjavi, ki jo Je bivši Hitlerjev general Manteifel dal ameriškemu temiku »Time* v zvezi z bitko v Ardenah, kjer so zavezniki utrpeli velike izgube. Ta je rekel približno takole: »Neutemeljena in lažna je Man-teiflova trditev, češ da je bil Stalin obveščen o pripravah za nemško ofenzivo v Ardenah in da tega nd sporočil zahodnim zaveznikom. To je nov poskus potvarjanja zgodovine druge svetovne vojne, poskus, kako zmanjšati vlogo, ki jo ta sovjetska armada imela pri zrušeoju nacizma. Omenjena izjava Hitlerjevega generala nima potrdila v nobenem dokumentu iin ga tudii ne bo dobila, kar takšnega dokumenta nd. Iz razumljivih razlogov pa je Manteifel molčal o tem, kako je Hitlerju uspelo zavesiti amgto-ame-riško poveljstvo, ki je nasedlo potvorjenemu načrtu «Waoht am Rhedn* in zbralo svoje glavne sile v smeri Porurja. Kakor poročajo ameriški in angleški zgodovinarji, se je angto ameriško poveljstvo trmasto držalo zgrešen# ideje, da se Nemci pripravljajo na odpor proti zaveznikom, ki da nameravajo prodreti v Porurje. Sam Eisenhover, vrhovni poveljnik zavezniških sil, je priznal, da so bili Američani presenečeni. Bivši general Manteifel — nadaljuje sovjetski strokovnjak — ni logičen v svojih izvajanjih in so njegova podtikanja glede sovjetskega poveljstva namenjena le nepoučenim ljudem, ljudem, ki ne poznajo zgodovine ardenske bitke. Z drugimi besedami povedano, bivši Hitlerjev general skuša ustvarili dvom glede iskrenosti, s katero je Sovjetska zveza sprejela in osta la zvesta obveznostim, ki jih ie sprejela do zaveznikov v antifašistični koaliciji, ko se je pripravljala vrdenska operacija, so sovjetske enote začele s široko ofenzivo na svojem južnem bojišču, z operacijami tudi na severu, hkrati pa napadle področje Goldap in vdrle v vzhodno Prusijo- Prav v tem času so se začele tudi velike operacije na Pojskem. Ko je tedanji predsednik britanske vlade Churchill prosil sovjetsko vrhovno poveljstvo za pomoč z znano brzojavko od 6. januarja 1945, je sovjetsko poveljstvo takoj energično ukrepalo. Ne da bd bile mogle sploh dokončati priprave, so enote prve ukrajinske fronte ter enote prve beloruske fronte prešle na Visli v ofenzivo že 12. januarja, torej osem dni pred rokom, ki .je bil prej določen. S samim tem so se ustvarili pogoji, da bi se bili mogli zavezniki rešiti iz kritičnega položaja, v katerega so v Ardenah zašli. General Manteifel — pra« nadalje sovjetski general — je daleč od resnice tudii, ko govori, da je Hitler zbral na zahodu vse svoje strateške rezerve. Ta general ve bolje kot marsikdo drug da so bile ob koncu ieta 1944 in tudi ves čas vojne, vse od junija 1941 pa do konca vojne, glavne sile Hitlerjeve Wahrmacht na vzhodnem bojišču. Danes so zrvane tudi točne številke o odnosu sil v času konflikta. V decembru 1944 je nemška vojska razvrstila na zahodnem bojišču 73 divizij, okoli 600 tankov in oklepnih vozil ter okoli tisoč e-tal. V istem času je na vznodnem bojišču bita 169 nemških divizij, dvajset nemških brigad ter še 16 divizij in ena brigada satelitskih držav Skupno torej 185 divizij in 21 brigad, ki so štele v celoti tri milijone mož in imeie na razpolago okoli 30.000 topov, 4000 tankov m 2000 letal. Temu ta treba dodati, da je bita v času zmagovite ofenzive sovjetskih enot v januarju in februarju 1945 nemško poveljstvo primorano prenesti na vzhodno fronto še 40 divizij iz strateške rezerve in tudi z italijanskega ter zahodnega bojišča. In tako so se zavezniške čete, ki so se znašle v zeta mučnem položaju, rešile pred velikim porazom na račun sovjetske vojske. Sicer pa je pred 25 leti znani ameriški vojaški opazovalec BaJd-wtn zapisal v «New York Timesu* med drugim tole: «Velikanska ruska zimska ofenziva je v trenutku spremenila celotno' strateško sliko vojne*. General Eisenhover pa je izjavil, da je bila ruskia ofenziva na Visli «skrajno pomembna* za Američane. Udarec, ki so ga Mtlerjanci dobili na vzhodnem bojišču med Visita in Odro je bil tako porazen, da zanj nd prave besede, kot je rekel nemški general Mellcntim. To je dokumentirana zgodovina ardenske operacije, ne pa to, kar pravi bivši Hitlerjev general Manteifel. Seveda pa ni bivši Hitlerjev general rekel tega kar tako, ampak potvarja zgodovino po naročilu določenih krogov in to seveda v nasprotju z zgodovino in za to, da bi zmanjšal vlogo, ki jo .ta Sovjetska zveza imela pri uničevanju nacistične Nemčije- Res je sicer, da general Manteifel pogosto uporablja izraz «če», toda zgodovina «čejev> ne upošteva, pač pa upošteva le dejstva. In dejstva so ta, ki smo jih navedli. PRFJKLI SMO TELEGRAM — tjednik za suvrem#-na pitanja društva i kulture. Godina 10, broj 506, Zagreb, 9. si-ječnja 1970. FOGLIO — Quindicinale di eultura, politica e costume. A. IV — a. 11, 18 Dicembre 1969. IDRIJSKI RAZGLEDI - 1969. TURISMO - Anno XXIII - Nov.* dic. 1969 n. 157 - Triest*. 15. januarja 1fR Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,7, najnižja 8,3, ob 19. uri 8,3 »top., zračni tlak 1008,5 rahlo raste, brez vetra, vlaga 90 odst., padavine 0,4 mm, nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 9,1 »top. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 15. januarja PAVEL Sonce vzide ob 7.42 ln zatone * 16.47 — Dolžina dneva 9.05 — Lina vzide ob 11.21 in zatone ob 1.1* Jutri, PETEK, 16. januarja TOMISLAV SEJI PRVE IN PETE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA Razprava o zakonskem predlogu KPI in PSIUP o okrepitvi avtonomije krajevnih ustanov V peti komisiji so orisali pravilnik o uveljavljenju zakona o ljudskih stanovanjih in počastili spomin pok. de Rinaldinija Včeraj sta se sestali dve komisiji deželnega sveta, in sicer prva komisija za zadeve predsedstva, krajevne ustanove, finance in proračun ter peta komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem. Prva komisija se je sestala pod predsedstvom svetovalca Cocianni-ja, seje pa sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora Ber-zanti in odbornik za finance Tri-pani. Komisija je predvsem, kolikor je v njem pristojnosti, izrekla ugodno mnenje o zakonskem osnutku o ustanovitvi zdravstvenih enot. Zatem je soglasno odobrila zakonski osnutek o potrditvi odloka predsednika deželnega odbora, 'z danega na podlagi deželnega zakona št. 41 iz leta 1968 o dvigu 100 milijonov lir iz rezervnega sklada. Ta denar je namenjen občinam, pokrajinam ter raznim ustanovam in združenjem za nujne podporne posege v korist oseb, ki so utrpele škodo ob zadnjih naravnih nesrečah. Zatem je začela komisija razpravljati o predlogu komunistov in svetovalcev PSIUP glede deželnih posegov za ovrednotenje avtonomije krajevnih ustanov. Predlog je orisal svetovalec KPI Baracetti, ki je njegov prvi podpisnik. Poudaril je pomen in obseg predloga. Dejal je, da je bitka za razvoj krajevnih avtonomij ter za krepitev avtonomne vloge dežele del splošnega boja za reformo centralizirane in avtoritarne države, ta boj pa se povezuje tudi z enotnim bojem de lavskega razreda, mladine, izobražencev in ljudskih množic za globoko preobrazbo socialnega ustroja v deželi in po vsej državi. Svetovalec Baracetti je orisal zatem predpise zakonskega predloga, ki predvidevajo izredno finansiranje dejavnosti občin in pokrajin glede higiene in zdravstva, socialnega skrbstva, javnih del in ljudskih gradenj; glede ustanovitve področnih socialno - gospodarskih