Natisov 15.000. h z va^ v atev] „Jtajtre" izhaja vsaki petek, d »tiran i dnevom I najlednje nedelje. Naročnina velja za Av-ptio-Ogrelco: za celo lito 3 krone, za pol in rMit leta razmerno; Hattunj ^ M Nemčijo stane za celo leto 5 Kron, za Ameriko pa 6 kron; m drugo inozemstvo se raSimi naročnino z ozi-ren na visokost post-nine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne tttvilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-■iitvo se nahajata v Ptaja, gledališko poslopje «ev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za »/, strani K 32, za »/4 strani K 16, za >/, strani K 8, za "/„ strani K 4, za >/n strani K 2, za >/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 9. T Ptuju v nedeljo dne 3. marca 1907. jrai. letnik. hiši m\ Pod novo krinko. Doživeli smo že razne pojave političnega jivljanja na Štajerskem in Koroškem. Vsak list, | je pričel izhajati, imel je novo glavo, novi anz, nMwgram, nove cilje, nove obljnbe ... ali na-a blizc M'el* Je ljud-itvo vedno našlo konjsko kopito; edno je našlo staro, po vsej deželi znano prvaSko naturo. Rekli smo zopet: prvaško na t aro. Kaj je to? Kaj je „prvak?'' Imena nismo iznašli mi. ■j5"» feed desetletji že je vladala na Slovenskem po- I v p itična skupina, politična klika, ki si je dajala tavljei *ni& *° 'me- »Prvaki" so se imenovali vsi rabo. tisti, ki so imeli malo bolj izurjeni jezik, malo takoj *lj nabrnšeno pero, malo več sleparskih in hi- vrUI svakih lastnosti, tako da so zamogli veliko laso ljudstva posiliti v svoj jarem. In čeprav " ) vrgli danes to ime čez krov, — ljudstvo ra- ime še vedno vse nepoštene sebične politike nik z od imenom ,,prvaki" . . . Brez da bi torej . ijuli.nepotrebne psovke, rečemo lahko: poli- ična sleparija, ki je živela in cvetela ter ki še j. veti in še živi na Štajerskem in Koroškem, — ti naa ** politična sleparija je rodila raznovrstne ke- peniike „Hanptmanne", ki jih označimo i dan- nes najbolje z besedo „prvaki." Krvavi dogodki, velike žaloigre so se do- Je v teh naših pokrajinah in ko bi ljudstvo alo zgodovino, ko bi razumelo pota ljudskega zvkka, — bilo bi pač vse drugače. Danes si bivši prefekt in kaplan dr. Korošec govo- o kmetskih puntih v 16. stoletju. Vsakemu ilarja mora biti znano, da so bili ti krvavi nti posledica neznosnega izkoriščanja od rani plemenitažev in duhovnikov. Ali zviti jlerikalci primerjajo današnje razmere a onimi 16. stoletju, češ nemški obrtnik in trgovec danes to, kar so bili takrat plemenitaži. [ikdo ne vpraša, je-li odgovarja ta trditev tndi ^odovinski resnici. In vendar je res, da so vo- Nemci kmetsko vojno v srednjem veku, da ^B e bila sploh ta kmetska vojna le iskrica, ki je I m pi dletela od velikega nemškega „6auernkriega". samo rva« dogodki so se odigrali, — ali železni tezi rimskih samostanov se zadušili kmetsko *0"i? ojuo in v potokih krvi so krstili naši pra- ^^^ edje svoje hrepenenje po svobodi . . , Pač v B^1" robu bi se morali obrniti ti mučeniški naši • j i radedje, ko bi culi danes prvaške laži! " Žalibog, da je ljudstvu lastna zgodovina le terra incognita'' (neznana dežele). Drugače bi elo to ljudstvo železno metljo v roke . . . ■osico, ali ni vsak poizkus prvaške skupine ruDdati ('a politična sleparija? Ali nismo doživeli lirsko gibanje", s katerim se je ubogo ljnd- tvo hujskalo in hujskalo, dokler ni plačalo s ojiir denarjem in v ježi krvavi davek za to a ™™ ijskanje ? ! » krn ^° n'80 ^a'6' ^' ^a'a> &k° Dmira celi narod brez lu ' ran'i ki si jo je v svoji neumnosti sam pri- ian, ogi iel, — ni šala, ako se vodi ljudstvo in rudi viv, ki jo je to ljudstvo samo spled- . — ni šala ako pišejo že slovenski naj- is Kami '$' P'9ate'j'i ^a J° to izsesano ljudstvo podob- seDschu ' drevesu v samoti, ki zamore vsak trenutek eti in pomreti! ' Id to se godi danes pri nas! Slovenski Ptuju. I sinovi kopljejo grob slovenskemu ljudstvu, kaj ti prvi namen jim je, d a s e Obogatijo na troške drugih. Gotovo je, da je v tem oziru najhujše zlo prvaški klerikalizem. Klerikalstvo je onemogočilo, da bi to revno ljudstvo mislilo z lastnimi možgani, — klerikalstvo je ubilo sleherni pojav napredne ideje, — klerikalstvo je potlačilo ljudje v blato in jim v ničvrednih pridigah dokazovalo, da je to blato — paradiž. Vse to je gotova resnica in to, čeprav se sramujejo danes klerikalci svojega imena, čeprav nastopajo pod — novo krinko. Res, našemili so se in nataknili so novo krinko. nKrščanske aocialce" se kličejo in ,kmetska zveza" se imenujejo. Pa vendar niso ne za krščanstvo ne za socijalnost, ne za kmete in ne za zveze ... Ali je to krščanstvo, ako se hujska na misijonu tako dolgo, da znorijo mladeniči in dekleta? Ali je to krščanstvo, ako se ponižuje božjo hišo na stanje politične krčme? Ali je to socialno, ako tiskajo farji preti izstra-denemu rudarju, ki si hoče pridobiti grižlje, kruha za-se in za svojo lačno deco? Ali je to kmetsko, ako se poviša plače debelih duhovnikov za 5 milijonov in to na kmetske troške? In kakšna zveza je to, ako se hujska brata proti bratu, očeta proti sinu, šolsko deco proti starišem ? ... Laž je vse to in z dobrim jezikom se nadomeš-čuje pametno misel. Nova krinka prvaškega klerikalizma je vse to I Pa tudi drugi pnaki niso boljši. Odkritosrčno povemo, da se je jako slabo vpeljala nova ,,Naiodna stranka", ki jo je krstil nekdanji socialni demokrat, poznejfii sotrudnik senzačnega nemškega mariborskega lista, še poznejši urednik klerikalne „Domovine", Vekoslav Spindler. Da nam je ta stranka in njeno glasilo „Narodni list" sovražna, to nas ne boli. Ali iz vseh pro-gramatičnih izvajanj te nove stranke smo izpre-videli, da se gre gospodi le zopet za stari prvažki cilj: povečati čimbolje neopravičeno, gospodarstvu škodljivo nasprotje med slovenskim kmetom in nemškim meščanom. Torej zopet narodnostna gonja v najgrši obliki! In to dokazuje dejstvo, da nastopa nova „n»rodna" stranka le pod novo krinko, pod novo larfo. Ne stranka je nova, — le drugo larfo si je dalo prvaštvo na obličje! Škoduje to početje, edino ljudstvu, ki jemlje vse svoje gospodarske sile od nemškega soseda, ki je prestalo otroško dobo ob vzgoji nemštva, ki je nemogoče brez nemštva! Dokažite iz zgodovine, da ni naša trditev resnična! Ali niso bili Nemci pijonirji kulture na Slovenskem? Ali niso Nemci vstvarili gospodarski temelj za slovensko življenje? Hujskati, obrekovati, lagati, zanikati, — svobodno vam, prvaški gospodje vseh barv! Ali resnice ne spravite iz sveta! Nova krinka prvaštva nas ne bode zaslepila. Prehitro smo izpoznali za krinko — sebične, hinavske oči tiste stroje, ki sesa ljudsko kri in zahteva še od ljudstva, da jo imenuje „spasi-teljico". Mi pa gremo naprej.. , Politični pregled. , Nova vojaška taksa, (po domače „KriippeI- steuer) je od cesarja potrjena. Ponavljamo še enkrat, da so od vojaške takie vgi oproščeni, ki nimajo 1200 K letnih dohodkov. Potem pa jo taksa tako-le odmerjana: Pri dohodku K Taksa K 1200—1300 ...........6 1300—1400 ...........7 1400—1600 ...........9 1600—1800 ...........11 1800—2000...........13 2000-2400...........17 itd. Na ta način raste taksa naprej. Nova vojaška taksa stopi s 1. prosincom 1908 v veljavo. Klerikalci in kmetje. Nemški kmetje se ne pustijo več od klerikalcev tako za nos voditi kakor preje. Izpoznali so, da je bistvo klerikal-stva proti-kmetskega in proti-delavskega značaja. Vsled tega so se odločili povsod, da volijo le take poslance, ki bodo zastopali izključno kmetske interese. Filijalke c. kr. kmetijske ■dražbe v Gradcu, Ilea in Wildonu so na ta način imenovale kandidate. To pa Tclerikalcem ni všeč, kajti upali so, da bodo kmetje slepo klerikalnega malika izvolili. In šli so ter se pritožili pri deželnemu namestniku. V tem tiči vohunstvo, ki diči že od nekdaj klerikalce in nevošljivost, s katero hočejo klerikalci kmeta za zadnje pravice oslepariti. Pa dobro tako! Ljudem se bodo oči še preje odprle! Štajerski deželni zbor se je sešel 25. m. Poslancem se je predložilo m. dr. poročila deželnega odbora o ubožništvu, o penzijskem skladu za štajerske učitelje, o prošnji mestov Maribor in Judenburg za oproščenje od občinskih doklad na hišnocinzni davek, o prošnji mesta Brežice za podporo glede kanalizacije, o postevljenju 3. uradnika za vinogradništvo v tajništvu deželnega odbora, o vodovode v Nemškem Landsborgu, o raznih nadomestnih volitvah itd. Nadalje so predlagali posl. Robič in tovariši spremembo volilne pravice za štajerski deželni zbor, posl. Schweiger s tovariši ustanovitev podučnega vinograda in zimske viničarske šole za okraja Arnfels in Eibiawald; posl. Rokitansky in tovariši ureditev podučnega trsnega nasada v okraju Arnfels, nadalje ustvarjenje postave za varstvo planin ter upeljavo volilne dolžnosti na Štajerskem ; posl. Kurz in tovariši podporo vsled toče prizadetih posestnikov v okrajih Ščavnica in Deutsch-Landsberg, posl. Stiger in tovariši za podporo v občini Wald, posl. Hagenhofer ureditev gozdnih in pašnih servitutev itd. — Deželni odbornik Dr. Link je odgovoril rja vprašanje glede železniške zveze končnih postaj lokalne železnice Grobelno-Rogatec in doline Save približno tako-le: Deželni odbor priznava, da bi bilo izzidanje železnice skozi okraj Kozje velikega gospodarskega pomena. Ali preddela mora izvršiti posebni odbor za to železnico in to na lastne troške. Potem bode deželni odbor ta projekt toplo podpiral. Ali tudi država bode mogla poseči v žep. — Socialisti so potem predložili predlog glede spremembe deželnozborskega volilnega reda. — Končno je predlagal dr. Link. naj se sestavi odbor za deželno kulturo iz 12 članov (doslej 9). Zbornica je ta predlog sprejela. 