m
PRIMORSKI DHEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLO VENSKO RBIMORafE
et0 2. štev. 260 - Cena 4.- lire
TRST, petek 5. aprila, 1946
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it. 1 • L Tel, tt. 93806 93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo
Grobovi «te*|.wefa JiffiMtTf so narodnosti Up*U,'Ki Jh « more zanikati noben narod*''nobena oblast na svetu.
Zahtev človečanske kulture
nihče preslišati»
ne
sme
Govor Jusa Kozaka na zborovanju slovenskih kulturnih delavcev 2. aprila v Ljubljam
Lj teJ ur>, ko mi zborujemo v ton ■ ' povemo naSo ne-Pust]nVo zahtevo, kaj Jugosla-laLPr,pa<ta in kaj fi gre, v ten v ., *e .vr*t tam toli strastna, faist	borba primorskega
»kt to S^ovenikega-hrvat-)-,f® * pijanskega delovnega tt Va f* tiste preprosta Ulove* kmravice’ ^bodo in dosto-koli V0/'breg katerih na svetu mr ™ru ne bo. Kdo ve, kaj se tam	ta trenutek dogaja
l0	Dogodki preteklih dni
W prinesli dovolj povodov *°*o zaskrbljenost 111 S°£	t0	borbo od bli-
*iti nor<il priznati, da spada nt»JHl{V^iSastne^0 borbo ev fakt	dstev za svobodo. Ka-
le i>er te ^udske borbe ima svo. la °Sr^)ne značilnosti. To ni bor-ihiM)0bOio^ubne^a Španskega ,ltral ^ Vroti Francu, borba io, ! naporov z oroijem. Ne M li ?r^rneriaU z borbo irske-
^SU htVa’ ki se v mirnem atent V^° * Peklenskimi stroji, Woijat< 'n 2 ilegalnimi organi-W«ni*’ Borba primorskega hi Jf	po zaključ-
n	svetovne	i>oj-
. P^oti naetfaji^mu, potem ko le *® «udstvo
petindvajset let kakrbl^‘a prenašalo teror, jjjg fe malo pozna evrop-
fe,Suijai0
narodov. In kljub •' teVa Iji • ■	- - •’	---
Obrisati P°znamo vsi to sramotno latinske civilizacije,
j0j8 *®S® ljudstva M bilo mo-*>!>ro rteati s tejr<l svefa- ■Pre"
fejS. -—.v.  --------------------
J, 0 Potvarjanje, nobena lat Kore prepleskati. Noi, pu-
r.  .
to ‘Jfrc!ianja v hrbet, ricinuso-Potujčevanje imen, raz-frooj, v ** izganjanje t koneen-Inen f»6onSe«, i«eron »iateto tezika iz cerkve in Sole, ^govesti dvatisočletne iiH v e_ kulture. Turisti, ki so ho~ 9ej0ty,	1,0 občudovat M'chelan-
njtu ,^inje*, rtiso -trideli suž-Den,^ Krasu. Zakaj f Ker slo-nir°4<?a ' hrvatskega ljudstva, »>S. Ptetirjev, or at ar j tv pre-fcu?fu J^ratko malo niso Steli med ioVa( narode. Hodili so obču->tarega etruSčanskega A-
** Potlt^d° ixmeii	i#	vedel,
!>ifj jj. "*■ no Krasu zdro-
SrV2* nov narod v prah, fVf„ J® zdrobil svoje dni kul-HH, Jasice. Po bibliotekah so is ^* Dantejev Inferno. Kdo ik ~„el’ kakšen interno pretiv-
U»S°{Jn,
V;w ,pu» Mivnvv *"	^
In , ® Gladina M znanimi noZi
»rta	m’or^
»«-	*a	imperfaSfflfrn«	c*7^?
rvropskega reda. Na via
na Krasu f Na forum h<ni w P0<*	Mario
> kr
"Oto
■ '"ups
v Simu so turisti o-^arnih Mussolinijevih man-Plakatov, M so očitno to.	zahteve novega imperi-
^iaio	turistov	se je za-
®e na Krasu ie vrii *°	uS>iit so, M
^hn ’ dnt-9i <?#?o javno zago-iro /e ta
Po »■ re**w ustvaril v Italiji f.. ■'Crasit.
♦ ^(1 *
*°> dnB7nU režimu ni uspelo ni-^	*atrl	neoborožen na-
V,e>ni modernimi načini ? j« Bni^0 <w potujčevanja. Ko k’ *e < le£,^i začel proti vzho-y tohl ^rod idvignil in se pri-*®dno e golimi rokami « *>a. v'a	Precej neenaka
J en! strani vet upravni Jcvestttrlnov 4n fca-
Civiina policija med manifestacijo demokratičnih mnosio na trgu UnitA.
Boj za svobodo še traja
 ___o..________r.	.VW
tonMl; motorizirane ll ? ^ !fca	strani neuklon-
I r ‘ nn^11 voI/a in njen sklep : ft J1))((, ™'koli, svoboda ali smrt.
‘ , ^ ». j^ajset l(t mutasto Ijud-ei »Voi® Hvrstilo med one veli-t91*,, 0,lol}ubne narode, ki *o n	mora!l zdniliti pro-
,***>,	naklepom *novega
h r^°ra< ,e 1a,'no izpovedal, da «o v " oplemenitim rasam*, rN> j. ^^atnrijih seVgali mi-°41.	■ ®, pokorni svinji na-
k90 nJ>0r!,i ^e irtvovalo to u-th,/enj gorsko ljudstvo IfiMO b^rnnii*60 llud* ie *>(Jo <Ie-’ 7°00 M zdaj inva■
. r)?'/an-	družin ima strehe
^1X1» 'ZS-8S7 domov nudi fco-
**i je ^ zadostno streho. j Soft	,vetlim soncem Se
^ a* drug dokaz ljudske (faVObotfo 4n *■“ pravic« t
'nu? «0s*o<bl *® ffa nobfua Wo-‘ ^no »nisej ne mogla lz-
j!lt4>dmor^  ______________________
Dva naroda, med 5,^’(	desetletja	po-
VpraSali se boste: Vojna je končana, združeni svobodoljubni narodi so strli faSistično pošast, atlantska karta je svečano zagotovila svobodno odločitev — čemu se torej to ljudstvo Se borif Pa je tako. Kljub temu, da je vojna končana, vkljub atlantski karti, vkljub vsem Stt-Senih domov, kljub grobovom talcev, mora to ljudstvo Se enkrat dokazati svojo svobodno odločitev. Kljub temu, da j$ večina italijanskega delovnega ljudstva stisnila roko slovanskemu delovnemu ljudstvu in s tem doprinesla prvi dokaz in prvo podobo bodočega miru, mora ljudstvo Se in Se pričevati o svoji volji in o pravicah, ki mu gredo.