odborov, birokratske decentralizacije krajevnih ustanov, pooblastil za upravno dejavnost krajevnim ustanovam ter dolgoročnih kreditov občinam in pokrajinam za razna javna dela. Po kratkih govorih predsednika Berzan-tija in svetovalca PSIUP Bettolija so odložili razpravo o zakonskem predlogu na sredo 21. t.m. Končno je začela komisija raz pravljati o zakonskem predlogu svetovalcev MF o spremembi deželnega socialno - gospodarskega od bora z vključitvijo, predstavnikov izseljencev vanj. Predlog je orisal svetovalec Di Caporiacco, ki je dejal, da bi morali biti izseljenci neposredno zastopani v CRES, tako da bi lahko neposredno odločali o zadevah, ki se jih tičejo. Za njim sta na kratko spregovorila Baracetti (KPI) in Bettoli (PSIUP). Predsednik komisije Cocianni je predlagal predlagateljem, naj pristanejo na to, da prouči prej tudi tretja komisija predlog komunistič ne skupine o ustanovitvi deželne konzulte za vprašanja izseljencev Svetovalec Di Caporiacco je predlog sprejel in s tem je komisija odložilo svoje delo na 21. t.m. Na seji pete komisije pa je od bornik za javna dela Masutto orisal izvršilni pravilnik o zakonu št. 15 iz lanskega leta, ki se tiče ukre pov v zvezi z ljudskimi in cenenimi stanovanji. Odbornik je orisal pra vilnik, preden ga bo deželni odbor proučil in odobril. Namen zakona 15 je, da se zagotovi stanovanje industrijskim delavcem, ki hodijo od daleč na delo. Po orisanju pravilnika o izvajanju zakona, ki predvideva tudi, po kakšni prednostni lestvici bodo dodeljevali delavcem stanovanja, se je pričela razprava, v katero so posegli Bosari (KPI), Pittoni (PSI), De Cecco (PSIUP). Di Gallo, Ramani, Romano in Urli (KPI) Trauner (PLI), Boschi (MSP in predsednik komisije Rigutto. V začetku seje so počastili spomin pok. svetovalca de Rinaldinija, ki je bil član komisije. PSU ni končala razprave o sporazumu o sodelovanju v krajevnih ustanovah Sinoči se je na sedežu v Ul. Mazzini sestalo pokrajinsko vodstvo PSU in razpravljalo o sporazumu med štirimi strankami leve sredine in Slovenske skupnosti glede sodelova- nja v krajevnih ustanovah. Razprave niso končali in so jo odložili na kasnejši datum. Iz tega pač lahko sklepamo, da ne bodo tajniki strank podpisali sporazuma danes, kot se je pričakovalo. Tripanijevo posredovanje v zvezi s stavko uslužbencev davčnega oddelka Deželni odbornik za finance Tri-pami je posredoval pri ministru za finance Boscu v zvezi z dolgotrajno stavko uslužbencev oddelka za neposredne davke. V brzojavki je prosil ministra, naj posreduje, da se reši spor, zaradi katerega se je poslabšal tudi finančni položaj krajevnih ustanov v deželi. Kot je znano, ne bodo zaradi te stavke kot običaljno do februarja razdelili davčnih obvestil, tako da ne bomo mogli plačati davkov v določenem roku do najkasneje 18. februarja. V mestnem središču obnavljajo kanalizacijo, zato so ulice in pločniki razkopani. Na slikah: zgoraj — dela v Ul. Donizetti gredo h koncu; spodaj — debele cevi v Ul. Battisti mtn IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllUHIIIIIlUlliiliiiiniiiiiiii,,1,1,,,,,,,,,,j,,|||1|I||111I11|(IUI|I||111|I11||1(lrtlI|(lll|11|1|llmini,lump NA PODLAGI NOVE ZAKONSKE REFORME Upravni svet bolnišniške ustanove znatno povišal dnevne oskrbnine To sta na včerajšnji tiskovni konferenci izjavila predsednik ustanove odv. Morgera in generalni tajnik dr. Berni Na predsedstvu bolnišniške usta- nutno s 170 zdravniki, nove v Trstu je bila včeraj opoldne j Posebno vprašanje predstavlja skrčenje delavnega umika od 46 tiskovna konferenca na temo «No-! va dnevna oskrbnina v bolnišnici za leto 1970». Na konferenci sta bila prisotna predsednik upravnega sveta deželne bolniške ustanove v Trstu odv. Morgera in generalni tajnik dr. Berni. Novo oskrbnino, ki jo bodo morali plačati vsi tisti, ki jih bodo v letu 1970 sprejeli v splošni bolnišnici ali pa pri Magdaleni, je na svoji zadnji seji lani decembra odobril upravni odbor deželne bolnišniške ustanove v Trstu, ki je po državni zakonski reformi prevzela mesto ustanove združenih bolnišnic. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil odv. Morgera. Novi zakon namreč predvideva, da morajo vse bolnišniške ustanove opredeliti oskrbnine kot finančno orodje za izravnavo preventivnih obračunov. Z 1. 1970 se bo morala tudi tržaška bolnišniška ustanova, kakor tudi druge italijanske zdravstvene ustanove, spoprijeti z večjimi bremeni, saj bo znašalo vzdrževanje obeh tržaških zdravstvenih centrov nad deset milijard lir, kar je skoraj za štiri milijarde več, kot so za vzdrževanje porabili lani. Vzroki povečanih finančnih bremen so različni. Približno dve milijardi in pol lir znaša samo letni porastek stroškov za izplačanje o-sebja. Kar se tiče stroškov za osebje, bo po novem zakonu zdravnike izplačevala ustanova sama iz svojega proračuna. Prejšnja leta je na 40 ur za ostalo bolniško osebje. Tudi to je breme, ki ga bo morala ustanova kriti. Trenutno je v obeh bolnišnicah zaposlenih 1500 ljudi. Tretji element predvidenih bremen predstavlja porastek stroškov za zdravila ali točneje, razmerje med porastom cene zdravil in njihovo vedno večjo uporabo. V zadnjih desetih letih so stroški za zdra- nutku obupa ustrelil s pištolo sence. Stroj ji je zagrabil roko V nekem tržaškem podjetju, ki se bavi s konzerviranjem jedil, se je včeraj popoldne ponesrečila 30-letna delavka Orietta Ribaldini iz Ulice Giulia št. 37. Med delom pri stiskalnici se je z desno roko preveč približala stroju, ki .ji je zagrabil prste. Z avtom podjetja so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 30 dneh vila, ki jih je morala kriti tržaška «*>“£*.;» ortopedskem oddelku bolnišniška uaiano,,. nar.šii od KTiSo? SSLS^SJS začetnih sto milijonov na pol mili- ca na 1iiiii**iiiiiiiiii,,m,HunHHKtumiiniinuinim m, mil,, iiinmiiiiiii,,im um itn, luni, im,iinniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiitiiiMiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiii Študijski inštitut I.S.D.E.L: njegovo dosedunje in bodoče delo Ob vstopu v novo leto smo se obrnili na ravnatelja Instituta za proučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi (ISDEE) dr. Tita Favaretta s prošnjo, da bi nam kratko opisal dosedanje delo mlade študijske ustanove in _ -------- povedal, kaj na- p rava institut v tekočem letu. Dr. avaretto nam je rade volje ustre-f. ,ln odgovoril na naslednja vpra-**nja. « KdaJ »n kako se je porodila misel, ,L to v Trstu odprli takšen institut? t* se ie porodila jeseni le- j? 1*67, in sicer v zvezi z dvema ."Hujskima srečanjima: prvo je1 bi-septembra in se je nanašalo 2a odnose med Evropsko gospo-arsko skupnostjo in Vzhodno Ev-$*>. drugo pa je bilo novembra J*te8a leta in na njem smo obrav-®®vali našo deželo kot most za tr-•Jhhnsko izmenjavo med Zahodom d "zhodom. Ob tej priliki se je J^rodila ideja, da bi v Trstu po-5?v}1i nekakšen stalen observato-ki naj bi sledil socialnim in gobarskim dogajanjem na širšem JTopskem področju z epicentrom v T|j?.. oziroma v deželi Furlaniji -.S* krajini. H pobudi so pri-uni?Ul nekateri docenti s tržaške verze, Z8stopniki deželnih odbor- ,> k’ se ukvarjajo s socialno-»espodarskimi vprašanji, in neka- teri vidnejši poslovni ljudje z na- | meravamo začeti proučevati trans-šega področja. Institut naj bi za- nacionalne in sociološke odnose čel smotrno proučevati socialne in- med