STIHI TEDNE PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V FRANCIJI
K
omunisti ponovno pozvali SFIO na pogajanja o skupnem programu in enot-ni kandidaturi - Radijski intervju z začasnim predsednikom Alainom Poherjem
Zatišje	franc°skem političnem prizorišču vlada danes
gres v Pričakovanju sklepov, ki jih bo jutri sprejel ustanovni kon-parji. 0Ve socialistične stranke. Na kongresu, ki bo v Altfortvillu v pre(1 ^ Predmestju, bodo med drugim določili tudi kandidata za Gast 6 aiske volitve. Če bo ta, kot se zdi sedaj najbolj verjetno. „0 .n Defferre, ki ga podpira SFIO, bo s tem propadla zadnja mož-pr.j da bi vsa francoska levica | sl..„ avila na volitvah edinega kom ne.^a. kandidata, še včeraj je p0?vU"ls^no vodstvo ponovno pf! ,a 0 s°cialistične voditelje, naj n J?'0 ,na Pogajanja o skup-bi . aem°kratičnem programu, ki bandiH^1'1, pr.edl°žitev skupnega }e . a,a •evice, vendar vse ka-
govora ”° 0sfa* poz'v brez od-
jemanrias sta bili medtem predlo-rjm„, ve novi kandidaturi, ki pa sfi nobe*b možnosti, da bi odvefn 'av.ili' Nova kandidata sta fcleir ^ ^ice Georges Mamka ‘j ’ 71. ne Pripada nobeni stran-jovaria V sv°jem programu za-Slhrtn med drugim odpravo cij0 ^ kaznL žensko emancipa-
pe . ' Politično združitev Evropo™, r biolog iz Neversa Marcel «Tpt,r,Mn’ Predsednik združenja pj^ka in demokracija«, dji “Ce^snie zanimanje je vzbu-nnjj Franciji intervju z začas-herjei?redsedriikom Alainom Po-
'ieodvi1’ ^ ga J'e danes oddajal “visju ((radio Evropa 1». V
intervjuju je Pober med drugim dejal, da ne misli postati iz dneva v dan de Gaullov naslednik ter ponovil svoje stališče o funkciji predsednika republike. Poher ga pojmuje kot nekakšnega vrhovnega nadzornika, ki naj skrbi za spoštovanje republiške ustave, ne pa kot človeka, ki združuje v svojih rokah oblast.
Začasni predsednik je obrazložil tudi svoje pojmovanje demokracije, ki je «dialog, debata, možnost, da eden z drugim govorimo«. Demokracija pa, v kateri je mogoče reči samo «da» ali «ne», je po Poherjevem mnenju monolog.
Poher je končno omenil potrebo po objektivnosti informacije. ((Demokracija ni več možna — je dejal — če je informacija usmerjena, če se po radiu, televiziji in v kinu srečujemo s propagando, ne pa z informacijo«. ((Ministrstvo za informacije — je dodal — je odlična stvar, a s pogojem, da ne postane mi-
nistrstvo za propagando. Vse oblike mišljenja, vse tendence morajo imeti možnost, da po radiu in televiziji pridejo do izraza«.
Intenzivna diplomatska dejavnost v Sajgonu
Novi razpleti vietnamske krize?
SAJGON, 3. — V južnoviet-namski prestolnici se je v zadnjih 24 urah razvijala intenzivna diplomatska dejavnost, ki bi po mnenju političnih opazovalcev utegnila kazati na nove razplete vietnamske krize. Sajgonski predsednik Nguyen Van Thieu je v predsedniški palači sprejel včeraj ameriškega veleposlanika Bunkerja ter svojega zunanjega ministra Tran Chanh Thanha, ob prisotnosti načelnika južnoviet-namske delegacije na pariških pogajanjih Pham Dang Lama.
Glasnik ameriškega veleposlaništva v Sajgonu je sicer izjavil, da je šlo za ((običajni posvetovalni sestanek«, vendar politični o-pazovalci poudarjajo, da je do sestanka prišlo komaj 48 ur po znani izjavi predstavnika fronte na pariških pogajanjih Trau Buu
"'"■»lini
Ij^HAČJU NOTRANJIH SPOROV IN STRUJ
Danes prve demokristjanske skupščine v pripravi za junijski kongres
Skupni predlogi vseh sindikalnih organizacij kovinarjev za obnovo
delovne pogodbe - Napovedana stavka uslužbencev trgovinskih zbornic
'j
le j,,. ’ , ~ Jutri se bodo priče-s čimn,. skuPŠčine v sekcijah KD, dolga r se nekako uradno prične trat,;. ?. Prav gotovo vroča no-ianski i ?.v teJ največji itali-žavni ,vladni stranki za vsedr-nija. p0ngres, ki bo konca ju-nejasnnZmerje sd v stranki Jc rahla V? sedaj stranko vodi deliaB Yec'na. ki dosega komaj ker Cez bO odstotkov glasov, cijo p. Prešel v notranjo opozi-jo. tu r° s svojo pomembno stru-^*nfan?®0 se je pričakovalo od ki s ‘ Ja- ki je dolgo molčal in včera;m "°tel izjasniti in ki je Sesta,.jiZavrnil možnosti, da bi se kot ? slrša levičarska skupina,
Se nJa /o predlagal Moro, da bi Politik; o način uprli centristični Na Humorja in Piccolija.
Pftl ;SeP vsedržavnega sveta
?agovariai jCS tajnik La Malfa ktiko /. dosedanjo vladno po-siti r’ es da Je vladi uspelo re-, ojnin i ° .vPrašanje reforme po-fOhskj n Jf.^časno predložiti za-■ a Malf d og 0 reformi univerz.
'n KD - '!e kritiziral levico PSI spreti j' ces da postavljata v o-knalioi, vPrašanje sestave vladne v$ebj„g Prc(J vprašanji politične [Pelji]	Je zgodovinsko ute-
“ila iprfQa strategija reform ni 6v>ca v ° usPešna in zlasti, da °^veznr»e >9^ ni prevzela vseh ^ertovL1;'., ki^ izhajajo iz politike isvicg ■ nja- V zvezi s problemi j je n«;-, Malfa tudi mnenja, de se ,!■ do ebega naprej« in 'dotnitipij zdravila od svojega P°ve Vp-Zrna>> ter da stalno išče Ssttie namc kot alibi za svoje Vsedr4dgovorn°sti-[dcije u,av-ne sindikalne organi-GM . SjHarjev FIOM - CGIL, delale Z51" ln UILM - UIL so iz-kev za u n° stališče glede za-^ katoir?bnnvilev delovne pogod-?0tdtrriVm°riJe’ Pri čemer gre za
Pre(j!linOVOst' saJ so P0gaJa-^ravaipldena šele jeseni in na-
v nf>HSedaj Predati te zahte-;'ar>ler(i?,Uro.i)no razpravo vsem l°v Diki anitn' Gre za povsem Nnih!rSek sestavljanja sindi-i°val tun,-tevt. ki b(' tokrat vse-.d torej / način sindikalne borbe H hi tad.l,oblike stavk, do ka-[Pdlo nhpria °’ kolikor ne bi u-S r^vui delovno pogodbo Islci. eJsih sporov z deloda-
h°’ da°n?i**', ogotovitvah je reče-ti^ 0tPejevek°r ne bodo Pristali Ioa- Oodjetif Je Podajanj v okvi-hiu Sest-ii i •mad razdobjem, ki jjb VsC(B,av Ja,.'je dveh kolektiv-dr-da se lf,i|lVnib delovnih pogodb h 2avne ,ii mora obnovitev vse-Z iiekaie ovne Pogodbe omejiti S da ,!'"1 bistvena .vprašanja,
Ir sdstavLPnde do razpršitve toV tstn sirJatlJU zahtev.
£ n*Ve<W Pnem stališču so na-st, Pfl če>,le najvažnejše zahte-k . ler ie na prvem me-
1 e Plač, glede česar zah-
tevajo bistveno zvišanje plač ter znatno izboljšanje strukture. Glede delovnega urnika se zahteva postopna uveljavitev 40-urne-ga delovnega urnika na teden, predvidene so normativne izenačitve med delavci in uradniki ter nekatere specifične zahteve normativnega značaja.
V Italijo je prispela z letalom iz Budimpešte madžarska kulturna delegacija, ki jo vodi generalni ravnatelj za kulturne stike s tujino Jozsef Horvath in ki se bo udeležila italijansko -madžarskega zasedanja mešanega odbora za izvajanje kulturne konvencije, ki se bo pričelo v # ponedeljek.
Danes popoldne se Je vrnil v Belgijo ministrski predsednik Gaston Eyskens, ki je ob odhodu dejal, da je lahko izmenjal stališča z italijanskimi vladnimi voditelji ln da sta obe državi mnenja, da je treba nadaljevati z napori za utrditev EGS. Danes zjutraj je belgijskega predsednika sprejel papež Pavel VI.
Danes se je zaključila stavka poldržavnih uslužbencev, ki so jo proglasili sorodno z zahtevami državnih uslužbencev v zvezi s predvideno reformo državne uprave. V zvezi s stavko u-službencev INPS za nedoločeni čas je CGIL - INPS izjavila, da je treba rešiti vsa vprašanja INPS na osnovi reforme uprave in to tako splošna vprašanja glede akontacij kot normativna vprašanja in specifična vprašanja uslužbencev. Sindikalna organizacija je poslala ministru za delo telegram, v katerem ga opozarja na nastal položaj zlasti zaradi pričakovanja prebivalstva, da se takoj prične uveljavljati reforma pokojnin. Zaradi tega zahtevajo takojšnjo intervencijo v korist poldržavnih uslužbencev ln Izplačilo akontacije.
Vse tri vsedržavne sindikalne organizacije ln avtonomna organizacija uslužbencev trgovinskih zbornic so potrdile stavko, ki se bo pričela 5. ln bo trajala tudi 6. maja. Stavko so proglasili, ker še ni bil izdan pravilnik, na osnovi zakona št. 125 od 23. februarja 1968, ki predvideva Izdajo pravilnika v roku šestih mesecev. Ta pravilnik mora med drugim proglasiti zbornice za javnopravne ustanove, kot je to predvideno z zakonom od 23. septembra 1944 ln uzakoniti sedanje plače, ki so v veljavi že dvajset let.
Sindikati i»štnlh uslužbencev so potrdili stavko, ki bo 6. in
7.	maja in katere se bodo udeležili tudi uslužbenci perifernih uradov, za katere se je prvotno menilo, da ne bodo stavkali.
Velika Britanija in skupno tržišče
LONDON, 3. — Kakor se zatrjuje nocoj v Londonu, bodo nova posvetovanja o sprejemu Vel. Britanije v skupno tržišče med sestanki, ki bodo v ponedeljek in torek v Londonu, kjer bodo proslavili dvajseto obletnico evropskega sveta. Namen londonskih posvetovanj bi bil znova začeti aktivne razgovore o sprejemu Velike Britanije na sestanku zunanjih ministrov evropske skupnosti, ki bo 12. maja v Luksemburgu.
Belgijski zunanji minister Harmel pa je danes izjavil, da bo treba vsako skupno opredelitev evropske politike nujno zakasniti do jeseni. To je obrazložil z naslednjimi razlogi: v Franciji bodo predsedniške volitve, zatem bodo morali sestaviti novo vlado; tudi v Zah. Nemčiji se pripravljajo na splošne volitve, in zato bo treba čakati več mesecev.
Kar se tiče belgijske politike, je Harmel izjavil, da sloni akcija njegove vlade na naslednjih načelih: Zahodna Evropa mora povezati ne samo svojo gospodarsko, temveč tudi socialno, tehnološko in valutno politiko. Predvsem mora povezati svojo zunanjo in obrambno politiko. Dejal je, da je rimska pogodba edina trdna podlaga zahodne Evrope, na kateri se mora postopoma graditi vsa druga politika. Dejal je tudi, da ni mogoča taka skupna politika brez največjih zahodnoevropskih držav, ki so Francija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Italija.
Zasedanj«
evropskega parlamenta
STRASBURG, 3. - V ponede-deljek se sestane evropski parlament, ki bo obravnaval nekatera tehnična vprašanja in bo med drugim razpravljal o monetarnih zadevah. Predvidena je tudi diskusija o Grčiji. Zasedanje bo trajalo do petka.
Kitajsko orožje za Sirijo
BEJRUT, 3. — V diplomatskih krogih v Bejrutu izjavljajo, da bo v kratkem obiskala Peking sirska vojaška delegacija, ki jo bo vodil načelnik glavnega štaba Mustafa Tlas. Pogovarjali se bodo o nakupu orožja. To je radio Damask sporočil kmalu potem, ko so javiH, da je bil odložen Atasljev obisk v Moskvi. Za odložitev tega obiska niso navedli nobenega razloga.
Kiema. Ta je namreč na zadnji seji pogajanj dejal, da je PNO pripravljena se razgovarjati z vsemi, ki so soudeleženi v vietnamskem sporu, kar so mnogi tolmačili kot odgovor na Van Thieujev poziv za neposredna pogajanja med sajgonsko upravo in fronto.
Sam Van Thieu je danes na neki slovesnosti v Dalatu v razgovoru s časnikarji dejal, da še ne ve, če lahko smatra Kiemo-ve izjave kot odgovor na njegov poziv, vendar ni te možnosti izključil.
O tem, da se v zvezi z vietnamsko krizo pripravlja nekaj novega, pa naj bi pričali premiki diplomatskih predstavnikov držav, ki so soudeležene v vojni. V Sajgonu je v teh dneh, poleg načelnika sajgonske delegacije Lama, tudi podnacelnik ameriške delegacije Lavvrence Walsh, ki se je včeraj sestal z ameriškim veleposlanikom Bunkerjem in vrhovnim poveljnikom ameriških sil Abramsom, medtem ko naj bi ne imel v načrtih srečanja s predsednikom Thieujem. Podnačelnica delegacije fronte gospa Nguyen Thi Binh se je te dni vrnila v Južni Vietnam ter naj bi bila trenutno na glavnem štabu fronte v notranjosti države. Končno se je Le Duc Tho, eden od najvidnejših članov ha-nojske delegacije na pariških pogajanjih, vrnil danes po daljši odsotnosti v francosko prestolnico Na poti iz Hanoja, kjer se je posvetoval s svojo vlado, je imel Le Duc Tho razgovore s sovjetskimi in verjetno tudi kitajskimi voditelji.
V ZDA se medtem množijo pritiski ha predsednika Nixona, .naj začne umikati vojaške oddelke iz Južnega Vietnama. Kar trije republikanski senatorji so v zadnjih dveh dneh sprožili tovrstne pozive. Senator George Aiken, član zuanjepolitične komisije in dekan republikanskih senatorjev, je izrazil željo, da bi se umik čet iz Vietnama začel «brez oklevanja«.
Podnačelnik republikanske skupine v - senatu Hugh Scott je predlagal umik kakih 25 do 50 tisoč vojakov. Na ta način, je dejal, bi prisilili severne Vietnamce, da ((zapustijo ocean propagande« in ((stopijo na trdnejši teren pravih pogajanj«. Končno je republikanski senator O-regona Robert Packvvood izrazil mnenje, da je predsednik Nixon že sklenil umakniti nekatere vojaške enote iz Vietnama.
Na južnovietnamskih bojiščih je bilo danes vse mirno, razen v okolici Sajgona, kjer je ameriška četa padla v zasedo ter izgubila štiri vojake, medtem ko jih je bilo enajst ranjenih, številna vozila so bila uničena. Dva ameriška helikopterja sta včeraj trčila v zraku v bližini oporišča Dong Ha. Dvanajst marincev je pri tem zgubilo življenje. Ameriško poveljstvo je potrdilo, da sta bila v ponedeljek dva helikopterja sestreljena nad kamboškim ozemljem. Dva člana posadk sta bila ubita, šest pa je bilo rar njenih.
Vojaški glasniki v Sajgonu so sporočili, da je bilo od začetka ofenzive FNO 23. februarja letos ubitih 2.523 ameriških in 3.225 sajgonskih vojakov.
Prizor iz prvega dejanja Kraljeviča Marka, ki ga Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda uprizori danes popoldne in zvečer
NEPOZABNO SREČANJE Z JUGOSLOVENSKIM DRAMSKIM POZORIŠTEM
Hvala vam9 umetniki-bratje!
Obisk beograjskega gledališča je za nas izjemen kult urni dogodek - Včerajšnji predstavi sta zelo navdušili in ogreli občinstvo » Danes še ena velika predstava iz eposa zgodovine bratskega srbskega naroda
Srečanje z Jugoslovanskim dramskim pozorištem je j bilo srečanje z veliko umetnostjo, srečanje z razkošjem gledališkega šarma, srečanje z gledališčem, ki bodisi kot ansambel
na življenjskega soka za svo-jo-rapt.
Kajti, in to naj bo zapisano jasno, sok našega življenja je sok iz matičnega debla, sok iz drevesa, ki ima široko razpre
ali kot vsak njegov posamezni I dene in globoko zasidrane ko-član pomeni resnični vrhunec j renine v zemlji, ki je edini,
večen, neizčrpen vir.
Vemo, da nas aanes čaka še ena velika predstava iz eposa
odrskega kreiranja.
Dvakrat smo lahko to ugo-
15S2*gs'-*8sni& zzri£°rr *F loJsTmM, 'ssn, “o gssns-ssr-scs
kmt'Slo “MZlemZveMo'Si	navdušeni, toda
Krat .smo oni čeprav veano na ze z obe sinočnji predstavi:
drugačen način, enako navdm, hvala - vam< umetniki bratje. šem engko prevzeti in enako j Popoldanska predstava Nušičeve ogreti od pristnega, živega, m- ...komadije* «Prdtekcija* je bila nanjo polnokrvne gledališke ple- nurijena dijakom višjih razredov memtosti. In obakrat smo se skednjih šol.,. Gostujoče gledališče že neposredno med samim jim jo je hotelo brezolačno poklo-sprejemanjem, prav gotovo pa niti kot svoj umetniški dar rpla-se bomo še toliko bolj ob po- diip, tistim, katerim je gledališče, doživljanju,, ki bo sledilo kot vsako gledališče, v prvi vrsti na-neizbežen odmev v naši dušev- menjeno.
ni notranjosti, vedno bolj za- In mladi so jo sprejemali prav vedali, da sme bili z obiskom tako, kot darilo, kot veliko urr.et-osrednjega jugoslovanskega gle- mško darilo, ki ga uživaš venomer, dališča iz Beograda deležni iz- j in katerega sijaj ne zbledi. Nušič,
ta polnokrvni komediograf -svojega srbskega mi.jeja, je v interpretaciji' beograjskih odrskih umetnikov zablestel v vseh finesah svojega enkratnega žargona in v vsej jezikovni sočnosti in barvitosti 1 Bil je'to izvirni Nušie, kakršen more pristno zaživeti samo v srbskem jeziku in v podajanju igralcev, ki so iz te sredine. Bolj kot v komiko je bil usmerjen v karikaturo . ljudi, ki so enkratni v svoji pristnosti in v svojih lastnostih, tako ali dru-gač.e obretnenjeni. Ljubiša Jova-
jemnega kulturnega dogodka, morda največjega v našem po vojni obnovljenem kulturnem življenju v Trstu. Zato — prepričani, da govorimo v imenu vseh obiskovalcev obeh včetajš-njih predstav — izrekamo bratskim gostom iz jugoslovanske prestolnice našo srčno zahvalo da so na svoji slovenski turneji prišli med nas, da so kot ob sozvočju enako uglašenih strun začutili, da si jih želimo med nami, začutili, da so nam potrebni, kot je rastlina potreb-
Umetniški vodja Jugoslovanskega dramskega pozorišta Bojan Stupica govori na tovariškem sprejemu v petek zvečer v Žusterni
novič nam je predstavil sijajnega Ačima Kukiča in Slavko Simič ni bil nič manj odličen Manojlo. Buda Jeremič je mojstrsko kreiral ministra in Milan Ajvaz, nestor ansambla, je bil originalen sluga. In potem razkošna v svojem smislu za karikiranje Branka Veselinoviča v vlogi Perside, Svetlana Bojkovič kot Draginja, pa dražestne v svoji živahnosti Nevenka Mikulič kol Saveta, pa Djur-dja Cvetič kot Julka, Mirjana Vu-kgiičič kot Jovapka, pa čudoviti Nikola Simič kot kreator Save Saviča in še vsi drugi, ki so zaokrožili z izbornimi liki to slikovno galerijo Nušičevih ljudi.
Mladi gledalci, med katerimi je bilo tudi lepo število šolnikov, so izvajalce nagrabil s spontanim a-plavzom in s šopki cvetja.
Večerna uprizoritev «Navadne zgodbe«, Rozovove dramatizacije romana I. A. Gončarova, je bil mojstrsko oživljen propad idealista, ki je v izprijeni sredini mestnega življenja doživel g'oboko razočaranje in izgubil vero vase in v svoje ideale do take mere, da je sam postal del izprijenega mestnega okolja.
Posamezne vloge so bile mojstrsko kreirane in dejanje, čeprav nekoliko razvlečeno, je živelo in se gibalo v močni notranji napetosti, v mojstrsko grajeni intenzivnosti
Nosilni vlogi sta kreirala m'adi Miša Janketič kot Aleksander A-dujev in naš tržaški rojak Stevo Žigon kot njegov stric Peter Ivanovič Adujev. Njuna igra in ob njiju vseh ostalih, med katerimi naj v časovni nuji omenim samo Ljilijano Krstič kot Aleksandrovo mater, Majo Dimitrijevič kot Petro ženo Lizaveto,' pa Vesno La-tinger kot Sofijo, je bila blesteča do najvišjih izraznih možnosti.
Občinstvo, ki mu jezik ob izborni igri ni delal skoraj nobenih težav, je dogajanju sledjlo z zbrano pozornostjo ob globokem podoživljanju in nagradilo vse izvajalce, zlasti pa Mišo Janketiča in Steva Žigona po vsakem dejanju, posebej pa še na koncu, z dolgotrajnim ploskanjem in številnimi koši rdečih nageljnov.
j. k.
......................................
stališče ZAR o poslabšanju stanja na Srednjem vzhodu. List dodaja, da je egiptovska vlada sprejela to pobudo, da odgovori na poskuse Izraela, ki bi hotel zamrzniti stanje ob črti ustavitve sovražnosti.
List piše tudi, da je Francija zagotovila egiptovski vladi, da se njena politika na Srednjem vzhodu ne bo spremenila po odstopu generala de Gaulla. List dodaja, da je to sporočil francoski predstavnik v OZN egiptovskemu predstavniku.
Egiptovski predsednik Naser je na velikem prvoniajskem zborovanju v mestu Baluanu izjavil, da ZAR ((pripravlja načrt za .akcijo, s katero bo vrgla napadalca z zasedenega arabskega ozemlja«. Ponovil je, da ZAR sprejema resolucijo varnostnega sveta, in če se Izrael ne bo umaknil z vsega zasedenega ozemlja, naj ves svet ve, «da s» bomo vojskovali do poslednjega mo: ža — njihovega ali našega«: Pripomnil je, da doslej ni «sto milijonov Arabcev združilo, za ta boj niti četrtine vseh svojih zmogljivosti«.
Izjavil je tudi, da je egiptovsko topništvo uničilo' šestdeset odstotkov izraelskih utrdb na vzhodnem bregu Sueškega prekopa.
Izraelski zunanji minister • Aba Eban je v zvezi s tem Naserjevim govorom izjavil, da je ta govor okrepil odločenost Izraela, da ■ utrdi svoje položaje na črti ustavitve sovražnosti.
Bivši načelnik izraelske informacijske službe general Hercog pa je ; izrazil mnenje, da Naser nima namena sprožiti širšega spopada v sedanjem trenutku, ker da se zaveda, da armade arabskih držav niso še pripravljene.
Atasi zaključil obisk v Kairu
KAIRO, 3. — Sirski predsednik Al Atasi, ki je prišel včeraj na o-bisk v Kairo, je danes popoldne zapustil egiptovsko prestolnico. Med svojim bivanjem v Kairu se je večkrat sestal s predsednikom Naserjem. O obisku niso objavili nobenega uradnega sporočila. Zatrjuje se, da sta Atasi in Naser govorila o okrepitvi vzhodne fronte in o utrditvi odnosov med Sirijo in Egiptom.
V ponedeljek bo prišel v Kairo jordanski kralj Husein, ki bo poročal o svojem nedavnem obisku v ZDA in Veliki Britaniji.
«A1 Ahram« piše, da bodo egiptovski poslaniki obrazložili vladam, pri katerih so akreditiram,
Poljska ratificirala • pogodbo o nerazšiijanju atomske oborožitve
.VARŠAVA, 3. — Poljski državni svet je danes ratificiral pogodbo o nerazširjanju atomske oborožitve. Poljska je tako prva socialistična država, ki je ratificirala to pogodbo. V uradnem poročilu je rečeno, da je Poljska ravnala dosledno s svojo miroljubno zunanjo po.iti-ko in da je od samega začetka podpirala sklenitev pogodbe, ki bo olajšala naslednja pogajanja o razorožitvi. Ratifikacija pogodbe tudi predstavlja pomemben korak k zmanjšanju mednarodne napetosti. Poljska je sprejela pogodbo brez kakršne koli rezerve.
BONN, 3. — Minister za znanstvene raziskave Stoltenberg bo od 10. do 15. maja na uradnem obisku v Romuniji, kjer bo obravnaval vprašanja znanstvenega sodelovanja med Zahodno Nemčijo in Romunijo. To je prvi obisk predstavnika zahodnonemške vlade v neki vzhodni državi po sovjetski zasedbi ČSSR. Po tem bo Stoltenberg odpotoval na Dunaj, kjer ga bo sprejel avstrijski kancler Klaus.
Današnji ustanovni socialistični kongres bo odločal o skupnem kandidatu levice
Indijski predsednik Zahir Husain je včeraj umrl za srčno kapjo
Začasno je prevzel predsedniško mesto podpredsednik dr. Čiri ■ Pogreb pokojnega predsednika bo jutri
NOVI DELHI, 3.	— Indijski
predsednik Zahir Husain je danes nenadno umrl za srčno kapjo. Imel je 72 let. Podpredsednik republike dr. Girl je začasno prevzel predsedniško mesto in je danes prisegel.
Vlada je odredila trinajstdnev-no žalovanje. Na vseh javnih poslopjih visi žalna zastava. Danes In jutri bodo vsi javni in vladni uradi zaprti in prekinjena je bila vsaka druga dejavnost. Zvezni parlament se bo sestal v ponedeljek, da počasti spomin pokojnega predsednika. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek.
Husain je prevzel predsedniško mesto 9. maja 1967. Bil je musliman in tretji indijski predsednik. Ob 19. uri po krajevnem času so truplo pokojnika polobli na mrtvaški oder v predsedniški rezidenci, kjer mu bo ljudstvo izkazalo poslednjo čast. Pokojnika, ki je musliman, bodo pokopali in ne sežgali, kakor je hindujski običaj.
Husain je nedavno obiskal dve indijski državi ter se je vrnil truden in je bil pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Davi ga. je zadela kap v kopalnici. Predsednica vlade Indira Gandi se je vrnila šele pozno zvečer v Novi Delhi, ker je bila na obisku v državi Rajaštan.
Podpredsednik republike Giri, ki je postal začasni predsednik, ima 74 let in je Hindujec. V Nehruje-vi vladi je bil od leta 1952 do 1954 minister za delo. Po poklicu je advokat.
Pokojni predsednik Zahir Husain je bil prvi indijski predsednik muslimanske vere in prvi, ki je umrl med predsedniškim mandatom. Rodil se je leta 1897 v državi Hy-derabad v južni Indiji. Študiral je na muslimanski angleško vzhodni univerzi v Aligarhu ter promoviral v gospodarskih in filozofskih vedah v Berlinu. Bil je pod močnim
vplivom Gandija. Spočetka je poučeval na muslimanski univerzi blizu Novega Delhija. Leta 1952 je bil izvoljen v zgornjo zbornico ter je leta 1957 postal guverner države Bihar. Bil je pet let podpredsednik republike in leta 1967 je bil izvoljen za predsednika. Od leta 1956 do 1958 je bil član izvršnega odbora Unesco. Bil je tudi priznan govornik in pisatelj.
Predsednik italijanske republike Saragat je poslat začasnemu predsedniku Giriju sožalno brzojavko ob smrti predsednika. Tudi papež je poslal Giriju sožalno brzojavko.
Železniška nesreča v Jugoslaviji
BEOGRAD, 3. — Sinoči malo pred polnočjo je tovorni vlak štev. 69 na poti Iz, Zagreba proti Beogradu naletel na prvi tovorni vlak, ki je vozil na isti progi in se je zaradi okvare na zavorah, moral ustaviti en kilometer pred postajo v Bacinah. Med trčenjem je bilo poškodovanih 20 vagonov, od katerih je bilo 14 popolnoma uničenih. Od osebja vlaka .je bi laže ranjen samb en železničar. Pojeg velike materialne škode zaradi u-ničenih in poškodovanih vagonov, ki so bili natovorjeni z blagom, je trčenje povzročilo prekinitev prometa, ki so ga morali usmeriti prek Novega Sada in Vinkovcev.