'Prav zato se torej borba primorskega ljudstva ne da primerjati z nobeno drugo v Evropi po svoji tragičnosti in etični veličini.
Kako se to ljudstvo borit j4.lt z noti, lesenimi kiji, t peklenskimi strojit Ne z enim ne z drugim sredstvom. Kdor je videl to veličastno borbo od blizu, kako pozdravljajo mlaji in napiši med-zavezniško komisijo, od katere ljudstvo verno pričakuje priznanje svojega obstoja, kdor je'vi-'del KraSevce 4n Kraievke, ki jim ni nobenfc pot predolga, da bi izpričali srfojo voljo in zahteve, kdor je videl Istrane in Istranke in jim pogledal v oki z otroško zaupljivostjo že' naprej pozdravljajo pravico, bo spoznal, da je ta borba miroljubna, borba visoko kulturnega ljuditva, ki jo vodi demokratična ljudska oblast. Porogljivo so pisa’i, da ima jugoslovanska vojska pleskarske bataljone, ki prepleskajo vse hi-Se pred njenim prihodom. K taki zlobi b( pripomnil: «Kje pa so v coni A pleskarski bataljoni ?» Primorsko ljudstvo, slovensko, hrvatsko in italijansko, je po končani vojni od'otilo orotje in se v nob 1 borbi, ki mu je bila vsiljena, bori na tak način, da bi se od njega tudi drugi narodi, ki jim je ntlr pri srcu, lahko marsičesa naučiti. Koga niso pretresle plitve gomile istrske in kra-Ske rdeče prsti, nad katero stoje skromni, s cvetjem ozaljšani napisi z imeni talcev, postreljenih od naet-fattstov. To so narodnostni mejniki, ki jih ne more zanikati noben narod, nobena oblast na svetu.
Disciplinirano borbo so hoteli speljati na druge tire
Vsak strel ne odmeva v Evropi, toda taki streli, ki so padH v Skednju, v via San Nlcolč, o-pozarjajo svet. Kdo je proti vzorno disciplinirani borbi primor-
skega ljudstva pH.čel odgovarjati z nasiljem t Tista policija, v kateri slutijo med drugimi znani faSisti in skvadristi. In tako se je zgodilo, da so ljudje, ki so pred letom dni Se sluiili fašizmu, streljali na stare antifašistične borce iz dobe nečloveškega mučenja v riiarni San Saba, barbarskega izobešanja talcev v via Ghega. Cesar bi se nihče pred letom dni Se predstavljati ne mogel — tudi fašisti ne — <fa bodo po letu dni lahko stari fašisti streljali na demokratično ljudstvo in celo na otroke tega ljudstva, je vendarle resnica. Naj navedejo en sam primer, da je primorsko ljudstvo uporabilo v svoji sedanji borbi orotje in nasilje. Toda na to ljudstvo so streljali ' ti ljudje, M so poiigali v Trstu Narodni dom in domove po Krasu. Ne čudili bi se, po sedanjih izkušnjah, če bi se pojavil v tisku argument, da so Slovenci s svojo Hvljenisko prisotnostjo tabo dolgo izd^iali potrpežljive fašiste, dd so jim morali potgati Narodni dom. Taki so argumenti nasprotnikov demokratičnega ljudstva. — Vdrli so" v‘ stanovanje tovariša Bevka,
ga demokrati, njegovo teno pretepli in oruvali. Kdot Zanikrna, nahujskana drhal, ki Jivi le v pohajkovanju in ne pozna nobenega trpljenja italijanskih svobodo-Ijubov, kaj Se slovensko - hrvat-skega ljudstva. Ali je ta drhal en sam strel sproiila proti nač.-fa-šistomf Vsi pa veste, kdo je Bcvkt Njegovo tivljenje je zgovorna priča usode naSega ljudstva pod fašizmom. Kakor steklega psa so ga preganjali, ječe, konfinacije, so bili njegovi domovi v zadnflh petindvajsetih letih. Iz ječe je Sel v borbo skupaj s Seno, oba sta do zadnjega Uvela v gozdovih in prestala zadnjo najhujšo hajko, ko je tivljenje vseh članov Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Primorsko viselo na zelo tanki nitki, ko so bili od Nemcev obkoljeni na kvadratnem kilometru. Ali je ta drhal, ki je pretepala, suvala Seno, demolirala sta-novanje, takrat z mezincem ganila za italijansko demokratično svobodo t Ce bi Mio primorsko ljudstvo naivno, bi se mu ob teh dogodkih jeiili lasje, toda tako italijanski delavec kakor slovenski in hrvatski kmet danes predobro vesta, kaj je politika nasilja ‘n česa se posluSuje. Odgovorilo bo tudi na to evropsko lat, da je danes demokratičnim ljudskim mncsicam zavarovana pravica.