mejnimi conami, v tem okvi-stitucije, gospodarsko strukturo in ru pa zlasti primerjalno javno pra-’ ‘ ■■ ” vo Furlanije - Julijske krajine, Slo- venije in Hrvatske ter avstrijske Koroške. V načrtu imamo tudi podrobnejšo proučitev jugoslovanskih izkustev na področju samouprave, dalje študij problemov mednarodne trgovinske arbitraže z vzhodno Evropo in še druge podobne zamisli, ki pa so zaenkrat še vse «in fieri». Poprej ste omenili, da ste že navezali stike z nekaterimi sorodnimi študijskimi ustanovami. Sodelujemo že z institutom za proučevanje konjunkture in tržišč ter s trgovinsko zbornico iz Budimpešte, z Institutom za politično gospodarstvo iz Beograda, z ljub]jap? sko univerzo, ter z univerzitetnimi fakultetami v Mariboru, na Reki in v Zagrebu, z Institutom za mednarodno gospodarsko politiko iz Prage ter s številnimi univerzami in raznimi znanstvenimi ustanovami v Italiji. E. Fornazarič nikoli ni bilo Svetovnih čudes več, kakor jih je dandanes, *n še nikdar niso bila ta čuda laže dostopna . . ftamreč s knjigo Rolanda coocka VSA ČUDA SVETA ^ vsebuje osupljivo lepe *edanje znamenitosti ‘Področja NARAVE, Kul-TURH in TEHNIKE, V‘* »o v besedi In !;Xvly NOGOMET PREGLED 2. IN 3. AMATERSKE LIGE KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Dež preprečil nastop Brega in Vesne Benečani pohvalili borovce Primorec od nedelje z novim trenerjem tekem v 2. amaterski nogometni ligi. V skupini D so dve tekmi odložili in sicer prav srečanji Pro Farra - Vesna in Breg - Lucinico. Štandrežka Juventina, ki je igrala v Št. Petru ob Soči proti Ison-zu, je doživela poraz, pa čeprav v častnih mejah 3:2. Juventina mora zdaj odigrati še zaostalo srečanje z Bregom in bo tako zaključila prvi del prvenstva. To pa za Štan-drežce gotovo ni bilo preveč u-spešno, saj so v 12 tekmah zbrali le 5 točk. Izidi: Fogliano — Rosandra 0:0 Libertas — Itala 2:0 Aurisina — Isonzo Turjak 1:2 CRDA — S. Canciano 5:2 Isonzo SPI — Juventina 3:2 Pro Farra — Vesna odloženo Breg — Lucinico odloženo. Blatna igrišča so (poleg deževne-1 Na takem igrišču seveda ni bilo ga vremena) znatno ovirala potek | mogoče pričakovati kdo ve kakšne igre. Rezultat sam zato ne predstavlja presenečenja, najbolj pa se ga je razveselil vratar Zarje Ba-buder, ki je ostal še nepremagan po 360 minutah igre. Primorje je pravo točo golov nasulo v mrežo Opencem. Izid sam je živa slika tega, kar se je dogajalo na igrišču. Igra je bila v bistvu samogovor Prosečanov, ki so tako še vedno na vrhu lestvice. Predstavnike Devina je neizkušenost v nedeljo drago stala. Ekipa je gostila enajsterico Portuale, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Čeprav je Devin na spodnjem delu lestvice pa je potek tekme kazal na prav obratno razmerje sil. Domačini so močno prevladovali. Toda gostje so že v začetnih potezah prišli v vodstvo, ko se je vratarju Devinčanov mokra in spolzka žoga izmuznila iz rok. Kljub temu pa se «beli» niso vdali in so pred počitkom izenačili z Legišo. Ko je že vse kazalo, da Devinu točka ne bo ušla, pa se je zgodilo prav o-bratno: veselje nad izenačenjem je povzročilo v ekipi nekakšno sprostitev, kar je bilo usodno. Gostje so namreč v ostanku igre še dvakrat zadeli mrežo. Vesna B je stopila na igrišče le devetimi igralci, kot deseti pa Libertas 13 9 2 2 22:10 20 Lucinico 12 7 4 1 18:1 18 Rosandra 13 5 6 2 14:9 16 Pro Farra 12 4 7 1 17:14 15 S. Canciano 12 5 5 2 15:14 15 Vesna 12 6 2 4 15:12 14 Itala 13 4 5 4 15:15 13 Isonzo Turjak 12 5 2 5 17:14 12 Aurisina 13 5 2 6 16:14 12 CRDA 13 4 4 5 14:19 12 Isonzo SPI 12 4 1 7 16:22 9 Fogliano 12 2 4 6 10:16 8 Juventina 12 1 3 8 11:23 5 Breg 11 0 3 8 4:21 3 je moral igrati maser. Ekipa