Danes okrog poldne sta v Novem Beogradu trčila avtobus mestnega prometnega podjetja, v katerem je bilo 24 potnikov z avto cisterno Pri trčenju, za katerega je kriv šofer avtobusa, se je avtobus prevrnil, pri tem je bilo 15 potnikov laže poškodovanih.
SESTANEK SVETOVALSKE KOMISIJE ZA ZDRAVSTVO
Razprava o delovanju otroške bolnišnice
V «Burlo Garofolo» velik napredek v vseh oddelkih
V preteklih dneh se je ponovno sestala svetovalska komisija za zdravstvo, ki ji načeljuje odbornik Blasina. Na sestanku, ki je bil v otroški bolnišnici «Burlo Garofo-lo», so nadaljevali z razpravo o preureditvi te važne zdravstvene u-stanove. Komisijo je sprejel u-pravni svet bolnišnice, ki mu predseduje inž. Sospisio, kateri je občinskim svetovalcem obrazložil nove značilnosti bolnišnice, ki je bila z deželnim zakonom priznana za deželni znanstveni pediatrični zavod. Bolnišnica sedaj lahko sprejme 500 bolnikov in ima dva pediatrična oddelka s centrom za nerazvite otroke, zavodom za negovanje otrok in za fiziopatologiio doraščajočih otrok, ki sta pridružena medicinski fakulteti ter oddelek za kirurgijo, okulistiko, za do-iezni nosa grla in ušes, živčne bolezni, stomatologijo in center za rehabilitacijo obolelih za poliomieli-tisom. Zelo aktivni so tudi radiološki in radioterapevtski oddelek ter oddelek za telesno terapijo. Strokovna šola za otroške vzgojiteljice in otroške negovalke v bol-
nišnici Burlo Garofolo pa je zelo poznana m cenjena v vsej Italiji.
Po poročilu predsednika upravnega sveta je bila razprava, v katero so posegli člani svetovalske komisije, ki so poudarili predvsem veliko važnost sodobne bolnišniške dejavnosti za zdravljenje otrok, ka kor tudi vsakršnega drugega delo-vanja bolnišnice na socialnem in zdravstvenem področju. V tej zvezi je bil govor predvsem o vprašanjih pohabljenih otrok, za katere bodo po zamisli upraviteljev bolnišnice zgradili nov specializiran center, ki bo nastal na klimatsko primernem mestu.
Potem ko so govorili še o mnogih drugih vprašanjih, med katerimi tudi o potrebi po ustanovitvi oddelka za nalezljive bolezni, o uporabi in razporeditvi zaposlenega osebja in o urbanističnih vprašanjih z vedno večjo vključitvijo bolnišnice v sestavo mesta, so člani komisije poudarili, da morata zlasti občinska in deželna uprava stalno zasledovati delovanje bol-nišniških ustanov
Mlaj v Boljuncu Majnica v Dolini
Boijunski fantje so ostali zvesti staremu vaškemu običaju. V noči pred 1. majem so na trgu sredi vasi postavili lep mlaj, ki ga bodo danes popoldne porušili ob prepevanju slovenskih narodnih pesmi, nato pa bodo skupno odšli v sosedno Dolino na tradicionalno «Majnico».
Tudi dolinski fantje in dekleta spoštujejo stare tradicije.
V Dolini je že vse pripravljeno. Ponoči so dvignili lep mlaj, urejeno je plesišče, nared so kioski za jedačo in pijačo ter razstava in pokušnja domačih vin iz raznih predelov dolinske občine.
Obvestilo sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole sporoča vsem prizadetim učiteljem, da bo priredil od druge polovice maja dalje tečaj za pripravo na strokovni izpit (konkurz), ki bo po zagotovilu ministrstva v kratkem razpisan. Pismene prijave za tečaj sprejema sindikat slovenske šole Ulica Fabio Filzi 8, prvo nadstropje, do 10 t.m. Interesenti morajo poslati prijavo po pošti ali jo Izročiti osebno ob torkih in petkih med 17. in 18. uro na sindikatu.
V PRIJATELJSKI TRENING TEKMI
Vesna-Edera PT 0:2
Gledalci ob robu kriškega igrišča so se vzradoštili ob pogledu, ki se jim je nudil pred začetkom trening tekme med domačo Vesno ter ekipo tržaške Edere. Med obe ma razvrščenima ekipama je sredi novega kriškega pravokotnika stala mlada kriška godba ter igrala koračnico v pozdrav.
Dve dejstvi, ki sta se za prvomajski praznik združili v celoto in ki sta pred enim letom bili le zamisel športnikov in prosvetarjev v Sv. Križu. Ti so tako dokazali, da trud in požrtvovalnost nista bila zaman. Vsekakor pogled, ki je Križane ob zvokjh mladih godbenikov navdajal s ponosom. Gostom pa je zapustil dober vtis o kriški gostoljubnosti.
Čeprav je bilo' srečanje le prijateljsko je privabilo številne gledalce. To pa potrjuje ugotovitev da Križani skrbno sledijo pripravam svoje enajsterice. V tem srečanju rezultat v bistvu niti ni bil pomemben. Obe ekipi sta igrali oprezno in se zavedali, da ju pomembni tekmi čakata šele danes. Gostom bi danes zmaga pomenila korak proti vrhu lestvice, Križanom pa osvojitev naslova prvaka tretje a materske lige in temu bi seveda sledilo napredovanje v višjo skupino.
Ker se je trener Mandanicci v tekmi z Edero zavedal, da bodo morali Križani danes igrati proti bazoviški Zarji, je v drugem polčasu poslal na igrišče tudi nekatere mlade igralce, ki pa seveda niso bili dorasli svojim nasprotnikom iz višje lige V celoti pa kljub temu niso razočarali. Kljub vsemu je bila igra na zadovoljivi tehnični ravni in končna zmaga je pripadla bolj izkušenim gostom.
K. Košuta
km na uro
2.	Callens (Bel.) 1’29” zaostanka
3.	Reenozaga (Šp.) 1’49”
4' Lopez Rodriguez (Sp.)
5.	Perurena (Sp.)
6.	Steegmans (Bel.)
Skupna lestvica
1.	Ramon Saez (Sp.) ' 45.32’42"
2.	Steegmans (Bel.) 4” zaostanka
3.	Martin Pinera (Sp.) 26”
4.	Echeverria (šp.) 33”
5.	Lopez Rodriguez (Sp.) in Mi-chelotto (It.) 36”
7.	Roger Pingeon (Fr.) 43”
8.	Marine (šp.) in Gilbert Bel-lone (Fr.) 47”
10. Linares (šp.) 49” itd.
UM CCMDCTl/n
DIRKA PO ŠPANIJI
Zmaga Pinerc
Spanec Martin Pinera je zmagal na 10. etapi kolesarske dirke po Španiji. 164 km dolgo pot od Reu-sa do Barcelone je prevozil v 4.14’33” s poprečno hitrostjo 40,306
NoeoMtT
Turnir za «Pokal Štandreža* v organizaciji ŠD Juventine
Nastopile bodo enajsterice Brega, Vesne, Sovodenj in Juventine
POKAL PLACCI
Rokrto Ballini prvi na cilju
CAŠTEL SAN PIETRO (Bologna), 3. — Roberto Ballini je zmagal na 18. kolesarski dirki za ((Pokal Piaccio. 198 km dolgo pot je prevozil v 5.08T4” s poprečno hitrostjo 38,530 km na uro
2.	Kindt (Bel.) 18” zaostanka
3.	Bianchin 25”
4.	Della Torre 27”
5.	Zandegu
6.	De Pra
7.	Lievore
8.	Armani
9.	Cucchiettl
10.	Palazzi itd.
KOŠARKA
TURNIR V BEOGRADU
Zmaga Jugoslavije
V zadnjem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Beogradu je Jugoslavija premagala Češkoslovaško s 85:63 (29:24) in zavzela prvo mesto na turnirju.
Italija 6 premagala Švico
BOOEN, 3. — V mednarodnem košarkarskem srečanju je italijanska moška B reprezentanca premagala Švico s 55:31 (28:13).
V	okviru praznovanj stoletnice štandreške čitalnice organizira š D Juventina turnir za «Pokal štan-dreža«. Tega organizirajo vsaki dve leti in je sedaj pri svoji tretji izdaji. Tokrat na njem sodelujejo 4 ekipe in sicer dve z Goriškega in dve s Tržaškega: Vesna, Breg in Sovodnje, ki igrajo v tretji amaterski ligi, ter Juventina iz druge amaterske lige.
Dosedanji dve izdaji turnirja sta imeli lokalni značaj, kajti na njih so sodelovale le ekipe iz goriške okolice. Letos pa so hoteli organizatorji poudariti slovenski značaj praznovanj in so povabili še tri slovenske ekipe, tudi zato, da bi se ob tej priliki pobliže spoznale v neposrednih srečanjih.
V	prvi izdaji turnirja je «Pokal štandreža» osvojil Cormonese iz Krmina, dve leti kasneje pa si ga je priborila enajsterica Ločnika. Letošnja štiri srečanja bodo verjetno zanimivejša od prejšnjih, ker bodo ekipe dale vse od sebe, da se postavijo pred domačo publiko, kajti tudi za Vesno in Breg se obeta veliko spremstvo navijačev s Tržaškega.
Predstavniki nastopajočih ekip in sicer podpredsednik Kuret za Breg, predsednik Pelicon za Sovodnje, predsednik Cattonar za Vesno in za organizatorja Juventine Tabaj. Nanut in Roner, so se sestali 28. aprila v Sv. Križu, odobrili pravilnik turnirja ter iz-žiebali vrstni red tekem. V nedeljo 18. maja se bosta ob 15.30 na štandreškem igrišču pomerila Breg in Juventina, ob 17.15 pa Vesna in Sovodnje. Naslednjo nedeljo, 25 maja bo ob 16. uri finalna tekma za 3. in 4. mesto, ob 17.45 pa za prvo in drugo mesto.
Pri omenjenem sestanku so predstavniki ekip zlasti poudarili naj
bodo srečanja živahna in na, a predvsem strogo korejL# v pravem športnem duhu, da mogla po končanih tekmovanj ^ zmagovalec in poraženec s^UI>n svojimi navijači z zadoščenjem pustiti igrišče v zavesti, da , predstavila gledalcem zares P1* nogomet.	^
1. jugoslovanska lig*
Poraz Maribora
V prvenstveni tekmi prve slovanske zvezne lige je beog™ Partizan pred 12.000 gledalci Vre ( gal Maribor s 4:1 (4:0) ter tem maščeval za lanskoletni P° v Mariboru.
Škotska-Wales 5:3
WREXHAM, 3. — V Prvi mi medbritanskega nogomet * j, prvenstva je škotska prem* wales š 5:3 (2:2).
V okviru istega tekmovanj8 v Belfastu Anglija pred 40.000 * , dalci premagala Severno K815 3:1 (1:0).
Zrušila se jc tribuna
BRlDGETOWN, 3. — ^ meniškim srečanjem Barbados -	^
hika, veljavnim za Davisov P” se je nenadoma zrušila tribun8^ 500 gledalcev je padlo v globino- e srečo ni bilo nobene smrtne 8 precej gledalcev pa je bilo P° dovanih.
Rai
Radiotelevisione Italiana
Rai
Poročilo in obračun poslovnega lela 1968
Pod predsedstvom prof. Alda Sandul-lija je bil 30. aprila 1969 v Rimu redni občni zbor delničarjev RAI, na katerem je delegirani upravitelj dr. Lu-ciano Paolicchi podal poročilo upravnega sveta Občni zbor je odobrii obračun in račun izdatkov in dohodkov za poslovno leto 1968. Iz poročila delegiranega upravitelja povzemamo nekatere izmed najbolj značilnih odstavkov.
Radijske oddaje - V poslovnem letu 1968 je radiofonska služba razvila svoje programe in jih obogatila z novimi pobudami. Slednje so imele namen popestriti in razširiti spored raznih odda,, tako da bi te ustrezale različnim slojem poslušalcev v teku dneva. Kulturni m razvedrilni programi so ob stalnih urah nudili prijetne oddaje in so skušali v kar največji meri izkoristiti karakteristike radijskih možnosti. V okviru Tretjega programa je bila vključena druga oddaja radijskega ■dnevnika, tako da se je število poro-
čilnih oddaj, ki so dnevno na sporedu dvignilo na 27. Skupno število oddajnih ur, ki je znašalo v prejšnji poslovni dobi 43.462, je v letu 1969 na-rastlo na 43 699, od tega 17.190 na državnem omrežju, 15.177 v okviru krajevnih sporedov in 11.332 oddajnih ur za tujino.
Televizijski sporedi - Sestavljavci televizijskih sporedov so tudi lansko leto sledili načelu raznolikosti in pripravljali oddaje, ki so se od večera do večera razlikovale po izbiri in zvrsteh. Petnajstega januarja so vključili v nacionalni program opoldanski spored (ki se oddaja od 12.30 do 14.00), v okviru katerega izstopa televizijski dnevnik, za katerega je značilna izredna živahnost z neposrednimi oddajami in z nastopom časnikarjev in komentatorjev. V popoldanski oddaji so prireditelji vnesli nekaj sprememb v skladu z navadami in željami poslušalcev: tako so se začele ponavljati v okviru državnega programa šolske oddaje, ki so na
sporedu že v jutranjih urah in vzgojni programi za odrasle v okviru Drugega programa. Vsled teh sprememb se je skupno število ur televizijskih oddaj, ki je znašalo v prejšnjem letu 4.971, dvignilo v 1968 na 5.404, od tega 4.954 v državnem omrežju in 459 v okviru krajevnih programov.
Televizijski spored za leto 1968 je bil tako precej razgiban in sprejemljiv v vseh oddajah ter je skušal med drugim nuditi gledalcem in poslušalcem, s tem da je bila skrčena poprečna dolžina nekaterih oddaj v večernih sporedih, večjo koncentracijo in pestrost. Ta prizadevanja so pomenila za podjetje večje gospodarsko breme.
Mnenje občinstva - Lani se je nadaljevalo sistematično in trajno ugotavljanje tega, kako in v kakšni meri občinstvo sledi oddajam ter kako so mu te všeč. Poleg tega so lani poglobili raziskovanja o tem, v kakršni meri občinstvo razume oddaje in sprejema
OBRAČUN 31. DECEMBRA 1968
AKTIVA___________________________
Nepremičnine Naprave in stroji Dotacije - premične naprave vozila - pohištvo Dela v teku 'Skladišča
Vrednostni papirji s stalnim dohodkom Delnice
Razpoložljivi skladi:
—	v blagajni
—	pri bankah in na pošti Neamortizirani stroški
Računi dolžnikov:
—	krediti do ustanov in povezanih družb
—	krediti do dobaviteljev
—	razni drugi krediti
Prehodne postavke
PASIVA
52.230 655 689 76 675 567.137
18.043.405.416 18 764 426 825 6.951 314 752 1.962 470 845 602.408 000
86.409 118 408.311.932 2.481.996 593
2.157.097.234 790 287 478 26.316 171 102
207.470.522.121
5.876.503 550
213.347.025.671
Družbena glavnica Zakonita rezerva Izredna rezerva Amortizacijski skladi Skladi za odpravnino, socialno skrbstvo osebja itd. Razni skladi
Posojila z realnim jamstvom Ministrstvo PP.TT. - sporazuma 10.3.1956 in 21.5.1969 Soudeležba države
Računi upnikov:
—	dolgovi do bank
—	dolgovi do dobaviteljev
—	razni drugi dolgovi Ostanek dobička
iz prejšnjega poslovnega leta Saldo poslovanja
Prehodne postavke
10.000.000.000
331.245.312
679.219.778
69.257.099.068
68.674.645.127
2.741.042.373
254.454.878
2.164.749.464 12.170.231 549
15.189.646.256
6.848.870.055
18.513.985.039
7.221.416
638.111.806
207.470.522.121
5.876.503.550
213.347.025.671
kulturne vrednote, ki mu jih ppsredu- , jejo sporedi. Na podlagi teh proučevanj so se primerno preusmerile nekatere oddaje. Občinstvo je pokazalo, da so mu televizijske oddaje všeč in da sprejema posamezne oddaje z naraščajočim zanimanjem. Hkrati s tem je anketa pokazala, da se število gledalcev postopoma veča: v poprečju sledi danes televizijskim oddajam 20 milijonov, radijskim oddajam pa 14 milijonov odraslih ljudi.
Tehnična dejavnost - Vzporedno s proizvodnim prizadevanjem se je lani okrepil tudi obseg potrebnih tehničnih sredstev. Konec poslovnega leta je delovalo 131 radijskih srednjevalov-nih oddajnikov, 1.628 oddajnih naprav s frekvenčno modulacijo in deset kratkovalovnih naprav.
Televizijsko omrežje se je lani še naprej razširjalo. V okviru Državnega programa je začelo delovati 57, v okviru Drugega programa pa 88 novih naprav; konec leta je štelo prvo omrežje 36 oddajnikov in 717 repetitorjev, drugo omrežje pa 36 oddajnikov in 303 repetitorjev. Kar zadeva Državni program je bil lani uspešno zaključen triletni razvojni načrt 1966-68, v okviru katerega je bilo dokončanih 90 naprav namesto predvidenih 85. V skladu s tem se je omrežje razširilo na 98,3 odstotkov celotnega prebivalstva: Drugi program pa se je s svoje strani prav tako razširil: že leta 1966 je daleč presegel kritje 80 odst. vsega prebivalstva, kakor je bilo določeno po sporazumu z državo z dne 7. februarja 1963, ter je dosegel konec lanskega leta nad 90 odst. italijanskega prebivalstva.
Lani so se zaključila dela pri novem produkcijskem središču v Torinu in pri novem sedežu v Firencah: to sta dva zgovorna primera o prizadevanjih podjetja, da bi opremilo svoje obrate s študijskimi in tehničnimi napravami najsodobnejše izdelave.
V letu 1968 se je nadaljevalo proučevanje in tehnično raziskovanje ter so bili v tem okviru doseženi vidni rezultati, ki so vzbudili pozornost tudi v mednarodnem okviru.
Mednarodni odnosi in public relafions -
RAI je v 1968 nadaljevala s svojim programom navezovanja stikov, sodelovanja in izmenjave sporedov s posameznimi radiotelevizijskimi organizmi v
tujini , ter se je prizadevno udeležila najvažnejših mednarodnih srečanj in kongresov; številne tuje delegacije so nadalje prišle v Rim v času od 9 do 24 septembra, ter se udeležile 20. ponovitve Premio Italia, na katerem je sodelovalo 41 radijskih podjetij iz 31 držav.
Stiki z občinstvom so se po eni strani ojačili in poglobili prek tiska, po drugi pa tudi prek kulturnega sveta in neposredno s poslušalci, katere so vprašanja, načeta v okviru posameznih oddaj, neposredno zanimala.
Osebje - S pristopom 202 novih moči v preteklem letu, se je število stalnih uslužbencev pri RAI konec 1968 dvignilo na 9.749. Nameščenci so bili sprejeti v službo na podlagi ustreznih izbir in natečajev, katerih se je udeležilo nad 7.500 kandidatov; pri raznih radijskih in televizijskih oddajah pa je sodelovalo nadaljnjih 18.000 zunanjih sodelavcev
Naročniki - Konec decembra 1968 je bilo na radijske in televizijske storitve naročenih 10.910.054 ljudi, od tega 8.346.641 na televizijske storitve. Število slednjih se je v letu 1968 povečalo za 680.682, to je v manjši meri kakor leto poprej (810.661 enot). To potrjuje, da je bila pri naročnikih na televizijske storitve dosežena razvojna stopnja, za katero je značilen iz leta v leto manjši napredek, četudi je ta pojav zaenkrat omejen. Pokazatelj razširjenosti televizije med italijanskimi družinami je dosegel v letu 1968 višino 53,8 odst. Če upoštevamo razmerje med številom naročnikov in dohodkom, je položaj Italije v primeri z drugimi deželami zahodne Evrope povsem zadovoljiv: samo v Veliki Britaniji je to razmerje znatno ugodnejše kakor pri nas, medtem ko je razmerje v Zahodni Nemčiji na isti višini kakor v Italiji.
Informacije In upravno nadzorstvo v podjetju - Informacijski sestav podjetja razpolaga s tremi računalniki naj-novejše izdelave ter krije z njimi večji del poslovanja. Najvažnejša postavka, pri kateri pridejo do izraza sodobne kontrolne naprave, je postavka rednih naročnikov TV RAI je lani upravljala to postavko, kakor že v preteklih letih, po nalogu finančnega ministrstva. Tudi v letu 1968 je sistem gospodarskega nadzorovanja uprave deloval v tesnem sodelovanju z informativnim ustrojem.
RAČUN IZDATKOV IN DOHODKOV
IZDATKI
V POSLOVNEM LETU
1$
Oddelek za oddaje
Izdatki za radijske oddaje Izdatki za televizijske oddaje Izdatki za radijski dnevnik Izdatki za televizijski dnevnik Avtorske pravice in podobno
radio
Avtorske pravice in podobno — televizija
Tehnični oddelek
Tehnični izdatki
Izdatki za raziskovalni laboratorij Izdatki za gradbene storitve
Oddelek skupnih upravnih, splošnih in trgovskih izdatkov
Skupni upravni in splošni izdatki Izdatki za odnose s tujino Izdatki za naročninske storitve
Izdatki za propagando, tisk in proučevanje mnenja Izdatki za upravlianie osebia
Davki, takse — državna udeležba Pasivne obresti in druge postavke Amortizacije
Skupaj (‘)
Saldo poslovnega leta
(*) Od tega izdatki za osebje
Dohodki
\2$£
“50 261.2°5 * *-2
25.76O|07^i
975.27^1 1 763-87
~28.499.457’4
16.698 1 174 768^ 6 705 g Z 1.585-42'
a..«1*«
129.251-961;:32 - 52.879-151'1
Redne in izredne naročnine Doklade za televizijo
Radijsko oglaševanje Televizijsko oglaševanje Razni drugi dohodki
26 865 3gV. 61039-69 s
'87.4°5^V
14 620 £ 36
22 158 89® ^
Obračun in račun izdatkov in dohodkov izkazujeta za preteklo po-
slovno leto dobiček v višini 638 milijonov 111.806 lir. Dobiček se
razdeli takole;
Obračunski saldo	638.111.806
5 odst. v zakonito
rezervo	31.905.590
606.206.216
Ostanek dobička iz
prejš. poslovnega leta 7.221.410
613.427.632
6 odst. na razpolago delničarjem; to znaša 30 lir za delnico (skupaj z davčnim odtegljajem); 20.000.000 fl00 delnic po 30 lir	6°°
prenos na novo poslovanje
13.427‘
—--------------------------------------------------------------------
V skladu z rednimi triletnimi dospekti in z dospektom, ki ga Pregt člen 2386 civilnega zakonika, je občni zbor imenoval za ^ pj družbe gospode; dr. G. B. Cavallara, dr. Massima Fichero in Pf0 ' Prinija ter potrdil za člana upravnega sveta gospode: prof. Alda S* dr. Umberta Delle Fave in dr. Giorgia Bogija	p
Upravni svet se je takoj po občnem zboru sestal ter potrdil zrr,en-,f sednike prof. A. Sandullija, za podpredsednika dr. Delle Fave ter •	4'
v izvršni odbor prof. A. Sandullija, dr. I. De Fea, dr. U. Dell« '	”
L. Paolicchija, dr. G. Bogija, prof. S. Golzija, dr. G. B. Cavallat8' Fichero in prof. P. Prinija.
PnmorskiTlnov”n1t
talmage POWELL
Loma se je vrnila
te, dragi'.* me je pokli-Imogen iz kuhinje, Icjer je
opravljala kavo.
iaMVkar Sem se obril' se riadi-telef S k°lonjsko vodo in stekel k , u v spalnico. «Tukaj Hm 00to. sem se oglasil.
tu Vince Ingram».
tako znani glas, ki
ZmT mal že tri leta’ te preklel meni opomine, ki sem jih eL Pozabiti.
*£%* *»'» sem
zaškripal z
"Kaj
sem samo jaz kriv. Loma
Pred
■ Bila sva prijatelja, Jim, tremi leti. Prisegam ti. da teiloj,,6 zaradi tebe boril sam s
irlUft te sladke besede! Pred bi teti bi te bil lahko ubil, če ti „ 1 Prijel pred oči. Sedaj pa ntslim mazati rok s teboj«.
te ,.J ^e želiš zvedeti, zakaj sem vrnil?»
t*e zanima me. Svetujem ti y. se držiš čim dalje od mene». "Za°e 76 trudno vzdihnil: Pomi*r?aTn se’ kak0 se Počutiš. vPra ■ i ^ Sem ^ me b°š> vsa j "Nit ali Je Lorna z rnano».
1 to me ne zanima».
„j,°rna me je zapustila«.
si jo prevzel drugemu mo-
Sedaj vsaj veš, kako je
Ikemu.
to»
nQ e"t[ Morda pa nisem tako poti J1 in možat kakor ti. Želim plolp} se vme. Po kolenih se bom . samo da se vme k meni«. « s.t i° dobi nazaj!« de 1 tudi bom, da jo le naj-morda veš. kje je?« e- odkod pa imaš to misel?« /o?!uS6d’ pri katerem je po tele vii .nuročila avtobusno vozovnico, Se?fJe Povedal, da se je vrnila
*£«Wso Pr e, kamor hoče. Tu je ob°dna država«.
re “7*° en razlog je, zaradi kate-tte °i se Loma vrnila v to me-dm6’ ki se ji je vedno zdelo
počasno: ti!»
xa n °čmi se mi je pojavila nje-oba in prevzelo me je staro
^pttritmje-
^Ppreri pozno ie za kaj takega, iptn ,at sem pri poslu, imam in mi°- Pred mano je srečna iena nia bodočnost. Moja druga ikbeJ,e Pravi angel, zna ceniti khko H' trnam vse, kar si moški *aprav P°zeti- Loma mi je prav-kipustii^lpravila usln°°- k0 me ie
ko i^bo mi je, ko to slišim. Ta-PrgL.botje zame. Rad bi, da jo "Zak^ ° tem«.
lo „ar£i bi ti pomagal? Prepričaj «2Jim?»
je Moraš jo prepričati, da nevozno«.
SPUstil
<'Za*LSe je vrnila!
Zdrtk' b-rogi!«
dt,17111 sem se iz razmišljanja, hn Sem!>>
i°f °9^nin pogled je bil vprašu-beoo sem za mizo- Točila je banjih pu sem pregledoval ju-lig kt mi ga je vedno dala mizo.
Otm-.ii
D po,. 1 sem, da je Imogen, prvič tet v rUQem letu letu zakona, prelij trdo skuflala jajca, k t0 Sem mnogo dela v pisarni, tem !“e ?e tako prevzelo, da ni-Okoe™ misliti na Lorno. tem . 1 sem se odločil, ker Itn* 6utU nekako krivega pred in n>p °' da se dobiva v mestu *45,,._L'a na kosilo. Prav tedaj je «0ni* telefon.
,sPet
je zames predobro. Spet jo bom aš jo prei
sem slušalko.
"belo
sem jaz, Jim! Vince«.
i&edel Je dane.
imam. Ven moram«, sem, kje je Loma. Pri-hn*arianes ziutraj in se s taksi-tiant^Pčijala v motel blizu Free-
"Hn)V ^riga me!«
tes. da SUi tUdl	da P P°‘
'Proti1 te ne zanima več. Sem na-t>am» tv°ie pisarne. Počakal te
»J. ‘
se je v teh letih precej
spremenil. Shujšal je in imel nekak izgubljen izraz v očeh
Neprestano je kadil, ko sva se peljala proti motelu. Ko sva prišla tja je stekel v recepcijo.
Tri leta je nisem videl. Dlani so se mi oznojile.
Vince se je vrnil:
«Soba št. 6. Prišla je zjutraj, nekaj pred osmo«.
Potrkal je na vrata. Odgovora ni bilo. Spet je potrkal.
«Lorna!» Njegovo grlo je bilo suho.
Vince je pograbil kljuko. Vrata so bila odklenjena.
«Loma!» je zavpil nato, potem pa kriknil od strahu in obupa, stekel v sobo in pokleknil poleg Lor-ne. Ni se premaknila. Odprte, brezizrazne oči so strmele v strop. Glava je bila vsa krvava. Vince je vstal in se opotekel.
«Ti si jo ubil!«
«Nisem... nisem!«
«Umazana ukana, res! Ti bedni črv! Ubil si jo, sedaj pa se pretvarjaš, kot da nisi bil tukaj«.