In kdo Ščiti to drhal, ki se nemoteno vozi v Trst, da pretopa žene in otroke, da strelja po ulicah, demolira trgovine, urade in stanovanja, da podtika orolje in poziva na vojno proti sciavom, [troglaša oezarsko parolo: mare nastro, ki je prtivdla italijansko ljudstvo na rob in v bedo, in laja, da jo h treba prepeljati v Dalmacijo, kjer so vse skale okrvavljene po zločinih savojske armade in Mussolinijevih legijah t To drhal Ščiti zavezniška vojaSka uprava. Z besedami se da slepomišiti, a dejstev 9? ne da Spremeniti. Kdo bi Se zaupal v nepristra-nost vojaSke uprave, če pregleda dejstvat Zakaj so zavezniSki vojaki, ko je bito Se JA v Trstu, zaprli cesto iz Proseka na Opčine in branili prehod Slovencem z besedami: tNiente, niente SlJveno, nlente Tito. Buono ItalianOD, Je bila to za-
vezniška prijaznost t Zakaj je kolonialni vojak, ki Se v življenju ni vedel, kaj je Italijan in kaj Slovenec, takoj streljal slovenskemu mladeniču mimo glave, ko ga je ta prosi!, da bi ga spustil skozi zaporo f Je bilo to zavezniško prijateljstvo t Kjer koli so Novozelandci prej srečavali v Italiji Ti-tovce, so jih objemali in navdušeno vzklikali: <iTito, Tito/» Ko pa so se v Trstu na trgu delVUni-td njihovi zav>zniki, jugos‘ovan-ski borci in tržaSke delovna množice poslavljale od padlih, niso ti vojaki izkazali žrtvam najpripro-stejSe pietete, čeprav smo preverjeni, da je to marsikoga speklo v srcu. Zakaj so m dogodili primeri, da so Se pred rokom, ki je bil JA dotočen za odhod, že klofutali poStene jugoslovanske bor-čet In če stara resnica «in vino vcritas» kaj pove, zakaj je precej primorskih rojakov dobilo strele v trebuh, ko so se zavezniSki vojaki opilit Če je bila vsaka peterokraka zvezda propaganda, vsak napis: «Tukaj je Jugoslav’ja!» «Vogliamo democraziah, propaganda, ki so jo požigali zatrvsni-Ski vojaki, zakaj pa vzkliki: «Ab-basso s'davi, bastardi, evviuo il mare nostro, evviva Dalmazia» niso propaganda in jih Ščitijo zavezniški kordoni t Mar zqto, ker so Slovenci in Hrvatje nekoč pož-gaM Italijanom Narodni dom in druge domove f Streli v Skedm ju niso bili propaganda, streli med
Šolske otroka niso bili propaganda, obsodba Gasparinija ni bila propaganda, vdor v Bevkovo stanovanje in poboj njegove žene nista bila propaganda, razbijanje izložb na Comu in v t na Milanu ni bila propaganda, streli v majorja Cundra niso bili propaganda, vdor v lokale SIAU v via Udi-ne, v via Fabio Filzi, vdor in de-moliranje prostorov v via Caprin ni bila propaganda. Trde obsodbe, izrečene proti antifašističnim borcem, niso bile propagandaf Ne, vse to ni bila propaganda, temveč kaj več. Ne smemo pozabiti, če hočemo razumeti, kaj pomeni ta «ver», no Churchillovi izjave proti Poljakom, zaradi katerih so Sli zavezniki v vojno. Potem lomo razumeli, da ves način in vsi kolonialni prijemi, ki jih uporablja Zavezniška vojaška u-prava proti \talijansko-s’ovenske-mu demokratičnemu ljudstvu, niso nikak izraz službene strogosti, w.<pristranslce pravičnosti; temveč namerna zaščita fašističnih elementov, ekspanzionističnih teženj starega fašizma. Po vsem tem pa se ne bi čudili, če se jutri v tisku pojavijo izjava, da Jugoslovani na ruskih kamionih vozijo v Trst slovenske železničarje in oborožene tolpe, da razbijajo po Trstu. Prisiljeni smo na ta način oceniti početje Zavezniške vojaške uprave v Trstu in v coni A.
VpraSamo 9s le: zakaj se hočejo v zgodovino in v spomin primorskega ljudstva nekateri generali in polkovniki zapisati tako, kakor so se zapisali Colotti, Miani, Rainer in njihovi pajdaši f Kateri eo razlogi, da hoče Zavezniška vtjaška uprava na tako zgovoren način prepričati ljudstvo, da vsa borba antifašističnega primorskega ljudstva, vse te krvav? žrtve niso pomenile prav nič in da so bila vsa zagotovila o atlantski listini .in samoodločbi — same frazet
Odklanjamo vsako barantanje
Primorsko ljudstvo je z malenkostno zavezniško podporo vzdržalo borbo proti nacifaSistom do kraja, JA je biki prisiljena osvoboditi Trst in Primorje, da bi ne bilo nepotrebnih žrtev m da bi do kraja izmudeno ljudstvo ne bilo razočarano, JA se je kasneje v redu umaknila in prepustila cono A varstvu Zavezniške vojaške uprave, v prepričanju, da je primorsko demokratično ljudstvo izročila prijateljski zavezniSki u-pravi. Kdo je pričakoval, da bodo bivii italijanski lišistični' sk,va-dristi, nafota reakcionarna drhal z geslom: *Abbasso i sc’iavi, ab-basso bastardi!* deležni zaščite Zavezniške vojaške uprave in na tla pobite zavedne demokratične
Ž'.rte zasmehovano od angleških oficir jev t Primorska zemlja je kakor vsa jugoslovanska zemlja popila preveč krvi svojih sinov in hčera, postreljenih, sežganih in mučenih od nacifaSiema, da bi Se kdaj klonila pred nasiljem, Jugoslovant vemo, da si je primorsko ljudstvo priborilo pravice do svoje zemlje v borbi, zato zahtevamo, da o svoji zemlji odločujemo kot zmagovalci med Združenimi narodi. Odklanjamo vsako baranta-' nje, odklanjamo v&ako tehtanje, koliko Jugoslovanov se lahko žrt-vujo za enega italijanskega reak-cionarca ali celo fašista, da bi se ustvarilo ravnotežji na ozemlju, kjer je naše ljudstvo doslej poz-
nalo le nasilje 4n krivice. Jugoslovansko ljudstvo je dovolj drago plačalo nauk, kako je izpolnila reakcionarna rimska politika obljubo, da so Italijani s častjo rimske pravičnosti zavezani spoštovati pravice Jugoslovanov, ko jih je rapalska pogodba pol milijona prisodila Italiji. Z take obljube ni sedaj primorsko in italijansko ljudstvo prelivalo krvi. 7.e samo imena Ambrosio, Roatta, Robotti, Gambara zadostujejo, da ne veruje v nobeno Se tako sveto poroštvo. Se pred dnevi so avtohtoni Slovenci v Trstu in celo italijanski delavci poslušali iz ust civilne policije groZnje: tPo-čakajte, da prid• Italija, potem boste nekaj doživeli*. In to v Trstu, ki ga je Ja za ceno težkih žrtev osvobodila. Ali bo ljudstvo zaupalo drhali, ki /s pred dnevi v navzočnosti oficirjev zavezniške uprave vzkHkala nemškim vojnim ujetnikom, ki so se peljali mimo na kamionu f Narodnostni odnosi v coni A so jasno izpričani po živih ljudeh in številkah Mesto Trst, v katerem je večina italijanska, katere velik del pa se je odločil za Jugoslavijo, je povezano z zaledjem, brez katerega ne bi moglo živeti. Jugoslovanski narodi so zmagovalci, ki so enakovredni drugim zaveznikom z lastnim orožjem na svoji zemlji premagali okupatorja. Zato ne morejo in ne bodo nikoli privolili, da bi bil zadnji njihov rojak zopet izročen nosi-
Iju. Zveza italijanskega in jugoslovanskega demokratičnega delovnega ljudstva je zrasla iz skupne borbe in je kot prvi dokaz povojnega bratstva narodov v Evropi zadostno jamstvo za zaSčito manjšin in njihovo svobodo.