je zaradi zadnjih neuspehov že itak slabo razpoložena, ker pa je zdaj nastopila še okrnjena je bila njena usoda nekako že v naprej zapečatena. Če bo hotelo moštvo v bodoče igrati bolje, bo moralo predvsem priti do zmage. To pa bo doseglo le, če bodo igralci skrbno in stalno trenirali. Izidi Roianese — Stock b. b. 2:0 Primorec — Libertas P. odgodeno Union — Zarja 0:0 COOP — Libertas Opčine 0:0 Devin — Portuale 1:3 Tecnoferramenta — Vesna B 2:1 Primorje — CG Opčine 10:0 Lestvica Primorje 10 9 0 1 45:9 18 Portuale 9 7 2 0 28:8 16 Stock 10 7 2 1 24:9 16 Zarja 9 7 1 1 23:3 15 Libertas O. 10 4 2 4 18:12 10 Tecnoferram. 9 4 2 3 12:11 10 Union 9 3 4 2 14:16 10 Libertas P. 10 4 2 4 21:11 10 Primorec 7 2 2 3 6:6 6 COOP 9 2 1 6 12:25 5 Roianese 9 2 1 5 6:17 3 Vesna B 9 1 1 7 7:23 3 Devin 9 1 1 7 8:27 3 CG Opčine 9 0 1 8 4:40 1 Roianese ima dve točki manj ker je dve tekmi predal brez borbe. Bruno Rupel Tudi v skupini «L» 3. amaterske lige so odgodili dve tekmi in ena od teh je bila Primorec — Libertas Prosek. Medtem ko je srečanje med Roianesejem in Stockom nogometna zveza registrirala z 0:2 brez borbe, so morali drugo tekmo odložiti zaradi dežja in slabega stanja igrišča na Padričah. Predstavniki Primorca so morali tako zopet oditi razočarani domov. To se jim je zgodilo že petič v letošnjem prvenstvu. Zato je povsem razumljiva nejevolja med trebenskimi i-gralci, voditelji in navijači- Moštvo bi se moralo čim bolj uigravati, to pa lahko doseže le s stalnim nastopanjem. Če pa tega ni, tudi u-igranosti ekipe ne more biti, za to pa niso krivi ne igralci, ne trener. Ko že omenjamo trenerja naj povemo, da opravlja od nedelje dalje trenerske posle domačin Mario Kralj, namesto Alda Kralja. Union in Zarja sta si v medsebojni tekmi točki razdelila. Rezultat brez gola vemo odraža dogodke na igrišču, čeprav sta enajsterici storili vse, kar je bilo v nju: nih močeh, da bi osvojili celotni izkupiček. Blatno igrišče pa je močno oviralo potek igre, saj je žo-ga često «obsedela» v brozgi. I-gralci sami so morali tudi bolj pa žiti na ravnotežje, kot pa na igro. ŠD Polet priredi v sredo, 28. t.m. avtobusni izlet v Ljubljano, na košarkarsko tekmo Jugoslavija-Italija. Odhod iz Trsta bo ob 16.45, z Opčin pa ob 17. uri. Vpisovanje v Trstu pri potovalnem uradu Aurora Ul. Cicerone 4, na Opčinah pa v trgovini s čevlji Marcelo Malalan, Proseška cesta 18. Vpisovanje se zaključi v soboto, 24. t.m. Cena vožnje in vstopnice (na glavni tribuni z oštevilčenimi sedeži) je 2.500 lir. z MEDNARODNI NOGOMET BARCELONA, 14. - V prvi tekmi osmine finala za pokal sejemskih mest je milanski Inter premagal Barcelono z 2:1 (2:1). Gola za Inter sta dosegla Boninsegna in Bertini. * * • LONDON, 14. — V prijateljskem nogometnem srečanju je Anglija na domačih tleh remizirala z reprezentanco Nizozemske 0:0. * # # TEL AVIV, 14. — Romunija je v prijateljskem srečanju v Tel A- vivu premagala Izrael z 1:0 (0:0). • * * SORRENTO, 14. — Enajsterica Milana je premagala Sorrento z 2:0 (1:0). Gola sta dala Lodetti in Prati. # # * JENA, 14. — V prvem srečanju osmine finala za pokal sejemskih mest je vzhodnonemška enajsterica Kral Zeiss premagala madžarsko moštvo Ujpest Dosza z 1:0 (0:0). Gol je dal Krauss v 44.' d. p. Povratno srečanje bo 21. januarja v Budimpešti. * * # TURIN, 14. — V četrtfinalnem srečanju za pokal Italije sta Ju-ventus in Bologna igrali neodločeno 0:0. Postavi. JUVENTUS: Anzolin; Cuccured-du, Furino; Roveta, Salvadore, Marchetti; Favalli, Vieri, Anasta-si. Del Sol, Žigoni. BOLOGNA: Adani; Roversi, Pn-ni, Cresci, Janich, Gregori, Pera-ni, Bulgarelli, Mujesan, Scala, Sa-voldi. • • • RIM, 14. — Predsednik italijanske nogometne zveze