"J(iz da bi jo bil ubil?« je nenadoma začel jecljati. «Kako naj bi bil ubil Lorno?
Pogledal sem po sobi in zagledal telefon.
Ko sem klical policijo, je Vincč sedel na stolu in neprestano strmel v Lorno.
V sobi so bili vidni sledovi borbe. Svetilka je ležala na tleh, miza je bila prevrnjena, vrata omare so bila upognjena, kot da je nekdo priletel vanje.
Pazljivo sem pokleknil zraven Lome. Videl sem. da mi je sedaj res tuja in da nisem imel vzroka, da bi se je bal.
Desnica je bila iztegnjena. Njeni dolgi nohti so bili podobni mačjim krempljem.
Pripeljal je policijski avto. Mirno sem jim povedal vse, kar sem vedel. Nato so mi rekli, da lahko grem. Pogledal sem Vincea, ki je šele tedaj pričel dojemati, da so policaji prišli ponj.
Hitro sem se odpeljal domov. Imogen sem hotel povedati mnogo stvari. Na primer, da je najlepši del mojega življenja tistih osemnajst mesecev, odkar sem poročen z njo.
Slišala me je, ko sem vstopil, in se oglasila iz spalnice.
«Si ti dragi?«
«Takoj pridem Kopala sem se. Zjutraj sem sadila rože na vrtu, pa sem bila vsa umazana.
Nisem čakal. Stopil sem v spalnico. Stala je pred ogleddlofh in si oblačila bluzo. Nasmehnila se je in si hitro zapela visolfi ovratnik.	-■
Toda ne dovolj hitro, da ne bi videl dolgih rdečih prask, ki jih je bila napravila Loma, ki se je branila...
Preteklo nedeljo je v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil mešani zbor delavskega kulturno-umetniškega društva Matko Brajša - Rašan iz Pulja. Zbor je pod vodstvom zborovodje prof. Milettija dosegel lep uspeh
K OCENI JEZOVE KNJIGE
Se enkrat o skandinavskem izvoru Slovencev
Prav nič radi se nisva lotili o-cenjevanja Jezove knjige Skandinavski izvor Slovencev. Po najinem mnenju namreč zgolj diploma iz slavistike in znanje večine sedanjih germanskih jezikov ene od naju, kateri je švedščina materin jezik še ne dajeta pravice do pisanja kritik; pozoj za to bi bilo tudi priznano samostojno znanstveno - raziskovalno delo. Razen tega nikomur, če le ni posebno zloben, ni lahko javno odkloniti delo. ki ga je avtor napisal z navdušenjem in vanj vložil veliko truda.
Z druge strani nama je bilo jasno, da ugledni strokovnjaki nočejo imeti opravka s knjigo, ki se ne meni za osnovne prijeme, obvezne pri vsakem znanstvenem delu. In ni se nama zdelo prav, da bi ljudje, ki po stroki niso jezikoslovci, neopozorjeni na slabosti Jezove knjige, zašli v zmoto, ker bi se dali prepričati od avtorjevega mikavnega načina pisanja in njegove zanesene vere v svoje teorije.
Seveda si nisva niti malo delali utvar, da bodo najine opazke prepričale avtorja. Ko bi ga bilo mogoče prepričati, pač ne bi izdal svojega dela v samozaložbi, potem ko SAZU v Ljubljani ni
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiMiiiiiii
V POČASTITEV POMEMBNEGA JUBILEJA
Ob 200-ietnici gledališča v Idriji so uprizorili Cankarjevo «Pohujšanje»
v
Ze leta 1853 so v Idriji uprizorili prvo igro v slovenskem jeziku, Linhartovega«Matička»
Ob 200-letnici idrijskega gledališča je Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Idriji počastila ta visoki jubilej s slavnostno u-prizoritvijo Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski)). V rudniški dvorani so jo v nedeljo, 20. aprila odigrali člani krajevne amaterske igralske skupine.
Letnica 1769 je doslej najstarejša možna letnica dograditve gledališča v Idriji. Prav gotovo pa je to gledališče stalo pred letom 1780, t. j. pred smrtjo cesarice Marije Terezije, ki je podprla ustanovitev idrijskega gledališča in mu je — tako pravi ustno izročilo — celo f^darila potrebno opremo. Do izgradnje gledališča je prišlo deloma zaradi kulturnih potreb razvUef^ rudarskega mesta, deloma pa Slučajno. V tistih časih so namreč zidali veliko rudniško skladišče za žito. Ostalo pa jim je toliko gradbenega materiala, da so iz njega zgradili še
manjše poslopje za gledališče. Dobri stari časi, ko so se še dogajale takšne reči!
V začetku gledališke dejavnosti v Idriji so bile njeni nosilci razne potujoče skupine. Do leta 1850 so igrali sama tuja dela, tega leta pa so uprizorili prvo igro v slovenskem jeziku. Tedaj je v Idriji «vzplamteia iskra nacionalne zavesti in težnja po nacionalni neodvisnosti«. 31. julija 1853 so v Idriji uprizorili Linhartovega »Matička«, tri leta kasneje pa njegovo «županovo Micko«. Leta 1866 so Idrijčani ustanovili svojo čitalnico, leta 1889 pa Dramatično društvo. Poslej so bile predstave na idrijskem gledališkem odru samo slovptiske. Na gostovanja so prihajali tudi člani ljubljanskega Dramatičnega društva, vse do leta 1903, ko so morali gledališko dvorano prepovedati za obisk publike, ker je stavba razpadala. Kljub zaprtju gledališča pa gledališka dejavnost ni zamrla, druš-
Prizor iz «Pohujšanja» na idrijskem odru 20. aprila 1969
'■■iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiijiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiainiiuiiiiiniiiiiiiniiiiiiiii
Jubilejna izdaja pri Cankarjevi založbi
Knjiga dokumentov o ustanovitvi Komunistične stranke na Slovenskem
Mte^J^Jeva založba ima poleg fr4lri ^e2a programa obsežen pro-Jerat ‘bajanja družboslovne lili yrr®- Program za leto 1969 *n Cankarjeva založba flajij,,ava tovrstno literaturo iz-t*h zb(V. veCjih zbirkah. Ena od štirih *rlc nosi naslov Dokumenti 'birkp 8eneracij. Prva knjiga te *>1 tr» Pravkar prišla na knjlž-usfpfv ■r« za knjigo z naslovom »^■'iNOVlTEV, knjigo, ki prl-dokumentov o usta-Slov komunistične strajike v ‘11 H. aprila leta 1920. V, ‘n uredil jo je France vktin ’ opremil pa Karel Hro-
t^Posredno po koncu prve sve-^bi0k^°lne Je znotraj sociglipo -!°jhe ,?lske stranke, edije pred-e r®Se rtnke. ki je zastopala In-vo krt? lavskeBa razreda, prišlo ‘n razkola. To pa zaradi •*» Rt.an'a vodilnih funkcionar-'■*igosiaarike v meščanski vladi v‘Je in zaradi sodelovanja "iko , * meščanskimi strankami. Tk^tcA6 v stranki sami nastala Ja' Proces se je tako za-
ostril, da se je stranka razdelila i pa se je v Ljubljani zbrala pi va
na levico in desnico in da je levica spomladi leta 1920 oblikovala posebno stranko, komunistično partijo. Na tki. ((kongresu ujedinjenja«, aprila 1919 v Beogradu, je prišlo do sklenitve o prenehanju posameznih socialnodemokratskih strank v jugoslovanskih pokrajinah. Nastala je nova stranka, ki se je imenovala socialistično, toda s pristavkom, da gre za stranko komunistov Socialno - demokratska stranka v Sloveniji ni bila na kongresu zedinjenja in Je še naprej ostala samostojna, ločena stranka, edinole slovenska. Znotraj stranke pa je prišlo do razkola, ko je levo krilo stranko zapustilo. Marca 1920 je širši osrednji odbor krajevne organizacije Jugoslovanske socialno - demokratske stranke za Ljubljano sklenil, »da izstopimo iz JSDS za Slovenijo«, da «smo se proglasili za sestavni del nove Delavske socialistične stranke za Slovenijo«. Izbral je pripravljalni odbor ter izdal manifest za slovensko delavstvo. Dne 14. marca
zaupniška konfererlca in sklenila, da se za 11. april 1920 skliče strankin ustanovni kongres. Tako Je Delavska socialistična stranka za Slovenijo postala stvarnost,, bila pa je vmesna stopnja med socialno demokratsko in komunistično stranko. Obstajala je le mesec dni, kajti na ustanovnem kongresu, 11. aprila 1920. je bila proglašena združitev Delavske socialistične stranke za Slovenijo s Socialistično stranko Jugoslavije — komunistov. Tako je v Sloveniji nastala komunistična stranka.
Sedaj izšla knjiga prinaša dokumentacijo o vsem tem. Knjigo uvaja krajša študija Franceta Klopčiča, ki Je sicer o nastanku komunistične stranke na Slovenskem in o dogodkih po tem izdal posebno študijo, ki Je nedavno izšla v knjigi Velika razmejitev V knjigi Ustanovitev Je torej le krajši izvleček iz te študije, ki se omejuje predvsem na samo ustanovitev stranke, uvaja pa bralca v samo dokumentacijo. Dokumentarni del knjige ima dva de-
la. Najprej je tu dokumentacija sama, dokumenti o ustanovitvi komunistične stranke Tu najdemo Ustanovni manifest, zapiske zbora zaupnikov 14.3.1920. sklepe konference, resolucije in pozdrave. V drugem delu so komentarji o ustanovitvi komunistične stranke v glasilu hrvaških in srbskih komunistov* v tretjem delu pa sta še dva dokumenta. Zadnji del prinaša slikovno gradivo, med drugim tudi faksimila dveh' dokumentov in sicer zapisnika o prenehanju socialno - demokratske stranke za Slovenijo in resolucije o združitvi s Socialistično stranko Jugoslavije - komunistov.
Knjiga Ustanovitev, izdana ob petdeseti obletnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije prinaša torej dragoceno dokumentarno gradivo, ki večinoma doslej sploh ni bilo objavljeno. Skupaj z uvodno študijo predstavlja dragocen dokument o za nas tako pomembnih dogodkih po koncu prve svetovje vojne.
Sl. Ru.
tva so igrala tačas v zasilnih prostorih, do leta 1913, ko so gledališče spet popravili. Svetovna vojna pa je prekinila dolgoletno tradicijo. Po končani vojni so v Idriji zagospodarili tujci. Gledališka dejavnost je še živela do leta 1923, po tem letu je le životarila, 7. septembra 1927 pa je bilo Dramatično društvo ukinjeno. gledališče pa spremenjeno v skladišče. Tako je dočakalo konec druge svetovne vojne, vendar v takšnem stanju, da so ga nameravali leta 1948 podreti, to pa je preprečil zavod za spomeniško varstvo. Leta 1952 so idrijsko gledališče preuredili v kino. Ta še sedaj gostuje v tej stavbi, za katero pa so že izdelani načrti za preureditev v gledališče za sodobne potrebe Idrije in njene .šir-š^, pkolipe.
Čeprav brez nekdanje dvorane je gledališka dejavnost v Idriji spet oživela deset let po vojni. Od leta 1955 do 1961 je amaterska skupina uprizorila vsako ieto 3 do 4 premiere, vsako od teh odrskih del pa je doživelo tudi do 20 ponovitev. Po letu 1961 je zavladalo osemletno mrtvilo, si so ga Idrijčani prekinili šele pred nedavnim, s postavitvijo Cankarjevega ((Pohu jšanja« ob 200 - letnici svojega gledališča.
že poprej so bili storjeni poskusi, da se zamrla gledališka dejavnost v Idriji spet obnovi. Vendar pa je uspel šele sedanji predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Jurij Bavdaž, ki se mu je posrečilo zbrati majhno četico igralcev, potrebna sredstva, predvsem pa je uspel pridobiti za režijsko vodstvo režiserko Drago Ahačičevo iz Ljubljane. Od novembra skoraj do konca aprila so tekle priprave in vaje. medtem pa je Marko Stopar poskrbel za glasbeno opremo, Rafko Terpin za sceno. Milan Kostanjšek za osvetljavo in Sarka Bendova za koreografijo
20. aprila je bila slavnostna premiera. Igralci so z velikim u-spehem stopili na oder pred svojo publiko, ki je že tri dni poprej razgrabila vstopnice Skoraj polovica ljudi v dvorani je staia ves čas predstave. Premiere se je udeležil tudi predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar. Po predstavi se je o njej izrazil pohvalno. Publika pa je svoje igralce nagradila s prisrčnim aplavzom
V giavnih vlogah so nastopili: Petra je igral Alojz Vehar, po poklicu avtomehanik. Jacinta je bila Mirica Lampe, dijakinja tretje gimnazije. Zlodeja je uprizori! Lojze Kutin, varilec pri Rudniku živega srebra. V ostalih vlogah so igrali učitelji in profesorji ter njihovi di.iaki. električar. brivec, prodajalka In vzgojitelj. Nekateri med njimi so doživeli svoj gledališki krst, drugi so rutinirani igralci, ki so po o-smih suhih letih spet zaigrali.
Ponovitev predstave je bila že naslednjega večera, vendar so tudi tokrat mnogi ljubitelji gledališča v Idriji ostali brez kart. Potrebna bo še tretja predstava v mestu, potem pa bodo krenili z igro na gostovanje po okoliških krajih.
Ali pomeni ta predstava ponovno oživitev idrijskega gledališča? Vesti iz Idrije pravijo: da! Uprizoritev Cankarjeve farse, da ni bila le počastitev visokega jubileja, marveč prav tako organizacija sil za delo v prihodnje Naslednjo premiero napovedujejo v novembru, poslej pa nameravajo uprizoriti vsako sezono vsaj dve odrski deli, vsakokrat ob sodelovanju poklicnega režiserja Lastno gledališko dejavnost nameravajo dopolnjevati z gostovanji slovenskih gledališč Iz Ljubljane, Trsta, Nove Gorice In drugod.
—S a S—
Za 2 milijardi prodanih slik
LONDON — Zadnn dan komaj minulega meseca so v orga nizaciji galerije «Sotheby» imeli veliko dražbe umetnin. Na tej dražbi so prodali slik v skupni vrednosti nad 1,350.000 funtov štertingov, to se prav i za nekaj več kot za dve milijardi lir. Najvišjo ceno je na te, dražbi dobil Degasov pastel tSinja plesalka*. Za to sliko v pastelu je kupec plačal 100.000 funtov šterlingov, to se pravi ICO milijonov lir. Neki drug kupec je za Boudmovo sliko e La pauais et la eampatule*. ki predstavlja oekt- beneški motiv, plačal 52.000 funtov šterlingov oziroma 78 milijonov lir.
iiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiMimiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiMiimiiii i
ZADNJA PREMIERA SEZONE V TEATRO STABILEI
sprejela njegove razprave podobne vsebine.
Kakor je Jeza popolnoma dosleden v veri v svoje ideje, je v njegovi knjigi in v odgovoru na najino oceno več nedoslednosti, o katerih želiva napisati nekaj besed.
V svoji knjigi se Jeza na več mestih zateka k skromnosti. Opozarja. da ni strokovnjak za to ali ono področje in da bodo že poklicani razčistili in razložili odnose, ki jih omenja. Toda če kak znanstvenik odkloni njegove trditve, mu Jeza krati veljavo in ga grdo napada. Tako je precejšen del knjige Skandinavski izvor Slovencev dokaj nevljuden napad na prof. F. Bezlaja, ki uživa tudi daleč zunaj naših meja ugled kot strokovnjak za slovensko etimologijo. Kljub temu se Jeza v odgovoru nama sklicuje na avtoriteto prof. Bezlaja, ko želi dokazati, da sva bili na napačni poti, ko sva v zvezi s slovenskimi izposojenkami iz nemščine opozorili na H. Striedter - Tempsove Deutsche Lehnworter im Slovvenischen. (Mimogrede: V recenziji tega dela prof. Bezlaj res da kritizira nekatere pomanjkljivosti, le da te niso v nikakršni zvezi s primeri, ki sva jih navedli v oceni). Manj bistveno, a značilno je, da je hotel Jeza tudi nama postreči z nevljudnostmi, pa jih uredništvo ni objavilo. Skoda, kajti že to, kako kdo odgovori na kritiko, marsikaj pove o odnosu grajanega do znanosti.
Približno pol svojega odgovora posveča Jeza dokazovanju, da so stari. Slovenci verovali v enega samega boga. Ne razumeva, čemu tolika pozornost temu vprašanju, saj sva v zvezi z bogovi omenili le to. da ima ime boga Thor jasno etimologijo in da glasovni zakoni skandinavskih jezikov ne dopuščajo izpeljave imena Thor iz oblike Hor. Sicer pa sva opozorili na to, da obdelujeva zgolj jezikoslovno plat knjige, ne pa morda tudi narodopisno ipd.
Nasploh je Jeza v svoji knjigi pokazal bogato domišljijo in je živo opisal življenje in navade starih Slovencev v njihovi domnevni prejšnji domovini. Pri besedi ladja pa ira je domišljija pustila na cedilu in ne more si misliti, da ladje nekoč niso bile nekaj velikega, temveč najverjetneje izdolbena debla, in da je spričo tega zveza med besedo ladja in starodanskim olde »korito« s semantičnega vidika povsem mogoča. Ker je bila prav v tem primeru pri glasovnem razvoju udeležena t. i. meta-teza, kaj čudno izzveni Jezova o-pazka. češ da v zvezi z razvojem slovenskih besed ne upoštevava metateze.
Slataperjeva pesnitev «Moj Kras» v dramatizaciji Furia Bordona
Dramatizacija Slataperjeve pesnitve v prozi «Moj Kras« bi bila še pred kakimi dvajsetimi leti skoraj nepojmljiva. Toda medsubjektivno dramaturško načelo, ki se je uveljavilo proti koncu prejšnjega stoletja, je marsikaj spremenilo v odnosih med odrom in občinstvom v dvorani. Z Brechtom se je celo že skoraj popolnoma izbrisala meja med dogajanjem na odru in gledalci, kar je omogočilo nastanek tako imenovanega »gledališča absurdnosti« in vseh ostalih eksperimentalnih dramaturških struj, ki so mu sledile in se še niso izčrpale.
V tem novem vzdušju je bilo končno moč resno misliti tudi na dramatizacijo Slataperjevega besedila, ki je zaradi svoje lirične napetosti in pomanjkanja skoraj slehernega pripovednega elementa pravo nasprotje klasičnega pojmovanja gledališke snovi. Tega zahtevnega dela se je na prigovarjanje umetniškega vodstva italijanskega Stalnega gledališča lotil mladi dramatik Furio Bordon. Rešil ga je častno in z velikim posluhom za ravnovesje vseh najznačilnejših poetičnih komponent Slataperjeve pesnitve škoda pa se nam le zdi. da ni uvidel lepe priložnosti, ki se mu je skoraj sama na sebi ponujala, ko se je pravilno odločil za dvoje glasnikov Slataperjeve misli. O-snovna značilnost Slataperjevega odnosa do Krosa in Kraševcev je namreč zaprta v binomu ljubezen - ihta kot v nekakšnem začaranem krogu Zato bi bilo skoraj naravno, da bi Prvi igralec simboliziral ljubezen. Drugi igralec pa ihto. Po našem bi na ta način dramatizacija pridobila ne samo na ritmu in zlitosti. temveč tudi na dramaturški učinkovitosti in pesniški prepričevalnosti Bordon pa se je poslužil dveh igralcev samo zaradi tega. da bi bolj smotrno porazdelil ogromno besedilo Olajšal je delo igralcem, toda napravil je slabo uslugo odrskemu uspehu svoje sicer zelo dobre dramatizacije
In slabo uslugo je posredno napravil tudi režiserju Francescu Macedoniu, ki je bil tako prisiljen iskati svoje odrske rešitve (situacije, ritem, intonacije, svetlobne učinke itd.) nekje drugje in ne v morda edinem pravem konfliktu, ki ga vsebuje Slata-perjevo delo. Uspelo mu je sicer ustvarit! živo predstavo Ni pa mogel poseči v pravo poetično bistvo besedila, ki je očitno v sami Slataperjevi duhovni usodi,
saj se je Slataper, kot je znano, čutil duševno raztrganega in kljub temu izredno bogatega na tem našem križišču treh različnih kultur.
Scenograf Emanuele Luzzati si je domislil zelo funkcionalno sceno, ki je okusno predstavljala kraško skalnato gmoto Ne moremo pa se strinjati z odprtinami v skali, iz katerih so stopali i-gralci v igro, ker so nam dajale neprijeten občutek podzemeljskega življenja Kras pa je po našem bur.ja. sonce, čistost pokrajine in odkritost.
Upoštevajoč okvir, ki so ga predstavi dali dramatizator, režiser in scenograf, so vsi igralci zelo dobro rešili svoje vloge, še zlasti všeč nam je bil Franco Mezzera kot Drugi igralec. Podal je Slataperjevo besedo z veliko notranjo ganjenostjo in lepim smislom za poetično vsebino slehernega stavka
Mimmo Lo Veechio je bil kot Prvi igralec nekoliko prehrupen, vendar je na splošno dobro rešil svojo težko nalogo, ki je bila predvsem v tem. da upodobi vihravi del , Slataperjevega značaja.
Vse ostale vloge so manjše prav tako po obsegu kot po teži. Omeniti na moramo vsa) še Ed-monda Tieghija. ki je bil odličen V:lin stric, in Lina Savoranija. ki se je kot Oče. Predsednik in Biljeter ponovno uveljavi] kot zelo dober tolmač sodobnih gledaliških besedi!.
i. »•
PREJEM SMO
Pavle Merku: Tri ljudske pesmi s Tržaškega za bas in klavir. Iz-dalo društvo slovenskih skladateljev. Ed. št. 347 - Ljubljana.
Mirko Rupel: Valvasorjevo berilo Druga, izpopolnjena izdaja. Uredil Branko Reisp. Mladinska knjiga. Ljubljana 1969
Draga Ahačič: Mladina na odru. Priročnik za aktivno gledališko vzgojo na osnovnih in srednjih šolah Mladinska knjiga, Ljubljana 1969.
Rainer Maria Rilke: Pesmi. Izbral prevedel in spremno besedo napisal Kajetan Kovič: Mladinska knjiga (Knjižnica Kondor) Ljub ljana 1968.
Tisoč in ena noč. Prevedel dr. Vladimir Kralj. Mladinska knjiga (Knjižnica Biseri), Ljubljana 1969.
Nekatere nedoslednosti izhajajo od tod, da črpa Jeza. kot je videti, podatke o skandinavskih jezikih predvsem iz besednjaka stare norveščine in stare islandščine Leiva Heggstada. Ta slovar je priročnik za tiste, ki želijo brati norveške rokopise iz časa pred približno 1. 1350 in islandske pred-reformacijske tekste. Vsebuje prevode staronorveških ' in štarois-1 andskih besed v enega od obeh sedanjih norveških jezikov" — in skoraj nič drugega. Heggstad npr. ne navaja podatkov o tem. ali je neka beseda zapisana že v najstarejših rokopisih (ki so — in sicer še zelo redki — iz 12. stoletja) ali šele v 14-15. stoletju; manjkajo tudi sorodne besede v drugih germanskih in indoevropskih jezikih, etimologije itd. Zato ta sicer dobri slovar ni primeren pripomoček za razlaganje jezikovnih procesov, ki jih Jeza postavlja delno v čas pred začetkom naše ere. saj sam pravi, da ((spremembe, ki so nastale v tistem razdobju (od približno leta 100 pred Kristusom do 13. stoletja) niso bile... nič manjše, kot so se dogodile od 13. stoletja do danes«. Ko bi Jeza poznal take avtoritete za predzgodovino in zgodovino nordijskih jezikov kot so de Vries, Falk, Torp in Sodervall, bi od le-teh med drugim zvedel, da je nastal predlog paa (izg. po) zelo pozno in da torej ni mogoče osnovati nobene etimologije na domnevi, da je bil v rabi v tistem zgodnjem času. ki ga on obravnava. Na to sva opozorili že v oceni, a Jeza kljub temu v svojem odgovoru razlaga besedo postrv (ki jo navadno izvajajo iz pester) na tej napačni podlagi, iz domnevnega paa-straum.
Nihče ne zanika, da je v slovenščini veliko besed, ki jih je mogoče pomensko in glasovno povezati z nordijskimi oblikami, vendar se s takimi primerjavami ne da dokazati, da so Slovenci skandinavskega rodu, temveč le to, da Imajo germanski in slovanski jeziki skupen izvor. Besede te vrste — za primer vzemimo žena. sta-ronordijsko kveinia. ki jo navaja tudi Jeza — namreč običajno srečujemo v po več slovanskih jezikih. pogosto celo v vseh. Ker je slovansko i nujno iz g pred trdo-nebnim samoglasnikom, je jasno, da izhodišča slovanske besede žena ni moč iskati v staronordijski obliki kvenna. ki bi se v poslovanjem obliki glasila kvena ali morda cvena.
No. tako izvajanje je po Jezovom mnenju podleganje romantičnim nazorom 19. stoletja in starim dogmam; to šaro bi morali vreči čez krov, pa bi prišli do istih spoznanj kot on. O tem pa seveda nisva prepričani, če bi po Jezovem navodilu zavrgli glasovne zakone, ki so najpomembnejši dosežek jezikoslovcev 19. stoletja in ki jih upošteva vsak resen jezikoslovec (kot mora npr. fizik računati s težnostnim zakonom), bi se morali vrniti k zmedenim nazorom, značilnim za jezikoslovja pred okritjem glasovnih zakonov Nekoč so npr. razlagali latinsko besedo Jepus «zajec» kot «lahko-nog» (od leviš »iahek« + pes ((noga) in vulpes «lisica» kot «leteče-nog« od volo «letim + pes »noga«) in se niso zmenili za genitiva teh samostalnikov — lenoris in vulpis, ki sta se v toliki meri razlikovala od genitiva pedis k pes »noga«, da bi moralo biti očitno, kako šepava je taka etimologija. Za starejše obdobje so značilni tudi številni poskusi dokazati, da izhajajo vsi znani sodobni jeziki iz istega, se vedno živega jezika. Navadno je bila tak domneven vir hebrejščina. Bolj domoljubni jezikoslovci so se odločali za svojo materinščino, tako npr. Goropius Be-canus. ki je videl izvor vseh jezikov v holandščini. Tudi v 19 in 20 stol. so od časa do časa bolj kot zahtevna moderna znanost privlačili koga stari nesistemski prijemi, pa je bilo »dokazano«, med dru-gnn. da izvirajo vsi evropski jeziki iz fmščine, le-ta pa da je grškega izvora. Ob tako bogati izbiri možnosti ni lahko izbrali za prednike Slovencev Kitajce, stare Egipčane Grke ali kako drugo ljudstvo z večtisočletno omiko, nikakor pa ne Skandinavcev, ki so bili še pred manj kot tisoč leti navadni barbari. z druge strani hi lahke tudi dokazali, da Slovenci sploh niso poseben narod, temveč nedoločena zmes, saj namiguje Jeza na to, da si jezikovne skupnosti šele od uvedbe televizije in ženskih časopisov izposojajo večje množine besed od sosedov. V slovenščini pa je veliko zelo starih besed iz najbolj različnih virov...	J
Na področju slovenske etimologije je še veliko nerešenih problemov. zato obžalujeva, da si ja Jeza .zbral pot. po kateri ga vo-oijo predvsem čustva in želja po popolnoma novih, nepričakovanih dognanj Jeza bi verjetno lahko prispeval k uspešnemu reševanju pomembnih vprašanj, ko bi uporabljal resnično znanstvene delovne metode, saj mu rie manfka navdušenja in vztrajnosti, dveh tudi nepogrešljivih lastnosti dobrih znanstvenikov
Pobiti vse najine očitke bi pomenilo napisati celo etimološko razpravo, pravi Jeza. in najbrž ima prav To. da je odgovoril le na nekatere očitke, še ne pomeni da ostalim pritrjuje Tako je tudi a najino oceno: ker ni bilo ne časa ne volje za pisanje cele knjige o Jezovem delu, sva se omejili na nekatere primere, k: pa jih nisva «pedantno izbrskali«, temveč dokaj naključno izbrali iz »dokaznega gradiva« S tem odgovorom je zato polemike z najine strani konec, kar pa še ne pomeni, da se nama zde razlage in ugovori ki jih nisva poskusil! izpodbiti pravilni.
Birgitta Gyllenberg-Orešnik Milena Piškur
P. S.: Opravičujeva se zaradi napake, ki je nastala pri razvezo-vanju okrajšav. Namesto srednja« nizkonemško je v najini oceni ved-krat napačno tiskano srednjenova« nemško
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22.2, najmlžja 14.7, ob 19. url 19.5 stop., zračni tlak 1011 stalen, veter 3 km zahodni, vlaga 72 odst., nebo Jas. no, morje mirno, temperatura mor.