Spoštujte človefiansko kulturo!
Kakor jugoslovanskemu tako je vsemu kulturnemu svetu, ki si žeti miru in bratstvo med narodi, ob sebi umljivo, kakšna mora biti rešitev primorskega in tržaškega problema. Vsaka druga odločitev, kar je po dosedanjih dogodkih Se jasneje dokazano, je nemogoča in nesprejemljiva.
Mir bo ohranjen le takrat, ko bodo priznali Združeni narodi zv-e-so italijanske ga~slovensk*ga-hr-vatskega delovnega ljudstva in «4 bo ljudska oblast uredila sožitje.
Slovenski kulturni delavci smo preverjeni, da so vsi napredni, svobodoljubni pisatelji umetniki, učenjaki tako v Ameriki kakor v Angliji, Franciji in drugih državah na strani primorskega ljudstva in njegove borbe. Ce bi v to ne verjeli, bi morali zanikati prepričanje v človečansko kulturo.
Zahtev človečanske kulture n« sm<! nihče preslišati.
Naj živi zveza delovnega demokratičnega italijanskega-sloven-steegcb-hrvatskega ljudstva, ki ustvarja s svojo borbo temelje tej kulturi.
Garibaldinska brigada „Trieste“ slavi II. obletnico
Nasilslio nad Slovenci v Trbižu
Dn« 2. aprila je medzaveznišlia i gonlavijo* je postalo tudi njihovo komisija obiskala tudi Trbiž v V1- gcalo.
demski provinci.
V Trbižu živi mnogo Slovencev, ki so skozi vso dobo fašističnega gospostva pod Italijo občutili vse njegove barbarske metode od gospodarskega zasužnjevanja pa do raznarodovalne politike in nacionalnega iztrebljana. Toda kljub temu so se obdržali in cslali Slovenci, Slovenci, ki sl — naveličani italijanskega gospostva — srčno žele priključitve k svoji domovini, Jugoslaviji.
To so trblški Slovenci najbolj zgovorno dokazali s svojim krvnim deležem v krvavem štiriletnem o-svobodiilnem boju. Kot. vsi trpeči primorski Slovenci in demokratični Italijani, kot vse demokratično ljudsko povsod, kjer je bilo zatirano, so se tudi trbiški Slovenci dv bro zavedali, da je nastopil važen zgodovinski trenutek, ko bo zatirano ljudstvo z lastnim bojem odločilo svojo boljšo usodo. Trbiški Slovenci so se uvrstili med borce za tako novo, svobodno življenje. «Do-volj je bilo suženjstva, hočemo Ju-
Takoj po zlomu nacifašističnih okupatorjev so Slovenci v celoti vstopili v slovanskc-italijansko-iv-strijsko protifašistično unijo, da bi tako skupno z resničnim demokratičnim italijanskim in avstrijskim ljudstvom nadaljevali borbo, in tako postavili temelje za mirno in bratsko sožitje ljudstva v tem kraju, kjer ja zgodovinska nujnost namenila skupno življenje trem sosednji« narodom.
Toda ta najdetnokratlčnejša ljudska tvorba ni bila po godu italijanskim oblastem v Vidmu, ki so kratkomalo z dekretom odredile takojšnjo ukinitev in razpust protifašistične unije Slovencev, Italijanov in Avstrijcev.
Tako se je začelo. Prav za prav tako se nadaljuje sedemindvajsetletni fašistični teror.
Pritisk videmskih protiljudaklh oblasti se je stopnjeval bolj in bolj In dosegel v dneh, ko se je trbiško antifašistično ljudstvo pripravljalo na navdušen sprejem medzaVezni-ške komisije, svoj nezaslišan višek.
Toda težko preizkušenega ljud-
stva ni mogoče še s takšnim tero-|Vmes je posegla ameriška policija, rjem prisiliti	k	molku	in	k zatajitvi	ki je pri napadalcu Zamarlan	Gui-
njegove	odločitve.	Ko	ja	medz&vez-1 du dobila pištolo In krinko.
Orožje in nasilje v rokah znanih fašistov deli danes «svobodo» demokratičnim množ.cam trttfškega okraja. Nobeno sredstvo jim ni pre,podlo, da se ga ne bi poslužili za potvarjanje vpijoče resnice.
Toda resnica si Je še vedno	utrla
pot v svet In vemo, da se je	med-
zavezniška komisija prepričala o vsem ln da zato ne bo šla krivična mimo resnice. Demokratične množice na Trbiškem so močne, njihova Odločnost je močna, ker temelji na pravični zahtevi: hočemo k Ju. goslavlji!
Po se je zgodilo Se
Demokratična javnost zna ločiti resnico od laži
Odgovornost ln dolžnost tiska o nepristranskem poročanju o tržaškem vpražanln
neusasljiv o-
^ h n«, v .
%
» italijan-
Beograd, 4. Tanjug. — DanaSnja . Članek komentira prisotnost ve-«Polltika» objavlja na uvodnem I likega števila inozemskih in Jugo-
V" *>oZ ’	«*	■»	tei	vel^
Podala roke. Sloven-!i<> delovn° ljudstvo je
mestu članek pod naslovom: «Doll-nost tulega tiska glede vprašanja Trsta», ki poudarja, da vprašanje Trsta in JK, ki ga bo rešila bližnja mirovna konferenca, ni le. vprašanje normalizacije italijansko-jugoslovanskih odnošajev in vprašanje ustalitve miru na Sredozemlju, temveč preizkusni kamen d€mo-
lt,ldstvom v tem ©Sit ozračju, ki ga je uV «s£o>“S )tak^ terakte-
k v Trsi« ti. Ie bi,° tMie'
^i^^irou v xastrupljeno, da
t TJ^Jii | etične' narave l3 pojmovanja
C,’x»tfccn,Pr®We,fter‘ sem, Postal borb^u Šovinist*. Veli-
Jlž*. i* *irdo,,,e
Vu,a	zgladil*	in
/toli/onsfco, sl<v •ki* *e diij delovno AjMistMl
s
bori/r®P«eyt'Je doka*e
K n»f«a »J	svobodo za mir.