26. svečana je volila zbornica razne od- eeke. V odsek za deželno kulturo so bili voljeni poslanci: Oraig, Stiger, Fiirst, Dehne, Berger, Klammer, Grosswang. Stocker, Sutter, Zedlaher, Roš in Jurtela. — Potem ao dennncirali klerikalni poslanci c. kr. kmetijsko dražbo, ker je le-ta postavila državnozborske kandidate. „Pri-jatelji" kmetov! — Po predloga raznih zadev manjSega pomena se je. sejo zaklnčilo. Malo »Rusije' na Avstrijskem. Pred tedni so se doigrali v Lvovn (Lembergu) politični izgredi, katere so povzročili rusinski študentje iz narodnega nasprotstva. To bi še ne bilo čadno, kajti kje na svetu je toliko izgredov kakor ravno pri nas in na Roškem? Ali naprej! Vsled izgredov je bilo zaprtih več dijakov. Preiskava je trajala teden za tednom, vsi dijaški rekorzi niBo ničesar pomagali, štadentje so trpeli pomanjkanje in naposled so sklenili porabiti zadnjo sredstvo. „Gladni štrajk" so sklenili, to grozno sredstvo iz ruskih ječ. Zavrnili so vsako hrano in pijačo iu to skozi dva dnij. Potem se jih je izpustilo. Res, sramotne razmere se vdomačujejo v severni Avstriji. To je odsev toliko hvalisane rnske »kulture" ... Cenjenim prijateljem, ki se trudijo z agitacijo za naš list, ki nabirajo vedno novih naročnikov in nam pomagajo pri težavnem dela, se najtopleje zahvaljujemo. Vsa hvala Vam! Tisti, ki so bodisi iz katerega koli vzroka, z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo že poravnati. Kakor moramo mi plačevati redno svoje dolžnosti, tako smemo to tudi od slehernega naročnika zahtevati. Le na ta način zamoremo list povečati in izboljšati! Tisti naročniki, ki so redno plačali svojo naročnino, ki pa lista vendar ne dobivajo, naj povprašajo na pošti in naj tudi nam to naznanijo. Kajti nasprotniki ne rabijo poštenih sredstev v borbi proti ^Štajercu", temveč — tudi kradejo. V splošnem pa ponavljamo : »Stajerc" je danes največji in najbolj razširjeni slovenski list na Štajerskem in Koroškem. Vsak kmet, obrtnik in delavec naj deluje za ta list in potem je zmaga naša! Uredništvo in upravništvo. Dopisi. Iz Ormuža. Kmetski sin Matija Zorjanc, stanujoč v občini Loperšice, 16 let star, je ukradel svojemu prijatelja Antona Kuharica 20 K iz žepa, ko sta šla iz ormužke kavarne doma. Izvedelo se je potem, da je tudi pri svojih sosedih kradel; kadar so po polju delali, odprl je hiše ali razbil šipe in kradel kot sraka. Zato je bil obsojen 15. pros, na 3 mesece ječe. Veliko je mati kriva, kčr ga je zagovarjala, mesto da bi ga držala v strahu. Pač klerikalna vzgoja! Iz Bizeljskega. V Bračni vasi hš. št. 5 je te dni pustila zanemarjena mati v hiši na navadni kmečki peči malega komaj eno leto in dva meseca starega otroka. Otrok je že lazil po četverci; no prilezel je do konca peči, in ubogi otrok se prekucne iz peči na goreči zakurjeni „Šparherd" in pade v polni lonec z vrelo vodo; otrok se potem z loncem vred pre vrže na goreči aŠparherd*. Vsled opeklin se je par dni hudo martral, potem pa je umrl. Tako nemarno mati bi naj pač sodnija občutljivo kaznovala. Prva dolžnost njenega moža Mileka bi pa bila, zakaj ji pusti njegove hlače nositi. Ali Žene strahovati se mož ne upa, ker je njegov oče že od pamtiveka cerkveni ključar in farški podrep-nik. Pa se kaj ponoči klati po goricah in do pijanosti popiva in po noči tudla z različnimi spoli domu. Fej taki majkil Druga ena tej ed-naka je, ki posedava po hišah in bi rada vse izvedla od dragih; naj bi rajša pazila pri hiši na živali, da jih ne bi v šoli na otrokih šteli ena, dve in tako dalje. Vsedobroznatec. Iz Neuhau8a (Doberna). Št. 51. P. n. uredništvo! Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov. zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak, štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis. objavljen: „Iz Neuhausa (Dobrna)" v štev. 6 Vašega lista, da sprejmete v zakonskem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni uradni popravek: 1. Ni res, da sem prišel pred 6 leti iz Nove cerkve; res je pa, da sem na- — 2 — stopil župnijo Dobrno pred 8 leti. 2. Ni res, da bi »ostal vse drugačen, ko bi tega črnuha ne bilo"; res je pa, da sem bil pred njim ravno tak, kakor sem sedaj. 3. Ni res, da sem se vsedel na Schreinerjeve litnanice; res je pa, da se nisem vsedel na njegove limanice, ker mi nobenih ni nastavil. Kn. šk. župnijski urad Dobrna dne 16. februarja 1907. Friderik Kukovič, župnik. Makovlje. Zopet zapusti 6 mož naš kraj in odpotuje v daljuo Ameriko s trebuhom za kruhom. Res žalostno je, da se morajo ljudje tako izseljevati. Polje in gorice ne redijo več kmeta, davki požrejo vse. To ao plodovi nesrečne prvaške politike, ki je zanemarila vso gospodarstvo in izročila ljudstvo bedi in revščini. Volitve se bližajo. Vzdramimo se, da prebijemo led klerikalstva. Potem mora postati bolje! Sv. Jakob pri Kalobju Naš gospod Kostaj-nik ni dolgo časa nič o .Štajercu" govoril. Na-krat pa mu pride neka muha v glavo in je začel udrihati po „Štajercu". Končal je svojo pridigo tako-le: »Kdor .Štajerca" bere,, ta je podoben sodu, kateremu je obroč počil." Hm, hm, naše ženske pa se pogovarjajo, da je kuharica vedno bolj podobna soda in npnmn, da bode to minulo, kadar poči kuharici obroč. Hm, hm . . . Brezno pri Dravi. Pri nas se godijo čudne reči. Lansko leto novembra smo dobili orga-nista, katerega smo težko pogrešali, ker smo imeli preje organista da se Bogu smili; ljudje so se celo zgražali nad takim orglanjem. Ko pa je prišel novi potem so imele orgle lep čaroben glas, petje lepo ceciljansko; bil je pač lep red v cerkvi, zvonilo se je ob pravem časa, v cerkvi je bilo vse lepo čedno da je veselilo vsakega farana iti v cerkev. Oh in sedaj žapnik je začel sumničiti da se organist in kuharica rada videta, Kuharici ki je bila izvrstna pevka je pet prepovedal ter jo grozno napadal z besedami, češ da ona ni organistova, temveč njegova in njemu mora biti zvesta. Kuharica pa raji, da bi ga ubogala mu je po nočiašla. Za par dni se je župnik peljal žnjo na .dom. Radovedni smo, ako si jo pripelje nazaj ali We. Organista tudi ni več za obstat ter se prosi drugam ker mu žapnik predbaciva, da ma je on zmešal osebo, ki mu je bila že dolgo časa zvesta. Kaj rečemo faraai nad tem? Ali nam ni mogoče najti pomoči, da bi bil enkrat pri nas red? Pridige ni nikoli, sedaj še več organista ne bomo imeli, katerega vsi farani tako radi imeli zavolj njegovega lepega petja in pobožnega obnašanja. Svetuj cam ti dragi kmetski list, kaj naj počnemo. Raji naj se vse neha, kakor bi take svinjarije pustili uganjati. Sedaj fehtajo po fari za nove zvonove. Kaj jih potrebujemo? Ali bodo spet kot prej tvoji kravji hlapci zvonili? Zato so ti stari dobri, še predobri. Mi vsi boljši posestniki zaobljubimo, da ne damo niti vinarja. Mežaarja nam pusti, mi ga plačamo če ravno ti dobiš njegovo plačilo, in on samo orglarsko. Ali je to prav? ali ti pometaš cerkvo? Ali je to po vzgledu Kristusovem? Potem pa reci zakaj vera peša. Noben faran te ne ljubi če ni res, pa se skazi žnjimi v Mariborski cunji, boš vidsl koliko jih imaš; samo Blažeta ki ti nosi pošte da ma das potem dobro južino. Zasedaj dovolj v kratkem po objavimo še večje tajnosti. Tebe pa dragi Stajerc prosimo, svetuj nam ti če se nam je mogoče znebiti tega farja. Sv. Urban. V naši fari je bila dozdaj navada, da so zahajali v pustnem času eno leto možje (gospodarji) drugo leto pa žene (gospodinje) po spovedue listke v cerkev. Ker se morajo ti listki plačati po razmeri bogastva, je razumljivo, da brez tega spovednega lista nikdo ne sme poklekniti k spovednici pred duhovnika. Letos so bile žene na vrsti. A naš župnik Tomauič, po domače Vak, je zapovedal, da morajo priti možje po spovedue liste in to zaradi tega, ker je nov popis hišnih oseb, kar zamo-rejo možje bolje povedati nego žene. Mislili smo spočetka, da ima župnik naše žene res za tako zabite in neumue, da ne bi mogle povedati imea oseb, katere so pri hiši; a ko smo prišli po listke, smo kmalu sprevideli, kaj namerava župnik z nami. Govoril je z vso gorečnostjo o prihodnjih državnih volitvah in o poslancih, katere bi naj volili. Zahteval je od nas, da moramo voliti le poslance, katere nam bo »Slo- venski gospodar" priporočal: kajti le ti so L, pošteni in krščanski. Župnik, s tem st«ni 8?eJ opekli in pregrešili zoper določbo nove poidka2an katera pravi, da se imajo kaznovati z zapt*™- E one osebe, ki vplivajo na volilce, kako dann0.> k volijo. Mi kmetje vemo že sami, kakšne1. D''°> slsnce imamo voliti. Izbrali bodemo si jj" zato naše sredine — iz kuietskega stana, katere f>vzrol bo priporočal z našo porazamljivostjo jStaji**'1'-ne pa „Slov. gospodar." Torej pozor kmP '; u Ne dajmo se preslepiti od duhovnikov, Ja;dekre čejo zapreči prosto našo mišljenje in vsak^8 24 predek. Volimo za poslance pristaše „Staje^a ot ki je naš pravi prijatelj- nŽDe « V Selah. Dragi „Stajerc"! Začel si naloga. v našo lepo dolinico v precejšnem števila IskFmane te pozdravljajo vsi tisti Seljani katerim selPrce D ne tresejo, če jih naš pocukrani fajmošter H *ar ' Hrvaški po strani pogleda. Falenga! Za F Prot miloga! Pečanka čaj! Narod — — To U*2 V8' replali naš hrvaški Janez iu vsi njegovi po#an^*i niki in petolizci! „Štajerc", ti v Selah, r> *».ž« slovenski trdnjavi. Vidi se da ima ta trdnj8 D1 ^ že dosti lukenj in luknjic. Nekdaj je bilo^hče zi lepo in mirno v Selah. Ljudje so se dobro>°ge' * stopili med seboj. Tu prinese hrvaški ti. Lei omenjenega moža. Dobrika se ljudem in er1 Slo* prav sladko okoli njih. Zdaj cepeta na levir^' P" zdaj na desni, zdaj zavije eno oko z ,!^P° * ondahtjoj" proti neba, zdaj gleda z d#nie d; očesom prav poaižuo na tla, poiem raztegne na^' in vleče sapo na se: ta sapa ni dobra, jorf*P'.raJ mo poboljšat. Začne okoli šole stikat. BiP D1 n v Selah dvorazredna, dvojezična šola. Otrof8.7 n'' se zraven slovenščine tudi nemško naučili. 5'Jna E je pa bil velik greh. Vera bode zaradi tegi,e. kar šala. Poslov ne boste več imeli in vaakovinJemo nezgode bodo prišle v Šele". Tako je trobi,a'8C^e fajmošter ljudjem na uho. Sedaj si pa oglefiBKJh« ali on tudi res tako misli: enkrat gre z ni'11^''' selškim kmetom v Celovec. Oba gresta v 07renc dajalno, kjer je komi tudi znal slovensko gov?T'^° Nekaj časa govori fajmošter slovensko z**er- Na enkrat se zaplete njegov jezik na tisto ■ Sti ščino, katero on tako sovraži. Hotel je nau v št-da ga kmet ne bi zastopil, drugokrat gra «. t* n najzveš tejša ovciča z Weidisch v Šele; k«"®88-07 sama bila, sta zopet govorila tisto zanic»,'n' ' nemščino. Vprašamo vas toraj, gospod fajmore.cl.Pa ali vi res tako mislite, kakor govorite. M111 ,mi nel Glavna misel, ki vas vodi je ta: „Ja* "Qt nekaj znal in vedel, vsi drugi pa naj ostr *fn neumni. Naj trpi fant pri soldatih, naj' ?olr. deklica sitnosti v službah, naj se jezita km?111?1 ' kmetica, kadar hočeta nekaj prodat ali kFjJ1 8' da je le meni lepo toplo. Živela taka fp*man ljubezeu do bližajega. In če morebiti te ™>T2CJ'S ranijo vašo drobno arčece, tedaj dregajte ?'