Ja 16.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 4. maja
FLORIJAN	.
Sonce vzide ob 4.48 in zatone 19jl5 — Dolžina dneva 14.27	„
na vzide ob 22.49 in zatone ob
Jutri, PONEDELJEK, 5. maja
MIRAN
DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV
V torek se zopet sestane na seji deželni svet
Deželni odbor je odobril zakonski osnutek o dodatni pomori slepcem in gluhonemim, za kar bodo porabili po 120 milijonov Urna leto
Po kratkem presledku se deželni svet zopet sestane v torek ob 9.30 uri Na dnevnem redu seje so najprej vprašanja in interpelacije svetovalcev, zatem pa bo sledila razprava o zakonskem predlogu svetovalcev Coloni.ia, Di Galla, Mar tinisa in Pittonija o gorski in jamarski reševalni službi v deželi. O predlogu bo poročal svetovalec Di Gallo.
Predlog so soglasno odobrili v pristojni komisiji deželnega sveta in prevideva okrepitev organizacij« gorske in jamarske reševalne službe na deželnem področju, za kar bo dajala dežela 10 milijonov lir prispevka vsako leto do vštevši le ta 1972. Prispevek bo dobivalo prvo področno odposlanstvo vsedržavnega centra gorske reševalne službe CAI.
Kakor so poudarili med razpravo v komisiji, bo lahko s tem u-krepom gorska reševalna služba krila znatne izdatke, ki so potrebni za njeno zaslužno dejavnost. Pr tem je treba upoštevati izdatke za gorske vodnike, za nosače, za pro stovoljne reševalce, za prevoze ter za sodobno opremo. Poročevalec Di Gallo pravi v svojem poročilu, da bo s tem zakonskim predlogom de žela okrepila gorsko reševalno službo, kakor so že storili v dveh drugih deželah s posebnim statutom to je v Dolini Aosta in v Gornjem Poadižju, s čimer so podprle potrebe planinskih društev. Gre za podporo zaslužni ustanovi, ki bi jo lahko imenovali «gorski Rdeči križ«.
Na svoji zadnji seji je deželni odbor odobril na predlog odbornika za delo, socialno skrbstvo in obrt Stopperja zakonski osnutek o pomoči civilnim slepcem in glu honemim v Furlaniji - Julijski krajini. Gre za zakon socialnega znača ja, ki bo v znatno pomoč dvem fizično prizadetim skupinam, ki to pomoč in ta dokaz človeške solidar nosti še posebno potrebujeta in zaslužita.
V preteklih letih je deželna u prava dala znatne prispevke Italijanski zvezi slepcev, zavodu «Ritt-meyer» v Trstu ter odposlanstvom vsedržavne ustanove gluhonemih, ki delujejo v naši deželi. Nadalje je naša dežela dala druge prispevke za strokovno usposabljanje slepih uslužbencev telefonskih central ter za tečaj go riške pokrajinske uprave pri krajevnem zavodu za usposabljanje gluhonemih.
Zakonski osnutek, ki ga je deželni odbor odobril, določa, da bodo dajali civilnim slepcem, ki že dobivajo državno pokojnino ali dosmrtno nakazilo, dopolnilno nakazilo 10.000 lir na mesec, če so popolnoma slepi, 6.000 lir na mesec, če njihov vid ne prekaša dvajsetin ke in 4.000 lir tistim, ki dobivajo dosmrtno nakazilo na podlagi čle na 19 zakona štev. 66 z dne 10. februarja 1962. Gluhonemim, ki že dobivajo mesečno podporo, bo dajala dežela 10.000 lir podpore na mesec. Te podpore bodo izplačeva li vsaka dva meseca. Zakon bo veljal vzvratno od 1. januarja 1969 Za izvajanje zakona bodo uporabili 120 milijonov lir na leto od letos do leta 1973.
združenja italijanskih hranilnic prof. G. DelTAmore, in sicer o varčevanju v dinamični družbi, glavni ravnatelj zavoda New York Bank for Savings Alfred S. Mills o storitvah hranilnic, predsednik zavoda Deutscher Sparkassen und Giroverband L. Poullain o omejitvah za dejavnosti hranilnic in prof. A. Mauri s padovanske univerze o pospeševanju varčevanja v deželah v razvoju. Tržaško hranilnico bodo na kongresu zastopali predsednik dr. Iaut, podpredsednik dr. Puecher in glavni ravnatelj zavoda dr. Delise.
Govorili bodo o igralnicah in turizmu
Pokrajinska ustanova za turizem bo priredila v sredo dopoldne v dvorani za konference pri trgovinski zbornici posebno strokovno srečanje na temo: igralnice in politika turističnega razvoja. Otvoritveno poročilo bo imel predsednik zveze dr. A. Terpin, nato pa se bodo na govorniškem odru zvrstil; dr. G. Guidi, ki bo govoril o moralnih, pravnih in socialnih vidikih v zvezi z odprtjem igralnice v Sanremu, predsednik pokrajinske turistične ustanove iz Benetk dr. D. Roma, ki bo govoril o beneški igralnici in o njenem vplivu na razvoj turizma, prof. G. Boni-facio s tržaške univerze, ki bo podal pregled turističnega gospodarstva v naši deželi; prof. S. Bartole. prav tako s tržaške univerze bo nato orisal glavne določbe, ki urejujejo poslovanje igralnic v Franciji, Nemčiji, Avstriji in Jugoslaviji. Zadnji bo spregovoril tržaški docent prof. Paladin. in sicer o italijanski zakonodaji glede odprtja in poslovanja igralnic. Govornik bo kritično ocenil obstoje-č» določbe in prikazal potrebo po njihovi ustrezni reformi. Sledila bo razprava.
OTVORITEV TREH RAZSTAV
Včeraj proti večeru so v galeriji vLa Cappellau v Ul. Franca 17 odprli razstavo del modernega likovnika Franca Costalonge. Ne gre za razstavo slikarskih del v klasičnem smislu, pač pa za tako imenovane kromokinetične predmete v funkciji estetike, pač v smislu tega, kar Umbro Apollonio pravi v katalogu. ko predstavlja Franca Co-
za razstavo del, v katerih se je razbohotila slikarjeva fantazija z določeno motiviko. Prof. Guido Antoni je razobesil na ogled okoli 70 slik. Poleg umetnin pa vidimo v paviljonu tudi modele ameriških vesoljskih ladij, pač v zvezi z naslovom razstave. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi ameriški konzul v Trstu direktorja tržaške vele-
stalongo da «slika je lahko sešte i sejemske ustanove odv. dr. Sloco
vek oziroma organizem podob: sli ke so namreč sestavljive in razstavljive v okviru analognih podob«
Franco Costalonga je Benečan, ki že več let poučuje na beneškem umetnostnem zavodu. Pred nekaj leti se je opredelil za tako imenovano industrijsko risanje in se ukvarja prvenstveno z načrtovanjem modernih pohištev, lestencev itd. m spada v Skupino sedmih, torej v študijsko skupino, ki je povezana z organizacijo Sincron Doslej je razstavljal v mnogih krajih po Italiji, pa tudi v inozemstvu.
Točno opoldne je bila v enem izmed paviljonov tržaškega velesejma otvoritev razstave tržaškega slikarja in konservatorja prof. Guida Antonija. Na vhodu v velesejem vidimo velik napis «človek na Luni«. že naslov nam pove, da gre
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODKRITA MEDNARODNA TOLPA AVTOMOBILSKIH TATOV
Kradli so avtomobile in jih prodajali na vzhodu
Na sled so ji prišli po drzni kraji v zlatarni «Marzari» - Kopica lažnih imen
Drzna tatvina v tržaški zlatarni bo opravljal predsedniške posle «Marzari» je v nekaj mesecih pre- podpredsednik Navalgiuliano dr, iskave pripeljala tržaško in reško1 M. Benussi.
policijo do odkritja mednarodne i	----------
tolpe avtomobilskih tatov. Organi-1 zacijo sestavlja več nemških in i arabskih specialistov, ki po zahod- j noevropskih državah kradejo avto- ■ mebile, jih nato s pomočjo lažnih j dokumnetov prepeljejo na Srednji i vzhod, kjer jih prodajajo pred-'
Obrtniška razstava na velesejmu’
Deželna ustanova za razvoj obrt-
mednarodno avtobusno progo Bratislava - Dunaj - Videm - Lignano so prevzela podjetja Ferrari iz Vidma. Mikes z Dunaja in CSAD iz Bratislave. Avtobusi bodo začeli voziti na tej progi 31. maja in bodo vozili do 15. septembra po dvakrat na teden. Otvoritvena ceremonija, ki se je bo skupaj z najvišjimi oblastmi udeležil tudi podtajnik ministrstva za prevoze sen.
vsem v Turčijo, a tudi v Romu- j niških dejavnosti ECA bo priredila1 Sammartino, bo ob 10. uri v krož
nijo in Bolgarijo. Do odkritja tol-1 v okviru letošnjega tržaškega ve pe so prišli agenti tržaškega lete-! lese.jma, ki je na sporedu od 15. čega oddelka s pomočjo reškega do 29. junija, posebno razstavo »kriminalnega oddelka« po pot.r- obrtniških izdelkov domačega iz-pežljivem iskanju sledi na osnovi j vora. Razstave se lahko udeležijo edinega razpoložljivega	podatka, domači proizvajalci, katerim	bo
Mednarodni kongres hranilnic
Pod pokroviteljstvom predsednika republike bo v Rimu od 6. do 8. t. m. 9. mednarodni kongres hranilnic, ki ga organizirata Mednarodni inštitut za hranilnice in Italijansko združenje hranilnic. Kongresa se bo udeležilo okoli 1800 delegatov in strokovnjakov iz tridesetih držav. Med drugimi bodo na kongresu govorili predsednik
V počastitev 50-letnice Zveze komunistov Jugoslavije, sindikatov, SKOJ in 25-letnice ustanovitve prvih prekomorskih tankovskih enot NOVJ prirejamo
PARTIZANSKO
SREČANJE
V SEŽANI, U. maja 1969
ob 10.30 (Kolodvorski trg)
Slavnostni govor bo imel dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
Pri kulturnem programu bodo sodelovali združeni pevski zbori iz Kopra, Divače-Sežane. Dutovelj, Štanjela in Trebč, godba na pihala iz Divače in recitatorji.
Po zborovanju bodo nekdanjim borcem tankistom preko-niorcem in svojcem padlih borcev podelili spominsko knjigo «Tankisti prekomorci«, avtorja Mano.jla Babiča in Miroslava Luštka (zgradba skupščine občine Sežana).
Po kosilu bodo priredili tovariško srečanje nekdanjih borcev tankistov.
Pričakujejo, da se bodo partizanskega srečanja udeležili tankisti prekomorci iz Slovenije. Istre, bližnjih krajev Hr-vatske, zamejstva (Trst. Gorica, Tržič, itd.) in delegacije od drugod.
Nekdanjim tankistom preko-morcem so bila poslana osebna vabila. Ce pa kdo vabila ni dobil zaradi nepopolnih naslovov — prosimo naj se partizanskega srečanja udeleži na podlagi te objave.
Pripravljalni odbor tankistov prekomoreev, pri obč. odboru ZZB NOV Sežana
da so bili tatovi v zlatarni »tujci«.
Ni se znano, če so člani tolpe, ki jih ima sedaj tržaška policija za zapahi, materialno izvedli tudi drzno krajo v zlatarni »Marzari«, toda preveč je okoliščin, ki to potrjujejo.
Aretacije je izvedla reška policija v Opatiji in gre za 47-letnega Oestringerja Hansa iž Manheima in Avstrijca Franza Stefana z Dunaja, oziroma »Baumgardnerja Hansa« in »Rhum -Fhum Ericha Tomasa«. -Oba sta se namreč predstavljala in legitimirala s pomočjo lažnih dokumentov z več imeni in je njuna prava istovetnost še vedno zagonetna.
Franz Stefan je v bistvu izhodišče zelo zapletene zgodbe, ki se je pričela v Trstu istega dne, ko je šest moških oropalo zlatarno Marzari. Agenti javne varnosti, ki so začeli iskati sled za tatovi so izvedeli, da je prav tistega dne neki Nemec (policisti so že tedaj sumili. da so tatovi Nemci) iz Aind-ligena zaprosil za sobo v hotelu «Milano» v Ul. Geppa. Uradniku v recepciji je pokazal potni list z imenom Fhum Stefan. Nekaj ur pozneje (torej neposredno pred ropom) je bil Fhum v Ul. Canalpic-colo 2 pri garaži «Franco», kjer je najel avto, s katerim je še 'istega večera izginil. Fhum (imenovali ga bomo tako. čeprav je njegovo ((pravo« ime Franz) je od 16. do 26. februarja, ko je bila izvedena kraja v zlatarni «Marzari», stanoval v hotelu »Peru« v sobi z nekim Arabcem iz Kaira, Joussefom El Es klani jem.
Ker je Fhum izginil, je tržaška policija zaprosila za pomoč Interpol. Ta je nekaj dni pozneje sporočil, da je El Esklani njim »znana« oseba: 1. marca je policistom uspelo El Esklanija aretirati. Kljub dolgotrajnemu zasliševanju ni hotel Arabec priznati stikov s Fhu-mom Stefanom, prišlo pa je na dan, da vzdržuje stike z nekim Nemcem v Opatiji. El Esklani je bil nato izgnan iz države v Jugo slavijo, medtem ko je avstrijska policija sporočila, da je Fhum Stefan lažno ime.
Sploh pa je Fhum imel več imen, na katera je imel celo garnituro osebnih mednarodnih in drugih listin. Zato je tudi težko določiti avtorje raznih kraj po Italiji (več fiatov 125 v okolici Benetk) in šestih samokresov »Beretta 7,65» v neki tržaški trgovini z orožjem.
Prve dni je Fhiunu res uspelo zabrisati sled za seboj, toda že mesec dni kasneje so organi reške policije prišli do zaključka, da je Fhum oseba, ki je že dalj časa živela v opatijskem hotelu »Adriatic« pod lažnim imenom Vogler Alfred. Ko so agenti reške policije prišli do tega zaključka, Vog-lerja (Fhuma) ni bilo v hotelu. Vsekakor pa je dejal, da se bo vrnil. V drugem hotelu «Bonavia» pa je živel njegov sonarodnjak Beumgardner, za katerega je sodišče iz Gradca (Avstrija) zahtevalo ekstradicijo. Vse kaže, da je bil Beumgardner (oz. Oestringer) ((glava« mednarodne tolpe avtomobilskih tatov.
Na Reki .je bila tudi druga skupina Nemcev in Egipčanov, za katere ie prav tako verjetno, da so člani omenjene tolpe, a jim ne morejo do živega, ker zaenkrat ni tehtnejših dokazov in morajo policisti počakati, da bosta tička, ki ju imajo v rokah, «zapela».
Dr. G. Zmliin odstopil
Dosedanji predsednik družbe «Navalgiuliano» dr. G. Zecchin je odstopil. Razlogi za to odločitev niso znani, govori pa se, da se je strokovnjak umaknil z namenom, da bi prepustil vodstvo družbe organu, ki naj bi ga izbrala prenovljena družba. V slednjo naj bi namreč nameravala formalno stopiti tovarna Grandi Motori Trie-ste. Vprašanje se bo razčistilo na skorajšnjem občnem zboru, ki je bil sklican za 26. maj. Dotlej pa
dežela priznala vrsto ugodnosti. Prošnje za sodelovanje je treba vložiti najkasneje do 15. t. m., in sicer neposredno na vodstvo deželne ustanove, ki ima svoj sedež v Vidmu. Drevored Venezia 100.
Obisk slovaškega odposlanstva v Trstu
Danes pride v-.Trst na povabilo turistične in letoviičarske ustanove odposlanstvo slovaških, avstrijskih in italijanskih oblasti, ki se ukvarjajo s prevozi. V odposlanstvu so minister za prevoze in telekomunikacije slovaške republike dr. Štefan Sebesta, drugi ministri in vodilni funkcionarji te republike, glavni ravnatelj avstrijskega ministrstva za prevoze dr. Wild, funkcionarji italijanskega ministrstva za prevoze ter časnikarji in operaterji slovaške, avstrijske in italijanske televizije.
Navzočnost odposlanstva v naši deželi je povezana z otvoritvijo nove avtobusne prevozne siužbe med Slovaško in obalami Furlanije - Julijske krajine in s prihodi slovaških turistov. Direktno
ku inozemcev v Lignanu.
Slovaški turisti, ki bodo prihajali tri mesece in pol na naše plaže, bodo ostajali ‘po en dan tudi v našem mestu.
Turistična in letoviščarska ustanova v Trstu je hotela prikazati odposlanstvu, kaj vse bodo lahko videli slovaški turisti, ko bodo prihajali k nam. Danes bodo obiskali Miramarski grad, zgodovinski center mesta. Kras ter razne druge zanimivosti v mestu in okolici. Zvečer bodo priredili v čast gostom svečano večerjo v «Bottega del Vino« na gradu Sv. Justa.
Včeraj sta se poročila v Vremah
KARLA MATJAŽIC in
CLAUDIO BALLICORA Sorodniki, prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo in želijo obilo sreče. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Ob prvi obletnici poroke sina ZORANA PAROVELA s snaho CVETKO jima mama in papa čestitata in jima želita vse dobro v nadaljnjem skupnem življenju. Čestitkam in voščilom se pridružuje Primorski dnevnik.
MIH II1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111IIIIIII)11111111111111111111111111111111
Včeraj-danes
vich. Razstava bo odprta do 17. t. m. in med tem bodo predvajali tudi nekaj barvnih filmov s programa ameriške astronavtike.
Včeraj je bila otvoritev nove razstave tudi v znani tržaški galeriji modeme umetnosti «11 Tribbio«. Tokrat je na vrsti v tej zelo de javni galeriji grafika.
ROJSTVA, SMRTI IN PORKOE
Dne 3. maja 1969 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Stefania Ver. zegnass' vd. Menegon, 87-letna Anna Gregorat vd. Gregor!, 68-letm Antonio Grandich, 754etna Maria Mali. goj, 53-Jetni Giuseppe Benes, 69-let-na Palmi-ra Scrasoppi por. Mumelter, 57-Jetmi Carlo Coli:, 60-letni Giuseppe Tommasini, 34.1etni Mario Rapotec, 674etnl Santo Fabbro, 79-letni Anto-n'o Ma.rrhi, 77-letna Anna Marich vd. Cusehlan, 66-letn! Marco Meigaziol, 63-letni Bruno Giuseppe Rosin, 81. letni Carlo Mosetti, 90-letni Gianan-tomio C rosili a, 674etni Carlo Maratoni, 85-letni Giu-lio Greni.
OKLICI: šofer Darlo Mariottr in uradnica Lucia Dipace, mehanik Bru. no Apostoli in delavka Marinella Franceschini, podčastnik fin. straže Francesco IXana in uradnica Marian-na Conti, finančn.-' stražnik Alessan-drantonio Rodilossi in gospodinja A-driana Filippi, elektromehanik Mario Pressi in uradnica Claudia Roman, računovodja Milan Vremec in raču-novodk 'nja Marta Gombacci, šofer Silvano Chermaz in gospodinja Carla Tollon, trgovec Lucia.no Stoppa In učiteljica Renza Paiola, uradnik Paolo Leone in trg. pomočnica Nadia Renar, mehanik Antonio Deponte in trg. pomočnica Elvia Pozzecco, urni v. študent Paolo Passaglia in gospod, nja Renata Rosar, uradnik Antonio Vascotto In delavka Miranda VH-ler,
URARNA ZLATARNA
L A URENTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel .723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust.
tiskar Claudio Sch-Ulan in tlskarka Franca Mersic, mehanik Gianfranco Vascotto in trg. pomočnica Fiorella Caris, trg. pomočnik Savero Coceva-ri in uradnica Franca Marži, delavec Luigi Calzi in šivilja Laura Taueer, uradnik dr. Franco Friselli in sodnica dr. Al-essandra Bottan, tr. govski agent Nicola Mačehi fn ri. sarka Luciana Janežič, častnik letalstva Aldo Della Negra ta uradnica Daniela Pipan, pek VVaJter Pastjualis in trg. pomočnica Bruna Fontanot, podčastnik karabinjerjev Renato Gen-tile in bolničarka Maria Gelussi, u. radn.k Edgardo Jurco ta uradnica
Fiorella Di Mario, prodajalec bencina Paolo Lo Presti in trg, pomočnica Silvana Misiej, tiskar Diego Ter-tan in šivilja Alida Medeot, agent javne varnosti Michele Colucci in delavka Candelora MlceUl, delavec Giovannl Miot in frizerka Nadia Tor.
Za vašo poroko ...
«F0T0GRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 93295
Trst, Ul. Oriani, 2 (Barriera)
di, uradnik Antonio Hrovatin In trg, pomočnica Bruna Parenzan, šofer Aldo Roman In Maria Granieri, urad-, nik Guido Marin' in uradnica Gra. zieida	Rebec,	mehanik	Vinicio	Mta-
cus in delavka Severina Semenich, trg. zastopnik Alfio Doglia in gospodinja Norina Hvalic, funkcionar Irg. podjetja dr. Fabta Guerra in univ. študentka Daniella Cioli, u-radnik	Carlo Fafak in	gospodinja A-
driana	Tacco,	učitelj	Giorgio	Fag-
gioli in učiteljica Leli a Oblak, podčastnik finančne straže Berardo Pom. petti (n delavka Franca Graovac, steklar Guido Bestiacco in šivilja Maria	Teresa	Slama,	delavec.	Giu-
seppe Tommasi in delavka Llvia Licul - Letiš, pek Mario Fontanot In trg. pomočnica Silvana Ghersinich.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. D'az 2. Al la Šalute, Ul. Giuilia 1. Ficcio. la, Ul. Oriani 2. Vemari, Trg Val-maura 11.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 10. ure)
Alla Basi lica, Ul. S. Giusto 1. Cro. ce Verde, Ul, Settefontane 39. Ra-vastai, Trg L-bertš 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
BARI
CAGLIARl
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 10 36
39
85
13
43
17
36 78
37
37
5
72
83
81
42
88
3
36
53
36 58 ENALOTTO
1X2	1X1 X 2 X XII
Kvote: 12 točk — 32.646.000 lir; II točk — 168.800 Ur; 10 točk — 15.400 Ur,
Počastitev spomina sovjetskih partizanov
Ob obletnici konca II. svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom ho jutri, v ponedeljek, ob 11. uri polkovnik Nikolaj Belousov, predstavnik veleposlaništva SZ v Rimu, na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani počastil spomin padlih sovjetskih partizanov. Udeležite se!
Gledališča
Verdi
V torek ob 21. uri je na sporedu 9. koncert spomladanske simfonične sezone. Orkester gledališča Verdi bo vodil madžarski dirigent Laszlo So-mogy, ki je bil že večkrat gost v našem mestu, solistični part pa bo izvajal duo Ornella Santolipuido (klavir) in Massimo Amfitheatroff (čelo). Na sporedu bodo skladbe: Zoltan Kodaly — suita «Hary Ja-;nos», Giulio Viozzi — Koncert za duo klavir _ čelo in orkester (prva izvedba v Trstu), Brahms — Prva simfonija.
Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic.
* * *
Danes v Avditoriju ob 16.30 predstava Slataperjevega dela «Moj Kras« v dramatizaciji Furia Bordona. Jutri predstava v Gorici.
Nazionale 15.00 «Funny Girl». Barbara Streisand. Omar Sharif. (Valter Pidgeon.
Grattacielo 15.00 «Vedo nudo« Nino Manfredi, Sylva Koščina, Enrico Maria Salerno. Technicolor.
Feoice 15.00 «Krakatoa est di Gia_ va». Technicolor
Eden 15.00 ((Justine«. Romina Povver, Maria Rohm, Jack Palance, Sylva Koščina. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00, zadnja predstava ob 22.00 «Plagio». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Hitz 14.30 «L'urio dei giganti«. Jack Palance, J, Gramack. Technicolor.
Alabarda 15.00 «Exploit» (Bella sexy ... e ladra). Senta Berger, J. Fuchsberger." Colorscoipe.'
Moderno 14.00 «Uno dopo 1’altro«. Paul Stevens. Technicolor. Zadnji dan.
Fiiodrammatico 15.30 «Io la conosce-vo bene«. Film Antona Pietrange. lija. S. Sandrelli, U. Tognazzi, N. Manfredi, E. M. Salerno. Prepovedano mlad ni pod 18. letom.
Aurora 15.00 »Dove osano le aqui-le». Richard Burton. Zadnja predstava ob 21.30. Technicolor.
Cristallo 15.00 «L’oro di Mackenna«. Gregory Pečk, Omar Sharif. Super-panavision - Technicolor.
Capitol 15.00 «C’e un uomo nel letto di mamma». Doris Day. Technicolor.
Impero 15.00 «Quando muore una stella«. Tecrn'icolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 14.30 «La notte del-1’agguato«. Gregory Pečk, Eva Marie Saint. Technicolor.
Astra 16.00 «Romeo e Giulietta«. Te. chnicolor.
Ideale 14.30 «Viva v-iva Villa«. Yul Brynner, Robert Mitchum, Grazia Buccella. Cin-emascope - Technicolor.
Abbazia 14.30 »Barbarella«. J. Fonda, U. Tognazzi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA v Kulturnem domu v Trstu
Boris Mihajlovič - Mihiz
KRALJEVIČ MARKO
Danes, 4 maja 1969. ob 15.30 (ABONMA NEDELJSKI PO-POLDANSKI IN OKOLIŠKI)
Vozni red avtobusov za okoUški abonma (15.30)
(bivio)
Avtobus št. 1
Nabrežina
Avtobus št. 2 Sv. Križ Prosek Kontovel
14.40
14.45
14.55
14.55
Avtobus št. 3 Sesljan Vižovlje Mavhinje Prečnik Šempolaj Praprot Trnovca Salež
MaU Repen Briščiki
13.55
14.00
14.05
14.10
14.15
14.20
14.25
14.30
14.40
14.45
Danes, 4. maja 1969, ob 20.30 (ABONMA RED A, DIJAŠKI IN ŠPORTNI)
PREMIERSKI,
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom predstav.
CENE ZA VSE PREDSTAVE: lir 1000 in lir 500.
ZA SLAVNOSTNO PREDSTAVO »NAVADNA ZGODBA« imajo abonenti 50% popusta.
4. In 5. maja
«MAJNICA» v Dolini
Spored:
DANES, 4. maja:
ob 15.00 uri: koncert godbe na pihala
ob 17.00 uri: kulturni program:	Nastop pevskega zbora
p d V Vodnik iz Doline, folklorne skupine «Breg» iz Boršta, ki jo vodi B. Baračič ter spremlja na harmoniko Nadja Kriščak. Izvajala bo štiri plese.
Nastop tria Bordon in dueta Dario in Darko, oh 18.30 uri: prihod parterjev in parterc «na Gorico«, ob 19.00 uri: ples:	igra kvintet bratov AVSENIK do
24. ure.
PONEDELJEK, 5. maja:
Ples od 20. do 24. ure: Igra ansambel «Vandrovčki» iz Kopra.
TOREK, 6. maja:
ob 17.00 uri koncert godbe na pihala iz Brega, oh 19.00 uri: slovesno podiranje «maja»
Od 4. do 6. maja: OBČINSKA RAZSTAVA IN POKUŠNJA VIN
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi na
Večer
mandrjarske pesmi
ki bo v torek, 6. maja, ob 20. uri na sedežu komunistične partije pri Sv- Ani (na Stari Istrski cesti).
Narečna pesnica Marija Mi-jot bo s člani prosvetnega društva «Slavko Škamperle« od Sv. Ivana predstavila svojo narečno poezijo.
Vmes bodo prikazane primerne skioptične slike.
Vstop prost.
KINO NA OPČINAH
danes ob 15. uri Eastmancolor film:
I L T I G R E
Igrajo: V. Gassman, E. Parker, A. Margaret, E. Brown, G. B. 'Salerno.
K/NO «|R|S» PROSEK
danes ob 16. uri Cinemascope barvni — nepozabna zgodba — film:
C A M E L O T Igrajo:	R. Harris, Vanessa
Redgrave.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«
obvešča, da bo Jutri, v ponedeljek. 5. t.m. ob 20.30 odborova seja.
SPDT priredi spomladanski izlet na Čaven 11. maja letos.
Razstave
V	galeriji Rossoni na Korzu Italija je razstava tržaškega slikarja Ottona Grisellija, ki je doslej raz. stavljal že v številnih mestih v Italiji in v tujin . Razstava bo odprta do 10. maja.
V	občinski galeriji na Trgu Unlti
Je odprta razstava slikarjev Bressa. nuttija in Villibossija. Razstava bo odprta do 10. maja.