,	s	ptttrokra-
\Z'0'3'insur<lia' '*to vo^° ko\ ^ S^tbojnM s pen}
dar
miru in mednarodne varnoati vseh odgovornih činiteljev, zlasti pa-
nejodigovornejšilh činiteljev v
nkSnjem svetu.	>	$
|Cl*n«kfpoU4>r#», d* terate 'jugo-ptlovanslio Hališfte popolnoma de-ritoiiratieto *nes*j, ln |-e#ai«#o f
hranlwv načel pravičnosti in Pra va, v nasprotju z italijanskim st* litieai, ki se v 20<et.h ni v* nKemer spremenilo.
slovanskih novinarjev v Trstu zvezi s prihodom komisije ln navaja vrsto prlmtrov objektivnega poročanja. Nato pravi: »Vendar so mnogi novinarji, ki jim ni za objektivnost In resničnost, temveč ki celo preprečujejo, da bi prišla resnica na površje. Kar je Se huje — mnogi izmed njih prihajajo v te pokrajine ne zato, da bi videli in slišali, temveč da bi poslali poročila v skladu z že vnaprej sprejetimi navodili. Dopisnik ene i*med najbolj znanih svetovnih agencij Je dejal: »Vidim, da Je edina pravična rešitev vpraSanja Trsta in JK priključitev k Jugoslaviji, toda kaj naj. storim, Se sem sprejel drugačna navodila?»
Članek nadaljuje: «Utsodna napaka bi bila, £e bi podvzeli n«
osnovi takih poročil resne sklepe In zlasti sklepe ln odločitve mednarodne komisije In podobnih či-niteljev.»
Nesporna zakonitost dejstev ln resnična volja prebivalstva teh pokrajin sta prisilili te novinarje, da so med svojim bivanjem pošiljali vsaj delno resnična poročila. Na žalost pa pridno po povratku v svoje dežele, kar pomeni povratek pod neposredno kontrolo njihovih delodajalcev in agencij, pisati komentarje, ki so povsem različni od poročil, ki so jih pošiljali v času, ko so bili na licu mesta.*
Članek Izraža v zaključku upanje, da bo resnično demokratično ln resnicoljubno javno mnenje po svetu znalo ločiti resnico od laži ln tako prispevalo k pravični re-Sitvl vprašanja Trsla ln Julijske krajine.
niška komisija prišla prve dni apri. la v Trbiž, na skrajni severno primorski trikot, so v Trbižu zaplapolale jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo.
Demokratično ljudstvo se je po-služilo svojih priborjenih demokra-tlčnik svobožčin. Kdo, ki je demokrat, bi se mogel temu upirati ln odrekati ljudstvu te pravice? Nihče!
To lahko store samo fašisti, in fašisti so to tudi storili. Obljubljena ln toliko opevana svoboda »slovenske manjšine* pod Italijo je bila ponovno razgaljena. Šovinistična italijanska reakcija je pod vodstvom Vidma organizirala in mobilizirala ves policijski in karabinjerski aparat, ki je s svojimi starimi metodami znal predobro opraviti svoje zločinsko delo. 2. aprila popoldne so dali znani trbiSki trgovci Toso-nl, Massarutto in Slega na razpolago svoje kamione in avtomobile, ki so zbirali in prevažali fašiste in vsakovrstne reakcionarje od vseh krajev v Trbiž. Vozarili so se pO trbišklh ulicah, in z dolgimi kljukami trgali jugoslovanske in druge zastave z rdečimi zvezdami raz hiš
Ljudje so morali pred takim van-dalizmom sneti zastave. Toda le kadar je bila nevarnost. Ko so »e fašisti odstranili, so zastave znova zaplapolale.
Medtem ko je komisija »prejela zastopnika Slovencev dr. Alojzija Dolharja, ki ga Je zadržala v razgovoru na občini cele štiri ur«, se je kolona avtomobilov t reakcionarji ustavila v bližini občine. Tam so bile na nekem balkonu izobešene jugoslovanska, avstrijska ln italijanska zastava z zvezdo. Fašistični demonstranti so se iz kamiona vzpeli na balkom, in eden izmed njih, Napolitanec iz Boscovcrde, Je strgal in odnesel zastave. Potem so jih seveda razrezali na koščke in sl jih porazdelili kot trofeje svojega junaškega dejanja.
Ni pa ostalo samo pri tem. Šovinistični demonstranti so psovali, grozili In dejansko napadali antifašiste. Napadli so stanovanje zastopnika Slovencev dr. Dolharja. Skupina fašistov Zamarlan Guido, Del Sacco, Remostega, Demartinz, Rlvidori Mario, Sovrano Glno, To-nizzo Pletro In še nekateri so vdrli
Danes pred dvemi leti je bila v Loka vici ustanovljena italijanska partizanska brigsda cTrieste*. Ustvarili so jo oni najboljši sinovi demokratičnega italijanskega ljudstva v Julijski krajini, ki so svojo demokratičnost potrdili z vstopom v vrste slovenskih partizanov maršala Tita in se a nj.mi borili za poraz fašizma in za srečno življenje v demokratični Titovi Jugoslaviji.
Slovesnosti so prisostvovali vs! člani štaba IX konpusa Jugoslovanske armade ln dva člana CLN-a za severno Italijo. Tedanji polkovnik, poznejši general Ambrožič, komandant IX. korpusa je ob tej prl-Iki borcem brigade «Trieste» dejal;
?Prepričan sem, da bo vaša trlga-da knrslu prerasla tlso£ mo'i».
Brigada je narasla na tritlsoč mož. Teh tritiso«! je skupno s slovenskimi in hrvatsklml partizanskimi borci v Julijski krajini v krvavem boju ustvarilo bratstvo med narodi Julijske krajine, ki ga v današnjem boju za dokončno svobodo ti narodi utrjujejo.