. ' svojo vest in vprašajte se kdo je začel. MJ®'eJ *= vi? Tudi črv se vije, če stopiš štirikrat na d,' P8 * Na svidenje. Vi „s krtačo" mi z metlo. .. aJ ' Iz CreŠniC. Rešitev za prve, skušnj/jiač I drage! O.thod iz Orešnic ia prihod v Dnr- 8y.' je vnovič očividno dokazal, da župnik Franc Ogi3*. n<5i iz same prevzetije in butaste domišlije in vi7I> °® nije ni pri čisti pameti, ter stem sebi in dnJrofiat velike težave nareja. Kakor hitro je 16.B zna čana v poldne dekret za faro Dramlje dobil18® m! ima s 1. suŠčem novo službo nastopit, tonf®^*. < 12 dni, začel je koj s takim vetrom pohmi °fc premetavat, kakor da bi ga bili vsi hudiči z'Per a gonili. Farmani so se temu kar čudili in 8m*m8B;' Da bi on že poprej kedaj bil prestavljeae<^eiE scer nikdo za njim ne bil žaloval, kakor 'F'sei sedaj ne, a s tako se silo odprarljat, mu v^- fn ni bilo potreba, ker ga ja nihče ni gonil*8111/ podil. To ja za farmane in za njega ni ln"rej Ravno takrat je vreme k snegu kazalo, inino a tretji dan, ko je bilo že vse zbito in tot Pr® z vozovi na cesti, prehitel jih je sneg, kij£')ira-pohištvo z belo odejo pokril, iu vozili h 'z Blagojne do Dramelj na mesto dve uri celi08e^n' z veliko težavo. Tja dospevši so še-le *irimi, ' da ima tamošai provizor do konca sveann'8'i pravico, in s sušcem Ogrizek, zatoraj bi sr*1102" bil moral še le drugi teden v sredo kot* neo svečana seliti in še zadajo nedeljo tukaj i "em vljat. Potem bi bil tudi g. kanonik z naslednji »' prišel in temu izročil. A komaj je Ogrod"5**0-Dramlje pripihal, že se je zaradi prenagle pr«®7- ^ in nastopa prav nerodno, osorno in obnašal. Tak je bil toraj njega začetekl B1'Jen< so b 0 kako lepo pa bi mu bilo ljubo aolnčice zadnje dni svečana od milostivega knezoškofa mu v odkazanem časa sijalo! Tako se godi termoglav-cem. Dne 17. sveč. vzel je Ogrizek slovo tako ho, kakor še nobeden župnik poprej. Komaj [bi bilo, da bi farmam njega za odpuščanje prosili zalo, ker jih je mnogo obdolžil, jim škodo provsročil, ter s preranimi mašami trpljenje napravil. Rekel je tudi: Danes teden bo opravilo 7. nri, četudi je dobro vedel, da bi po ukazu S dekreta še ou moral ostati, zato pa nasled-24. svečana ni bilo, in za takrat namest-on tudi ni skerbel, in toraj tudi božje izbe ni bilo. Ker on toraj ne uboga, ga tepe Župnik Ogrizek je sedaj ravno tako irmane k cerkvi scer spravil, a brez maše za se hkfipro b'l storil, kakor pred štirimi leti, ko se ter Jai e ^u naenkrat brez vsega dovoljenja vzdignil Za Bo *r P'01" Laški gorici bil sfrčal, doma pa vse To bo M' vskrbe in v neredu pustil, ter se dva tedna i poar( tamkaj pomikal. Ogrizek, Ogrizek kaj delaš, ,h t| H ti že pa v Mariboru uha z »leviti" nategneli. trdnj« Da bi vsi duhovniki Ogrizeki bili, tej bi pač b!i0 p„ nihče za škofa biti ne htel, sam peklenšček ne iobro i Wl bi zmagat. ki Yet Leotien — Judendorf. »Dragi Stajerc". Tudi in ski P' Slovenci na gornjem Štajerju se budimo in levi no "^i prebiramo tebe, dragi »Štajerc", ker se s veli n^no b°r'& za nas uboge delavce in za pou-z drug PDJ8 ^ece v nemški besedi. Žali nas, kako gre tegne ■ f na^ 'JQ°i domovini na Sp.-Štajerskem, da se jo mo prepirajo Nemci in Slovenci; kako bi šlo nam, I3[]a ko bi ne razumeli nič nemškega jezika? Bi si prav nič ne morali pomagati do boljšega gri-željna kruha. Zato se ti lepo zahvaljujemo za vie kar nam dragi „Štajerc" pišeš. — Zahvaljujemo se tudi ob enem prav srčno g. Georg ku, trg. pomočniku tukaj, da nam je [priskrbel ta list in se obenem bomo tudi sami trudili več naročnikov pridobiti. Pozdravlja te [Lovrenc Pomink, Frescher Faustin, Mihael Druš- , Ana [Cater. Otrocil učili i tega I akovrgj trobil . oglej} i z nel ta v pL o govoift07^0' ^eor8 Zwegled, Jakob Ceatilnik ko znj|Cat«r- Stoperce in sv. Primož nad Muto. »Štajerc" v št. 8 grozne reči o Kečeku prinesel, da se nad neko nevesto zarad _rayno_ tistih pre-eškov čndno obnašal, katerih je sam najbolj ! In ravno tega Kečeka je župan T. Holbl par leti za .častnega občana" v svoji ob-i imenoval, ker je Keček svoj čas kot kaplan Muti s Holblnom za »slovenstvo" »deloval*. teh dveh je eden bolj zvit ko drugi. Dočim Holbl po eni strani za vodja svojim zaslep-inim slovenskim kmetom dela, zaračuni jim po igi strani vse veliko više, nego je to v drugih ibčinah navada, a ti kratkovidneži ga zato še vzdigujejo. Dvakrat je bil ta zasukanec že v Iki nevarnosti, svojo moč izgubiti, pa se je lej še skopal; kako bo le tretjekrat? Holbl pa tudi Nemcem brez vse sramote liže, ako kaj dobička in žvenka izvoha. Tako se je ta ijač podstopil, se kot »Nemca" delati in kraj. svetu v št. Jurju ob Pesnici svojo sestro t učiteljico ženskih ročnih del v nemški pi-čeravno je tam neznan ,najtopleje" pri-iročati! To je skrajna predrznost. On sam scer zna druzega nego svoje ime začečkati, a a dobil W$* mu 0I* 8°'e izpodeni šnopslar učitelj Lam-t, toraj Prent> ^ z^aJ dninarsko delo opravlja. Št. Jur-n poh'.zt ^*ni 0D Peeoici so napredujoči ljudje, oni niso mdiči z 1> °Per 8'oTensko šolo, vendar pa zahtevajo tudi in sme, ""Ari pouk, kakor je po postavi predpisan, tavljen *6dtem ko je Holbl doma zaradi dobičkarije kakor \ Mgr>zen .Slovenec" in veliki nasprotnik Nemcev mu ven "'• Jnrcani so lesjaka — Holblna od neke i gonil tram ze Pozna'i ter se mu smejali. Dnhovnik 'a ni le ^odrej Keček pa nima vzroka biti ponosen na ilo in *no mu občinsko čast od obče znanega hlinca in voza ,n prevzetnjaka, ki pa po oštarijah trunke g, ki je i »krožili 80 'z Velike Nedelje. V zimskem časa imamo ri celi d P°sebno priliko da se duševno izurimo z do-5e-le zved'*"'111' časniki. Žal, da je pri nas toliko žensk ca sveča »hujskanih proti „Stajercu" in da marsikateri ij bi se rmoz" uboga svojo nahujakano Evo. Kar nas ido konc > neomajenib mož, priznavamo, da leži v slogi tukaj op * Nemci naša rešitev. Vsiljuje se nam tudi naslednik Bfiki »Narodni list" iz Celja. Naročen ni nanj 3 Ogrizek n'kdo. razven generala Veselica in par učite-agle pred 1eT- Liudje ga pa dobivajo, brez da bi se ga in predn ■aročili. Naprednjaki pa vam kličemo: Vrzite ačetek! vailjenca iz vaše srede, kajti hinavec je! Doslej _ 3 — nam je v gospodarskem in političnem boju le „Stajerc" pomagal in zato se ga držimo i naprej ! Naprednjaki. Spod. Polskava. Pred volitvo veleposestnikov za okrajni zastop. je letal znani „Kupfer-bergwerk-Besitzer iz H. po naši vasi od volilca do volilca, ter jim prigovarjal, da naj volijo njegovo t. j. klerikalno stranko. A možicelj je prišel na ,,g'fehlt adres", ker so ga naši naprednjaki kaj ostro zavrnili. Svetujemo ti Frna-Ček, pusti nas v bodoče ter nas ne nadleguj več sicer bi si prste opekel, Saj si tudi videl, da te še tvoja stranka ne mara. Fram. Naš Župnik Frančišek Muršič mora imeti presneto malo opravka, ker mu preostaja toliko časa, da se skoraj vsacega fureža, ki ga imajo njegovi farmam, udeleži. Mora imeti iz-vanredno dober želodec, ki vse te raznovrstne klobaeice, s katerimi mu verne ovčice postrežejo, prebavi. Mi mu sicer iz srca privoščimo ta njegov šport, a stem se vendar ne strinjamo, da k tem pojedinam vlači politiko in že sedaj napeljava vodo na njegov mlin za bodoče volitve. Toraj Mnršič svetujemo ti, pusti v bodoče pri pojedinah suhoparno politiko, bavi se raje v teh slučajih s kašnatimi in mesenimi klobasami ter z dobrim vinčekom — pardon za katerega pa ti, kot .antialkoholist" ne maraš posebno. Iz Galicije na Koroškem. Prizanesti smo hoteli, pa škandal postaja zmirom večji, zato ne moremo več molčati. Naj celi svet izve, kake škandale je vganjal in kako je pri nas gospodaril znani hujskač v farski obleki, provizor Janez Dragasnik, ki nas je zapustil pred letom dni. Vedeti morate pa, da tega gospoda v Apače, kjer je bil za provizorja nastavljen, ni prinesla silna pastirska potrebščina, ampak, da se je obljubil Apačanom pri zadnji volitvi v deželni zbor koroški, lastni dušni pastir, čes, Apačani, ako trobite v klerikalni rog in volite z nami farji, dobite črez noč sami Bvojega provizorja. In tako se je tudi zgodili. Podgorc in tovariši so se po taboru v Apačah komaj v Celovec spravili, dobili so Apačani za to da so klerikalno volili, v osebi Janeza Dragashika lastnega dušnega pastirja. Pa o joj! kako jih je naamakal. Apačani bi zdaj rajši videli, da bi tistega tabora, ne bilo in še zdaj z pestmi grozijo, ako jih spominjaš tistega dneva, ko bo prodali svoje prepričanje za tako malo vrednega duhovnika. Ta mož jih je komandiral tako, da je bilo smeha vredno gledati, kako bo se priklanjali njegovi jezuitski morali in čudni slepariji. Gorje tistemu, kateri bi se bil podstopil proti poče-njanju tega gospoda kaj reči ali le migniti. Zdaj pa tako preklinjanje in ščuvanje proti njem od vsih strani. Kako pa li to mogoče? Odkar se je odpravil njih general Dragasnik, odprle so se jim oči in videli bo, da ni vse zlato kar blišči, da jih je spravil ta možicelj v velike zadrege in dolge, da jim je pripravil marsikatero nemirno noč, da je pobegnil z lepo svoto denarja. Imel je ta nesrečni človeče mnogo posel; posebno veselje pa mu je bilo okoli letati in se voziti. Da je potemtakem mogel opravljati večji del svojih služb le površno je samoumevno, razvidno pa tudi, da stane vedno popotovanje veliko denarjev. Kje pa te vzeti, ko mu službe niso donašale toliko, kolikor je potreboval ? Spravil se je ta mogočni duhoven nadšolsko in cerkveno premoženje. Ko je odšel, manjkalo je v Gališki posojilnici 1267 K 20 h šolskega kapitala in letos ko so šli za svečnico po cerkvene letne sveče, je prišlo na dan, da je zapravil za ta namen od kmetov zbranih 70 K, je prišel račun in sveče so že zdaj »na puf". Primanjkljaj v posojilnici je po dolgi preiskavi baje poravnala zveza, radovedni pa smo, kako jo bojo klerikalci i z tuhtali, da to farško lumparijo glede sveč spravijo iz sveta. Sliši se tudi, da je ta žegnani gospod spravil svojo staro kuharico ob več stotakov in ko ji je cvenka zmanjkalo izpustil jo je iz službe, Čes, da ima raje peneze kot njo in da jo mora meniti z drugo molzno kravo. — In tako bi še mogli našteti celo vrsto hudobij tega blagoslovljenega gospoda; pa za danes smo hoteli objaviti le njegove najhujše čine in zlorabljenje službe, čudno se nam le zdi, kako morejo klerikalni listi k takemu po-čenjanju molčati, medtem ko oni vsako ma- lenkost, katero zvejo od kakega naprednega moža tarejo na dolgo in široko in napadajo poštenjake z vsemi le mogočimi sredstvi, meneč s tem zakriti zločinstvo njih najhujših voditeljev in rogoviležev in potemtakem slepariti nevedno ljudstvo. Ti »Mir" pihaj! ker rane, katere smo danes odkrili tvojemu pristašu Dragasniku močno krljivo in bolijo, ter prosijo močne žavbe, da zacelijo one in vsa farška nesramnost. Vera peša! Klerikalci kam plovete ? Tiskovno društvo „Štajerea" ima namen, zasiguriti našemu listu temelj, povečati in izboljšati list, izdajati z novim letom lepi »Štajercev* koledar, izdajati gospodarske podučne knjižice itd. član tiskovnega društva postane lahko vsak avstrijski državljan. Vsak član podari društvu posojila 10 K, katero se vrne in se obrestuje s 4%. Ta denar tvori prometni kapital društva. Vsak član ima lahko več takih deležov po 10 K in vplača lahko svoj delež v obrokih. Kdor hoče sodelovati pri veliki nalogi ljudske izobrazbe, kdor hoče biti soboritelj za zboljšanje našega stanja, ta mora postati Član tiskovnega društva. Novice. Volilni boj ja pričel. Naša dolžnost je, da se pravočasno pobrigamo za svoje pravice. Opozarjamo torej svoje zaupnike in pristaše, naj se drže sledečih določil: 1. Nova postava ima tisočere zanjke. Zato naj se naši pristaši ne udeležujejo nasprotniških ahodev. — 2. Zaupniki naj zahtevajo takoj od občinskih tajnikov, da jim dajo proti plačilu prepis uradne volilne liste. Kdor ni zapisan v volilni listi, nima volilne pravice, pa čeprav je drugače volilec. Kjer noče ali ne more občinski tajnik listo prepisati, naj grejo to storiti naši zaupniki. V vsakem okraju naj imajo zaupniki volilno listo v roki! — 3. Zaupniki naj naznanijo županom, da zahteva naša stranka zastopstvo v volilni komisiji. — 4. Volilno pravico ima vsak državljan. ki je bil dne 19. svečana 1907 že 24 let atar, ki je bil torej pred 19. avečanom 1883 rojen, — in ki biva v dotični občini vaaj že od 19. avečana 1906. — 5. Volilne liste ae lahko zdaj vsak dan že izložijo. Pazite nato, kajti potem je le 14 dnij za reklamacijo tistih volilcev, ki niso v listi. — 6. Kdor ni v volilni listi vpisan, naj to vpisanje od občine v preje omenjenih 14 dneh zahteva. — Delajte vsi neumorno, da ne izgubite avojo pravico! Drugi shod naše stranke se je vršil preteklo nedeljo ob 4. uri popoldne v Neuholdovi goatilni v Slov. Bistrica. Velika dvorana je bila polna. Poleg mnogoštevilnih domačinov prišli so vrli naprednjaki iz Poličan, Konjic, Pragerskega, Crešujevca in raznih drugih krajev. Shod je otvoril strankini podpredsednik g. Steudte iz Ptuja. Predsednikom shoda je bil izvoljen edno-glasno slov. bistriški župan, vrli naš g. Stiger. 