V	Mestni galeriji v Piranu Je raz.
stava treh mladih 1'kovnikov, kiparja Franceta Kokalja, slikarja Franclja Novinca in kiparja Moma Vukoviča. Razstava bo odprta do 13. maja.
V	galeriji ENDAS v Ul. delle Zu-decche l/c razstava jedkanic, ki jih razstavljajo Cappucc:o, Farletti, Man-dero, Martini in Steidler.
V	paviljonu dežele Furlanije . Julijske krajine na velesejmu (Morite, bello) razstava slikarja Guida An. tonija z naslovom «Clovek na Luni«. Razstava bo odprta do 17. maja,
V	galeriji »La Cappellau v Ulici Franca 17 so sinoči odprli razstavo Franca Costalonge iz Benetk. Umetnik razstavlja predmete v njihovi estetski funkciji. Razstava bo odprta do 16. maja.
Razna obvestila
Gostovanje pri Sv. Ivanu v Trstu.
Moški zbor «Mirko Fileju, mešani zbor ((Lojze Bratuž« in dramska šola iz Gorice bosta nastopila s kon. certom in oratorijem «Friderik Ba. raga« v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, danes, 4. maja ob 17. uri. Zbora in šola bodo nastopili s pestrim sporedom Vabimo k udeležbi.
* * •
V Nemškem kulturnem inštitutu
v Ud. Coroneo 15 bo v torek. 7. t.m. ob 19. uri prof. Auredlo Clacchl govoril o VVilhelnui Lehmanmi, veli. kem pesniku prirode, ki Je nedavno umrl.
ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO POČUTJE
PRIRODNA
MINERALNA VODA
EKSKLUZIVNA
ZALOGA
VEL0X
TRIESTE Via Rlsmondo 9 Tel. 761-884
Slovensko gledališče v Trstu
V sredo, 7. maja ob 20.30 v prosvetnem domu Albert Sirk v Križu
A. P. Čehov
TRI SESTRE
Drama v 4 dejanjih
V torek, dne 6. maja, ob 20.30 bo priredil Slovenski klub
KONCERT
klavičembalistke D. Slamove in flavtistov B. Čampe in M. Pahorja, ki bodo izvajali skladbe baročnih, klasičnih in sodobnih glasbenih mojstrov.
Koncert bo zaradi primernejšega prostora v mali dvorani Kulturnega doma.
Vljudno vabljeni 1	1
Mali oglasi
OD 15 DO 20-LETNO VAJENKO za
žensko šiviljo išče krojačnlca Riva — ki dela za trgovino Beltrame — Via de) Monte 8.
»CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Mlceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmeyer 4/a.
IŠČEMO SKLADIŠČNIKA z voznim dovoljenjem in prostega vojaščine. IMPORT - EXPORT, Ul. Machiavelli 12.
VAJENKE iščemo — Tovarna radijskih aparatov IRET, Ul. Petrarca 8.
VAJENKE - PRODAJALKE lt.letne
išče trgovina Orvisl giocattoli, Via PonchielK 3.
SOŽALJE
Ob nenadni izgubi drage mame, izreka dijaški svet državnega trgovskega zavoda »žiga Zois« profesorju Vladimiru Dešku, v imenu vseh dijakov, globoko sožalje
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina dn namest cvetja na grob pok. Franca Česan* so darovali: dr. Vlado Berginc
lir z,a Dijaško matico, 2000 za s® Sergija Tončiča, 2000 za Slove«*® dobrodelno društvo, 2000 za Gl***' no matico in 2000 lir za športno ""J ženje Bor, Silvana Malalan 1000 l za Dijaško matico, družini Černe > Jankovič 2000 liir za Dijaško mat® Josip Faganel 1000 lir za Dijaško F tico, Silvan Mesesnel 1000 Ur 9-jaško matico in 1000 lir za GD5!’*! matico, Amelia Pertot vd. Gh« 1000 lir za Dijaško matico, F , na delniška rdužba za medoaro* promet v likvidaciji 2500 lir rs jaško matico in 2500 lir za Glaso® matico, Valter Brus 1000 lir Fi » jaško matico, Justa in Rudi B1* 2000 lir za športno dzruženje B0*'
V	počastitev spomina ta nam#® cvetja na grob pok. Tončke Dac** so darovali: Julka Vremec 10®® L za Dijaško matico, Mario in Mar®; Daneu 2500 lir za Dijaško matico ' 2500 lir za spomenik padita pito-
nom na Opčinah, Justa Peračeva
a«
livriii ti a	11 tx 11 , dUJtd rciav'-' , ^
lir za Dijaško matico in 2500 W spomenik padlim partizanom na činah. V priznanje in pomoč mašnemu zvonarju in mežnarju ku Racmanu (Ferletov) v Bazo*’" darujeta Alojz Mohorčič 10.000 W Vinko Glavina 10.000 lir namesto napeljavo električnih zvonov. Ob P vi obletnici smrti Pinota Ladova®1 daruje Elsa Habe 1000 lir za .D'JU. ško matico. Ob obletnici smrti ® dolfa Malalana daruje družina®": no Malalan 5000 l-'r za sporne® padlim partizanom na Opčinah.
V počastitev spomina pok. sestljj. ne Marije Vitez daruje Tončka dali 1000 lir za spomenik padlim P* • tizanom na Opčinah. Namesto cvek na grob pok. Franca Cesarja daW družina Mkheiuzzi 2000 lir za SP® no združenje Bor in 2000 Fr za vensko planinsko društvo ^rst'Kj. počastitev spomina pok. Lucije j* riž vd. Sancin darujeta M>ila i® . genij Sancin 2000 Mr za Dijaško ® tico. Namesto cvetja na grob tete Vanče daruje družina Perhavca 5000 lir za Dijaško
V spomin drage tete Ane Zega
rujeta Anica in Rado Polduzzi
5*0
lir za Dijaško matico. 'V isti
nar®*1
daruje družina Rustja 2000 lir za ( jaško matico. V počastitev sP°?k|d pok. Franca Cesarja daruje ■ pj Spetič 2000 lir za Dijaško matico.^, prvi oletoici poroke sina Zon<J® jf rovela in Cvetke daruje oče 1®W za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. Cesarja daruje Gigi Hrovatin l®1" za športno združenje Bor.
Po dvomesečni zavratni nas je zapustil naš dragi
Mario Rapotec
v starosti 34 let iz Gročane & po domače Urhovi.	^
žalujoča družina javlja, pogreb iz Gročane danes ob 15
Družina RaP®^
Ob prvi žalostni obletnici
Pina Ladovanija

se ga z nespremenjeno ljub---, in tiho žalostjo spominjajo Oda, hčerki Mariuccia in vnukinje Manuela, Lauretta ib ^ rina, skupno z vsemi, ki s° imeli radi.
tu®*
Hvaležno se ga spomini* Založništvo tržaškega tiska.
ZAHVALA
se*
Prisrčno se zahvaljujemo ki so z nami sočustvovali ob >** bi naše drage
Štefanije Žvab roj. Škabar
pol'
Posebna zahvala osebju v .fil niči, zvezi borcev Sežana, * pevskemu zboru, govornikom* . j® rovalcem cvetja, noni Guštin®!«-vsem, ki so jo spremili k mu počitku.
Nečakinja “vLj, Sežana, Vel. Repen, Buenos *
4. maja 1969
ZAHVALA	j,-
Ganjeni ob Izrazih ljubezm kazane našemu dragemu
Zvonku Pipanu
se prisrčno zahvaljujemo Prj;lV ljem, znancem, podjetjem in k; so na kateri koli način ^
vali z nami.
Sorod*1 *
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na poti našo drago mamo in sestro
MARIJO VITEZ vd. GERDOL
se najiskreneje zahvaljujemo.
Sin Danilo, brata, sestri in drugo sorodstv® Trst, 4. maja 1969
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustovali z *1*' mi ob izgubi našega dragega
FRANCA CESARJA
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so n* **. teri koli način počastili spomin pokojnika ln ga spremil* 11 zadnji poti.
Trst, 4. maja 1969
žalujoči hčerki Slavka ln Vid* z družino ter drufi sorod**1
VJRJPRA V! NOV DEŽELNI ZAKON 0 LOVU
Kmetom pravico do odškodnine!
Ni mogoče vztrajati na stališču, da je divjačina «last nikogar , in da zato ni nihče dolžan povrniti škode, ki jo povzroča našim kmetom
boH° >Aoneno odpravljen in vJu upravičenega negodovanja očitne krivice v škodo kmetov, dar > !?. ^ *eta in leta? Bo ven-liakmetom, kot vsem držav-Poznana pravica, da kdor Žan pov.zroča škodo je tudi dol-zat?J° odgovarjati in jim pla-cat* odškodnino?
v	3° povzroča divjačina
turah ■ krajih na kmetijskih kul-verinl, Je Ye(lno večja, in zato je .Jv™ večJe ogorčenje kmetov ob če !!■ nemoči, ko jim nihče no-nji/^nati odškodnine. Nimajo se ben reCi," komu obračati, ker no-zak°n (čeprav jih ima naša na desettisoče) ne določa tul vomosti za to škodo in zato ne predvideva odškodnine.
«2** zakonik uvršča namreč tira,?™10 med «res nuliius«, to se men' “lastnino nikogar«. To po-,3. da ni nihče njen lastnik, niti n a!ora dosledno tudi pome-’ da je na razpolago vsem, da sd k vsak lahko polasti. V na-ji s tem pa «enotni zakon va>, • divjadi in izvrševanju lo-
razlog lovec graščak, ki pelje prijatelje na zabavo, kmet njegov hlapec, ki mora za zabavo plačati.
V zadnjih letih postaja to sta-
treba skrajno omejiti, kaj šele u-metno povečati. Drugače pomenijo n. pr. tudi deželni zakoni, ki prispevajo k stroškom za razvoj cvet-
nje v naših krajih (tudi na Gori-, ličarstva, vrtnarstva in vinograd-škem. ker se je na občnem zboru nj.štva potrato denarja. Vsekakor,
PHznava samo organiziranim torei ne vsem državlja-in v pravlco do lova na divjad kaznuje vsakogar, ki nima lov-dovoUenja in jo ulovi ali vos - **en I4 tega zakona prepo-¥«au]e pri točki h) celo kmetom “Porabo «strupenih snovi, tudi če oljenih za zaščito kultur, če lah-o«^Skoduiej° divjačini«. To je v em Pr°tislovju s členom 923 Edinega zakonika, ki postavlja , vjačino na razpolago vsakomur z vsem pravnim redom, ki pri-,lava vsakemu državljanu pravico, brani sebe in svojo lastnino, da mu mora vsak, ki mu po-J“£ca škodo tudi plačati odškod-
®tahje je torej sedaj tako: ttvi!? erd strani so lovci, ki so na stnS0 k°t se temu pravi «dobro kolit gospodje« (pomislimo le, dKo stane lovska oprema) in ki st oh nedeljah oziroma ob pro-ni Času zabavajo z lovom, trditi-’ <?a- roso dolžni nikomur nič, to ,rjy)ačina ni njihova — čeprav Uvakr dokazati, da jo kupujejo, llertJ0-.in spuščajo v naše kraje. W d-irmi je zelo veliko odvetniške’ . z!asti v vodstvu Italijan-
kn'«"	je zelo veliko odvetni-
s]t •	zlasti v vodstvu Italijan-
nrioo-Ske zveze, ki vztrajajo na j^/nnipu ((lastnine nikogar« in sploh Pripravljeni razpravljati o teriS1^11 Pravice do odškodnine at„~dej° zato vse mogoče pravne ^Kumente. ki nas pa prav gotovo če	prepričati, da je prav,
tiihfo do ntrpi škodo in mu je liuh« no6e Poravnati. Besnici na Pa je Furlansko društvo lovcev na popolnoma dru-vtu'®11 stališču in je celo pripra-tat.*6 leta 1966 predlog za nov
deželo 0 lovu> ki nai Sa izda 11858 re^ia* ki ima pri tej snovi iz-Pristojnosti.
bifa& ,£ruei strani so kmetje, last-ki zemljišč v lovskih rezervatih, star, DSS=ai° področja vseh naših ti d?;.?!11 naj bi bili dolžni redi-ti&io adino (ki jo lovci tudi spu-•hiein114 njihovih zemljiščih), ne j.Ja JO Prepovedati lovcem dosto-VilnPa svoje parcele (člen 824 ci-OerS?.^ zakonika), razen če jih ne ri ttaiJO 1.80 m visoko (v nasprotji«.!, kazenskim zakonikom, ki tjP°*«duje vsem državljanom — kolikl°vcem?! — vstop v kakor tički Tjn^cno, čeprav samo s ko-iw’.Privatno lastnino). Truditi se HradiK ,na svojih njivah ali vino-hi ai’ i katerih črpajo s trudom ^reživi-m skromna sredstva za da se fazani, zajci, 4a JSrpr in sme dobro napasejo, lovih , “odo potem lovci lahko stiij Za zabavo in se z njimi majah. 5? vese'ih družabnih večer-braniti e. smejo svojih pridelkov *dovi a 6 bi uporabljali strupene (kot ’n5eprav za zaščito pridalkov baštav?) l obrazloženo), ali če bi Kobe ia l, Pasti,_ jih čakajo hude
tamkajšnje Kmečke zveze neki član grenko pošalil, da je toliko srn, da bi jim bilo treba le še pastirja) vedno slabše. Obdelane površine so se skrčile, ker kmetje preusmerjajo svoja posestva na donosnejše tako imenovane žlahtne kulture (vinogradništvo, vrtnar stvo, cvetličarstvo) in je zato ((paše« za divjačino manj, torej se škoda ne razdeli na velike, ampak na majhne površine. Lovcev ie veliko, vsi bi se radi pohvalili z ulovom, torej uvažajo fazane. Skoraj deset let je lovska zveza prepovedala lov na srnjaka, tako da jih je sedaj, po ocenah samih lovcev, samo na malem področju tržaške pokrajine okrog tisoč.
Leta in leta trajajo napori Kmečke zveze, da bi vendar, kot je pravično in človeško, dosegla za oškodovane kmete odškodnino. Veliko je bilo posredovanja, pismenega in ustnega, pri vseh pristojnih činiteljih, od pokrajinske lovske zveze do občin, pokrajine, dežele. Do sedaj je bilo to zaman. Vtis smo celo večkrat imeli, da ni bilo na strani lovcev niti dobre volje niti dobre vere. Že pred leti smo se (oziroma smo mislili, da smo se) z lovsko zvezo dogovorili, da čeprav (po njihovem mnenju) niso dolžni plačevati odškodnine, bodo to storili, če bodo kmetje pravočasno in pošteno prijavili škodo. Toda te obljube niso držali. V letu 1966 je okrog sto kmetov prijavilo škode za približno tri milijone. Velika večina ni bila deležna niti odgovora, za redke so si pa izmislili vse mogoče izgovore. Naslednja leta je bilo prijav manj, ker so bili kmetje razočarani in so hoteli vsaj prihraniti poštne stroške.
Število divjačine v naših krajih, kjer vlagajo naši ljudje, pa tudi država in dežela s prispevki, toliko sredstev v žlahtne kulture, je
kolikor ni še rešitev problema, je treba vsaj zagotoviti kmetom odškodnino.
Priložnost je pred nami. V prihodnjih tednih bo deželni svet odobril nov deželni zakon o lovu. V tem zakonu je treba, kot je bilo že večkrat obljubljeno, priznati kmetom pravico do odškodnine. Opustiti je treba nerazumljivo in nerazsodno utemeljevanje «lastnine nikogar« in to pravico uzakoniti, kot sicer že velja v drugih državah, kjer so po zakonu za škodo po divjačini odgovorne lovske družine. Lov je vendar zabava, kmetovanje pa trdo in največkrat ne dovolj popla čano delo.
Vztrajamo na priznanju pravice, ker smo opazili v lovskih _ in tudi nekaterih krogih pri deželi željo, da bi zadevo obšli. Trdijo, da ni mo goče priznati v deželnem zakonu pravice do odškodnine, ker da bi potem vlada to razveljavila, češ da je v nasprotju s civilnim zakonikom, kjer pravi, da je divjačina ^lastnina nikogar«. Mi mislimo, da je tako pojmovanje nevzdržno v sodobni civilni družbi in upoštevajoč dejanske razmere. Ti krogi pravijo, da bi lahko ne v zakonu, pač pa v pravilniku za njegovo izvajanje (ki naj bi ga odobrili v roku šestih me secev po vstopu v veljavo zakona — toda s temi pravilniki imamo slabe izkušnje) priznali kmetom nekake prispevke. To bi pa pomenilo nekaj povsem drugega, to bi bilo darilo, ki ga nekdo nekomu pokloni, če se mu tako zdi; čeprav je tudi nekaj bolje kot popolnoma nič. Toda to bi tudi pomenilo, da se hoče do kmetov ohraniti tisti paternalistični odnos, ki je njim in na splošno kmetijstvu že toliko škodoval.
LUCIJAN VOLK
V PRIREDBI SLOVENSKEGA KLUBA
Trio Slama, Čampa, Pahor za izredni «torkov veeer»
Koncert priznanih umetnikov bo 6. t.m. v muli dvorani Kulturnega domu
Prihodnji torek, dne 6. maja 1969, bo v Slovenskem klubu izreden «torkov večer«, ki bo poleg rednih obiskovalcev že tradicionalnih klubovih prireditev privabil v malo dvorano Kulturnega doma še naše glasbeno občinstvo in sploh ljubitelje lepe glasbe.
Ta večer bo imel Slovenski klub v gosteh klavičembalistko Dino Slamovo ter flavtista Bori-
benih tekmovanjih v domovini. Čampa je redni profesor flavte na akademiji v Ljubljani in prvi flavtist v orkestru Slovenske filharmonije. Na torkovem večeru bo prof. Čampa igral na zlati flavti, ki jo je izdelal Franz Mehnert iz Stuttgarta.
Klavičembalistka Dina Slama je po diplomi iz klavirja na tržaškem konservatoriju Tartini dopolnila še študij klavičembala in
sa Čampo in Miloša Pahorja, ki se je kasneje izpopolnjevala še na bodo izvajali predvsem skladbe akademiji v Sieni pri znanem
baročnih mojstrov, posegli pa bo do z Beethovnom v klasiko ter s Hindemithom in Petrassijem v moderno in sodobno glasbo. Dovolj pester program za vse glasbene okuse.
Brez dvoma bo torkov večer zadovoljil naše občinstvo. Temu
klavičembalistu (iz šole Wande Landovske) prof. Ruggeru Cer-linu.
Flavtist Miloš Pahor, sprva gojenec šole Glasbene matice pri prof. Ferrucciu Apolloniu, je di plomiral na tržaškem konservatoriju. Nato se je izpopolnjeval
je porok flavtist Boris Čampa iz v Ljubljani pri prof. Čampi, kas-
Ljubljane, ki vam ga predstavljamo kar z motivacijo, s katero mu je bila letos 1963 podeljena nagrada iz Prešernovega sklada: «Boris Čampa je flavtist, ki uporablja izvrstno tehniko in ima poglobljen odnos do bistvenih značilnosti skladb, kar je poka-
neje pa še pri znanem flavtistu Severinu Gezzelloniju.
Dina Slama in Miloš Pahor se stavljata že nekaj let duo (flav-ta-čembalo) in sta nastopala v tej sestavi po Italiji in Jugoslaviji Omenimo naj le nastope na ljubljanski televiziji in na med-
zal na koncertih v Parizu in Ljub- narodnem muzikološkem kongre-Ijani, kjer je dobil priznanje kot su v Ljubljani, kjer sta v vraiz-
prvovrsten izvajalec na svojem instrumentu«. Čampo je umetniška pot vodila, potem ko je dokončal ljubljansko akademijo, v Pariz, kjer se je izpopolnjeval pri svetovno znanem flavtistu prof. Gastonu Crunellu in še pri drugih. Diplomiral je še na pariški «Ecole Normale de la Mu-sique» in je prejel najvišje nagrade na štirih vsedržavnih glas-
vedbi igrala skladbo dr. Danila Švare. Poleg Švare so za duo pisali še Primož Ramovš, Pavle Merku, Ubald Vrabec, Boris Pa-pandopulo in drugi.
Predstavili smo tri umetnike le z biografskimi podatki, najbolje pa se bodo tržaškemu občinstvu predstavili v torek oni sami s svojo govorico z glasbo.
T. p.
PREPOTREBNA UVODNA TELEVIZIJSKA ODDAJA O TRŽAŠKIH SLOVENCIB
ZARES DRUGAČE- 0 OBISKU V TRSTU
Slovenci v Italiji pričakujejo sedaj obljubljene oddaje o Slovencih vgoriški in videmski pokrajini in posebne oddaje o posameznih področjih iz življenja Slovencev v Italiji
■iinimmimniimiimmiminntmiiiiiiiiiiiiiiHniiiniiiiiiiim..............................iiiimiimiiiiiiiiiimuiniuniimiiiiiiiiiuimiHiiiimiiiiiui
NA KRASU, KI GA JE TREBA OHRANITI...
Verjetno je bila četrtkova dopoldanska oddaja TV Ljubljana pod gornjim naslovom najdaljša oddaja v že desetletnem obstoju slovenske televizije. Prepričani smo, da so si jo ogledali tisoči tržaških (zlasti v gornji tržaški okolici, kjer je sprejem zelo dober), goriških in beneških Slovencev, (saj smo na oddajo v našem dnevniku dvakrat opozorili) ter stotisočd Slovencev v Sloveniji tudi spričo posebnega o-pozorila v tedenski prilogi RTV ljubljanskega Dela.
Vsi smo oddajo z velikim zanimanjem pričakovali in si jo še z večjim zanimanjem ogledali. Prepričani smo, da je bilo podobno tudi v Sloveniji. Takoj moramo reči, da je bila oddaja zelo posrečena in nadvse uspela, za kar zaslužijo vso pohvalo ne le vodstvo ljubljanske TV, temveč predvsem njena požrtvovalna ekipa s pobudnikom in organizatorjem oddaje z našim novinarskim tovarišem Igorjem Grudnom na čelu. Zasluzijo seveda pohvalo tudi vsi tisti naši ljudje s Tržaškega, ki. so v oddaji sodelovali: od saležkih in dolinskih otrok in njihovih učiteljev pa do igralcev v Kulturnem domu, u-pravnice Tržaške knjigarne, ravnatelja trgovske akademije do pevcev na Proseku in vrlega, vedno mladeniškega Miloša Marca v Borštu ter slovenskega okoliškega vrtnarja in tajnika Kmečke zveze.
Najprej smo namreč slisah kako so v Saležu ponosni, da je njihovo vas omenil nesmrtni pesnik iz Nabrežine, in še nekaj podatkov o slovenskih osnovnih šo’an na Tržaškem, v proseški gostilni pa smo poslušali v veseli družbi zgodbo o strastnem kvartopircu nonotu, ki ga niti novica o nonini smrti ni mogla odtrgati od igre. Nato se je televizijska ekipa spustila v mesto, kjer smo iz pripovedovanja dr. Vla-dimira Turine zvedeli nekaj po-go Pahor razkazal gledalcem predvsem središče in predmestja Trsta, naš odgovorni urednik pa je po-
........o.................................................................
PISMO ŽUPANU IN ODBORNIKU M0CCH1JU
vedal nekaj podatkov o našem dnevniku in drugem dnevnem tisku pri nas, medtem ko je kamera posnela nekatere naše urednike med delom ter živžav v tiskarni. Sledil je obisk Brega, Doline zlasti pa Boršta, kjer je že omenjeni Miloš Marc povedal nekaj umestnih (tudi kritičnih) opazk o pro-
Nove razlastitve pri Brišcikih za smodnišaito in vojaško služnost
Pred dnevi je neki vojaški funkcionar v spremstvu neke druge osebe ponujal prizadetim kmetom sramotno nizke odkupne cene za zemljišča
Pred približno dvema letoma je okrog 1. 1930 leta eksplodirala, na hodil v civilu funkcionar vojaške srečo sicer ne vsa, vendar pa so uprave od hiše do hiše zainteresira-
nih pri razlastitvi okrog 50.000 kv.m površine za neki vojaški objekt, ter na sladek način prepričeval lastnike naj podpišejo, «da se ne protivi-jo odvzemu zemljišča, kajti čeravno bi se kdo protivil, bi mu zemljišče vseeno vzeli. (Podpisal ni samo en lastnik). In ker je šlo za vojaški objekt ni tudi nobeden imel poguma vprašati, za kakšen vojaški objekt gre.
In ker je šlo za vojaški objekt ni tudi nobeden imel poguma vprašati, za kakšen vojaški objekt gre.
Kmalu nato so se širile govorice, da nameravajo tam zgraditi smod-nišnico in da bo pol km okrog objekta «vojaška služnost« ter da bo tam prepovedano graditi, odpirali kamnolome in podobno, češ da iz varnostnih razlogov.
Še marsikateremu preživelemu vaščanu je v spominu druga «smod nišnica«, ki je bila v neposredni
* kazni. Torej še vedno je bližini vasi, in ki je nekega večera
"""<■1111111,...............
^JIAJA V ZGONIKU
Odkritje spomenika Padlim za osvoboditev
vsi ljudje in živina zapustili vas in se umaknili na varno vse tja do
■	
■ :'M -	
Žjffjjfr-:	
- ,;	
	J
	
	■/ -V
. - -č", * -	■ v.v.- ■ vCo&iš»;:'4
. tl V	1	^ i \	1
	
jSipiSŠisiiliiS;::;?':!:1!	A,
ho v nedeljo, 18. maja, velika slavnost. Dopoldne bo od-
h*	padlim za osvoboditev Iz zgoniške
HvcT14 Prireditev. Načrt za spomenik je napn	_	.	. .	.
■ .kamnoseškega podjetja Zidarič iz Šempolaja te dni postav- zika in literature pri univerzi v spomenik, ki je izdelan 1* najboljšega kraškega kamna I Ljubljani za akademsko leto 1969/70.
občine, popoldne napravil arh. Jagodic.
Repentabra.
Ce bi omenjeni funkcionar povedal, kaj mislijo zgraditi, bi gotovo le malokateri pristal na podpis. Z gospodarske plati gledano, bo to še en udarec za živino, kajti objekt bo na sredini najboljših in skoro edinih preostalih površin za pašo, ki so gotovo ene najlepših v gornji okolici. In da bo nesmisel še večji, na eni strani gradi SITADRIA dva hotela, okrog en km proč pa bo smodnišnica.
Znano je, da je občinska uprava poslala svojega zastopnika v Rini skupno z delegacijo naše dežele, da pristojnim oblastem prikažejo, kaj vse ovirajo po vsej deželi vojaške služnosti. Sestali so se celo s takratnim obrambnim ministrom Tre mellonijem. Občinski zastopnik je omenil ministru smodnišnico, dobil pa je odgovor, da bodo smodnišnico kot tako sicer gradili, kot je sklenjeno, vojaške služnosti pa da bodo skrčene na minimum.
Vsi so radovedni, za koliko se bodo skrčile in če bodo od te služnosti kaj prejeli, dokler bo obstajala.
Te dni je spet prišel isti funkcionar v spremstvu še enega (verjet no odvetnika), da bi prizadetim predložil uradno določene cene. Ko je začel s prvim, in ko so prizadeti slišali ceno, je začelo vse kričati, saj si nihče ni mislil, da si bodo upali priti na dan s tako sramotno ponudbo. Kmalu se je ta sestanek razšel, ljudje so povedali ceno, ki danes velja v neposredni bližini za podobne terene in konec.
Tako je torej ta stvar. Danes se toliko govori o tem prelepem Krasu, o njegovi zaščiti in ohranitvi, pa li pridejo vojaški funkcionarji, sklenejo postaviti na tem Krasu, ki ga je treba zaščititi, vojaški objekt, za vzeto zemljo pa ti mislijo odriniti nekaj s/amotnih lire, in to tebi, kraški človek, ki si od davnih prednikov dalje krčil in rahljal kraški svet, ga ustvarjal rodovitnega, da ti je lahko rodil toliko, da si plačeval davke. Ne, nihče ne more in ne sme preko tebe, in če še nimaš moči, da bi se uprl gradnji vojaških objektov, za današnji čas še tako absurdnih, se morajo s teboj do govoriti za odkupno ceno. S teboj in nikomer drugim. In ta cena mora biti poštena do najvišje možne mere, saj tudi tako ne bo plačilo za vrednost tvoje zemlje in za tvoj trud na njej.	A. H.
Razpis natečaja za štipendije za izpopolnitev v slovenščini
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije razpisuje na podlagi jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega k londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954
NATEČAJ
za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega je-
Vsaka od navedenih štipendij znaša 9.000 din za celotno akademsko leto in se izplačuje v mesečnem znesku 900 din od oktobra 1969 do junija 1970. Štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področ ju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah.
Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo >n jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih.
Trebenci zahtevajo prepoved prevozov smeti skozi vas
Več kot 150 podpisnikov opozarja občinsko upravo na nujnost preusmeritve prevozov na cesto od Banov do smetišča
Vprašanje mestnega smetišča v Trebčah prihaja spet v ospredje, kljub temu, da so Trebenci že v preteklosti postavili z določeno o-strino nekatere zahteve. Zdi se, da so občinski možje nekoliko gluhi za zahteve prebivalstva te naše k raške vasi ter še posebej za tiste, ki jih postavljajo prebivalci vzdolž ceste, kjer vsak dan brnijo motorji tovornjakov mestne čistoče, ki dovažajo smeti iz mesta.
Trebenci so se naveličali moledovanja ter so sklenili, da bodo skušali uveljaviti svoje pravice na drastičen način. Tržaškemu županu in odborniku Mocchiju so na pobudo prebivalcev vzdolž ceste, kjer tovornjaki mestne čistoče prevažajo smeti, poslali predvčerajšnjim pismo, ki ga je podpisalo več kot 150 zainteresiranih (ti pa uživajo solidarnost vsega prebivalstva v Trebčah) in v katerem postavljajo tri osnovne zahteve.
Prva zahteva zadeva popravilo ceste, po kateri prevažajo smeti, ker je polna lukenj. V drugi točki I podpisniki pojasnjujejo, da je prevažanje smeti po omenjeni cesti
nevarno, ker je ta zelo ozka ter zato vsakršen pomembnejši promet predstavlja nevarnost za prebivalstvo, predvsem za starejše in za otroke, V tretji točki pa podpisniki zahtevajo, naj se preusmeri prevoz smeti na cesto, ki pelje od poslopja ustanove «Comissariato per
Nekolkovane prošnje, s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 20. maja 1969.
(IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllillllllimilllllllllllllimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIMlUlllllllllllUllllllllllllllllllllll
la gioventu italiana« pri Banih do smetišča. Gre za široko cesto, ki bi bila najbolj pripravna za prevoze smeti, toda zdi se, da se je občinske oblasti otepajo, ker bi podaljšala pot vozil mestne čistoče za nekaj kilometrov. Zaskrbljenost občinskih uradov bi bila upravičena, če bi ta varianta poti predstavljala zvišanje bremena za občinske finance. Objektivna resnica pa je menda nekoliko drugačna, ker vozila mestne čistoče trpijo veliko škodo, ko vozijo po cesti skozi Trebče, ki je zelo pokvarjena.
Trebenci so se naveličali čakanja. Poslali so pismo županu in odborniku Mocchiju v katerem zahtevajo korenito rešitev tega vprašanja. V primeru zavlačevanja bodo priredili demontracije, ki bodo onemogočile dovažanje smeti na smetišče.
SI.BOKI.IA
VSE ZA KINO IN POTOGRAPSKl MATERIAL t rst. Ul Mazzini 63 let 733-38)
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
ENKRATNO
NAKLJUČJE
V torek bo član Slovenskega gledališča Stane Raztresen gostoval v Ajdovščini z recita^ lom ((Slovenske balade in romance«.
Prav v Ajdovščini je Stane Raztresen točno pred 50 leti prvič nastopil na odru, ko še niti ni hodil v šolo. Sedaj se vrača v kraj svojega prvega odrskega uspeha, vmes pa je dolgih 50 let. od katerih precej več kot polovica poklicno posvečenih odrski umetnosti in posejani z vidnimi igralskimi stvaritvami.
Gotovo prijeten občutek za gledališkega igralca, ki pred 50 leti mogoče niti slutil ni, da se je v tistem trenutku začela njegova odrska pot.
nem kulturnem prostoru. Informiranje naše in vse slovenske javnosti o naših problemih v programih slovenske televizije pa je tem bolj pereče, ker italijanska televizija, kateri plačujemo Slovenci v Italiji naročnino, doslej še ni poskrbela za poseben, vsaj polurni televizijski program v slovenščini za naše kraje, kot ja to storila že pred leti za Južno Tirolsko z vsakodnevnim polurnim programom v nemščini.
K tej uvodni oddaji naj bi to; rej sledila vrsta nadaljnjih še bolj informativnih oddaj. Šele tedaj bomo upravičeno lahko rekli, da nas slovenska televizija upošteva odslej «zares drugače« kot doslej.
(Govori se, da bo ljubljanska TV četrtkovo oddajo v prihodn ero tednu ob kakšni primernejši večerni uri ponovila. Ko bosta določena dan in ura, bomo na oddajo naše čitatelje ponovno opozorili).
IZ KRIZA
Ivana Košuta ima 80 let
datkov o slovenskih višjih srednjih šolah, in gledali, kako se naši bodoči knjigovodje in trgovski izvedenci učijo tipkanja; v knjigarni pa se je Silvana Vaioppi pohvalila s kar dobro prodajo najnovejšega Rebulovega romana in drugih slovenskih knjig ter jugoslovanskih folklornih izdelkov, na terasi tiskarne našega dnevnika pa je Dra-svetnem delu pri nas, in Ricmanj, kjer smo gledali in poslušali, kako požrtvovalni domačin in pevovodja Švara vodi pevsko vajo, medtem pa je tajnik Slovenske prosvetne zveze Edvin Švab povedal nekaj podatkov o delu naših prosvetnih društev. In končno ne smemo pozabiti, da smo videli tudi neko o-smico ter hkrati zvedeli za njeno zgodovino in vzrok nastanka.
Poseben poudarek je bil v oddaji upravičeno posvečen našim športnikom v združenju Bor, katerega plodno in uspešno delovanje je na kratko in jedrnato obrazložil prof. Bojan Pavletič medtem ko smo gledali neko odbojkarsko tekmo med Borom in goriško Olimpijo.
Seveda so iz tričetrturne oddaje zlasti nepoučeni gledalci odnesli lahko samo prve bežne vtise o tržaških Slovencih, vtise o rojakih, za katere je televizijski komentator ob vrnitvi čez mejo pri Fernetičih duhovito pripomnil cariniku, da ti vtisi pač «niso podvrženi carini«. Zato se nam zdi, da je bilo že v uvodu te lepe oddaje zelo u-mestno poudarjeno, da je bila oddaja komaj uvod in da še daleč ne izčrpava teme «Slovencev na Tržaškem«. Napovedane so bile hkrati nadaljnje oddaje, ki bodo obravnavale podrobneje posamezna področja iz življenja Slovencev v Italiji, zlasti pa posebne oddaje o Slovencih v pokrajinah Gorica in Videm.
Pričakujemo torej, da bo slovenska televizija začela že v prihodnjih mesecih te obljube izpolnjevati, saj bi se v prvi vrsti pri televiziji moralo v praksi izvajati že splošno priznano načelo o enot-
Ivana Košuta vd. Stefančič slavi danes, v krogu svojih dragih, lep življenjski jubilej.
«Johana Zovnova«, kot jo poznajo domačini se je rodila 4. maja 1889 v Križu pri Trstu v številni kmečki družini pri «Procjesjevih», saj jih je bilo doma kar šestna.st otrok. Ko je Johana dokončala ljudsko šolo je morala takoj poprijeti za delo, da pomaga družini. Mnogo je delala na kmetiji in dolgo let je pešačila z jerbasom na glavi v mesto, kjer je prodajala razne pridelke in mleko. Po poroki z domačinom Ivanom Štefančičem se njeno življenje ni nič spremenilo. Delati je morala za svojo novo družino, saj je v zakonu povila kar devet otrok, od katerih je še pet živih. Za časa prve svetovne vojne je bila Johana zelo prizadeta, granata je porušila njeno hišo ter ubila tri mlade otročiče, ona sama pa je bila hudo ranjena in nosj posledice še dandanes.
Kot zavedna Slovenka je vzgojila svoje otroke v poštene, delavne in zavedne Slovenoe. Cela družina je po svojih močeh sodelovala za časa narodnoosvobodilne borbe. Trije sinovi so se borili v partizanskih vrstah. Sin Ladislav, ki je bil v I. kraškem bataljonu. Je padel v borbi proti Nemcem že leta 1943.
Voščilom otrok, vnukov, sorodnikov in vseh vaščanov pri katerih je Johana zelo priljubljena, se pridružujejo tudi mi in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
M. M.
V okviru edinstvenega izbora vrhunskih dosežkov slovenske književnosti
NAŠA BESEDA
KAKO NAPREDUJE GRADNJA
* >1
21 eoNii
AVTOCESTE DO RENETK
je izšlo še izbrano delo
SLAVKA GRUMA
(1 knjiga)
JANEZA TRDINE <s knjiga)
Uiailta ItHiigatna
TRST IJI. »v Frančiška 20. tri 6I.7M2
Slika prikazuje današnje stanje 4,5 milijarde lir, po novi varian- primerih je avtomobilistom zmanj-
—	-	kalo goriva, v 755 primerih je od-
na avtocesti Trst - Videm - Benetke, na 83,9 km ceste se že odvija reden promet (55,5 odsto celotne dolžine), 45,9 km od Porto-gruara do Mester (63,3 od sto) je v gradnji, na odseku 6,6 km med Moščenicami in Sesljanom pa se pravkar gradi drugo cestišče. Po poročilu upravnega sveta na nedavnem občnem zboru družbe «Au-tovle Venete«, ki gradi novo prometno zvezo, naj bi bila ta v celoti izročena prometu še v tem letu. Poglavje zase pa ostane obvoz pri Mestrah, ki ga bo menda gradila neka druga družba, medtem ko bo «Autovie Venete« prevzela gradnjo novega odseka avtoceste med Pordenonom in Por-togruarom. Za obvoz pri Mestrah so svoj čas predvidevali Izdatek
ti pa bo gradnja tega odseka zahtevala kar 12 milijard.
Po avtocesti, ki je odprta za promet, je lani potovalo poprečno po 8.599 vozil na dan. Nezgod so našteli 117. takih, pri katerih so bili tudi ranjenci, pa je bilo 54. K sreči niso lani zabeležili nobene smrtne nesreče. V 35 primerih je prišlo do Incidenta zaradi tesa, ker je voznik zaspal, v 26 primerih zaradi trenutne nezbranosti voznika. v 20 zaradi okvare na pnevmatikah, v 6 primerih zaradi dežja, megle in drugih vremenskih neprilik itd.
Tehnična služba je morala prihiteti 3,787-krat na pomoč; v 898
ivoiu guuvo) v	jo uu"
povedal motor, v 722 primerih hladilna naprava itd.
Ob avtocesti bo stalo 12 bencinskih črpalk, od tega 6 AGIP, 2 To-tal, ter po ena ESSO, Gulf, Shell in BP.
Za potrebe gradnje avtoceste, za postavitev podobnih naprav in podobno, je družba ((Autovie Venete« tudi lani odkupila od lastnikov veliko zemljišč. Poprečna cena za kvadratni meter odkupljene površine pa je znašala 341 lir. Glede poslovanja je družba kar zadovoljna, saj je število vozil na avto cesti veča znatno hitreje kakor so prvotn opredvidevali. Da bi si o-lajšala administrativno delo, je družba za prihodnje leto najela sodoben elektronski računalnik.
LEPŠI IN BOLJ KOMPLETEN BO VAŠ AVTOMO B I L
s prelepimi kvalitetnimi pritiklinami, ki jih lahko nabavite pri:
ZANCHI
AUTOFORNITURE TRST-Ulica Coroneo 4
■	nosilci za navadne in športne čolne
■	prtljažniki znamke FAPA
■	luksuzne prevleke NOVOLAN
■	gumijaste preproge JUMBO
■	preproge tipa moquette NOVOLAN
VELIKA ZALOGA MATERIALA ZA KAROSERIJO - STEKLA VIS - PLOČEVINASTI DEU itd. itd.
NEDELJA, 4. MAJA 1969
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Kmetijska '.ddaja; 9.00 Nabožna oddaja; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu;
11.15	Z. Tavčar: «Otok skrivnosti;
12.00	Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu;
15.30	Pirandello: »Lončeni vrč*;
16.35	Orkestri; 17.30 Beseda in glasba; 18.45 Operetne melodije;
20.00	Šport; 20 30 L. Rehar jeva: «Lonce flikat22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
11.00	Skladbe za godala; 11.25 Tržaški motivi; 12.15 Športni pregled; 14.00 «E1 Campanon*.
KOPER
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Skladatelj Karol Pahor;
10.00	Prenos RL; 10.30 Orkester Kaempfert; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15 00 Glasba po željah;
12.35	Zunanjepolitični pregled;
14.00	Sosedni kralj ir ljudje; 16.00 Prenos RL; 'P 45 in 19 00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL, 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.40 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt- 13 15 Program z Morandijem; 15.10 Plošča za poletje; 15 40 Popoldne z Mino;
17.00	Polčas nogometne tekme;
18.00	Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21 10 Športna nedelja; 21.25 Pianist M. Campanella; 22.20 Zbori z vsega sveta. \
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske, 9.35 Veliki variete; 1100 TV pogovori; 13.00 Kvizi narobe:	13.35 Juke box;
14 30 Teden aktualnosti; 15.03 Glasbeni dnevnik; 16.30 Športna nedelja; 17.00 Preizkušajo se diletanti; 18.45 in 20.01 Program za konec nedelje; 20.45 Sopranistka G. Arangi in tenorist Lauri Volpi;
21.30	Znane sodne pomote; 22.45 Francoske nove plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek: 12.20 Mozartove sonate; 14.00 Irska folklorna glasba: 14.10 Clevelandski simf. orkester, 15.30 Pirandellova «Prijateljica žen»; 17.45 V diskoteki; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20 30 Razprava: Doktrina Brežnjeva: 21.00 Klub poslušalcev.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Bartokov kvartet štev. 3; 10.20 Lo-catelli, Tartini, Bellini; 12.00 Sopranistki C. Muzio in M. Olivero: 13.05 Tenorist P Monteanu; 13.30 Klavirske skladbe.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... — S. Guček: Doživeli smo svobodo; 10.30 Pesmi borbe: 10.45 Nasi poslušalci čestitajo 13 15 Zabavna glasila; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ansambl’ domačih viž; 14.05 Zabavna glasba: 14.30 S. Rozman: Zgodba Ivana Trnovška — humoreska; 15.05 «Glasba ne nožna meja»; 16.00 A. Decaux: «Rosen-Herga ne smeta umreti», 17.05 Športno popoldne; 19 00 Lahko noč, otroci!; 19 15 Glasbene razglednice; 20 00 «V nedeljo zvečer*;
22.15	Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Veliki orkestri.
ITAL TELEVIZIJA
12.00	Nabožna nddaja; 12.30 Set-tevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.On športno popoldne; 17.00 Program za mladino; 18.00 «E domenica...*, 19.00 Dnevnik; 19 10 Polčas nogometne tekme; 19 55 Šport in kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «Atti degli apostoli*; 2210 športna nedelja;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
17.00	Konjske dirke- 18.30 Za vrati Vatkana; 19.15 Simf. koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 Sette
. voci; 22.30 Madžarski film: «Ve-! lika luč».
PONEDELJEK, 5. MAJA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tambura-ški ansambel; 17.20 Frogram za mladino; 18 15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.25 Melodije; 22.00 Sopranistka O Jež; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester Casamassima; 13.45 Drobci folklore; 14.00 Schumann in Chopin.
KOPER
6.30, 7.30, 12 30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.00	Zagrebški solisti; 8.30 Pesmi;
10.00	Zbor «La genziar.ella»; 10.15 Nove plošče; 10.45 Znane popevke; 11.00 Otroški kotiček; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13:50 Športni ponedeljek; 14.00 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Operetna glasba; 17.00 Od opero do opere;
18.00	in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel Dee; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Večerni koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7 00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.10 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe, 11.30 Sopranistka P. Alarie; 12.05 Kon trapunkt; 14 45 in 15.1C Plošča za poletje; 15.45 Glasbena mavrica; 16.35 Melodije; 17.05 Program za mladino; 19 3C Luna park; 20.15 Zmenek petih; 21.00 Koncert.
II.	PROGRAM
7	30, 8.30, 13 30 14.30, 19.30 Po-
ročila; 8.40 Plošča za poletje; 50.93 Fitzgeraldovo življenje; 10.40 Izbrane pesmi; 11.10 Srečanje s Schubertom; 13.00 Tedenski šport ni pregled; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta: 15.35 Znanstvena oddaja; 16.35 Glasbena enciklopedija:	17.35	Enotni razred;
19.00	Plošče; 20.01 Glasba po željah; 21.10 Glasbeno govorni spored; 22.10 Kvizi narobe.
III.	PROGRAM
10.00 Clementi in Beethoven;
10.45	Prokofjev, Simi štev. 5;
11.30	Od gotike do baroka; 12.20 Madrigali; 13.00 Schubert in Brahms; 14.30 Bergove skladbe;
15.30	Scarlatti:	«La dirindinas;
Maderna: «Hyperion»; 16.25 Komorna glasba; 17.20 Francoščina;
18.15	Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.20 M. T. Valeti: «Nato spaventato*.
FILODIFUZIJA
8	00 Začetto koncert; 10.20 Mo zartove vftmnsKc sonate; 11.00 Rossini, Paganini, Dvorak; 11.55 Španske folklorne peemi; ■* 12;M) Izraelski f ilharmooičttt -j orkester;
13.30	Antologija interpretov.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00 13.00 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Tek sna vzgoja; 7.45 Inform. od dija; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 »Cicibanov svet* 9.30 Paleta zvokov; 10 15 Pri vas doma; 12.10 Pianist ka D. Tomšič Srebotnjakova; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Pihalni orkestri' 13 30 Priporočajo vam...; 14 05 Lepe melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15 40 Zborov ska glasba; 16 00 Vsak dan za vas, 17 05 Iz Corneliusove opere »Bagdadski brivec*, 18 00 Aktual nosli; 18.15 »Signali*; 18.35 Mia dinska »Interna 469». 19.15 Ansam bel V. Petriča; 20 00 Simfonični koncert — v odmoru «Kulturne diagonale*; 22 15 Jazz, 23.05 S. Gregorčič: Pesmi; 23.15 Pevci za bavne glasbe
ITAL. TELEVIZIJA
10 30, 11 30. 15.00 Šola; 12.30 Francoščina; 13 00 Poljudna zna nost; 13.30 Dnevnik, 17.00 Gioca gio- 17.30 Dnevnik; 17.45 Pro gram za mladino; 18 45 Knjižne norpsti; 19 15 Jezikovo' pogovori;
19.45	Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.04 Film »Scarpe groš se* (z Nazzarijem); 22.45 Četrt ure z Nomadi; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19 00 Angleščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Gospodarska panorama; 22.15 Simf. koncert.
Goriško-beneški dnevnik
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Občinski uslužbenci naj ne nalepljajo lepakov za poveličevanje fašizma
Naročili so izdelavo načrtov za pokriti bazen na Rojcah, ki bo stal 200 milijonov
V petek zvečer je bila prva delovna seja občinskega sveta v Gorici po zaključku krize, ki je za dva meseca paralizirala normalno upravno poslovanje. V odsotnosti župana Martine je vodil sejo podžupan Candussl.
Na samem začetku so razpravljali o raznih interpelacijah. Tako je svetovalec Piani (KD) želel vedeti kakšni so roki in kdaj se lahko računa, da bodo uredili organski pravilnik za, občinske uslužbence. Podžupan Candussl je odgovoril, da se bo občinski odbor kar se tega tiče držal sprejetih obvez in uredil vso zadevo v teku meseca junija.
Svetovalec dr. Battello (KPI) je omenil, da so občinski uslužbenci za lepake nalepili na oglasnih prostorih tudi lepake, ki poveličujejo Mussolinija In njegov fašizem ter je predlagal, naj bi občinska uprava odklonila izstavljanje lepakov, ki poveličujejo fašizem. Dobil je odgovor, da se kaj takega ne more ukreniti, ker Imajo v demokratičnem režimu vsi ki plačajo predpisane pristojbine pravico do te občinske službe.
Neki desničarski svetovalec je o-čital občinski upravi «da se ni spomnila tistih, ki so končali v fojbah sedaj, ko je minilo 25 let od tistih dogodkov«. Dobil je odgovor, da se občinska uprava spominja vseh umrlih in padlih in da je tudi za tiste položila venec na glavnem mestnem pokopališču in ob spomenikih.
Po tem prvem delu so prešli na upravne argumente, ki so ostali nerešeni še iz dnevnih redov za se;e od lanskega leta. V občinsko komisilo za seznam tistih, ki co potrebni zdravniške pomoči so ■menovali z večino glasov Dona Fiazzo. v komisijo za pokrajinske spomenike pa odbornika De Simona. Na predlog odbornika Aga-tija so odobrili zahtevo do vladnem prispevku za gledališke predstave v Gorici. Dr. Cian (KD) je v zvezi z novimi imenovanji priporočal, naj bi v bodoče občinski
m iiiniiiiiii minil iiiiMiiiimiimimniiiiimif iiiiiim
predstavniki podali pred odstopom poročilo o svojem delu.
Odbornik Fantini je predlagal podaljšanje najemne pogodbe za bivši sedež INAM v Ul. Leopardi, za policijsko kasarno v Ul. S. Chia-ra za licej v Ul. XX. septembra in za stanovanje v Ul. IX. agosto št. 8; vse predloge so soglasno odobrili.
Odbornik Lupieri je predlagal Izdelavo načrtov za pokrit plavalni bazen na Rojcah, ki naj bi stal 200 milijonov lir; načrt so odobrili s priporočilom, naj bi mu dodali tudi prhe. Odkupili bodo tudi del Berntove hiše v Ul. Bombi za njeno reditev, ter so odobri-1: prodajo 2000 kv m zemljišča na Piloščah podjetju Markt, ki bo tam postavilo tovarno za sintetične izdelke.
Po tem delu so prenesli razpravo na predlog, da bi občina vztrajala na svojem stališču proti sklepu kontrolnega odbora, ki je razveljavil občinski sklep št. 136 od 14. februarja letos. Gre za spor z INA, ki je pri dodelitvi posojila občini postavila take pogoje, ki paralizirajo delo občinske uprave. Določili so tudi dva pravna zastopnika od v. Zuccallija in odv. Porzia ter sklenili naj se sklep takoj izvaja. Sklep so sprejeli soglasno in prav tako tudi drugega, ki se tiče najetja posojila 177 milijonov lir pri mestni hranilnici za izvedbo raznih javnih del, k; ga je pravtako zavrnil pokrajinski kontrolni odbor.
Sledila je tajna seja, na kateri so obravnavali nekatere zadeve občinskih uslužbencev.
V NOVI GORICI OD 5. DO 12. MAJA
Mednarodna didaktična razstava šolstva treh sosednjih dežel
V okviru razstave, ki bo prikazala predmetno učenje v osnovni šoli, bodo prikazali tudi način pouka v dvojezičnih šolah za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji
V avli skupščinske palače v Novi Gorici bodo v ponedeljek ob 11. uri odprli mednarodno didaktično razstavo. Gre za novo prireditev, ki naj predstavi pouk v osnovnih šolah treh sosednjih dežel: Jugoslavije, Italije in Avstrije. Pobuda za takšne manifestacije je nastala na osnovi zelo uspešnega sodelovanja med osemletko v Bovcu in nekaterimi šolami na sosednjem področju Furlanije. Prva razstava je bila od 20. do 28. novembra lani v Vidmu, tretja prireditev te vrste pa bo prihodnje leto v Celovcu.
Medtem ko so lani predstavili samo šolske učbenike, bodo na razstavi v Novi Gorici prikazali izdelke otrok in učiteljev, oziroma predmetnih učiteljev in profesorjev, ki
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
Z OBČNEGA ZBORA PODPORNEGA DRUŠTVA
Društvo zbira sredstva za pomoč šolski mladini in zavodom
Vsi tisti, ki so brez dohodkov, naj si uredijo vse potrebno za dosego socialne pokojnine - Potrditev dosedanjega odbora in zvišanje članarine
Preteklo sredo zvečer je bil redni letni občni zbor Podpornega društva za Goriško. Zbor je bil v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici ter je bila tudi tokrat njegova značilnost pičla udeležba članov, ki se očividno premalo zanimajo za delovanje društva odnosno njegovega odbora.
Po prečitanju zapisnika prejšnjega občnega zbora, ki ga je preči-tala tajnica Smetova, je podala predsednica društva gospa Marija Bogatajeva poročilo o delovanju v lanskem letu in o sedanjem stanju v društvu.
Tudi lani je društvo pomagalo s
*/	•*■**£-•C£».’.**->*.-T
X
JUG. TELEVIZIJA OD 5. D« ltl.-V.-UJti!)
NEDELJA 4. maja
0.25. 20.00, 22 05 Poročila; 9.30 Po domače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Andersenova pravljica. 12.10 TV kažipot, 12.55 Državne prvenstvo v boksu; 14.25 in 15.40 Motokros v Zaboku; 15 15 ‘Šah: 16.45 Rim konjske dirke;
18.19	Kockar z Mississippija — f.<m: 19 45 Ckcak; 20.30 3—2—1; 20.55 Humor oddaja; 21.20 Videofon; 2135 Šrjortni pregled; 22.20 R. -komet Lokomotiva Beograd.
PONEDELJEK, 5. maja 20.00, 23 00 Poročila, 9.35, 14.45 TV v šoli, 10 30. 15.40 Ruščina; 11.60 Splošna izobrazba. 16.10 Angleščina; 17 50 Velika doktorska pravljica; 18 05 Po Sloveniji; 18 30 Premajhno znanje za veliko odgovornost; 18.50 Goda'a v ritmu;
19.20	Dovolj je spomina me pesmi poki; 19.40 Cikcak; 20.40 3-2—1: 20.45 S. Groshovviak' Fantje; 22.35 B. Arnič: Kantata.
TOREK, 6. maja 20 00, 22.55 Poročila. 9.35, 14.45 TV v soli: 10 30, 15.40 Angleščina: 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina' 17 45 Risanka; 18.00 Ostržek — film, iS.zli Obrežje; 18 4!) Slovenski oktet; 19.05 Vaje civilne zaščite; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1, 20.35 Dnevnik žene v be-le*n — film; 22 25 Baletne miniature.
SREDA, 7. maja
20 00. 22.20 Poročila; 9.3o TV v šoli' 17.45 Primožev dnevnik; 18.30 Ln frangais; 18.45 Higiena živil;
19.05 Gospodinjski pripomočki; 19.15 Balada o komandantovem kanarčku; 19 45 TV prospekt; 20.30 3—2 r; 20.35 S Mrozek. Čarob na noč; 21.20 Človek s kamero.
ČETRTEK, 8. maja
20 00, 22.50 Poročila 9 35 TV v šoli: 10.30 Nemščina: 11.00 An gleščina; 14 30 Tenis za Davisov poka! 17 45 Tiktak: Zrcalce; 18.00 C M von Weber; '8.15 Po Slove mji '.8.45 Turobna jesen — film; 19.45 Cikcak 20.30 3-2—1; 20.35 A Marodič' Zapestnica; 21.15 Kulturne digonale; 22 00 Wojeck — f:im.
PETEK, ti. maja
20.00, 23 35 Poročila, 9.35 TV v šoli. 1100 Francoščina' 14.30 Te nis za Davisov pokal; 17.55 Dogo divščine Marsa Piegusa — film, 18.25 Baletna oddaja; 18.55 Oblet niča zmage; 19.25 Naš globus; 19.45 za boljši jezik 19 50 Cikcak; 20.30 3—2—1' 20.35 Nevidni bata 'jon — slov film; 22.05 Posnetek Toiza TV ZagTeb
SOBOTA, 10. maja
20.00, 23.00 Poročila. 9.3o TV v 14.30 Tenis za Davisov po 16 00 Prenos športnega do godka; 17.45 Slovenski inštrumen talni kvintet, 18.15 Mladinska 19.15 Jugoslovanska revolu - film; 19 45 Ckcak; 20.30 1;	20	35 Zabavno glasbena
oddaja; 21.35 Rezervirano za smeh 2150 Maščevale* — film; 22 40 TV kažipot
šoli
Kal
igra
cija
3-2
Težave zbora «Kras»
in odgovor na neki očitek
Ko srno v soboto 12. aprila peli na večeru slovenske pesmi v Kulturnem domu v Trstu, nas je mučno spreletelo, ko smo se spomnili usode našega zbora. Ali je bil to naš zadnji nastop?
Pred nekaj dnevi je minilo 18 let odkar je zbor začel z rednimi vajami. Kot nagrado temu jubileju so nam orožniki prepovedali vaditi v sobi, ki je tik gostilne, ker po pravilih mora imeti soba poseben vhod. Praktično se to pravi, da smo na cesti.