dr. Artemio Franchi se je vrnil iz Mehike, kjer je v soboto prisostvoval žrebanju za določitev skupin prihodnjega svetovnega prvenstva. Franchi je izjavil, da je zadovoljen z izidom, ki ga je dal žreb glede italijanske reprezentance. «Od nas je odvisno», je nadaljeval predsednik FIGC, «če bo reprezentanca ugodno zaključila to svetovno prvenstvo. Naša ekipa se bo nastanila v Ciudad Mexicu in se bo preselila v Pueblo ali Toluco, le ko bodo na sporedu srečanja.» Jutri se bosta vrnila v Italijo tudi trener italijanske nogometne reprezentance Ferruccio Valcareggi in zvezni zdravnik Fino Fini, ki se mudita v Meh-ki. KOŠARKA VILLEURBANNE, 14. - V prvem četrtfinalnem srečanju za pokal košarkarskih prvakov je Ignis premagal Villeurbanne s 76:69 (38:33). Najboljši strelec na igrišču je bil Raga (28 točk). Sodnik oškodoval poletovce Zadovoljiv nastop openskih deklet - Borovi naraščajniki proti najmočnejšim peterkam - Presenetljiva zmaga moštva Calza Bloch ŠD BREG organizira v nedeljo, 25. januarja 1970 smučarski izlet v Nevegal. Prijave sprejemajo vaški poverjeniki. Borovi košarkarji, ki nastopajo v D ligi, so v nedeljo za las izgubili proti močni peterki Die N’ai iz Benetk. To moštvo je trenutno prvo na lestvici s polnim izkupičkom. «Plavi» so v nedeljo dobro zaigrali. Kar nas je najbolj presenetilo, je bila zagrizenost v obrambi. Borovci namreč niso rukoli popustili, tako da so jih ob koncu tekme sami nasprotniki pohvalili. Ti so namreč izjavili, da se čudijo, kako niso naši košarkarji še prišli do prve zmage v tem prvenstvu. Moštvo torej napreduje in nedvomno jim bo izkušenost v D ligi zelo zelo koristila. * * * Borovi mladinci so igrali proti Lloydu, to je proti eni najmočnejših tržaških peterk. Brez Petra Starca, ki je tokrat zaigral s prvo ekipo, so «plavi» zadovoljivo zaigrali, saj so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik. V drugem delu igre je moštvo močno popustilo, kar ja seveda izkoristil Llovd in zmagal. «Plave» čaka v soboto težko sre Čanje s peterko CGS. Naši predstavniki so sicer že premagali CGS (Peter Starc je tedaj dal 45 točk), tokrat pa se bodo igralci skušali ra vsak način maščevati za ta spodrsljaj. * * * Edi Čermelj, trener Borovih naraščajnikov, nam je povedal, da trenutno moštvo ni v formi. Neka teri igralci so morali zaradi bolezni opustiti treninge, to je nedvomno znatno zmanjšalo moč naše peterke, ki pa vestno trenira. Omeniti moramo tudi, da so Borovi naraščajniki v zadnjih tekmah igrali proti najmočnejšim peterkam prvenstva. • * « Naraščajniki Poleta so v nedeljo izgubili proti Servolani A. Poletovci so se morali boriti bolj kot proti nasprotnikom proti sodniku, ki jih je skoraj nesramno oškodoval. Sodnik Fegac, ki je že proti Borovim mladincem v tekmi s peterko CRDA pristransko sodil, je dosodil Opencem nemogoče osebne napake, tako da je moštvo ostalo brez Adrijana Sosiča in Edija Daneua. Zadnje čase pa je v vrstah Poleta povsem dobro zaigral Jani So- Bor — Die N’ai: A. Zavadlal v akciji med prvenstveno tekmo D lige sič, ki mu je trener Sergij Tavčar določil novo mesto v obrambi, in kaže, da je poteza dala zaželene sadove. * « • Povsem dobro so zaigrale tudi naraščajnice Poleta proti prvemu z lestvice, moštvu Ricreatori. Naše predstavnice so pokazale viden napredek. Končno ima Tavčar na razpolago standardno postavo. # * * V prvi italijanski ligi je bilo v nedeljo najzanimivejše srečanje prvega dela prvenstva. Spoprijela sta se velikana italijanske košarke in sicer Simmenthal in Ignis. Milančani so po dramatični tekmi osvojili obe točki. Ignis pa je še vedno v vodstvu z dvema točkama prednosti. Goriški Spliigen je drugič zmagal — tokrat na račun peterke Pelmo iz Pesara — in tako napravil skro men korak proti rešitvi. V B ligi je Lloyd na domačih tleh s precejšnjo težavo premagal moštvo Onda (57:51). Prepričljivo dobro pa je zaigrala ženska tržaška peterka, ki nastopa v A ligi, to je Calza Bloch, ki je na tujih tleh premagala močno postavo Lamborghini (72:48). V C ligi je v tržaškem derbiju Italsider premagal po tehnično slabi igri peterko Don Bosca s 56:48. Trieste Basket pa je klonil Cenu tv ju v Brescii. b. 1. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Bor pred odločilnim srečanjem s Pagninom «Plavi» nujno potrebujejo zmugo ■ Novi trener itul. ženske reprezentunct Borova šesterka je v soboto v Alessandriii prestala morda najbolj trepetajoče trenutke tega prvenstva. Fantje so bili v tem srečanju veliki faivaritii in so morda nekoliko podcenjevali nasprotnika, ki pa se tudi s sodnikovo pomočjo ni dal kar tako ugnati. Alessandiria je tako odvzela Boru dva dragocena seta, ki sedaj težita na količniku, ki bi bil v primeru zmage nad Pagninom odločilen. Poleg sodnika je na Borov nastop porazno vplivalo tudi zelo dolgo potovanje. Vlaki so imeli zaradi slabega vremena velike zamude in tako so morali «plavi» iz postaje oddiiti skoraj takoj na igrišče. U-trujenost je prišla do izraza v statični igri. Kljub vsemu pa moramo borovce pohvaliti za izreden športni nastop, kajti proti tako pristranskemu sodniku se le redko kdaj igra. Po tem skoraj bi rekli avanturističnem gostovanju čaka v soboto Boa- odločilna tekma celotnega prvenstva. V goste Bora bodo prišli gasilci iz Padove, ki še neporaženi vodijo na lestvici. Bor se pripravlja na to srečanje bodisi tehnično kot agonistično, tako da bo v soboto stopil v telovadnico v Ul. del la Vale popolnoma pripravljen in z enim samim ciljem: zmago! Veliko zanimanje, ki vlada za to tekmo bo gotovo privabilo na balkon telovadnice vse navijače Boro- ve šesterice in sploh vse ljubitelje slovenskega športa. Vneto navijanje in spodbujanje slovenskih fantov prav gotovo ne bo zaostalo. Pagnin je v preteklem kodu slavil prav v Trstu gladko zmago nad Libertasom, ki je bil senca ekipe, ki smo jo bili navajeni videti. Kljub temu je bil Libertas že pred zmago v drugem setu, a si jo je banalno zapravil zaradi prestatične igre in slabega kritja bloka. IZIDI DEVETEGA KOLA: Pagnin — "Libertas TS 3:0 Bor — "Alessandria 3:2 "Scaiola — Olimpia 3:0 COOP P. — CUS T. (odgodena) LESTVICA Pagnin 9 9 0 27 5 18 Minelli 8 7 1 23 7 14 Bor 9 7 2 24 12 14 Olimpii a 9 5 4 18 16 10 Čelana 8 4 4 15 15 8 CUS Turin 8 3 5 14 19 6 Scaio-la 9 3 6 13 21 6 Libertas TS 9 3 6 14 23 g COOP Parma 8 1 7 7 21 2 Alessandria 9 1 PRIHODNJE 8 10 KOLO: 26 2 Seaiola — Libertas TS Bor — Pagnin Alessandria — MineTd Čelana — CUS Turin COOP Parma — Olimpia V prvi moški ligi so Tržačani, ki od prejšnjega kola nosijo ime Triestina Pallavolo, z lahkoto odpravili Esercito, ki je po odhodu MlIlllllllllllllIlliiimillllllllllMIlllllllllllllllllIllIlllllliliillllIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiliiiiiiiiiiliiiiiiiillIlillliillillliiilillilliiiiiiiliillliil P° žrebanju za svetovno prvenstvo Prognoze se precej razlikujejo Favoritov je (danes) še precej Lahko rečemo, da se je v soboto pričelo prvo dejanje finalnega dela svetovnega nogometnega prvenstva. V mehiški prestolnici so namreč opravili žrebanje, s katerim so določili skupine in to je sprožilo vsakovrstne komentarje in napovedi. Izid žrebanja je že znan: v Ciudad Meiicu se bodo pomerile reprezentance Sovjetske zveze, Mehike, Belgije in Salvadorja; v Pueblu in To-luci: Urugvaj. Italija, Švedska ter Izrael: v Guadalajari: Romunija, Anglija, Brazilija in Češkoslovaš’