0 namenih in nalogah napredne stranke je poročal v nemškem in slovenskem jeziku naš urednik g. Linhart. Živahno odobravanje je sledilo vsakemu govoru in navzoči so navdušeno pritrjevali izvajanjem. Govoril je tudi ceglarski poaeatnik in kmet g. Novak proti klerikalizmu. Tudi njemu se je živahno odobravalo. Shod je sprejel predlog, da se postavi v okraju Slov. Bietrica-Konjice-Maribor deBno obrežje posebnega kandidata »Stajerčeve" stranke za državni zbor. Izbero kandidata ae je pripuatilo stran-karakemu vodstvu, ki bode ime pravočasno naznanilo. Nadalje je bil izvoljen za okrajnega zaupnika naše stranke v Slov. Bistrici g. Albert Stiger. Shod se je izvršil v najlepšem redu in je dosegal polni uspeh. Cela vrsta mož se je vpisalo v naše tiskovno društvo in je plačalo deleže po 10 K. Le naprej! »Narodni list" — lažnik. Mislili smo ob izidu tega novo pečenega lista, da bode vsaj za poznanje poštenejši nego ao bili dosedanji časnikarski lažniki v Mariboru, Celja in na Kranjskem. Žalibog, da smo se zmotili. Spind-lerjev ,.Narodni list" je pričel ravno tako ostudno lagati kakor „Fihpos", „Mir" ali „Slo-venec". Nastavili ne bodemo desnega lica, ako nas kedo po levemn udari! Zato naj pribijemo danes le par laži ,,Narodnega lista": 1. ,.Narodni list" nam je očital laž, ko smo povedali, da so prvaki pri nas fehtarili, naj ne napadamo „nedolžnosti polnega" hofrata Ploja. Pojasnili smo potem zadevo. Ali pretekel je teden za tednom, „Narodni list" pa ni popravil svojo nesramno laž. — 2. Poročali smo o tatvini v Turškem-vrhu. „Narod'ni list" doslej ni imel toliko časnikarske poštenosti, da bi svojim čita-teljem povedal to dejstvo, temveč pokriva raje z molkom tata. — 3. .Narodni list" laže v svoji 8. številki, da ni bilo na strankarskem shoda naše stranke „niti enega Korošca". Mi imenujemo urednika celjskega lista 1 a ž n i k a. Ne eden, temveč več zastopnikov iz Koroške se je udeležilo našega zbora in Spindlerjeva stranka bode morala delati desetletja, da zamore vpri-zoriti tak shod. Imena koroških zastopnikov pa nismo objavili, ker vemo, da bi jih prvaški listi takoj oblili s svojo gnojnico in ker nočemo izročiti te možje zatiranju prvaških lažnikov in denuncijantov. — Na druge laži za danes ne odgovarjamo, ker itak vemo, da je od .Narod-nega lista" pa do .Fihposa" le en korak. Psu-jejo im kregajo se, ti prvaški listi, ali — .wenn sie im Kot sich iinden, da verstehen sie sich gleich." „Bildki" — zadnja rešitev. Kakor znano, je bila „Fihposova" straniščna priloga „Naš Dom" ustanovljena z edinim namenom, premagati napredujočega .Štajerca". Ali volja je bila dobra, le meso je bilo slabo. Zdaj gre .Domu" slabo. Ali modre mariborske glavice so pomislile, da delajo „listi" kakor „Kleine Zeitung", „Extrablatt" in druga čifutska podjetja lepe kšefte s „bildeki". In glej, od novega leta sem prinaša „Dom" tudi take krvave „bildke". Ubogo ljudstvo, kaj vse mora požreti po povelju svojih prvaških „odrešenikov". „Bildke" prinaša „Dom", ali — „fragt nicht wie", kakor jih rišejo šolski paglavci po zida in — še slabši so. 0 vi „edini vzgojitelji naroda", vi črnuhi, ali vas ni nič sram, da pitate ljudstvo s plodovi iz gnojišča? Nam ne škodujete, ali svoj račun obremenite s temi neumnostmi. Iz Spodnje-Štajerskega. Zopet prvaška tatvina! Res, lepa mora biti ■vzgoja prvaških listov, ker čujemo vsak trenutek o lopovščini tega ali onega privrženca prvaških naukov. Klerikalni listi sicer nimajo toliko poštenja, da bi povedali te lopovščine svojim čitateljem. Še danes molčijo o prvaški tatvini v TorŠkem-vrhu. Mi pa poročamo lahko že zopet o drugi tatvini. Znani prvaški poštni uradnik Schwarz v Ptuju je poneveril privatna pisma, v katerih je upal denarja in tudi blagajna ni bila v redu. Mož je svojo tatvino deloma že priznal in sedi pod ključem. Preiskava bode vse dognala. Hola, prvaški časniki in moralisti, ali bodete tudi tega sleparja zagovarjali, kakor ste druge zagovarjali? O ptujski prvaški posojilnici nam piše znanec: Posojilnica v Ptuju izposojuje denar po 6%. A ker si obdrži od vsakega posojila desetino brez obresti tako dolgo, dokler ni vrnjen ves dolg, plača vsak, ki ei izposodi denar, 6 66 vinarjev od izposojenih 100 kron; posojilnica sama pa zasluži pri temu 7 kron 6 vinarjev. Kdor si izposodi n. pr. 100 kron, temu se odtegne deseti del, to je 10 kron. Ker je dobil torej samo 90 kron na roko, plača prav za prav 6 kron obresti od 90 kron, a ne od 100 kron. Odtegnjenih 10 kron pa posodi posojilnica drugemu po 6% ter dobi 60 vinarjev obresti. Ker pa si obdrži pri posojilu 10 kron zopet deseti del, to je 1 krona, zamore tudi to 1 krono izposoditi, katera njej donaša na leto 6 vinarjev obresti. Skupno plača tedaj dolžnik posojilnici na leto za izposojenih 100 kron po 6% kron 66 vinarjev obresti, namesto 6 kron. — Za 200 K glavnice 2X6 K 66 h = 13K32h namesto 12K, za 500 K 10X6 K 66 h = 66 K 60 h namesto 60 K i. t. d. Ker pa še morajo obresti naprej plačevati, zamore izposoditi posojilnica tudi te, ter njej donašajo enoletne obresti 6 K 66 h zopet 40 vinarjev. Skupno zasluži tedaj posojilnica od izposojenih 100 K kapitala 6 K 66 h in še 40 h, to je 7 k ron 6 vinarjev, od 200 K 2X7 K 6 h = 14 K 12 h; od 500 K 5X7 K 6 h = 35 K 30 h, — 4 — od 1000 K 10X7 K 6 h = 70 K 60 h i. t. d. Kmetje, iz tega izprevidite kakšni vaši prijatelji so ti gospodje okoli posojilnice, ki vas tako nesramno gulijo ter vedno pišejo in kričijo ,svoji k svojim". Kdor potrebuje denar, naj si ga izposodi pri mestni hranilnici (šparkasi) v Ptuju. Ta posojajo denar po 6°/0 in izplača vso zahtevano vsoto; obresti za vknjižena posojila pa se računijo samo po 5%. Dr. Brumen postal Nemec. Piše se nam: Pred ne dolgim časom sem šel v Ptuju po Gospodski ulici (Herrengasse) ter že od daleč zagledam na neki hiši preko gimnazije na dolgem železnem drogu bliskajočo se tablo z napisom. „Dr, Brumen, Advokat". Ostrmel sem, kajti nisem mogel prav verjeti, da je postal doktor Brumen, poprej tako vnet .Slovenec", naenkrat .Nem se". Zakaj neki je izpremenil na starem selu imevši svoj slovenski napis .odvetnik" v Advokat? Menda zaradi tega, da bi se prikupil mestjanom! A kaj še več; ti ga sploh ne marajo, ker je preveč lagal in obrekoval po ničvrednih listih. Vedite! Zaradi zaslužka je možakar to storil, le zato, da bi tudi Nemci zahajali k njemu, ker ga Slovenci sploh ne marajo več... Zopet napad! 21. t. m. je bil »odni sluga Pack iz Ptuja na službeni poti v Pobrežju pri St. Vidu. Ko je korakal proti domu, sta ga napadla dva neznana fantalina zavratno in ga ranila težko z nožmi. Rešil je svoje življenje le s tem, da je streljal iz revolverja in tudi enega napadalcev obstrelil. Ta slučaj je podoben napadu na dr. Gregorca in pripisati ga mora vsak poštenjak nezmernemu prvaškemu hujskanju proti meščanom. Ravno ta čas je bil v Št. Vidu .sveti" misijon. Misijonarji niso imeli druzega dela nego le nesramno ščuvanje proti .Štajercu"! V sv. Miklavžu so fantje vsled mi-aijona znoreli, v Pobrežju pa so postali valed misijona — ubijalci. Sramota! „Fihpos' se vsiljuje. Ni zadosti, da je skoraj vsak farovž razprodajalnica „Fihposova", da je vsak mežnar in kaplan razširjevalec tega lažnjivega lista. Zdaj skuša z novim manevrom pridobiti čitateljev, kateri mu vedno bolj izo-stajajo. V Dobrni (Neuhausu) je dobil napredni posestnik g. L>vro Kriv«o,brez zahteve „Fiapos", katerega mu je naročil in plačal neki prenapeti farški podrepnik. Naprednjak je vkljub temu list vrnil. To je pač nesramno. Kdo si neki predrzne, nadlegovati naprednjake z laž-njivo cunjo mariborsko? Mož naj si prihrani krajcarje in naj si kupi sam pametne spise, da si razsveti svojo neumno butico. Napred-njaki pa naj nevstrašeno ostanejo zvesti svojemu listu. Proč s prvaškimi listi! Železnica Feldbach-Purkla-Sv. Lenart-Ptuj. Piše se nam: Dne 17. p. m. seje vršilo pri nas ogromno obiskano zborovanje radi pridobitve nove železnice Feldbach-Parkla-Sv. Lenart Ptuj, pri katerem je bilo navzočih čez 500 interesentov. DoSli so tudi gg. namestniški svetnik Marias grof Attems, državni poslanecVincencij Malik in mnogoštevilna zastopstva skoro vseh občin, mimo katerih naj bi peljala nova železnica. Tukajšni župan g. Josip Sedminek otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče ter prebere došle dopise in brzojavke, med drugimi državnega poslanca dvornega svetnika dr. Ploja, potem Wastian-a, Robič-a, dr. Korošec-a, dežel, poslanca Roškar-ja, mestne občine Ptuj in Brežice, kateri vsi opravičujejo svojo odsotnost in obljubujejo najizdatnejšo podporo izvršitvi tega načrta. Predsednikom se izvoli soglasno g. sod. svetn. dr. Kronvogel. Le-ta pozdravi še enkrat prav prisrčno vse došlece ter poda vapored zborovanju. Kot prvi oglasi se k besedi g. namestniški svetnik M. grof Attems. Govornik pripoznava potrebo in primernost tega železniškega načrta ter slovesno obljubi, da bo vlada storila kar bo le možno, ker uvideva vele-pomembnost ravno te proge. Slično se izrazi državnozborski kandidat Vincencij Malik, kateri se zaveže za slučaj, da bi imel za ta okraj voljen biti, z vso silo na to delati, da postane to vprašanje aktnelno in da mu pomore čim preje do uresničenja. Gosp. Rudolf Schiefer, učitelj iz Apač obrazloži v dovtipnih in prijazno sprejetih besedah zgodovino te železnice ter zahteva ne samo to progo, katero bi itak že pred 50 leti morali dobiti, ampak nadaljevanje te proge čez Brežice v Raguzo, to je do Adrije. Le tako bo