Brigada «Trieste», ki je stela v začetku dvesto mož, se je razvila iz tržaškega bataljona, ki s d je boril na Krasu. Pozneje so se ji pridružili tovariš; 1* Istre in Slovenije. Komandant brigade je bil mlad delavec iz tržišklh ladjedelnic, komisar neki dijak iz Trsta, namestnik komandanta oficir iz Toskana in pomočnik kom sarja neki Idrijčan, ki je preživel deset let političnega zapora v Castelfrancu. Borci so bili več:noma delavci Iz tržiSke in tržaške pokrajine, kmetje iz Benečije, Romagne in raznih otokov.
Mnogi Izmed borcev brigade »Trieste* so žrtvovali svoja življenja za svobodo, za srečno ž.vljenje vseh Slovencev, Hrvatov ln Italija-
nov v Julijski krajini v demokra* ti!ni Jugoslaviji.
Trdno bratstvo nezlomljivega bloka demokratičnih množic Julijske krajin«, to je zapušOina, to je naj-večjl zaklad, k; so ga tl junaki priborili s svojim bojem demokratičnim množicam Julijske krajine.
Njihov boj je veljal najprej zlomu fašizma, potem ustvarjanju resničnega bratstva in končno za srečno življenje v Jugoslaviji. Danes je boj demokratičnih množic Julijske prajlne za Iste svetinje. In dokler ne- bodo te dosaier*«. *« bo to ljudstvo, pa bodisi Slovensko, Italijansko ali pa Hrvatsko, še borilo po svetlih vzgledih Titovih partizanov jz brigade «Trieste*»
Civilna policija v Trstu je aretirala urednika za?rebikega „Vjeanika“
Med veliko ljudsko manifestacija dne 2. 4. v Trstu na trgu Unita je civilna policija aretirala urednika zagrebškega lista «Vjesnik», Mah-muda Konjhodžlča, ki se je mudil v coni A z rednim zavezniškim dovoljenjem. Ta aretacija je nov do. kaz samovolje ln terorja, ki ga izvaja civilna policija v coni A.
Po, <iTanjugu*
50% abstinenca na grških volitvah
Atene, 4. - Tass — Dokončni rezultati vol tev še niso znani, toda sodcc po b.evilkah, ki so že bile objavljene, je doseglo število oseb, ki so se vzdržale volitev, 50%.
Levičarski listi zahtevajo razve-1 ja vi jen je rezultatov volitev ter organiziranje resn čno svobodnih volitev. Objavljajo dolge sezname oseb, ki so volile dvakrat, trikrat in celo štirikrat ter mncilco državljanov, ki so jih s silo prljgnali na velibče.
Odgovor jugoslovanske vlade na ameriško noto
ZLOČINI MIHAJI OVICA
SO PREVELIKI, DA BI RAZPRAVLJALI, ALI JE KRIV ALI NE
Beograd, 4. Tanjug. — Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve Je izdalo v zvezi z noto vlade ZDA z dno 30. marca 1946., sledeč! odgovor:
«Zunr.nje ministrstvo FLRJ obžaluje, da ne more izpolniti želje vlade ZDA, naj bodo častniki ameriške armade, ki so bili v glavnem stanu Draže Mihajloviča, poklicani k preiskavi ln procesu Izdajalca Draže Mihajloviča. Vojaško sodišče, ki bo sodilo Dražo Mihajloviča, ima edino pravico poklicati priče, ki sl Jih Izbere, in vlada FLRJ nima nobene pravice vplivati na sodISče. Vlada FLRJ ne more soglašati z vsebino ameriške note, ki zanikuje izdajalsko stališče Draže Mihajloviča med vojno. Zelo čudno Je, da po vsem, kar je bilo objavljeno glede izdajstva ln sodelovanja Draže z Nemci in o vsem, kar Je zakrivil proti našim narodom, nota te dejstva preprosto prezre in zastopa mnenje, ki ni v skladu z dejstvi, kajti na Številnih procesih proti Izdajalskim častnikom Draže so bila podana popolnoma svobodno izražena pričevanja, ki potrjujejo vse dokumente v tej zvezi.
To izdajstvo potrjujeta d*»ettl-sočl borcev Jugoslovanske armad«, 1 to izdajslvo potrjujejo desettlscče V stanovanje tov, Vrijmiunu Jožefa. Iprič v Jugoslaviji, katerih družin-
ski člani so poeteli žrtev tega Izdajstva. Izdajstvo potrjuj« celo Draža Mihajlovlč sam.
Nadaljs bi bila' resna zgodovinska napaka,' 6e bi nadaljevan », trditvami, da je MlhaJloyič pričel narodno vstajo proti Nemcem, kot to zatrjuje nota. Rea Je, da }* Jeta 1941. organiziral svoje tolpe, toda z neznatnimi izjemami je do novembra 1941. pasivno opazoval partizansko borbo preti Nemcem ln 2. novembra 1941. odkrito napadel sile narodnega odpora — partizane, la od tedaj pa vse do konca stalno posredno ali neposredno sodeloval z Nemci, Italijani in ustaži proti partizanom, to je proti narodno -osvobodilni vojski. Danes je neizpodbitno ugotovljeno In priče potrjujejo, da je imel Mihajlovlč prvi sestanek s predstavniki nemškega poveljstva avgusta 1941. v oklop-nem vlaku blizu mesteca Ljig, kjer so se vrftlll razgovori o skupnem delovanju proti narodno-osvobodil-ni vojski.
CetniSki odredi Draže Mihajloviča ao • svojo borbo proti narodnoosvobodilni vojaki znatno olajšali mobilizacijo sil proti narodno-osvo-bodilni vojaki.
Vlada FLRJ ve «flo dobro, da Je bila že leta 1941 britanska vojaška misija v glavnem stanu Draže Ml-haJLoviča, toda. ta misija Ja zapu-
stila Mihajloviča lete 1944, ko je ž« ves svtt ye<fej, da je Drpia sodelo* val z Nemci. Po odhodu britenaka vojaške misije je prispela v glavni stan; ameriSlfa vpj^Sksi misija, Ta dejstvo j4 ‘povzročilo v vrsteh na. r0^n0-03V0b0dilnqg^i gibanj^ znat. no oezadwo»j6tV<f. V odgovoru na prbtest Vrhovnega. Štaba NOV *n POJ je zavezniško poveljstvo izja. vilo, da je bila tej misiji samo po. verjena naloga repatrilranja zaves, niških ujetnikov, Vlada FLRJ prim. nava in je mnenja, da ao nekateri oddelki Draže rešili določeno it*, vilo ameriških letalcev, ki ao za. silno pristali na ozemlju pod njegovo kontrolo. Toda drugače ni mo. gel niti delati, zlasti kar Je pričakoval pomoč'v živilih in orožju kot povračilo za te usluge. Vladi FLRJ se zdi potrebno opozoriti, da Je na. rod no-oivobodol na vojaka rešila kakih 2.000 zavezniških letalcev in pri tem često ni štedila z lastno krvjo. To so smatrali partizani kot svojo dolžnost do svojih tovarišev, v orožju.