Že sam začetek tega zbora je bil povezan s težavami, ker nismo ime.i prostora za vaje. Začeli srno v Dolu v neki hiši, kjer smo imeli nekaj vaj. Nato smo nadaljevali v zapuščeni hiši pri Vižintinih, kjer smo vztrajali nekaj let, pozimi brez kurjave. Od tam smo šli na Poljane, vadili smo v kuhinji. Ko smo začeli z vajo se je družina umaknila, da smo imeli dovolj prostora. Tu smo bili več let. Nato smo se preselili spet v Dol in sicer Pal-sišče. In končno smo prišli spet na Poljane. Zdaj pa ne vidimo nobenega izhoda iz te zagate. 18 let ni malo. Ta zobr je najstarejši na Goriškem.
Pridno smo vadili, sodelovali smo pri različnih nastopih, imeli smo več samostojnih koncertov v Gorici, Doberdobu itd. Snemali smo 7-krat na radiu v Trstu, 3-krat na radiu v Kopru.
Bili smo mladi fantje, med tem časom smo se skoraj vsi poročili. Imamo otroke, ti otroci doraščajo. Vprašujejo po športnih igrah, ko šariti, odbojki. Začeli bodo uhajati v tujo družbo.
Kaj naj jim mi nudimo, če nimamo lastnega sedeža.
Pri vsej resnosti našega položaja, pa smo se prav veselo nasmejali dvomu, ki ga izraža Bernhardt F/di v Primorskem dnevniku dne 26. 4. 1969, ko se čudi, da je na enajst prisotnih pevcev v Trstu prejel naš zbor 13 odlikovanj.
Več nagrajencev je pelo v cerkvenem zboru v Dolu že pred u-stanovitvijo zbora «Kras», to se pravi več kot 20 let.
Od enajstih pevcev, ki so nastopili v Trstu, je bilo samo deset nagrajencev, ker enajsti po pomoti ni bil nagrajen! Trije nagrajenci niso nastopili, ker so pri takem delu, ki ne pozna nedelj in praznikov. Kakor vidite, bi moralo nastopiti 14 pevcev. Potem imamo še dva druga pevca, ki sta pela pri zboru nad 10 let in sta še vedno naša zvesta poslušalca in spremljevalca na naših nastopih. Zaradi dela ne moreta posečati naših pevskih vaj. Imamo še dva pevca, ki sta bila od samega začetka v našem zboru, ker pa sta se preselila v Ronke, sta ob ustanovitvi društva «S. Kosovel* pristopila k omenjenemu zboru.
Toliko v vednost. Če pa bi omenjeni gospod imel še kakšne dvo-ne, ga prosimo naj stopi do nas, ki smo mu vedno na razpolago za ,»jasnila.
Pevski zbor «KRAS»
iz DOLA - POLJAN
podporami predvsem slovenskim vzgojnim zavodom in v izrednih primerih tudi posameznikom. Lani je umrlo 7 članov, ki so se jih prisotni spomnili z enominutnim molkom, izstopili so trije člani in eden se je izselil, pristopila pa sta dva nova člana. Tako imamo sedaj 278 članov, od tega 39 podpornih in 239 rednih. S članarino in prostovoljnimi prispevki smo nabrali 195.500 lir. od tega 91.200 lir v Gorici, 21.800 lir v Podgori, 7.200 lir v Pevmi, 7.200 lir v Sovodnjah, 12.000 lir v Števerjanu ter 33.000 lir prostovoljnih prispevkov v čitalnici v Gorici.
Lani je društvo nakazalo Dija-. *# ’ '
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Vse ljubitelje lepe pesmi vabimo, da pridejo na koncert svetovno znanega
SLOVENSKEGA OKTETA
Ki bo v petek, 16. maja ob 20.45 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13.
PRIREDILI SO GA OB PROSLAVAH 0F
Zadovoljstvo Goričanov ob izletu v Velenje
Ogled velenjskega muzeja - Srečanja z nekdanjimi soborci
Na praznik obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte je šlo na osrednjo proslavo v Velenje precej ljudi z Goriškega. Na pobudo Slovenske kulturno gospodarske zveze in številnih bivših partizanov so odpotovali na štajersko trije polni avtobusi, v katerih so bili v glavnem bivši partizani iz mesta in s podeželja. Poleg izletnikov z avtobusi je v Velenje šlo precej lju-U z lastnimi osebnimi avtomobili izlet je zelo dobro uspe! in ljudje so bili z njim zelo zadovoljni.
Mnogi so prvič obiskali prelepo štajersko in so se čudili modernim hmeljskim nasadom v Savinjski dolini, številni ljudje z Goriškega so bili prvič v Velenju ln so občudovali popolnoma novo mesto, ki Je zraslo po vojni. V tem mestu je vse novo ln občudovanja vredno. Goriški izletniki so si ogledali muzej v gradu v Velenju. Naj povemo, da je bil grad nekdaj 'ast plemiške družine Formentini. Danes je v gradu muzej. Tam je muzej o velenjskem rudniku od po-četkov do današnjih dni, posebni oddelek je posvečen obdobju narodnoosvobodilne vojne.
V Velenju, kjer Je mrgolelo ljudi, so se mnogi naši bivši borci srečali z nekdanjimi soborci ln obudili spomine na junaške dni v težkih časih, ko so se borili v gorah in gozdovih v okviru partizanskih brigad proti domačim ln tujim nasprotnikom.
Goričani, ki so bili na Izletu, se prirediteljem zahvaljujejo za lep Izlet In sl želijo v bodočnosti še kaj podobnega. Lahko izrazimo še željo, da bi se ob priliki takih izletov olajšale razne birokratske formalnosti na državni meji.
Prošnje za učiteljska mesta
šolsko skrbništvo v Gorici sp >• roča, da je izšla ministrska okrožnica za službena mesta učiteljev
na osnovnih šolah v šolskem letu 1969-1970. Okrožnica je na vpogled na šolskem skrbništvu. Prizadeti morajo vložiti prošnje do 28. maja 1969 če niso vpisani v stalni lestvici ter do 23. septembra, če sc vpisani v njej.
Kulturni večer v Štandrežu
V okviru proslav ob 100-letnici prve čitalnice v štandrežu priredi prosvetno društvo «Oton Zupančič« na svojem sedežu na trgu v štandrežu v četrtek, 8. maja, ob 20.30 url
KULTURNI VEČER
Na programu je nastop moškega zbora Dol - Poljane. Sledi prikaz življenja v čitalnicah pred sto leti v narodnih nošah ln nastop gojencev glasbene šole lz Gorice. Na programu je tudi govor o slovenskih čitalnicah. Vabljeni.
V Gorici bo tečaj za knjižničarje
Višja intendanca za knjižnice v Benetkah bo pripravila poseben tečaj za knjižničarje pri ljudskih in šolskih knjižnicah. Tečaj se bo za čel dne 19. maja ob 17 uri v Državni knjižnici v Gorici, Ul. Ma meli 12. Tečajniki bodo imeli 20 lekcij in praktičnih vaj ter bodo zaključili s pismenim in ustnim izpitom. Po uspešnem zaključku bodo prejeli ministrsko diplomo, ki bo služila kot dokument za služ. bo pri občinskih knjižnicah, pii ljudskih in šolskih knjižnicah.
Prošnje s predpisanimi dokumenti je poslati na: Sopraintendevza di Venezia do 14. maja. Podrobnejše informacije se dobijo pri vodstvu državnje knjižnice v Gorici, Ul. Mameli 12. ■ tel. 28-02.
škemu domu v Gorici 40.000 lir, Zavodu sv. družine 30.000 lir, osnovni šoli v Ul. Randaccio 20.000 lir, starim prosilcem pa 73.000 lir podpor. Skupaj je bilo tako izdanih 165.350 lir.
Tako poročilo predsednice kot tudi blagajniško poročilo Tanje Pla-hutove so prisotni odobrili. Predsednik nadzornega odbora Franc Simčič je ugotovil, da so računi v redu in je predlagal razrešnico novemu odboru. Sledile so volitve, pri katerih so ponovno potrdili dosedanji odbor ter mu dodali še nekaj novih odbornikov.
Pri debati so ugotovili požrtvovalno delo poverjenikov pri zbiranju članarine in prispevkov, ter šo se jim zahvalili za niihov trud. Ugotovili so nadalje, da je društvo še vedno potrebno in koristno ter so odobrili sklep, da se poveča letna članarina rednih članov od dosedanjih 200 na 400 lir ter Dodpornih članov od dosedanjih 1200 na 1500 lir. To in pa prostovoljni prispevki bo društvu omogočilo še večjo pomoč zlasti šolski mladini. Seveda bi bilo potrebno pritegniti v društvo nove člane, zlasti iz mlajših krogov
V zvezi z novim pokojninskim zakonom je odbornik Marinčič govoril o potrebi, da se obvesti in pouči stare ljudi, ki so brez sredstev o možnosti, da lahko prejmejo socialno pokojnino po 12.000 lir mesečno. V zadevi naj se obrneto za vložUev prošnie na razne patronate (INČA, INAS in ACLI), ki opravijo vse formalnosti brezplačno.
se nanašajo na pouk po predmetih od prvega do osmega razreda obvezne osnovne šole. S slovenske strani bo udeleženih okrog 25 osnovnih šol s področja občin Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin, Italijo bodo zastopala šolska skrbništva iz Furlanije, Avstrijo pa ustrezni šolski organi s Koroškega. Zavoda za prosvetno - pedagoško službo iz Kopra in Murske Sobote bosta posebej prikazala pouk v dvojezičnih osnovnih šolah za italijansko oziroma madžarsko manjšino v Sloveniji. Bilo bi seveda nujno potrebno, da bi organizatorji razstave ob tem predstavili tudi slovenske osnovne šole iz Italije.
Po svečani otvoritvi razstave bodo govorili predsednik novogoriške občine, predstavnik sekretariata za šolstvo republike Slovenije ter predstavnika italijanske in avstrijske delegacije. Župan Nove Gorice Rudi Šimac bo za udeležence otvoritvene slovesnosti potem priredil sprejem v gostišču «Kekec» nad Novo Gorico.
V	torek, 6. maja bo od 14. do 17. ure dan Koroške, v sredo ob istem času pa dan Italije. O sistemu in učnem programu italijanskega obveznega šolstva bo tedaj govoril šolski nadzornik dr. Mario Candotti. Luciano Zanier bo prikazal poučni film o temi «Pouk sodobne matematike v osnovni šoli*, učiteljica Anna Maria Lorenzini pa bo obrazložila pouk v prvem razredu i-talijanske osnovne šole. Ob zaključku razstave 12. maja bodo podelili nagrade avtorjem najboljših nalog. Prispevali jih bodo slovenska vlada. Izobraževalna skupnost republike ter sekretariat za šolstvo Slovenije.
Danes diskusija v Čedadu o položaju beneških Slovencev
V	prostorih hotela «Trieste» v Čedadu bo danes, v nedeljo, 4. maja, ob 9.30 «Zborovanje za prizna-nje pravic slovenske narodne manjšine v Beneški Sloveniji in za go-spodarsko-socialni preporod Furlanije«.
Zborovanje je organizirala pokrajinska federacija KPI iz Vidma ter so nanj povabili parlamentarce, deželne svetovalce, delegacije strank in raznih združenj slovenskih in italijanskih s področja naše dežele.
Na zborovanju bodo podali poročilo o temi «Slovenska manjšina v Videmski pokrajini« in na tej osnovi bo sledila debata o problemih, za katere je bilo zborovanje sklicano.
verjanu, ki jih je s posebno ured bo izdal župan iz števerjana-
Po tej odredbi je prepovedat® parkiranje vseh vrst vozil na d85 5 strani ceste Grojna - BukHf0i. Dvor - Sovenca v smeri iz ne proti števerjanu. Prepoved je tudi parkiranje na obeh stran ceste ki pelje od Dvora preko * ga pred cekrvijo in čez GaM* konec proti Oslavju.
Odredba ima namen, da se povečanem prometu zaradi dana nje prireditve na Dvoru Prepr morebitne prometne nesreče m stoj v prometu.
Napredovanje goriškega zdravnika Lo Brutta
Primarij dermatološkega oddelka v splošni bolnišnici v Gorici dr. Mario Elio Lo Brutto, ki mu je komaj 37 let, je postal docent u-niverze v Rimu, za dermatologijo.
Novi docent je bil rojen v Gorici, doktoriral je leta 1957 v Padovi, ter je v službi v goriški bolnišnici od leta 1967, kjer se je že Izkazal kot dober zdravnik.
Sestanek o mladinskih igrali v Števerjanu
Danes, v nedeljo, ob 11. url bo na županstvu v števerjanu sestanek in razgovor glede organizacije občinskih mladinskih iger na področju števerjanske občine. K udeležbi so vabljeni vsi mladinci, ki so bili rojeni v letih od 1954 do vključno 1958 ter mladinke letnikov od 1955 do vključno 1957. Vabljeni so tudi njihovi starši.
Prometni predpisi danes za Štcvcrjan
Tudi danes so v veljavi omejitveni predpisi za parkiranje v šte-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil lili MiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiimiiiii IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIII Hlinili milini mi,
Praznik v Števerjanu
Danes, v nedeljo 4. maja, se zaključijo prvomajske prireditve prosvetnega društva «Briški grič* na Dvoru v števerjanu z naslednjim sporedom:
Ob 16. uri: tekma v briškoli (prvi dobitek živo tele);
ob 19. uri: nastop ansambla U-NION iz Ljubljane s pevkama M. Deržaj in A. Župančič do 1. ure po polnoči.
Odprta je tudi vinska razstava s pokuševalnico v kleti Tacco.
Deluje buffet z dobro jedačo in pijačo.
Na naši sliki vidimo skupino godbenikov UNION, ki bodo zabavali do pozne ure staro in mlado s svojimi poskočnicami in veselimi popevkami.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini se je od 27. aprila do 4. maja rodilo 25 otrok, umrlo je 11 oseb, poročilo se je 7 parov in 11 so jih oklicali.
ROJSTVA: DUŠAN Cossutta, Deborah Persoglia, Cinzia Polisi, Laura Ottogalli, Marco Cardillo, Paola Catalano, Mlchela Vecchiet, Daniele Cumin, Rosanna Mariines. Paolo Colja, Cristina Barbiani, Laura Ottogalli, Paolo Perco, Valenti na Peric, Claudia Sirch, Ciorgio Vit, Mascia Visintin, Vittorlo Mu-setti, Anna Turus, Luca Gardeni, Marco Piazza, Francesea Ciani, Bar. bara Fachin, Luigi Boneu in IGOR Tomšič.
SMRTI: upokojenka 66-lctna Vit 1 Antoni.
toria Bizin vd Cirese, gospodinja 82-letna Angela Šanson por Con-cina, zdravnik 76-letni Gilberto Del-neri, kurjač 57-letni Francesco Zuc-chiatti, 6-letna Cinzia Saletta, kmet 42-letni Serafino Salvini, upokojenec 75-letni Luigi Simonetti, upokojenec 70-letni Giuseppe Pirolo, 1 leto stara Tiziana Roia, upokojen ka 79-letna Regina Ressig to. Co-clig; gospodinja 63-letna Bianca De Valentino por. Malcknecht.
POROKE; pek Filadelfio Pellegri-no in delavka Allda Rizzante; cestar Amedeo Monti in gospodinja Regina Feresin; zidarski vajenec Roberto French tn delavka Anidia Furlani; mehanik Bruno Roncato in uradnica Benvenuta Acerbls; u-radnik Benito Biasutti in delavka Franca Forcisi; zdravnik Duilio Chiandussi in frizerka Dorina Mar-cuzzi.
OKLICI: uradnik Costantino Chia-niz in uradnica Eliseandra Cocean-cig; železostrugar Renato Giusto in delavka Silvana Maria Vidoz; hidravlik Alberto Rovri in tekstilna delavka Evelina Visintin; poštni sel Livio Vidoz in baristka Gabriel-la Lurgo; uradnik Dino Fabbris in uradnica Marina Gerbi; mehanik Dante Cidin in gospodinja Pierina Sbaiz; tekstilni delavec Giovanni Senic in tekstilna delavka Maria Francesea Cuzzit; uradnik Giovanni Antonio Chiessa in trgovka Gio-conda Llllana Pascutto; kamionisi Italo Tomasin in gospodinja Gio-vanna Visintin; vajenec Silvio Antonio Fabris in Ingrid Eleonora
Odložena stavka v bolnišnicah
V zvezi s sporočilom uPr^ splošne bolnišnice v Gorici sp™" čajo sindikalni predstavniki »t ničarskih uslužbencev pri CISL in UIL da je zaradi danega sestanka, ki se bo vrši* torek, 6. t. m. že napovedana s*, ka odložena. Sindikati in Priz8lj uslužbenci pričakujejo, da bo ^ sestanek pozitiven uspeh in ds do na njem dosegli vsaj uspeh glede zahtev, ki so jih ^ stavili uslužbenci.
Glasbena produkcija v soboto v Gorici
V soboto, 10. maja, ob 20.30 v dvoranici kluba «S. Gregorčič’
Gorici, Verdijev korzo 13, 9'j-j. vanje dveh gojencev Centra za 9 beno vzgojo iz Kopra. Ob sPr®.>.
Ijavi na klavir bosta mlada f.
nika pokazala svoje znanje pil nju na flavto in na klarinet-

Glasbena šola iz Gorice, pripravila to gostovanje, priP°r'tll vsem svojim gojencem, mladi"1 ^ splošno in tudi vsem drugi""1 m. biteljem glasbe, da pridejo šot mlada gosta iz Kopra. -
let«"1
CORSO. 15.15; «Nuda sotto ^ pelle«, A. Delon in M. Faiu* , francoski kinemaskopski i™ barvah, mladini pod 18. prepovedan
VERDI. 15.15; «Calma TaB^ oggi mi sposo«, L. De Francoski kinemaskope v j-MODERNISSIMO. 15.15: rino show», Walt DisO® barvna slikanica.	^(1
VITTORIA. 15.15: «Vergogna, * fosil«, L. Capolicchio in M- ^ co; francoski kinemaskops® v barvah, mladini pod 18. prepovedan.	j/i
CENTRALE. 15.15; «1 quattr° ^ Pater noster«, P. Villaggi0 Toflolo; italijanski kineh13 ski film v barvah.
TrZlC .: (# AZZURRO. 14.00: «Ammazza« ^ ti e torna solo«, F Wolff. vestern.	u'iP
PRINCIPE. 14.00: «Un pošto ^ lemo«, G. Madison in M-
vood; barvni film.	.	.rf
il “L
tc<
EXGELSIOR. 14.00: ((Poker dl gue«, D. Martin m R. 5(1, SAN MICHELE. 14 00:	,<17J C'
1’uomo che veniva dal n°r Hilton. ((Allegri vagabondi»i ho in Ohio
Nori j (utri ca

Soča (Nova Gorica); «2® več«, italijanski barvni ob 16., 18. m 20.15.	^ i
Svoboda (Šempeter): «Mož. ^ znal ljubiti«, ameriški film - ob 15., 18. in 20.^
flld’ '

Madigan«, švedski barvni ob 17. in 20.
Prvačina:	»Osamljena	.
francoski barvni tilni — 0 in 20.	j«'
Šempas: ((Sarajevski atentat jf, goslovanski barvni film "
in 20
Kanal: ((Družinske neprilike”1 Ji riški barvni film — ob 17■
1ilflf ifl
DEŽURNE LEKARN^
GORICA	je
Danes ves dan in ponoči i pt prta lekarna Vlila San Giust°> • zo Italija 244 — tel. 35-38-	'
TR2IC	^ '
Danes ves dan m ponoči Tržiču odprta lekarna «Cen Trg republike — tel. 72-341-
DEŽURNA CVETLICAH1^
Danes je v Gorici odprt* čarna Voigtlander, Ul.
3, tel. 24-33.
1 izlet v Škocjansko jan*0 ^
1, ki ga priredi SPD y n j Af
Za
pico, ki ga priredi spu y - j. H. maja, se vrši vpisovanje J ^ turu Košuti v Gorici Ul- <r Vožnja z avtobusom, ki bo f/ 6.30 s Travnika v Gorici Pr gjA * gore in Standreža, je P° .M^’ za člane ln po 1.000 lir z* °e Ostale podrobnosti pri vpis11.
IZ FILMSKEGA SVETA
Tudi v SZ so nezadovoljni s pustolovskimi filmi
iii^i!mster .notranjih zadev ukra rai r S0V'ie*;ske republike gene Jr • . ,an Golovčenko obtožuji : VJ®tslie režiserje, da prispeva l ■ k zaostrovanju ml,adinskegi iminala. ker posvečajo prevei P zornosti zločinom, nasilju ii ni®ncevarUU' General je da ,nj,mrec o tem intervju revij : ^Jeteka kultura» in rekel, d< , tretjina mladih kriminalcev l ?? sedaj zaprti v delovnih ta scih, zakrivila svoje zločine p vP“vom kriminalnih filmov n. ®naral je dejal: «Potrebni se l-i? kriminalni filmi, toda ne 7®ne vrste, ki vzbujajo strast vlubsurdnosti. tako da se zgub smisel v zmešnjavi grozot DriJi Potrebujemo filme, ki se spiilm k°t špektakl, ki so smi Dr l Pustolovski, a ki hkrat '“Jejo osebnosti, filmi z vred ki zavračajo nasilje*.
.... jfašanje nasilja se ne po . ba le z uvoženimi tujimi fil ki ’. Pja^več tudi s sovjetskimi nasil •aZej-° Preveč zanimanja ze tivoJe *n. tmajo prevelik nega eiinn vpdv na omahljive mla 't-iGeneral je še dodal: nosf6Z i °P‘satt lahkomisel in -Ls.. 'atero govore o nasilji sp ,?ri,v tilmih. Na zaslonu b naJ?ora* Prikazati zločin le ; oeinn n°in’ da zbudil gnus ir Pakaženo "uasilja' Vi,dimo pa !z
slej r ne m°re biti neprist L... vendar nam hočejo
PODO n VSUiU miSeI’ ki * Si P°ma tuja, da je smrt
Zločin' na ne.^a' da S0 najt ni nekaj normalnega*.
rej; gf. argument, ki ga sovje vnpp?rjl .obravnavajo s preve ča®0; Je pijančevanje, pra stvn’ ■ 9 ?kušata država in : zma.. počiti «demona alko žispT-i' NasPr°tno pa določeni Dorirnl obravnavajo pijančev S"0 in skoraj navdušen, mnK.m ,novem filmu si neki kertak-t0!aži žalost z vo kem j Je žena zapustila. V m drugem filmu se kazno
študent skuša potolažiti, s steklenico vina. V tretjem filmu pije’ vodko celo robot. General je rekel: «Na filmskem platnu jih vidimo, kako pijejo ob vsaki priložnosti z užitkom in ne glede na starost in na tip*.
Generalu Golovčenku pa ugaja film «Mrtva sezona*, ki pripoveduje o dogodivščinah sovjetskega vohuna Gordona Londsdaleja, ki so ga v Angliji aretirali in leta 1964 izpustili v zameno za angleškega trgovca Grevilleja Wyn-neja, obtoženega v ZSSR vohunstva. «To je pozitiven junak, ki ga mladi ljudje ne bodo kmalu pozabili*, je končal svoj intervju general Golovčenko.
* * *
V Algheru na Sardiniji bo od 1. do 7.	;:a mednarodni fe-
stival o f televiziji in pripovedništvi i ‘se ga bodo ude-
ležili tudi Jugoslovani in Francozi. V ta namen si je ogledal filmske predstave v Parizu, Beo gradu, Zagrebu in Ljubljani ravnatelj festivala Motta, sedaj pa čakajo še na uradno izbiro fil mov v obeh državah.
Za Jugoslavijo so bili izbrani naslednji filmi: «Kaja ubit ču te» Vatroslava Mimice po romanu Franca Vodopivca; «Sveti pesak* Miroslava Antiča po povesti Pe tara Latinoviča; «Breza» Anteja Babaje po romanu Tomislava Pinterja in «Sedmina» Matjaža Klopčiča po romanu Bena Zu pančiča.
Za Francijo pa so bili izbrani naslednji filmi: «Phedre» (Pier re Jourdan), «AdoIphe, ou 1’age tendre* (Bernard Michel), «L’A raignee d’eau» (J. D. Verhaeghe), «Le temps de vivre*, (Bernard Paul) in «L’čte» (Marcel Hano-uin).
Na sliki vidimo 19-letno Lindo Gowers, hčerko mlinarja iz angleške vasi Welling, ki so jo proglasili za «miss» mesta Orpington. Kot nagrado je dobila brezplačno potovanje v Pariz, kamor jo je spremljal 23-letni sin milijardaria, lastnika potovalne agencije, E. Drewery, ki se je med vožnjo zaljubil vanjo in se z njo poročil.
KRIŽANKA
(T25	2	3	i	S	6	7	u	8	r25	10	11	12	r5
vT								15					
r~						W~	18						
20					21			27		23			
7L				26					26			I	
27			28			m		29				30	31
	□	32				33	34				36		
36	37			!'S	38				rrS	39i			
U)				M	(|G nS	IT~		US	43				
a					LS	n	46	47					
L8						II	49			_____			_____	
VOlJUrtAVINu:	1. auglesai ui-
plomat, ki je dal zgraditi Sueški prekop (Ferdinand), 8. bivši ganski premier, 14. naslovljenec, 15. glavno mesto najmanjše balkanske države, 16. enota v jedrski fiziki, 17. kratica za «veslaški klub*, 19. mesto v vzhodni Istri, 20. egiptovski bombaž, 21. ime kubanskega zunanjega ministra Roa, 23. sanitetni material, 24. časovna enota, 25. soli ogljikove kisline, 27. kratica zunanjega ministrstva ZDA, 28. plemensko govedo, 29. katran, 30. kemični znak za brom, 32. tropski kuščar, ki spreminja barvo, 35. glavni števnik, 36. koralni otok, 38. piškot, 39. zmrzujoča površina vode ali snega, 40. francoski pisatelj, avtpr «Treh mušketirjev*, 42. kemični znak za erbij, 43. mesto v severni Španiji, 44. sveta knjiga starih Perzijcev, 46. zelo strupen alkaloid v volčji češnji, 48. starogrška prerokinja, 49. reka v Severni Ameriki, znana po slapovih.
NAVPIČNO: 1. modro barvilo iz rastlinskih lišajev, 2. ime slovenskega pisatelja Kocbeka, 3. tatinska ptica, 4. živinska krma, 5. Estonec, 6. veznik, 7. reč.
predmet, 8. arabski žrebec, 9. afriški veletok, 10. kravji pastir, 11. glavno mesto Maroka, 12. e-den od Sokratovih tožnikov, 13. ime češkoslovaške drsalke Maško-ve, 18. tretja potenca števila, 21. večji kraj na Krasu, 22. vodna cvetlica, 25. Kiplingov roman, 26. reka v južni Angliji, 28. nepotrebna stvar, navlaka, 30. mašna knjiga, 31. reka v Istri, 32. večji kraj na Krasu, 33. ameriški general, znan iz secesijske vojne, 34. televizijski zaslon, 35. neumnica, 36. ime slovenskega protestantskega pisca Bohoriča, 37. avtonomna oblast SZ v vzhodni Sibiriji, 39. stil, 41. število z dvema ničlama, 43. plačilo na račun, predujem, 45. igralna karta, 47. kemični znak za titan.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. lišček, 7. kremen, 13. Ankaran, 15. makrela, 16. Štip, 17. Jeran, 19. Ares, 20. amoniak, 23. Aka, 24. or, 25. O-man, 26. Nara, 28. TD, 29. uskok, 31. Niger, 33. orlon, 34. pop, 37. Samoa, 39. Aba, 40. iranist, 43. Dl, 44. zavitek, 46. spalnik, 48. analiza, 49. kantata.
OVEN (od 21. 3
do 20. 4.) V zvezi z ljubeznijo se bo okrepila vaša privlačnost, zaradi česar boste imeli u-speh pri osebi, ki vam je zelo pri srcu. Na delu se boste ukvarjali tudi s socialnimi posli, ki vam bodo dali mnogo zadoščenja. Zdravje bo izredno dobro.
IEV (od 23. 7. do
22. 8.) V zvezi s čustvenim življenjem lotite se neposredno nekega vprašanja, ki vas že do'go tare. Čim prej ga pojasnite, tem bolje bo za vas. Na delu boste morali nekomu vrniti u-slugo, ki vam jo je napravil. Priporočamo vam mnogo počitka.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Če boste preveč ošabni, ne boste uredili svojih srčnih zadev. Možno je nenadno srečanje, ki bo prineslo srečo. Na delu se morate paziti pred svojimi predstojniki, drugače u-tegnete imeti neugodne posledice. Zaradi neprevidnosti se boste močno prehladili.