procvelo naše gospodarstvo, bo prišla do zasluženega slavija naša lepa zelena S»kim ste! Štajerska. Zupan iz Feldbacha g. Schar »nda je Taler izjavita v imenu zastopane občine,atkem j« bode ta projekt kar najbolj mogoče podpitadcu ag Tukajšni zdravnik dr. Benesch pa, so se \ kaže z neovrgljivimi podatki, da ima ta p:a dnij h večjo eksistenčno pravico, kakor ona, ktSine in 6 zahtevajo Radgončani. Ker le-ta bi koripnikovo pred vsem Madžarom, dočim bi naša proga iazarjamc nila našim bogatim Slovenskim goricam. Naigobčnik pa povdari tudi to — kar jb gotovo važao.j pazi n da bi progi Feldbach-Parkla-Št. Lenart-I Nekaj predvsem ugajala tudi vojnemu mini8terstvu,:orišnjak ustreza vsem strategičnim zahtevkom. Nauta o net se simpatično pozdravljen vzdigne naš g. m »divja Franc Štupica ter z navdušenimi besedamki duho jedernatimi potezami naslika koristi nove, torn člov zapnčakovane železaice, kakor jih bo mej! Prosit donašati tudi slovenskemu kmetu. Med bniindisch ■ odobravanjem prebere nato resolucijo, ki po?tjrt in pi potrebo in primernost proge Feldbach-Purkliega žup Lenart-Ptuj, njeno velevažnost ter v Ptnjifiim čita likom tamošnjega železniški odbor poživlja je deja se izreče jedino le za to progo in napoekler le-t sile da se doseže. Udanostna brzojavka sen ležal. P bo aa železaiškoga ministra, pozdravi 86 po5»nca. Ti občini Brežice, katera je bila zadržana. Nngi duhi pa zaključi srčno zahvalujoč došlece za morjaštvo? brojen pohod predsednik zborovanje. irda čez Robič V—Staro železo? V klerikalnea takemt boru se nekaj kuha. In to „nekaj" bo mditičnega za prvaškega profesorja Robiča neprijetno, tvo. F profesor bi postal zopet rad kandidat in ltudi ti hoče kandidirati v okraju Slov. Bistrice-Maii Ma desni breg-Konjice. To pa zopet „SlofeD;redom. glavnemu listu klerikalstva, ne dopade iiizbe, te svoji številki od 23. t. m. napada Robida, dstvo s< da sam nima kandidirati, temveč mora cato poz sklepe nove farške „kmečke" zveze. Hm, 1 priliki kaj pa si jim naredil, gospod profesor? Afibo in r. nisi pokoril kaplanu Korošcu?... idstvo j Volilna zmaga v slov. bistriškem okrajeljavo : popolna. Klerikalci so si sicer pridobili kmeirolj zdr občine, katerih zastopstvo bo že preje ioamo te> Ali večina je ostala v naprednih rokah. «adevo strupeno pisarjenje lažnivega „Fihposa" o o ter z gerjevem gospodarstvo ni nič pomagate + -Učite1 padli so, propadli na celi črtil V skupini itnim be posestva so zmagali naprednjaki (kakor smovek po zadnjič poročali) z 9 glasovi večine. V 7 kostnem je narasla napredna večina od 1 čez 7 naovo de glasov. Isti napredek kaže slika v skupini iie, 100 strije in trgovstva. Zanimivo pa je, da so ali koa predovali naši pristaši celo v kmetski skupili ni res, kateri so zmagali sicer črnuhi. Za naprednjlvimo, je bilo oddanih v tej skupini 22 glasov, 0 Nemi tem ko so dobili pred 3 leti le 16 glasov, sz da \ rej tudi 6 glasov več! Zmaga je torej napreiiašem in naprednjaki bodo vodili okraj naprej v la kraje gor prebivalstva. Živeli naprednjaki! 1. Znat Prvaki proti „Fihp08U". Na nesramne rolil v« pade, katere je objavil „Fihpos" proti sVi za p bistriškemu okrajnemu načelnika g. titigerjojtavi d' nam ni zdelo vredno odgovarjati. Kajti veiiu, očk smo, da so ti napadi bob v steno in seastnik sramujejo celo prvaki. In res; dva voditelja vite. P vaškega klerikalstva v slov. bistriškem okia se v! sta izjavila gosp. Stigerju v obraz, da so ,J Pozo posovi" članki laž in da se jih sramujeta, roljeva-hočete imena? Sramuj se, „Fihpos", keririkalnc zaničujejo že lastni pristaši! ski sve Iz Velike Nedelje se nam poroča: Naš ;dejstvi spodek so imeli zopet .besuh." Pepca je 1 Župa takaj in to dalje časa. Pa vraga, — zopet Karl I izginila, pa ne vemo ali menda zopet kuhat 09. Spor ali kaj. Zakaj, Pepca, ne ostaneš doma? Kapi Prvaško povelje. .Vsevedež" nam poroki omib Brežic ob Savi: Načelnik klerikalno-prvaškiž se p generalštaba v Brežicah, velezasluženi doMtem . Cvenkanič je poslal vsem občinam brežiškišli pre okraja, katerih je 17, odločno povelje, da icno sp rajo imenovati doktorjevega prijatelja Joije psa Sitterja .častnim občanom". Sitter ima nanatje kn celi koš .zaslug" in je poleg tega že 10 Id vse ti Brežicah. . . Ali temu povelju se je pokorilo „brez< 17 le 3 občin i. s. Bojno, Globoko ter Rigoi „divja 14 občin je vrglo Benkovičov dopis v koš. Btakem jih namerava postaviti šef generalštaba prnbrajžea armade zato pred vojno sodnijo. Prosimo m. Ta milo kazen ! je let SteklOSt. Kakor znano, bo se pokončalrehi. O Slov. Gradcu vsi psi, ker so prišli v dotikoi celo — 5 — na Spo&ekim steklim psom. Ali tudi ljudje stečejo. har in neoda je zbolel tali kaplan Birk, kajti pred 'čine, »kratkem je v kolodvorski restavraciji v Slov. lodpiralfcradcn agrizail natakarico tako močno v lice, pa dala so se vsi žegaani zobi poznali in je revica ta proMft dnij hndo trpela. Kdo ji poplača zdaj bo- , katwtfine in sramoto? Žegnani parman naj grize koristjfcpnikofo kuharico, če mu to pusti. Sicer pa roga bjflnuarjamo oblast, naj preskrbi temu kaplanu NadaMMobJnik (Maulkorb) da ne bo ne faren. Sinter razno -bij pazi na fanta! lart-Pbf Nekaj o župniku Kralu iz Leskovca. Iz stvu, laHkorišnjaka pri Leskovcu nam poroča prijatelj Nato nuU o nečafanem divjaštvn. Milejše besede ka-g. notAor .divjak" nimamo za človeka, ki je kato-edami ifeki dahoten, ki pa noče podariti na smrt bol-ve, težkemu človeka zadnje tolažbe sv. vere. Evo slu-> moralptjl Prosinci meseca je ležal posestnik Tomaž I burniWiadisch težko bolan v postelji. Pričakoval je povdarHut in prosil vsled tega po prijatelju leskov-'urkla-Sfcega žapnika Krala, naj ga pride obhajati. Ta ?tnji prfcašm c'tateljam itak znani politik v črni suknji ■živijo dkt je dejal, da ne more posestnika obhajati, apne vJkfkler le-ta ne zapusti dotično hišo, v kateri a sestala ležal. Posestnik je ležal namreč pri nekemu s poSljejfaancu. Tadi je dajal Kral, da ne « takemu tudi duri. Neki fant je bil dovolj i prvašk orajžen in je rekel: daj mi listek, pa rad odi- osimo i em. Ta beseda pa je razkačila kaplana tako, s je letel po fajmoštra. Zdaj je bil ogenj v :ončali treni. Oba „gospoda" sta se drla nad fanti in dotiko i ta celo rekla, da ne bodeta nobenemu ljubice v zakon zapisala. Pjtem je kaplan zahteval od vsakega goldinar za Mohorjevo družbo. Mt sicer res ne vemo, kaj ima Mohorjeva dražba z vero in spoved opraviti. Fantje tega tadi niso razumeli in žito ni dal nobeden goldinarja. V Soli pretepava ta kaplan tadi otroke in jih vleče za ušesa, da je groza. Pozabil je pač na izrek Jezusov: Paatite male k meni. Kaplauče vedao govori, da bi rad odšel. Mislim, da tadi faraai ne bodo jokali za njim. Da udriha raz prižnice po ,,Štajerca", je umevno. Vsaj tako delajo vsi politikujoči farji. Kaplauče, poboljšaj se, drugače zapojemo drago! V sv. Urbanu nad Ptujem je postal kaplauče Podplatuik malo nervozen. V nedeljo je pridigoval proti „Štajercu" in hajskal proti ptujskim trgovcem. Tadi pri spovedi uganja te norije. Kaplan; mi vemo za vse, zato pazi na svoj jeziček! Kaplan Schreiner v Neuhausu nadaljuje svojo hajskarijo in res angeljsko potrpežljivost imajo kmetje, da ga ne primejo za nesramni jezik. Kako razburjeno je ljudstvo kaže dejstvo, da se je pritožilo 30 slovenskih kmetov pri kanonika v Novicerkvi čez tega farja. Kmetje pretijo, da bodo izstopili iz cerkve, ako se ne odstrani tega hujskača. Kdo je kriv, da vera peša? Prvaški dr. Štor v Teharjih je bil zopet obsojen. Pred kratkim šele je moral ta vzor-prvak 100 K globe plačati. Zdaj pa že zopet obsodba. Ta omikani dohtarček je oklofutal brez povoda posestnika Šoherja. Potem je hotel kmeta z litrom vina „potolažiti." Ali posestnik ni šel na ta lim, temveč je vložiie tožbo. Štorov zagovornik je predlagal, naj se preiščejo mož-gaae obtoženca (! ). Mi sicer verujemo, da manjka tema junaka en kolešček, ali sodnik ni tega vpošteval, temveč je obsodil dr. Štora na 50 kron globe, odnosno 5 dni zapora in na plačilo troškov. Sodnik je priznal, da je bil Štor gotovo pijan. No, kadar je ta prvaški od-rešenik pijan, naj gre* spati, kadar pa nori, naj mu obleče kaplan čemažar prisilno srajco. Drugače zna mož enkrat na človeka naleteti, ki mu bode vse kosti polomil! Go8p. poštarja Grolla v Dobrni napadajo prvaško-farški listi brez poroda. Vemo sicer, da pametnemu človeka ni za take nepodpisane lažnive napade in da se jim le smeje. Večina občinarjev ljubi in spoštuje tega vrlega poštenjaka in zato pade vse blato na tiste nazaj, kateri ga mečejo! Poštna sprememba v Sv. Duh. Ločah. Pod tem zaglavjem je pisala celjska klepetulja da bodo LoČanje in zunanji ljudje odslovljeno poštno upraviteljico Pernat še dolgo pomnili. Ti šment ti! Resnici na ljubo popravimo dotično pohvalno notico v toliko, da poštejemo na prstih lahko vse te ljudi, koji vedo kaj o postrežljivosti te poštarice. Nasprotno! Bil je že skrajni čas, da je gospodična Pernat od tu-kajšuega urada odslovljeua. Kajti gradiva o njenem postopanja se je že dosti nabralo. To gradivo bi pač že samo ob sebi eksplodiralo, ako bi ga mi preje ne zažgali. Kot uradnica bi gdč. Marica že morala vedeti, da je ona za ljudi v uradu in d* ima dostojno z ljudmi občevati. Ločanje pač niso več tako neumni, da bi ne videli, kaj imajo zahtevati od uradništva. Zato se tudi ne dajo od take frajlice več ko-mandirati. Kapito? Torej, gospica Pernat, adijo! Na njeno mesto je prišel g. Roschker, ki je v kratkem času dokazal, da ni samo poštenjak, temveč tudi nepristranski uljudni uradnik. Pametni graščak. Posestnik slivniške graščine grof Schonborn je dovolil kmetom, da streljajo po svojih zemljiščih zajce. Iz Vrhloga pri Slov. Bistrici se čuje malo novic, ker živijo občinarji od nekdaj v najlepši slogi in prijateljski ljubezni. Ali v zadnjem časa je skušal nekdo to slogo razrušiti in to ljubezen umazati. To je črešnjevski župnik Janez Sašnik. Samoumevno, da je izrabljal ta človek v ta namen i prižnico in spovednico. Pri zadnjih volitvah se je to dejstvo posebno svetlo pokazalo. Da je „Stajerc" v Vrhlogu zelo priljubljen, to jezi Sušnika grozno. Zato je šaatal celo naj-mirnejše žene v spovednici zoper može. Občina Vrhloge je največja v slov. bistriškem okraju in ima zato tudi 18 odbornikov. Ali doslej v tej občini še ni bilo dvoje strank in vse je občudovalo občinsko slogo. Fajmošter Sušnik je skušal pri zadnji volitvi to lepo slogo zrušiti. Sam se v občino ni upal, pač ve, zakaj ne. Zato je vabil može in žene v farovž, jih tam prigovarjal in šuntal ter je pošiljal po svojem receptu volilne listke v občino. Par obžalovanja vrednih figa-mož mu je šlo na limanice. To ni čuda, zlasti za tistega ne, kdor pozna lisjaka Sušnika. Zato je nastopila pri zadnjih občinskih volitvah farška stranka. Menda je mislila, da bode kar čez noč zmagala. Ali propadla je klaveruo innaprednjaki sozmagalina celi črti. Sašnika vso hujskanje ni pomagalo kakor mu ne bode pomagal z lažmi sestavljeni rekurz. Zdi se nam pa, da je zdaj dovolj in da je posoda polna! Kar počenja to zbesnelo farče, presega pač že vse meje! Vi župnik Sašnik, za Vas in za lažnivce ni na Vrhlogu prostora! Vi niste dušni pastir, temveč hujskač, niste prijatelj mira, temveč navadni „proce8-hansel", — in ljudje se pritožujejo, da je groza. Tožarili ste faute pri sodaiji in upirali svojo tožbo na laži in izmišljotine; tožarili ste ljudje za svote, katera jim niste nikdar dali; — pretepavali ste ljudi z gajžlo; — napadali ste nesramuo in lažnivo farane raz prižnice; — ljudje so videli, da se širi nespodobnost v farovža itd. Ali vam naj še več povemo? Ali niste trpinčili do krvi svojo staro mati in to zavoljo k-----------, kakor je mati sama izpovedala?! Ako to ne zadostuje, povedali bo-demo še dogodbe, da se bodo župniku lasi jezili. Pomagalo ma ne bode ničesar, ako obrekuje Vrhloške farane v „Fihposu". Ali enkrat za vselej bodi povedano: od takih ljudi se ne pustimo komandirati! Tako gotovo kakor amen r očenašu! Pred mariborske porotnike pridejo; 4. marca Marija Jenko radi detomora in Franc L»gau radi ponarejeuja denarja. 