Zločini, ki jih je zakrivil Draža proti jugoslovanskim narodom, ao mnogo preveliki In prestrašni, da bi dovoljevali dlakusije o tem, aH J« krtv ali ne. Vlada FLRJ sago. tavlja ZDA. da bo v preiskavi ln * , procesu proti izdajalcu Draži via* dala popolna pravičnost*.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
5. april» H
Prenehajte z odpuščanjem
Spomenica Enotnih sindikatov ZVU-ju
Enotni sindikati so odposlali Uradu za delo pri ZVU pismo, u katerem pojasnjujejo svoje stališče v tvezi e nameravanim odpuščanjem delavstva iz največjih trla-ikih podjetij. Vsebina pisma je sledeča:
»Načelniku Urada za delo pri ZVU,
Trst,
Glede velikega števila brezposelnih delavcev v Pokrajini, ki Jo' upravlja ZVU, posebno pa v Trstu in Pulju, predvidevamo, da bo moral delavski razred vzeti nase največjo težo vseh posledic, ki izvirajo lz nameravanega odpuščanja velikega števila delavstva lz industrijskih podjetij. Industrijska podjetja ■ tem odlokom gledajo le na svoje osebne koristi in prezirajo delovno ljudstvo, ki je moralo prenesti že toliko teže, ki Je izvirala iz dolge vojne. NaSi sindikati smatrajo za svojo dolžnost opozoriti odgovorne blasti, naj podrobno preučijo sledeča dejstva.
1.) ZVU je odredila * v dobi od 1. septembra do 31. decembra 1945, da ne obstoja omejitev v odpuščanju delavstva ter je na ta način dala polno svobodo delodajalcem, da odpustijo velik del tako Imenovanega odvišnega o-sebja. Zato smo zaskrbljeni zaradi vedno večje brezposelnosti ter so morali naši sindikati zahtevati od ZVU Us v mesecu decembru, naj izda potrebne ukrepe. Nato je polkovnik Smuts najavil prepoved o odpuščanju delavstva.
Vendar ta odlok ni bil potrjen z ukazom, a čimer bi postal Izvršen, ter Je zato imel le delno dejstvo, saj so nekatera podjetja še nadalje odpuščala delavce;
2.) Iz Izjave, ki Jo je Glavna uprava CRDA-e dala tovarniškim odborom, je razvidno, da ima ta uprava namen odpustiti 4000 delavcev takoj po Izteku troka prepovedi o odpuščanju, a kasneje še nadaljnje delavce, do skupnega števila 7000 ali celo več. Smatramo, da bi k takim meram pristopila tudi druga podjetja, ter je zato popolnoma upravičljiva zaskrbljenost naših sindikatov, ki v tem vidijo grožnjo proti obstoju tisočev naših delavcev.
3.) Naši, sindikati se zavedajo današnjega povojnega gospodarskega položaja, in glede položaja v naši pokrajini, tudi političnega položaja. Opozarjamo odgo-
Izpred porotnega sodišča
Včeraj je bila pred izrednim porotnim sodiščem v Trstu razprava jsrotj skvadristu Astolfi Tenatu za. radi sodelovanja s SS-ovci in sodelovanja pri protipa rt ižanskih ak cljah v šentjakobskem okraju v Trstu, mučenja aretiranega tovarna Karifa Josipa, groinje, da bo mučil Ugo Marijo in sodelovanja pri protipartlzanskih akcijah v vasi Bukovec pri Slavniku in na Sučaku. Poleg tega je bil obtožen, da j« od 12. decembra 1920 do pohoda na Rim poveljeval v Trstu «squadre d’azione* «Fert», da je bil od 3. februarja 1920 do oktobra 1922. leta zaupnik legije Montebello, da je do 1935. leta nosil »federalni* prapor, da je bil odlikovan s odlikovanjem pohoda na Rim, da Je bil oficir proslule fasistične milice do 16. junija 1940 in da Je bil organizator faiističnlh napadalnih skupin, ki se je omadeievala z mnogimi zločini proti mirnemu prebivalstvu.
SodibVe Je takoj po zaslišanju prič ugotovilo, da Je obtoženec kriv za vse zgoraj navedene zločine. Za-sliSsli so tudi nekaj razbremenilnih prid. Sodni zbor Je odklonil zaslišanje nov« obtežilne priče, ki Je bila po obto/sencu prizadeta.
Javni tožilec je nato omenil glavne zločine ln zahteval za obtoienca S let Ječe brez olajšav zaradi kazenskih dejanj izpred 8. septembra 1943. leta. Sodišče Je obtoženca obsodilo a 8 let ln 8 mesecev ječe, na od vsem vseh častnih pravic in na 3 teta polic, nadzorstva, po lzdrža. ni kazni.
Predsednik Nachich, tožilec odvetnik Ferhiga, zapisnikar Sore.
vorne elemente Vojaške uprave na brezbrižnost določenih oe£b in ustanov, ki bi morale skrbeti za obnovo, določiti denarna sredstva in ostale potrebe za začetek del, ki bi postopoma privedla do normalnega stanja v mestu in v podjetjih. Delavski razred je že dokazal, da je s svoje strani pripravljen začeti s tem delom, ter smatra za popolnoma nepravično, da se delavci pustijo v takem bednem položaju, medtem ko bi se moglo obilo delovati na vsakem področju proizvodnje, če bi bilo le malo dobre volje;
4.) Drugo vprašanje pomembne važnosti je vprašanje zaposlitve delovnih sil, ki prihajajo iz drugih pokrajin, čeravno je pri nas veliko število domačih brezposelnih delavcev. Znano nam je, da razna podjetja sprejemajo rajli na delo tuje delavstvo, iz razlogov, ki nam niso neznani, ki pa vsekakor škodijo interesom domačih delavcev. To dejstvo kakor tudi dejstvo, da se ne pristopa k prepovedi odpuščanja delavcev, onemogoča »tanje, kakršno imamo pravico zahtevali od ukrepov, ki bi jih morala pod-vzeti ZVU v zvezi z javnimi deli.