PIK (od 21	4. do
20. 5.) Imeli boste I	sestanek z zamer-
Ijivo osebo in boste morali paziti na svoje besede. Zato boste storili prav, če boste čim manj govorili. V kupčijskih zadevah ne smete dajati obljub, če ne proučite prej podrobno položaja. Delo vas bo nekoliko utrudilo.
nvojčK i t-d "»i. 5. do 21. 6.) Preživeli boste srečne urice v popolnem razumevanju. Bodite velikodušni z o-sebo, ki vas ima rada in ki vedno misli na vas. Telefonirajte. Na delu bodo ugodno sprejete vse dejavnosti in tudi kupčije bodo uspele. Morate zelo paziti na zdravje.
RAK (od ?2 6. do 22.	7.) Doma v
[družini bo prišlo do I	J	spora zaradi ozkih
V ' J	pogledov. Razumeli
boste neko čustveno zadevo, ki vam je bila doslej nejasna. Na delu se bo ugodno rešil spor, ki se je že dolgo vlekel. Ne bodite preveč nezaupljivi. Ne razburjajte se, da ohranite zdravje.
DEVICA (od 23. 8. { « ■ \ do 22. 9.) Vaša no-\ va čustvena prija-ffv ) teljstva bodo pod ^	' ugodnim vplivom
zvezd. Neko osebo, ki ste jo spoznali, morate objektivno oceniti z moralne strani. Na delu je trenutek izredno ugoden, toda brzdati boste morali svojo impulzivnost. Kar se zdravja tiče, boste polni energije.
TEHTNI'" A (-H 23
9.	do 23. 10.) V
čustvenih zadevah ne smete zaupati informacijam, ki prihajajo z dvomljive strani. Zaupajte samo resničnim prijateljem. Na delu boste imeli precejšnje ugodnosti spričo svojega prikupnega nastopa. Zaradi živčnosti ne bo ta teden prijeten za vas.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) V
čustvenem življenju boste preživeli nekaj zelo težkih trenutkov. Poročeni zakonci bodo popolnoma vedro preživeli teden. Na delu boste ponovno napredovali in dosegli to, kar ste že zgubili. Zdravje bo na splošno ugodno, samo z živci ne bo popolnoma v redu.

___ KOZOROD (od 21.
12. do 20. 1.) V
I	ljubezenskih zade-
J vah bo prišlo do 'V J prehodnih sporov, '	^ ki jim ne smete pri-
pisovati prevelike važnosti, sicer boste ob spoštovanje osebe, ki vas ljubi. V zvezi z delom ali s kupčijo napnite vse sile, da uresničite načrt. Zdravite se z vztrajnostjo.
VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Čustvene zadeve se bodo rešile same od sebe in imeli boste od njih obilo zadoščenja. Tudi odnosi s prijatelji bodo zelo povoljni. Na delu boste iznenadeni, ker vam bo nekdo tako rekoč podstavil nogo in se boste spotaknili. Z dieto se bo izboljšalo zdravje.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) V ljubezni boste doživeli hudo I preizkušnjo, končno pa vam bo zasvetil žarek upanja. Spričo tega boste tudi ponovno zaupali v ljubezensko življenje. Na delu bodo okoliščine zelo ugodne za vaš načrt. Kdor je bolan na srcu, se bo počutil bolje.
Trti" ■-


■am
in jrr. »>■■■■ v ’
il*	:
*'•	-j
■ '-i-J
♦■v-, ■ :	.
,;v '
TRI ISU
^
JKi
MUNFAICGM
A
Ušli

Finančni posegi oddelka za javna dela: «Pogled na avto cesto Benetke/Trst - Palmanova / Videm*.
togu 03 : nTev r s

ISTITUTO Dl CREDITO FONDIARIO DELLE
VENEZIE
ustanovljen leta 1900
OSREDNJI SEDEŽ V VERONI
K
^raievna ravnateljstva v Bellunu, Bocnu, Gorici, ^ antovi, Padovi, Rovigu, Tridentu, Trevisu, Trstu, Benetkah, Veroni, Vicenzi pri zavodih I S?e di Risparmio delle Venezie in pri zavodu '*«to Federale delle Casse di Risparmio delle en**ie.
•d
jfil^ ec*s®dstvom odvetnika Domenica Mirandole je bil 30. Hl0	z^°r soudeležencev, na katerem so odobrili obračun
l®ta, ki se je zaključilo 31. decembra 1968.
yn	upravnega sveta in nadzornega odbora je glavni
|M 1	^r* Giovanni Bertoni — orisal poslovanje zavoda
19*0	--
|L	iavod je v tem letu opravil 2.676 novih operacij
Bn' vrednosti 58.682.964.892 lir.
Vredn°st novih operacij, brez amortizacijskih povračil, je
9 ** 24 %.
v.
°Peracije
so bile takole porazdeljene:
q*lek j
i. Ia navadna posojila: 2.095 posojil v skupni vrednosti 3 mi'iionov;
iijj0r)o Ia kmetijstvo: 537 posojil v skupni vrednosti 5.400
'rt*i*no * liVna de'a: 44 posojil v skupni vrednosti 34.039
"“^mski
ilij0|1o rečun poslovnega leta izkazuje čisti dobiček 978 tlS(|# 488.026 lir ter je omogočil, da so v premoženjska 4.50i ,°dvedli 618.488.026 lir. Ti skladi so tako narastll na 2,3S’-422 Ih.
!v!*AVNl
?*gani
PREMOŽENJSKO STANJE 1. JANUARJA 1969
Aktiva			Pasiva	
Navadna posojila		81.773.101.104	Obveznica v obtoku	220.598.461.500
Kmetijska posojila		32.715.244.233	Obveznica pred žrebanjem	4.298.184.000
Posojila oddelka za javna dela		135.234.217.926	Tekoči računi z državno zakladnico	18.011.091.936
		249.722.563.263	Dolgovi na tekočih računih in razne postavka	21.141.666.293
				264.049.403.729
Šestmesečna povračila posojil		14.471.838.655		
Vrednostni papirji in soudeležba		4.588.566.117		
Krediti na tekočih računih in razna postavka		9.768.795.116	Jamstveni In rezervni skladi	14.502.359.422
		278.551.763.151		278.551.763.151
Prehodne postavke		99.251.263.338	Prehodne postavka	99.251.263.338
SKUPAJ		377.803.026.489	SKUPAJ	377.803.026.489
Upravni svet
Predsednik: Mirandola odv. Domanico, podpredsednik: Dolcini odv. VValter, Svetovalci: Avazzu dr. Antonio, Benvanuti odv. prof. Feliclano, Berta ni dr. Gianfranco, Carraro dr. Luciano, Chiodi kom. Fioralpino, Livi odv. Mario. '
Nadzorni odbor
Predsednik: Mariani rag. Giuseppe, člani: Antonietti dr. prof. Alessandro, Rodighiero dr. Vincenzo.
Generalni ravnatelj: Bertoni dott. Giovanni
BALINANJE	1. MAJA V PADRIČAH		KOŠARKA
Velik uspeh tekmovanja za balinarsko Trofejo Gaje»
Gajevea A. Žagar in S. Grgič sta zasedla odlično 6. mesto
Balinarski turnir Gaja je potekal i p*»rov Drugo izločilno kolo so u- j dzarska in Poljska z Južno Afriko, v prazničnem in prijetnem vzdušju, j spešno prestale štiri ekipe Gaje, ki ] Ker pa sta tako Madžarska kot
,o si s tem zagotovile mesto med Poljska odklonili srečanje s to dr-prvimi šestnajstimi dvojicami, kar, žavo se je Južna Afrika brez igre je že bil lep uspeh. Ena dvojica te- uvrstila v tretje kolo. društva pa si je utrla pot celo
Le dež je v dopoldanskih urah ne koliko motil potek tekmovanja. Turnir je vzbudil med ljubitelj: te panoge veliko zanimanja in samo v Padričah si ga je ogledalo od jutra pa do kasne večerne ure, ko so zmagovalce nagradili, nad tisoč oseb
Glavni sodnik prireditve je bil sodnik UBI Angelo Rulter iz Trsta. Nastanilo je kar 64 dvojic iz 16 dru štev, ki se ukvarjajo s tem športom
Balinarji Gaje so se na tem tekmovanju zelo dobro odrezali. Vseh šest dvojic tega društva je uspešno opravilo prva izločilna srečanja in so si s tem zagotovile vstop med 32
DOMAČI ŠPOilT
D A N K S
Nedelja, 4. maja 1969'
NOGOMET
3. amaterska liga 16.00 v Nabrežini
Primorje - Inter SS * * *
16.00	v Trstu, Drev. Sanzio
Zarja - Vesna
* * *
10.30 v Trstu, Ul. Flavia
Don Bosco - Breg
m * *
Mladinsko prvenstvo
09.00	v Miljah Fortitudo * Breg
* * *
10.30 v Nabrežini
Gaja ~ Aurisina * * *
Naraščajniško prvenstvo 10.30 v Trstu, Drev. Sanzio
S. Giovanni - Union
ODBOJKA
Ženska B liga 15 00 v Dolini
Breg Casagrande
* * •
Moška D liga
09.00	v Gorici, Ul. Puccini
Olimpija - PAV * * *
10.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor • Turriaco * * *
ženska C liga
10.30	v Trstu
OMA - Bor B
KOŠARKA
Prvenstvo «1. divisione»
09.00	v Trstu, na Greti
Mivar - Bor
* • •
Naraščajniška nagrada
09.30	v Trstu Bor - Tricolore
ATLETIKA
Deželno tekmovanje za «Pokal Schnabi»
08.30	v Gorici, Rojce
Sodelujejo mladinci in člani Bora
ga društva pa si v četrtfinale in sicer sta jo sestavljala Alojz Žagar in Silvan Grgič. Ta dvojica je v nadaljevanju turnirja zasedla odlično šesto mesto in je s tem osvojila enega od pokalov, prejela pa je tudi zlate kolajno.
Med ostalimi ekipami Gaje sta mlada igralca Stojan Žagar in Renate G:gič osvojila dve tekmi na igrišču Triestine proti odličnim balinarjem Triestine in Postelegrafo-nic.i ter sta s svojo izredno igro osvojila simpatije občinstva, pa tu di svojih nasprotnikov. Sele v
SANTIAGO, 3. - Po prvem dnevu teniškega tekmovanja za Davisov pokal na južnoameriškem področju vodi Čile proti Argentini z 2:0.
SMUČANJE
Messner premagan na Japonskem
TOKIO, 3. — Na mednarodnem
______^__________ tretji smučarskem tekmovanju v slalomu
lasmi ju je premagala dvojica Pon-1 v ^au na Japonskem je doživel Av-zi ine, ki je kasneje zaseala na sploš-1 s*-r*Jec Messner presenetljiv poraz.
o	! Zmagal je namreč le malo znani
domačin Tomio Sasaki, medtem ko
estvici 2. mesto.
Med ostalimi gajevci sta dvojici Adrijan Kalc in Emil Grgič ter Emil Milkovič in Franc Kalc osvojili po eno zmago po dve pa Miro slav in Josip Žagar ter Karel Kalc in -Vinko Grgič.
KONČNA LESTVICA I. MESTO — «Trofeja Gaje» in zlata kolajna
ARAC (Stefilongo in Bilucaglia). Bilucaglia je star 76 let.
2 MESTO — pokal F-JK in zlata kolajna
Ponzianina (Cerniel, Pecile).
3.	MESTO — pokal Canciani in zlata kolajna
Postelegrafonici (Giordano, Bel-letti).
4.	MESTO — pokal Šanson in zlata kolajna
Giarizzole (Mosca, Dagnelut.
5.	MESTO — pokal Pivo Union in zlata kolajna
Itaisider (Sgrablich in Gregori).
ti. MESTO — pokal gostilne Grgič in zlata kolajna
Gaja (Alojz Žagar in Silvan Grgič).
7.	MESTO — plaketa tržaške občine in zlata kolajna
Sv. Križ (Cosutta, Cosulli).
8.	MESTO — kolajna tržaške pokrajine in zlata kolajna Deffori Ferroviario Opčine (Sos-si, Sosič).
Iz seznama nagrajencev je razvidno, da med njimi ni niti igralcev Triestine niti furlanskih ekip. Zlasti Triestina je tako veliki poraženec te prireditve, saj je bila pred tekmovanjem velik favorit.
V prisrčni nagraditveni slovesnost: je predsednik Gaje Karel Grgič imel kratka govora v slovenščini in italijanščini, nato pa je skupno z načelnikom balinarskega odseka Gaje Karlom Guštinom nagradil najboljše ekipe.
je tudi tretje mesto pripadlo Japoncu Kašivagiju. Messner je bil drugi.
Med ženskami je zmagala Avstrijka Mittermeierjeva pred Japonko Katagirijevo.
KOLESARSTVO
15. maja start dirke po naši deželi
8. amaterska kolesarska dirka po Furlaniji — Julijski krajini bo trajala od 15. do 18. maja in bo imela 4 etape. Proga bo merila skupno 596 km. Start dirke bo v Gradežu, končni cilj pa v Vidmu. Etapni cilji bodo v Trstu, Viili Santini in Ra-vasclettu.
PRVENSTVO «1. DIVISIONEs
Vprvi povratni tekmi borovci proti Mivar ju
«
Plavi» še vedno niso osvojili nobene točke
S AH
Tržaško šahovsko društvo bo organiziralo tudi letos tradicionalni društveni prvokategorniški šahovski Košarkarji se bodo kmalu preselili turnir, ki bo v zveznem merilu ob- iz dvoran na igrišča na prostem enem tudi promocijskega, značaja.
Turnir se bo začel 5. maja ob 20.39 Danes se bo pričel povratni del na društvenem sedežu.	prvenstva. Borovci bodo nastopili
proti Mivarju. V prvi tekmi so »plavi« izgubili šele po podaljšku. Priznati pa moramo, da so imeli tedaj tudi smolo, saj so zmagovali prav do konca regularnega časa.
Mivar se trenutno nahaja na 4. mestu in sicer s tremi zmagami. Ta ekipa je pričela lepo in je takoj povedla na lestvici. Toda počasi so nekateri igralci popustili in tako so izgubili tri zaporedne tekme.
Borovci se trenutno nahajajo na zadnjem mestu brez točk.
Kaj bodo napravili v nedeljo? Odgovor ni lahek, kajti nastopili
iiiiiiiiiuiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
TENIS
Davisov pokal
LONDON, 3. — V drugem kolu mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal bi se morali na evropskem področju srečati Ma-
	
	
	
13. povratno kolo
BOLOGNA - TORINO Carminati
FIORENTINA — PIŠA Sbardella
JUVENTUS — INTER Toselli
MILAN - VARESE D’Agostini
NAPOLI - CAGLIARI Gonella
PALERMO - ROMA Mascali
SAMPDORIA - LANEROSSI V. Monti
H. VERONA - ATALANTA Bernardis
B
11. povratno kolo
CATANIA - REGGIANA Panzino
COMO - BRESCIA Trono
FOGGIA - BARI Francescon LAZIO - CESENA Bianchi
MANTOVA — LECCO Serafino
MODENA — PERUGIA Possagno
MONZA — PADOVA Gialluisi
REGGINA — CATANZARO Torelli
SPAL - GENOA TERNANA — LIVORNO
A SKUPINA
bodo v okrnjeni postavi. Odsotna bosta gotovo Hrvatič ter Livij Per-tot, igralca, ki bosta nastopila za pokal Melloni; za «plave» pa bodo nastopili naslednji igralci: Rajmund Kralj, Martin Kralj, Čermelj, Kafol, Tavčar, Aleksander Pertot ter Renato štokelj, ki je ravnokar o-kreval. Vsi ti igralci naj se zberejo
danes ob 9.30 na igrišču na Gretti.
* • •
Prvi del tega prvenstva se je zaključil. Na prvem mestu lestvice se trenutno nahaja Don Bosco, ki bo tudi gotovo končni zmagovalec. Sledita mu Servolana in Itaisider. Lep korak naprej je napravil Cia-no Colori, ki se je z dvema zmagama uvrstil na 5. mesto. Ta ekipa napreduje iz tekme v tekmo in bo
v povratnem delu prvenstva vo dosegla še kako zmago. LESTVICA:				goto-
Don Bosco	6	6	0	12
Servolana	6	5	1	10
Itaisider	6	4	2	8
Mivar	6	3	3	6
Ciano Colori	6	2	4	4
CRDA	6	1	5	2
Bor	6	0	6	0
POKAL MELLONI
Borovci nastopajo z najmočnejšo postavo
Danes se prične tudi turnir za «Pokal Melloni», ki je rezerviran za naraščajnike. Ta turnir organizirajo v počastitev tržiškega sodnika Mellonija in lahko na njem nastopajo vse ekipe naše dežele. Organizatorji so razdelili te v tri skupine in sicer za vsako pokrajino eno. V tržaški skupini nastopa 5 društev: Tricolore, Itaisider, Haus-brandt, Servolana in Bor.
Bor bo v tem tekmovanju nastopil s svojo najmočnejšo mladinsko ekipo, ki je dosegla 4. mesto v naraščajniškem prvenstvu.
Kakšno nalogo bodo imeli »plavi« v tem prvenstvu?
Odgovor ni lahek. Večina igralcev ne trenira od zaključka nara-ščajniškega prvenstva, to je od januarja. Vodstvo je vseeno vpisalo ekipo za ta turnir, kajti upa, da si bodo igralci pridobili izkušnje.
o:
== e
12. povratno kolo
ALESSANDRIA — PRO PATRIA Magnani
BIELLESE — MONFALCONE Prati
CREMONESE — TREVISO
RpppRri a
LEGNANO - VERBANIA Ghetti
MA.CO.BI. ASTI - SOLBIATESE Marino
MARZOTTO - TREVIGLIESE Chiapponi
NOVARA — SOTTOMARINA Trinchieri
RAPALLO R. - SAVONA Ca,šari nf
TRIESTINA - PIACENZA Bravi
VENEZIA —' UDINESE Levrero
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno • potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA« Piran • Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
Kot vidimo je dejavnost mladih pri Boru velika. Prihodnjo nedeljo se bo pričel tudi turnir «Naraščaj-niške nagrade», na katerem bodo «plavi» nastopili z dvema ekipoma. Zato lahko trdimo, da ima trenutno Bor največjo dejavnost v mladinskih prvenstvih na Tržaškem, saj ni nobenega drugega društva, ki bi nastopal istočasno na mladinskih igrah, v »Pokalu Melloni« in »Naraščajniki nagradi« To je res lep uspeh, saj se je začelo društvo u-kvarjati z naraščanjem šele pred dobrim letom.
Naslednji igralci naj se zberejo na Trgu Barriera danes ob 8.45 za tekmo proti Tricolore: Ljubič, Bogateč, Širca, Šegina, Hrvatič Stojan in Valter. Zavadlal ter Edi Pertot?!
— jan —
ftVTOPROMET GORICA Zt Im
PRIPOROČA LETOVANJE NA LOKVAH
Lepi tereni za športno dejavnost Vabljive izletniške točke v bližnjo okolico HOTEL POLDANOVEC - Tel, 21313, 21314
kdor ponudi DONA? ponudi zdravje
DONAT — po vsebini in količini mineralnih soli edinstvena z'***’ vilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca in presnov'-ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — 300 let
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATIN*
HOTEL SLOM LJUBLJANA
TITOVA UL. 10. TEL. OU 20641 DO 20645
n
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO « KLUBSKI PR°' STORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVN1
BAR
TRST
UL Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi * inozemstvo
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA> Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. oadstropje
IMPORT prodaja na veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXP()RT Izraden popust — Garancija —
s g 2
ZA VAS IN VAŠEGA GOSTA priporočamo
BUDJOLO
ODLIČNO KRAŠKO MESNO SPECIALITETO VEDNO NA ZALOGI PRISTNI KRAŠKI PRŠUT
19.
C
MAKS ZADNIK
Med Snežnikom in morjem
Spomini no NOB * Istrski odred v Brkinih in Istri
To pa je naša opravila zavlačevalo; začelo se je daniti in morali smo se umakniti. Še teže je bilo novince zbrati skupaj v malih vaseh, kjer je bilo vse prebivalstvo povezano s prijateljskimi in sorodstvenimi zvezami in v vsaki hiši dovolj vina. Razšli so se nam po domačijah. Nekateri so se medtem opili in težko jih je bilo spet zbrati in urediti, še teže pa red vzdrževati. Mobilizacija med vojno je bila resna in odgovorna naloga in nikoli niso vsi obvezniki z lahkimi srci zapuščali svojih domov in dragih svojcev.
Težave so nastopale tudi z zdravniškimi pregledi. Mnogi novinci so se pritoževali, da so bolni in za vojaško službo nesposobni. Trdili so, da so bili v italijanski vojski priznani za nesposobne itd. Mi pa nismo v začetku imeli zdravnika, da bi jih že tam pregledal in bolne odpustil Bili so tudi primeri, da so posamezniki obtoževali terence, češ da svojih sorodnikov in znancev niso vpisali v mobilizacijske sezname. Včasih se je tudi zgodilo, da se je komu žena ali drug sorodnik oklenil okoli vratu in izjavil, da ga ne pust! oditi. Mi pa nismo smeli s silo nikogar odvesti. Treba je bilo doseči namen z lepo besedo in prepričevanjem, in to ni bilo ne lahko in tudi ne vedno uspešno. Res je, da so Istrani
izpričali visoko mero zavesti in predanosti in večina je odšla v NOV prostovoljno, toda bilo je tudi takih, ki so se upirali. Ne moremo jim zameriti! Razumeti moramo, da je začela marca in aprila trta kaliti in istrski kmet je že stoletja usodno povezan z njo: treba bi jo bilo obrezati, okopati, povezati In opraviti druga domača opravila, mi pa smo ga nenadoma odtrgali od trte, družine, vasi itd. Težko je bilo to in nežni istrski duši se je zdelo morda tudi kruto in nerazumljivo. Tudi nam je bilo težko odvesti očeta od družine, toda osvobodilni boj in domovina sta zahtevala od vseh nas takšne odpovedi in žrtve, lahko smo jih razumeli in z njimi sočustvovali, svoje dolžnosti pa nismo smeli opustiti, morali smo jo, čeprav s tesnobo v srcu, vendarle opraviti. Bile so to bridke ure ločitve, za mnoge brez povratka!
Ko smo končno po dveh nočeh in enem dnevu ali po dveh dneh in eni noči zbrali skupaj 100 do 200 ali več obveznikov, zbirališča so bila navadno v Trseku, Bočajih, v Loparju ali Popetrah in tudi drugod, še ni bilo konca vseh težav. Pred nami je bila težavna in dolga pot, polna zased in drugih nevarnosti, zato je zahtevala veliko napora. Istrski kmet ni navajen dolgih potovanj, njegove noge ne prenesejo trpežnih in za hojo po grdem terenu primernih čevljev, ker pri svojem delu nosi lahke čevlje, cokle ali copate, najčešče pa poleti hodi bos; zato je bilo potovanje kolone 150 ali 200 novincev navadno počasno, utrudljivo in polno neprijetnosti. Ze po dobri uri hoje ali že prej po grdih kraških stezah, so se začeli mnogi novinci pritoževati, da jih žulijo čevlji, da so utrujeni, bolni itd. Najteže pa je bilo vzdrževati zvezo v temi, potovati tiho ob prehodu čez železniško progo in biti stalno pripravljeni na sovražni napad in obrambo pred njim, da obvarujemo novince in jih srečno privedemo v Brkine, od tam pa dalje na Notranjsko. Potovanje iz Istre v Brkine (na Kozjane, Rjavče, Vatovlje itd.) — nekje iz Boršta ali Šmarja — je trajalo dve noči in en dan.
Razmere, v katerih smo mobilizirali v Slovenski Istri, so
bile marca in aprila 1944 izredno ugodne. Sovražnik je imel v Istri relativno šibke vojaške sile. Zasedenost prehodov na železniški progi Divača — Pulj, ki je bila glavna ovira na poti med Istro in Brkini, in cesti Reka — Trst je bila minimalna in ni mogla učinkovito ovirati naših prehodov. Politična razgibanost množic je dosegla zaradi vztrajnega prizadevanja aktivistov in uspešnega dela političnih organizacij, porazov fašistov in nacistov na svetovnih frontah, uspešnih akcij naših enot v neposredni bližini Istre in v njej sami takšno raven, da je ne le dovoljevala, pač pa direktno narekovala takšne obširne posege. Zavest množic, njihova pripravljenost na boj in žrtve je dosegla stopnjo, ki je omogočala tako množično vključevanje v enote NOV in jo celo narekovala. Vsako odlašanje bi bilo lahko škodljivo. Istra je doživela svojo bujno politično pomlad, ljudstvo se je v polni meri zavedlo svoje socialne in nacionalne biti in akcijske dolžnosti v boju proti okupatorju.
Kot se je pozneje izkazalo, smo ujeli pravi trenutek v izvedbi mobilizacije, če bi bili z njo odlašali še nekaj mesecev, bi bili zamudili ugodne možnosti, dočakali nemško koncentracijo avgusta 1944.
Ce z današnje perspektive gledam na tedanjo mobilizacijo in na 13 člansko četico, poslano v Istro v razmerah, ko se bataljon tam ni mogel obdržati, moram iskreno povedati, da se mi je zdelo tedaj pošiljanje tako majhne enote v Istro nepomembno, če pa pomislimo na dejstvo, da je bilo treba v tistih razmerah tudi za ceno velikih žrtev ohraniti zaupanje istrskega ljudstva v NOB in NOV, tedaj je mogoče upravičeno trditi, da je bila tudi tako mala eriota, ki je bila v tej zvezi poslana v Istro, pomembna in je odigrala svojo vlogo uspešno.
POHOD IZ ISTRE V SUHO KRAJINO
1 maja 1944 smo bili na Trseku, kjer smo dobili dobro kosilo. V vas smo se vrnili v dopoldanskih urah po celonoč-
nem patruljiranju okoli Marezig in Sv. Antona, kjer -- {>v strani Dekanov varovali aktiviste in domačine pri P^jii-trosilne akcije in prižiganju kresov. Bili smo zelo zato smo se nameravali popoidne in ponoči spočiti, z* Jjli pa spet oditi v zasedo. Bilo je lepo sončno popoldne, smo na nekem vrtu v travi. Okoli 15. ali 16. ure je kurir iz štaba bataljona in nam prinesel nujno pismo. ^ nas je štab bataljona pozval, da se takoj vrnemo v bataljona v Brkine, Razlogov za odpoklic nam niso
Kljub utrujenosti smo že okoli 17. ure odpotovali- a je bilo treba izvršiti! Prišli smo v vas Popetre, kjer st'*:' jt ustavili do teme in se nasmejali vodniku Drndiču, imel v vasi dekle — Pjerinco — in je komandirja M prosil, naj ga pustimo tam, da bo naslednjo noč PrišL,# nami in nas dohitel v Skadanščini. Seveda mu nisva .JJ' dovoliti. Na njegov račun pa so se borci celo pot Soli*1' ljivec Albert Rožanc je ob srečanju s katerokoli žens*”^ klical: «Drndič, poglej, Pjerinca grebi Drndič pa mu h? d* dolžan. Odvrnil mu je: «Pazi, ko bodo ««fašisti špara!'1”’ te ne odnesejo «vaške» i ptičke u večita lovištabi . c<fic Okoli 11. ure smo prispeli v Dol pri Hrastovljah. preveč utrujeni, da bi lahko nadaljevali potovanje čez že to noč, zato smo prespali v Dolu in tam ostali ves & nji dap (2. 5. 1944). S terenskim aktivistom smo se P1giji* rili o razmerah na progi in dobili hrano. Naslednji večef ^0, odpotovali in ponoči, tik pred jutrom prispeli v Skada"s da bi zvedeli, kam je odpotoval bataljon. Tov. Franc — Gvardijanov nam je povedal, da bomo dobili zvezo z „jfr na Tatrah, toda bilo je prepozno, da bi nadaljevali ph^Upil1 ker se je že danilo. Ostali smo v vasi nekaj časa i" ^ hrano. Mladinke iz Skadanske vasi, ki so bile res prav1 id niki vaške organizacije so nam kot vedno organiziraj* prinesle hrano izven vasi, kjer smo počivali. Zvečer 3- ' lcd' 1944 smo odpotovali iz Skadanščine proti Brkinom. nji dan zjutraj smo prispeli na Tatre, (Nadaljevanje * > --------------------------------------------------------------
93 808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - TelefOD 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno «l,u Vi!
v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.uoo starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške«8 <() 1'
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCHl ti, U.. TELEFON
vnaorel četrtletna 1256 Ur, polletna 4.400 lil celoletna H100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in
Trst 11 5374 - Za SFRJ ADIT DZS Ljubljana Stan trg 3/1., telefon 92-207, tekoči račun pri Narodni Danki * Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena ogliuov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl 250, osmrtnice 150
beseda - Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Socletš Publicltti ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
Ur - Mali ogla*1