5. marca Matija Vogle r radi posilstva. 6. marca Ivan Meglic radi uboja. 7. marca Jaka Kraner radi posilstva. Napad. Hlapec Peterlinšek iz Kleč pri Maksavi je prišel 20 t. m. pod okno svoje ljubice, viničarske hčerke Čile Oaterman. Deklinin oče in brat sta ga pa z nožmi napadla, mu prerezala jezik in ga težko ranila. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico, živalska napadalca pa v zapor. Dezertiral je prosinca meseca Ludvig Smo-lek od infanterijskega polka št. 57. Te dni so ga aretirali v Mariboru. 12 letni požigalec. 12 letni v sv. Peter v Maribor pristojni Franc Tiček je zažgal iz maščevanja hišo svojega gospodarja. Nadepolnega tička so obsodili na 4 tedne zapora in se ga bode oddalo v prisil ni co. Veliki požar. 23. p. m. je pogorelo posestvo kmeta Kremser v občini Lehen pri Slov. Gradcu. Ogenj je nastal v kuhinji in je vpe-pelil stanoval no hišo ter gospodarsko poslopje. Tudi je pogorela vsa krma, žitje, vozovi, nadalje 30 ovac, 9 koz, 5 prašičov in več perutnine. Posestnik je bil s svojo ženo na sejma v Slov. Gradeča in sosedi niso moglo vsled snega hitro pomagati. Škoda je velika, posestnik pa je zavarovan le za 3.600 K. Samomor v ječi. vi letni Tačic, ki je bil v zapora, ker se ga obdolžilo umora Marijo Dečko, se je v zaporu obesil. Požar. 20. p. m. pred polnočjo je pogorela hiša posestnika Winklerja v Budini pri Ptuju. Goreti je pričelo v gospodarskem poslopju, ki je s hišo vred pogorelo. Tudi več krme in slame je ogenj uničil. Živino so komaj rešili. Baje je nekdo nalašč zažgal. II letni samomorilec. V Št. Ilju pod Turjakom se je obesil ua pustni torek 11 letni sin neke ruske družine. Slabe knjige so otroku pamet zmešale. Iz Koroškega. Mi gremo naprej I Iz male občine Bajdiše pri Borovlju smo dobili 24. p. m. osem (8) novih naročnikov. Le tako naprej! Nekaj O Spovednih listkih. Iz Doberlevasi nam piše naročnik: 10. p. m. oznanil je kaplan v farni cerkvi, naj pridejo gospodarji med potom po spovedne listke in naj prinesejo tadi poslovne knjižice svojih poslov seboj. Pametni ljudje so takoj vedeli, zakaj se gre. Na ta način hočejo napraviti črnosukneži natanko kontrolo o tistih, ki imajo volilno pravico. Neki prebrisanec je vprašal kaplana z nedolžnim obrazom, zakaj to zahteva. Velika zadrega! Potem je kaplan odgovoril, da storijo to le zato, da bodo na jasnem glede rojstva, občinske pri-stojnesti itd. To je pač naloga občine, ne pa kaplanova. Spovedni listki so cerkvena uredba in to uredbo izrabljajo tedaj farji v namene — volitev. Kakor na Kranjskem.. . Divjaštvo v št. Vidu v podj. dolini. Da ni prvaškim farjem ničesar sveto, je znana stvar. Pri občinskih volitvah v St. Vidu je volil stari kmet napredno. To je razburilo prvaškega župnika Swatona tako hudo, da je baje rekel; „Kadar umre ta kmet, naj ga pokoplje Sinter". Kmet je postal žalosten. Zdaj, ko je treba po spovedni listek, je „gospod" tako hud. Vsled tega je Sel kmetic raje v Doberlovas. Prost ga je vpraSal, zakaj ni vzel spovedni listek v Št. Vidu. Ko mu kmetic to pove, pravi prost: BTudi jaz sem tega mnenja, da ne zasluži človek krščanskega pokopališča, ako ne voli i župnikom..." Res, to je pač več kot divjaštvo! Torej niti pokopališča ne privoščijo človeku, ki ni ravno nazadnjak in prvaški pod-repnik. Tako daleč smo prišli. Pač čudno 1 Ali kdo pa plača pokopališče in farje in vse drago? Sramujte se, gospodje, ker ste izgubili zadnjo iskrico krščanstva! Občinske volitve v Radišah so končale a popolno zmago naprednjakov. Živeli boritelji proti klerikalizmu 1 Napredna zmaga v Stegni vasi. 16. p. m. so se vršile občinske volitve v Stegnivesi. Klerikalci se volitev sploh niso udeležili, ker so se bali groznega poraza. Izvoljeni so bili sami na-predniaki. Čebelarstvo. V seji dne 7. svečana t. 1. je sklenil odbor „zaveze čebelarjev na Koroškem" da se nastavi za slovenske okraje potovalni učitelj za čebelarstvo, kateri je zmožen slovenskega jezika. Imamo sedaj na Koroškem štiri potovalne učitelje za čebelarstvo in upamo, da bode v prihodnjič napredovalo čebelarstvo tudi v slovenskih krajih, kakor napreduje med nemškimi bratmi. Novi potovalni učitelj, g. Anton Martinjak, nadučitelj v M^dgorjah (Mie-ger), bo obiskoval slovenske okraje: Rožek, Bo-rovlje, Železna Kapla, Doberlaves, Velikovec in Pliberk. Nemški okraji, pa so razdeljeni med nemške tri potovalne učitelje. Kmetje izkoriščajte priložnost, pokličite potovalnega učitelja, da vam razlaga o čebelarstvu in napredujte tudi v čebelarstvu 1 Župan v sv. Petru na Vašinjah nam je pisal karto, češ da moramo objaviti njegov ne-postavni »popravek", ker nas bode drugače tožil. Prosta vam pot, gospod župan, ali nikar ne mislite, da se tega strašimo. Naučiti se je treba postave, potem šele naj se pisari slavne popravke. Vaš spis je romal v koš, pa Če bo vsi koroški prvaki na glavo postavijo. Torej, na svidenje pred sodnijo! Župnik Auernig — pogorel. Ta hujskajosi far je tožil urednika lista „Freie Stimmen" radi nekega .popravka?" Mislil je, da bode tadi sod-nija tako neumna kakor gotovi politikujoči duhovni. Ali sodnik je oprostil nrednika in Auernig je — pogorel. Kmetski Shod. 24. p. se je vršil v Zg. Dravegradu glavni shod društva za konjerejo. Društvenega premoženja je že čez 1500 K. Predsednikom je bil zopet g. D. Manhart izvoljen. Tako se dela za kmeta, ne pa s prvaško politiko! Ekspresni vlak Nizza-Danaj je skočil 26. t. v Beljaku iz tira. K sreči ni bil nikdo ranjen. Vrat prerezala z britvijo se je v Wolfs-bergu hišna posestnica Ana Končaik, soproga nekdanjega poštarja v Rogatcu-Slatini. Pamet se ji je zmešala. Po svetu. Velika nesreča na morju. Vsled viharja je zadel parnik .Berlin" blizo mesta Rotterdama na skalo. Skala je prerezala barko čez polovico. Spodni del barke se je takoj potopil. Vsled viharja je bila rešitev skoraj nemogoča. Ljudje so se zbirali na sprednjem delu, ali velikanski mraz jih je moril in drug za drugemu so našli smrt v ledenem valovju. Od vseh 144 oseb, ki so se nahajali na parniku, so zamogli rešiti le 15, — 6 — medtem ko jih je 129 utonilo. Od rešenih so pa že prvi dan 4 vied prestalega trpljenja umrli. — Dan pozneje se je zgodila vsled viharja druga velika nesreča na morjo. Parnik avstrijskega Lloyda „Imperatrix" se je potopil blizo Kaneje. Utonilo je 40 oseb, večinoma uslužbencev pri mašini, medtem ko se je za-mogel večji del rešiti. — 25. p. m. pa ae je potopila v severnem morju barka ,Cimaru". Utonilo je vseh 20 na barki se nahajajočih oseb. Smrt v ognju. V Kunewaldu na češkem je pogorela hiša zidarja Schiitza, v kateri je bila Žena z otroki. V obupu je vrgla žena dva otroka skozi okno in ju je na ta način rešila. dam8 pa je zgorela z dvema drugima otrokoma. Živega svojega otroka pokopala je takoj po porodu neka 19 letna dekla v WilhelmB-dorfa pri Berolinu. Ponesrečeni ekspresni vlak. V bližini mesta Johnstown v Ameriki je skočil ekspresni vlak iz tira in v reko. 50 oseb je težko, večidel smrtno nevarno ranjenih. Velikanski požar. Fabrika za šivanke Iring v "Weissenbachn na Češkem je te dni pogorela. Škode je za dva milijona kron, 300 delavcev je brez kruha. Cerkveni rop. V znamenito cerkev sv. Pavla v Trierju so vlomili tatovi, razbili tabernakel in okradli dve monstranci in en kelih. Škoda je velikanska, kajti le ena teh monstranc je bila vredna 48.000 markov. Vlaka trčila sta pri Skarsisku na Nemškem. 3. železničarji in 4 potniki so bili ubiti, 10 potnikov pa ranjenih. Iz Črnega tabora Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bil obsojen župnik Schiffrer iz Borovnice pri Ljubljani na eno leto ječe. Zaslišanih je bilo 42 prič, večinoma šolskih otrok nad katerimi se je pop na najgrši način zagrešil. ljubi „Štajerc"! Prizor pred nebeškimi durmi. Zemeljske solzne doline odrešene duše silijo v nebesa. Vrata se odpirajo in duše nadlegujejo sv. Petra z raznimi vprašanji. F rano oz vpraša: „Kje je salon za moj narod?" — Anglež: „Kje je brzojavni urad?" — Rus: „Kje se dobi bobro'Zganje?" — G e,h_: „KJe pa je moja Marijanka?" — 'Madžar: „Kje je vinska klet?" — Jud: „Kje je borza?" — Prus: „Kje se prodaja dobre klobase?" —- Bavar: ,,Pive hočem pa retkve!" — A v s t r i j a n e c pa je vpraSal nazadnje: „Kje pa je davkarija ? ? ? ' Iz spovednice. Spisal kaplan Hans Kirchsteiger.") (Nadaljevanje in konec). In teh šest žensk, — to niso bile terci-jalke, temveč krepke kmetske hčere. Ali terci-jalke! Ako spovednješ tercijalke, imeti moraš dobri želodec. Vse tercijalke se ne zagrešijo z duhovniki. Ali vse so v duhovne zaljubljene — zaljubljene do greha s samim seboj pri misli na ljubljenega duhovna. Vse se ne zagrešijo z duhovniki, kajti pred njimi čutijo oelo duhovni, ki niso zbirčui, guus in stud. Ali jaz se niti ne čudim, da pride toliko duhovnov v mreže teh kač. Najbolj nesramna vlačuga ne za-stopi svoje delo tako dobro kakor tercijalke lov na duhovnike. „Velečastiti, meni se je sanjalo o Vami..." Takšni je uvod. Gorje duhovniku, ki vpraša naprej. — .Zakaj: gorje? si bode marsikdo mislil. Jaz se počutim s svojimi ter-cijalkami prav dobro". Morda je res tako, kajti tercijalke dajo vse, — tndi zadnji krajcar in marsikateri kaplan bi moral lakote trpeti, ko bi hvaležnih tercijalk ne bilo. Naj pa raste duhoven še tako visoko v časti in moči, vedno ostane le človek. Celo zlati križ na prsih ne napravi angelja iz njega. O temu sem se prepričal pri spovedi žene nekega mizarja, ki je morala takemu visokemu gospodu kopelj blagosloviti. Seveda ni nosil v mlačni vodi svete verižice. Veliko duhovnikov so „strici" svojih kuharic. Ta oddelek bi bil predolg. Omenim le en slučaj, kjer se ni šlo za nečakinjo, temveč za lastno sestro. Naturni nagon postane pri duhovnu lahko tako močan, da se zagreši nad lastno sestro. Do konca bi ne prišel, ko bi hotel moje dogodbe v spovednici vse popisati. Ali dovolj označil sem tiste ljudi, ki sedijo v glaiovnati hiši, pa mečejo debelo kamenje na druge ljudi. *) Prevedeno iz »Deutsche Wacht" Štev. 14 od 17. febr 1907. Ravno tako delajo, kakor zasledovani tal^jj^ _vin0n hoče zasledovalce preslepiti in kriči vsled i^lčemo ogr »Držite tatu!" Koledai In zdaj na koncu po vsej tej umazaia(jnem jjre malo sličico, ki nam pusti dihati čistejši i^Ca feDrna Bil sem kaplan v veliki fari Aspah na spanje ja skem. Tam je delal župnik, katerega ni ljitot; konca in spoštovala samo občina temveč cela pi^no ,}revje jina. Ko sem prišel kot kaplan v to faro, i^j jD opra župnik več živel. Ali našel sem v vseh ^bakoveea njegovo sliko in ljudje so govorili z najvejj ^ £ati spoštovanjem o temu vrednemu duhovniku^ prv;n na vendar so vedeli vsi, celo otroci, da je £mo 0tekli ta duhovnik s svojo kuharico kakor živeta en;e DreE in žena, on je bil oče raznih otrok. In l£j$8;0 pr( dobri oče; prvi sin je kanonik v Lincu, drugiravo9j. fesor v štiftu Kremsmiinster, hči pa so? ppkriit spoštovanega zdravnika v Lincu. Očetu nip^ 8acjja treba se sramovati svojih otrok in otroc^j mraz r niso sramovali svojega očeta in cela občini^ >r;0 g3 bila ponosna na svojega Župnika z dvern«, zna ge ( hovnika-sinovama; občina ni bila nič manj jenih* tbpl božna, kadar sta služila pri posebnih slavni -4- 3 « sinova svojemu očetu pri oltarju. In okLQ mars Aspah s svojim z otroci blagoslovljenim eugodao t moštrom je bila vzor dobrega in nravnosti.^ gj,|ih l smrti tega duhovnika je prišel drugi, ki J8(,tem po t politikujoči prenapetež. Ta ni imel ne že^g 80 v f ne otrok. In vendar ga ni občina ljubila. Pu; zaCn6 se je voliti kot poslanec v deželni zbor,, ve£k.rat pošteni kmetje njegove občine mu sami ^to Be n dali svoje glasove. ijje, kri A dovolj je človeškega, duhovniškega trjf 8|ame p ja! Ravno lastna slabost bi morala dnho!j0ro Be j. za svoje bližnje dobrosrčne in usmiljene nijJoži in n viti. Ako se že sami ne morejo pobrati iz ti ^j ge v katerega jih je celibat pritisnil, naj bi eDa 'pravi drugim tega ne branili. Ali čudno; čimglijg^ pre(j sedijo nekateri v lastnem blatu, tempredn prog a mečejo blato na vse poštene prijatelje re!>delniemo Povedal bi lahko na temelju tega, kar sem doigg potre}; kot spovednik, še stokrat več in storil \0 r0(j0fii tudi to, ako bi to malo ne zadostovalo, dajy po al maši sovragom napredka in človekoljubja uma. p0 raz0, nJ'h a8ta ■ ■ ■____________________________a rast pc Gospodarske. m go. ijbolj moi Mesečna navodila za čebelarja v muiaQa zen svečanu*) Kakor meseca prosinca morajo^r B6 v r) čebele tudi zdaj mir. Navadno imamo še, razorih sod pri nas zadosti suega in mraza in zatoaja pa ^ ramo paziti, da kak lep solnčen dan ne ifoelo! K ljube čebelice iz panj, katere se ne vrnejo,]a:e na j nazaj. Vesten čebelar bo potemtakem 8trogiTO^ja ve[j to gledal da varuje čebelnjak pred solnij^. p0VI, žarki, da ne zgubi preveliko čebelic. Uyuo kar liudstva močna, začne staviti matica že zi Jajca Če imajo čebele zadosti hrane, in dobro h^j ^ $ še ne potrebujejo vode od zunaj. Ce jUjen. K med slab, da je v sastovju strojen, nairmt.j škodljivo. Poglavitna reč je, da imamo pt, dne prav toolo odete. Spisuja A. M a r t i n jitadec, dr Koledar za pokončevanje škodljivcer----------- vinski trti. riušec (marc). 1. Dovršitev opr ki jih februarja morebiti nismo dogotvoil^ei papir: Pri izravnavanja (planiranju) prekopanih ': ***<> " *) Članek je malo zakašnjen, ali objavljamo ga, j velja tudi za prve tedne marca in je sploh izboren. iooo — 7 vinogradov .n trsaic treba paziti, da po- 8bo ogrce. Po „Gosp. Glasniku." Koledar za pokončevanje škodljivcev na adnem drevju. Sašec (marc). 1. Opravila me- febraarja treba dokončati. 2. Večkratno spanje jabelčnega cvetodera ob ranih urah (>ti konca marca in po toplih legah. 3. Naro- bo drevje in cepiče treba pred uporabo oana- iti in oprati z raztopino od mazljivega mila in ja izvlečka, da je obvarujemo krvave H. 4. Zatiranje krvave uši v njenih zimoviSčih prvih naselbinah b tem, da s čopičem nama- no otekline in razpoke na lubadi. 5. Skrop- leskovega drevja z bakreno-vapneno jjo, predno odganja, da se ga ne loti ko- ivost. Po gGoep. Glasniku." Pokrijte špalirje. Znano je, da različne ■ sadja posebno tedaj rade ozebejo, če sledi mraz naglo bolj toplemu vremenu in na- e. To s» je zgodilo v tej zimi že večkrat in J zr.a še o priliki ponoviti. Tako se je spre- enila tbplota od 1. do 3. Januarja od — 15° C \ 3, celo 4°. Ta nagla sprememba jo go- marsikteremu drevesu škodila. Posebno godno pa je to za drevesne in trtne špalirje Eidih, ker se tam v nje vpira solnce in je am po noči tudi mraz hujši. Posebno občut- i eo v tem ozira breskve in marelice. Spom- iii začne potem navadno teči mezga iz njih \ večkrat odmrejo cele veje in celo tudi vrhi. ito se morajo taki špalirji cim preje, tem lr>lje, pokriti. Pokrijemo jih lahko s pletenino slime, plahtami in koruzno slamo. Posebno jibro se da porabiti za to tudi smrečje, ki se iloži in naveže kakor strešna opeka na špalir i, se naj posebno rabi. Menda nam ni praviti, da se morajo te reči še pravo- sno pred cvetom odstraniti. K, Grossbauer. Proč Z ozkimi kraji! Pri nas je navada, da ilujemo naše njive na kraje (ogone), ki so potrebe ozki. S takimi kraji so izgubi ve- rodoritnega prostora in prav zato so pri- ki po naših njivah tudi bolj pičli. Ne le da po razorih veliko manj pridelka, je tudi sicer rast po zbočenih krajih bolj neenakomerna. »tedi kraja je največ zemlje, tam je tudi lajbolj gnojeno. Zato je po sredi kraja tudi ajbolj močna rast. Po razorih pa ostaja neb- zemlja, ki trpi vrh tega zaradi moče, v razore z obeh strani odceja dežnica. razorih gola in neobdelana zemlja, po sredi laja pa dvakrat gnojena zemlja in zamlja na elol Koliko bolje bi bilo, da se zemlja ob- jtloje na široke kraje, kajti v tem slučaju je femlja veliko bolj obdelana in enakomerno gno- ena; površje samo pa postane v tem slučaj n Tno, kar je z enakomerno rast tudi ugodneje, Jajca za valenje ne smejo biti prestara. 14 dni starih jajc naj se ne rabi v ta en. Ku hranimo jajca, jih moramo večkrat niti, drngače se vsede rumenjak na eno an. Jajca, ki smo jih podložili, treba je po dneva preiskati, ali so oplojena ali ne. Ca gledamo jajce proti luči skozi ovitek iz moč- papirja ali skozi široko, 10 do 20 cm cev, vidimo pri oplojenem jajcu na sredi piko, od katere gredo na vse strani nekake žile. ajce, ki ni oplojeno, ne kaze teh znakov. Tako jtjce se po šestdnevnem valenju lahko še vedno porabi v kuhinji. Po „Prim. Gosp." [listnica uredništva in uprav-ništva. Sinčaves: Stvar ste nam prepozno poslali; zato [morala izostali. — Ptujska gora: Za pesni, posebno i Se tako osebne vsebine, res nimamo prostora. Brez mre! — Medgorje: Odgovor pismeno! — Več do-ov zopet izostalo. Mi nismo krivi, ali prostora nam dco manjkuje. — Uredniški zaključek je vedno I v torek zvečer! Poznejše dopise ne moremo spre-lati! Loterijske številke. it, dne 16. februarja: 64, 54, 10, 84, 14 Jradec, dne 23. februarja: 51, o9, 88, 8, 86. Za Velikonoč! lii papir za barvanje jajc pola 4 h; velikonočne in druge karte v največi izberi najceneje, tudi za prodajalne pri W. Blanke v Ptuju. .K»OGO0OOt*OQOOt Oblastveno varovano! Allein echrerBalsara m te Wi«mI >***• m A.TM«rry It Prepadi Vsake ponarejanje kaznivo 1 Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s pa-E3 lentnim za klopom K 5'—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3"60. PoSilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domaČi zdravili ste kot najboljši splošno z Dani in trtaroslavni. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisocuzvrnih zahvalnih pisem za-_______stonj in poStnine prosto. Jos. KasiKCLir, ^t\ao trgovina s Speeerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče šampanjske kleti Vi. Ilintze v Ptuja in pivovarne bratov Reioinjhaus v Steinfelda; c. kr. glavna in mala zaloga tobaka; zaBtoputvo c. kr. priv. splosae zavarovalnice proti ognja in vloma ter za življenje v Trsta in I. avstr. zavarovalne dražbe proti nezgodom na Dunaja. — Osnovana 1876. — Priporočam Za Velikonoe: Za pomladno setev: najfinejše ječmene moke, ro- 1 vse vrste semena za deteljo, zine, Weinbeeren, orehe, med, ! travo, repo in druga semena. maslo, kvas. Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vodnu reelno, dobro postrežbo; omenim še, da se nahaja moja trgovina le v lastni hiSi, kjer je bila preje, glavna tobačna trafika. Priča- ~ kujoč obilni obisk beležim Z vsem spoštovanjem 130 ________. ' ',______Joa. Kasimir. TTra, z verižico samo 2 K. Šlezijska eksportnahišaje nakupila veliko ur in jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 ur natančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neugajajoce se denar vrne. 132 Zahvala. Za srčno sočutje med boleznijo in po smrti našega ljubega soproga oz. očeta, starega očeta, tasta, gospoda Franc Hrowath, veleposestnika, člana okrajnega zastopa Rogatec in občinskega svetnika, za lepe vence in nad vse obilno udeležbo pri pogrebu, izražajo podpisani najboljšo in najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo veleč. g. župniku Antonu Merkuš za njegovo ljubeznjivo sočutje med boleznijo in njegove srčne besede pri odprtem grobu, — drugi veleč, duhovščini, gg. dr. pl. Mezler, dr. Ernest Treitl, dr. Bela Stuhec za njih res požrtvovalni trud, gospodu in gospoj Peterfly za njih prijateljsko pomoč med težkimi dnevi in zunanjim žalovnim gostom ki se niso strašili oddaljenosti in so izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast. Vsem še enkrat iskreno zahvalo. Dobrina, 18. svečana 1907. Žalujoči zaostali. Malo posestvo 97 obstoječe is 6 oralov mladega gozdu, vinogradom, njive, travniki, lepa hiša za stanovanje, hlevi, vinska preša, vse v dobrem stanju, lena lega, 30 minut od Poličan, se proda ugodno. Vpraša se pri Anton Sehwelz v Poličanah. Mladi trg. pomočnik dobro izvešču mešane trgovine, vojaščine prost želi službo spremeniti. Naslov pove uprav- niStvo »Štajerca". - 124 Kje se kupi špecerijsko blago v Mariboru najceneje ? Kje se dobi dobra suha moka Št 0 kg. po 14 kr, kje dobra, sladka kruSna moka po 8 kr.? Kje sladkor na klobuk (Stok) najbolj po ceni? — Samo pri I. Sirka na glavnem trgu v rotožkem poslopju. 620 Redka prilika Nikdar ve* v življenju se ne ponudi tako priložnost 600 komadov za K 3.— Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s se-kundim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 8 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Steinom), 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjat moS-njiček, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz dublezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerim je 36 najlepših podob sveta, 6 reči, katere povročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih različnih stvar, katere se rabijo pri lilSi in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo K 3.— Razpošilja bo proti povzetju ali če se denar poSlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jnngwirth, KrakauA;. 4. NB. Za neugajajoce se denar vrne 53 Učenec se išče za mlinarski obrt na novi umetni valjčni in parni mlin na Moste pri Ptujski Gori, učiti se mora obrt 2 leti in služi prvo leto K 4 mesečno, drugo leto 6 K na mesec. Sprejme se vsak časi 103 Učenec, slovenščine zmožen in močan, se sprejme v maoufakt urni in špecerijski trgovini Ludvvig Krantsdorfer v Sv. Duhu via Poličane. 126 Učenec z dobrimi spričevali, zmožen nemščine in slovenščine, iflče službo v trgovini 2 mešanim blagom. Vpraša se prt uprav-niStvu .Štajerca". 122 Stanovalna hiša se proda blizo Ptuja, kaže za gostilno ali vrtnarijo oz. primerno za penzijonista ■/, uro od Ptuja. 3 orale zemljišča. Izve se v Ptuju, Allerheiligen-gasse 16. 126 Kovačija v najem! Prav na dobrem kraju zraven velike ceste, na dva ognja, dva prostora za bivanje in lepi prostor, za vozove in konje kovati, se ročno odda na 10 let. Prevzeti mora dober kovač za vozove in konje. VpraSa se pri posestniku Leopold Prevolnik, Mislim«. 121 Dva učenca se takoj sprajme v ključavni-ški delavnici (Bau*, Sparherd-nud Gitter - Schlosserei) Joh. Garasei v Slov. Bistrici. 128. Stanovalna hiša enonastropna, v najboljšem stanju v Sevnici se proda; poleg je vrt, vse no ceni. VpraSa se pri G. Hafenrichter v Konjicah na Staj. 133 134 Učenec, priden, ki se je mogoče že kje učil, se sprejme pri Joh, Kreinz, Barndorf Nr. 56 bei ________Brack a. M. Gostilna v Velikovea (KoraSko), stara in dobra, v najboljšem prometu se proda ceno in pod ugodnimi pogoji. Vpraša se pod napisom „gostilnaa pri upravništvu tega lista 63 Z destilacijo žganja in pripravljanjem brezalkoholnih osvežujočih pijač se lahko kaj vredno pečate. Jamči se, da vam oblast dovoli in da vas strokovnjak v vsem potrebnem zastonj poduči. Podjetje brez konkurence I Resno misleče osebe naj piSejo „8old-grube 2500" Annoncenexpe-aition Eduard Brana, Wien L, Rotenturmstrasse 9 666 Dobri delavci proti lepi plači dobijo trajno delo v kamnoloma RUDOLF HOLZER v Sv. Lovrenci nad Mariborom. 131 Mlad fant ki ima za usnjarsko trgovino veselje in ljubezni se sprejme pod dobrimi pogoji takoj kot prodajalec. Ponudbe se pošiljajo na Paul Pirich ... Lederfabrik v Ptuju. ===== W Prodajalci ~3N1 129 dobijo kupce!!! za prodaje vseh vrst, fabrike, vile, penzijonate, posestva, mline, ceglarne, hotele, gostilne, kmet-ska posestva itd. samo po prvorazrednem, strogo reelnem in kalaatnem podjetju ter trga z realitetami Centrala: Dunaj V. Schonbrunnerstr. 80. Zahtevajte brezplačni obisk glede razgovora in ogleda, ker bode naS zastopnik itak v kratkem tukaj. NB. Opozarjamo p. t. občinstvo zlasti nato, da nas ne zamenja z drugimi manj vrednimi podjetji, 116 Kupi se mala hiša z vrtom v bližini Savinje ne čez 20 minut do Celja. Ponudbe površnim opisom in ceno treba poslati upravništvu »Štajerca." Mlinarski pomočnik z boljšimi spričevali, priden, in trezen, se sprejme takoj v umetnem mlinu na valjčke (Kuninstwalzmiible) Karl Vit-seaseheg v Konjicah. M »••••••»•••»••••••O« -<- 8 — za spomiadna dela mokaTomaIevezliudre »k, dat naaledn kakor žitje, travnike, paše, deteljo, lucere, sadje, zelenjavo, == vino = SternffStlVIarke najboljše in najcenejše fosforsko-kislo gnojilo. garantirano čista Tomaževa moka v vrečah z vi stveno znamko in plombo, se dobi v tovarnah Tomaževih fosfatev KSIm tSkn t let res neriko , drugo Svarimo pred slabim blagom &G~ Jajca "•« kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). " ________ 25 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarake hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-iag*. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t d. 68 Zahtevajte 9B zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami. Garancija več let Slika '/i »at. Vjfik, Vsako ne breznapačno blago se vzeme pri polni svoti nazaj. Nr. 365 Srebrno dansko rementvar gold. 3*50 Nr. S22 Srebrna remantvar za gospode gold. 3'OU Nr. 337 Srebrna anker 15 kamenjov gold. 5, dvojni mantel gold. 6-50_______________ Nr. 341 Srebrna anker dvojni mantel 16 kamenjev, posebno močna gold. 7-9-50. Anton Kiffmann največja zaloga nr srebrnega in zlatega blaga. Kesport v vse dežele. Marburg P. I, Štajersko. Hovo! Hovol Mal orkester za v žep. Nekoliko oseb more tvoriti krasen zbor! = Harmonike z bobniči. = Medene plošče (Messingplatten) 10 luknjic, 20 glasil z bobničem iz kože. Se lahko takoj igra. Komad z elegantnim kartonom K 2-50. Pluča z 16. lukujicami, 32 glasili, zgla-Sena na „tremolou, s koženim bobničem v elegantnem kartonu K 3. — Denar se pošlje naprej, ali pa blago na povzetje (nach-nahme). Ilustrirani katalogi z več kot 3.000 slikami dobi, če 650 zahteva, vsakdo zastonj. Hanns Konrad in Briix (Bbhmen) št. 876. Pozor! Ce želite trgovino, obrt ali realijo kakor hdtel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme „Iatern. Gescbafts-conrier"; Centrale Graz, Elisabethstr. 6. Podjetje je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride te dni sem. če se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite, ai V ptujskem mestnem soparnem kopališču te dobijo odmhmal kopele 8 hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik oh '/ill uri predpoldan za 60 vin.* (80 krajcarjev.) 876 Vedstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). = 30 dni na ogled = pošljem svoje harmonike St. 663'/* vsakomur po povzetju (Nachnahme), da se prepriča o njih skrajni solidnosti. Peresa te harmonike se ne str6 in niso samo pri tipkah, ampak tudi za base. Instrument ima 10 tipk, 2 registra, 48 glasov, 3 vrste trobent, vse je politirano kot mahagonijev les, obito z niklom, ima dvojen meh in lep jermen. Velikot 31X15 volja K 7-40 — Sola, po kateri se lahko uči igrati, zastonj. Manjše in ceneje harmonike, posebno za otroke po _ K 2 50, 820, 380. 620, 680 Boljše harmonike po K 8-Bo, 9-60, 1O40 1140, 18-60,1420; Cenik z 3000 slikami pošljem mmm zastonj. == Hanns Konrad in Briix 536 Nr. 876. Brata Slawitsch v Ptuju m priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 „ — „ _____ ____ Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 , — „ RingBchifchen za krojače .... 180 , — „ Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — . Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine otne so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 108 Moderne, solidne mošnje denarnice iz usnja (Lederportemonnaies). Štev. 7333 Fina mošnja denarnica za dame in otroke iz enega kosa ruirenega gladkega usnjs napravljena, lin aiklasti okov, tri predalčki in pre. dalček za listke. 7 cm dolga 4'/, cm visoka K1-— Samo solidno blago, nepodloženo s papirjem! Porte-monnaie iz havana-rjavega, solidnega usnja, denarnica z niklastim okovom, z niklasto zaklopnico, s 6 predalčki, dem dolge, 6cm široka K —-95. Dobra, eeiena denarnica za gospode ali dame. s tremi predalčki, vsak ima posebno zaklopnico, 9'/, cm dolga, K 1-10. Športna denarnica „Cluba iz juhte, havanske barve, brez napisa, velik predal za papirnat denar, 3 majhni predalčki, z niklnastim kovanjem K 110. Bolj fino izdelane denarne mošnje po K 180, 190, 2-30, 3-40 in višje v .ako veliki izberi. Noben riziko I Blago se lahko zamenja za drag o ali se denar vrne! Po poštnem povzetju razpošilja Hanns Konrad 645 prodajalnica v Mosta (Briix) Štev. 876 na Češkem. Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se na zahtevanje viakomar dopošljejo brezplačno in poštnine prost«.______ Ramburg-Jlmcrika-Ciiiic. Najhitrejša vožnja po morja 5 dni, 7 ur, 38 minut. Rcd-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hamburka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, »dsterr. Hof." 74 Zahtevajte brezplafowl in franko moj veliki ilustrirani cenik s irtiyn, g 3000 slikami o niklnaslih, srebrnih in zli flopj urah, kakor o vsakovrstnih srebramaiHj zlatninah.godbeuihinštrumenth, robe izjet^^_mmmmB [OSi^VU in usnja po prvotno-tovamiškib cenik v "" Niklnasta remonter-ura......K !• Č4-syt lOtiJUM sistem Roskopf-patent.......lOlCl Švicarska originalna sistem Reskopf '■^^^^ PI W» patent-ura.........., MJBm Registrirana „Adler-Rosk«pf« Biklasta anker-remontoar-ura.....,?■ f Srebrna rem.-ura „Gloria" deli ...„'* ^ Srebrna rem.-ura z dvojnalim poknvalom.....lj^^^^^^^ Ura kukavica K 8-60, budilnica 2-90, kuhinjska ura l it „Schwarzw81der"-ura K 280. y , Za vsako aro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike! h. ■enjava dovoljena ali pa te denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konral v Mostu (Briix) št 876 (Češko). XXXXKXXXXXXXXXXXX Zaupljivi zastopniki (Platzvertreter) raj Ui za vs« večje kraje planinskih dežel išče prjf Avgust Sattler, Gradec id nav: odd. tovarna robcev za pokrivanje (wasserdi'od she Decktucher). Sho 5 kron! V te] kaki nima konkursi Prava tvicka Roško nf patent.« remonter ura z masivnim soli antimaaneticnim anker-strtM pristno emailirano cifernicoll papir!), z varstveno plombo,« vem niklnastem okrovu, n«£^^^^_ jem je šarnirano poirivalo, (isti 80 ur (torej nikakor ne samo 'U--,;,;,, z okrasnimi pozlačenimi kn""^ J° natanko regulirana, s triletni=>vOri O menim jamstvom, komsdKI , • »i komadi K 14, s kazalcem ,<,««» 01 R 6, tri komadi K 17, v pratorevidl srebrnem okrovu brez kaza'C_ »i • kund K 10, tri komudi K itVaSKl kazalcem sekuDd komad KhyO. pr tri komadi K 35. Ura se.- ■ ■*" zamenja za drugo ali se veiUnJeJ° vrne. > le hr Razpošilja po poštnem povzetju in(j ra, "VmT Hanns Konrad ...^W1 • Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se vsakomur t? "* ^ btevanje dope Sljeju brezplačno in poStD.ne prosto, jni gm Umetni mlin in . . . oVež . . . . . črna pek.ari»Bpr na Sp. Štajerskem se radi druzega podjetja« ceni in pod ugodnimi pogoji proda; poset*r®m , je primerno za druge industrijske namene, t~u' ' ima vodne sile in je okolica bogata na Vpraša se pri upravi tega lista. in V i Natakar na raci ražnik )dar s bi b< Aredo oženjen, brez otrok ali z odrašenmu, ki zany mje položiti kavcijo, zmožen nemftčine in slovenSi,^ ^ v govoru, se sprejme takoj v dobro idoči go8t_ajj fE Sp. Štajerske. Samo taki naj se naznanijo njjij upravništvu tega lista. ___j0 ^ej