Enotni sindikati opozarjajo s?e na ta dejstva zato, da bi jih Urad za delo upošteval ob vsaki priliki, kadar se razpravlja o vprašanju zaposlitve delovne sile.
Po teh najvažnejših ugotovit-
vah smatrajo naši sindikati, da bi se z nadaljnjo veljavnostjo prepovedi odpuščanja delavstva prepredlo predvsem že itak splošno težavno gmotno stanje delovnega ljudstva. Tak ukreip bi tudi služil kot opozorilo delodajalcem, naj pristopijo k obnovi z večjim socialnim čutom in odgovornostjo.
Jasno je, da bi morala dati ZVU po svojih oddelkih potrebno materialno pomoč, bodisi da bi Jim dajala potrebne surovine in jim omogočila prejemanje predujmov na račun vojne škode in druge kredite.
V zvezi z obnovo zgradb in privatnih stanovanjskih hiš bi morala ZVU podpirati s potrebnimi ukrepi privatno Iniciativo. S tem bi rešila dve vprašanji; ponovno zaposlitev delovne moči in odpravo pomanjkanja stanovanj.
Končno opozarjamo ZVU na absolutno potrebo, da se v današnjih časih izkljuui vsaka zaposlitev delovnih moči, ki prihajajo iz drugih pokrajin.
Ta poslednja točka bi se morala upoštevati v vsakem primeru, pa tudii kadar bi ZVU smatrala nemogoče upoštevati naše pripombe in bi pristopila k delnemu odpuščanju delavstva. Vendar v tem primeru Enotni sindikati kot zastopniki velike več ne delavstva zahtevajo, da jih ZVU vpraša za mnenje, kadar se odloča o raznih ukrepih In kadar se izvajajo določila Istih.
S spoštovanjem.
Kal le g. Baraga
doilvel v Koprivi
V soboto 30. marca je od jugoslovanskih oblasti na smrt obsojeni vojni zločinec,, šolski nadzornik ZVU, Srečko Baraga obiskal šolo v Koprivi na Krasu v spremstvu kap. Simonija.
Baraga je Imel tokrat smolo. V vasi ga je nekdo spoznal. Tudi šolski otroci so Izvohali, kdo je nadzornik, ki jih je obiskal. Zagnali so velik krik in hrup in se vkljub pri zadevanju učitelja, da bi jih zadržal, zagnali iz razreda ln vzklikali proti Baragi. Nabralo se je mnogo ljudi, ki so se vsi pridružili vzklikom mladine.
Neki pionir Je zavpil, da Baraga ne dovoli slovenskih sol. Baraga je odgovori^: »Saj so slovenske*. Neka tovarišica mu je nato odgovorila, da so slovenske, toda ne v našem duhu ter ga vprašala, zakaj je prepovedana knjiga «Svobodna pota*. Čudila so je, zakaj otroci ne bi smeli brati niti zgodovine o tem, za kar so se njih očetje borili. Ta zgodovina jih prav gotovo bolj zanima, kot zgodovina Amerike. Nato ga je še vprašala, čemu je odpustil sežansko učiteljico. Baraga je samo pokimal z glavo. Tovarišica pa ja nadaljevala: «Ce ta učiteljica ni sem pristojna, niste niti vi. Mi imamo tu dovolj nadzornikov, ki n^so zločinci. Nočemo takih, ki Imajo s krvjo umazane roke. Baraga je molčal, tovarišica pa ga je se vprašala, čemu so odpustili tri profesorje. Odgovoril je: «Jaz jih nisem*.
Ljudstvo je proti njemu vedno bo. lj ogorčeno vzklikalo, dokler ni Baraga ves bled stopil v avtomobil ln se urno odpeljal.
B. Z.
Mladina je dostojno proslavila svoj teden
Mladina vsega Slovenskega Primorja in Trsta je na najdostojnejši način proslavila II. svetovni mladinski teden. Na predvečer tedna so po vseh gorah širom delele tgall na stotine ln stotine ogromnih kresov. Povsod so zavihrale zastave, zadonele pesmi. Mladinci in mladinke so se zbirali na masovnih sestankih in na kulturnih mitin-gl h, kjer so živahno razpravljali, kako bodo največ koristili skupnosti. Da bi teden čim boljše uspel, so ie prej sestavili podrobne načrte, v okviru katerih so navdušeno med seboj tekmovali, razglasili udarniške dneve, zbirali prostovoljne prispevke za vojne sirote, invalide in vdove, se temeljito pripravljali za prvomajsko tekmovanje.
Mladina kanalskega okraja je v tem tednu imela več množičnih zborovanj, na katerih si je začrtala bodoče smernice In si zadala nove sklepe. Mladina iz Nekovega je z udarniškim delom pomagala najpotrebnejšim družinam. Nekemu zaslužnemu tovarišu v vasi, ki ni v stanu sam opraviti dela, so v 120 delovnih urah očistili obširno senožet, V tem tednu so mladinci in mladinke tega okraja odposlali več protestnih pisem ZVU v Trst zaradi krivic, ki se gode antifašističnemu ljudstvu pokrajine.
Tudi na Bavškem je mladina dostojno proslavila svoj teden. Sestavila je načrte, • odšla na udarniško delo. Pri vsem tem je sodelovala mladina iz najbolj oddalje-nih bovških vasic. Mladina iz Srpenice je že prve dni napovedala tekmovanje mladini iz Zage. Dne 21.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Štarancan pri Tržiču
Vas štarancan pri' Tižiču noče zaostajati za drugimi kraji Primorja. Minuli torek ob 20. uri so Imeli veliko manifestacijo, katere se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Povorka se je z garibaldinci na čelu razvila izpred sedeža SIAU proti vasi Vlila Raspa, nakar se je zopet povrnila v Štarancan. V vasi so se manifestantje ustavili pred marmornato ploščo, kjer so zapisana Imena vseh vaščanov padlih za svobodo. Z enominutnim molkom ln z dvignjenimi pestmi v pozdrav »o počastili spomin padlih junakov. Med manifestacijo je godba neprestano igrala partizanske in delavske pesmi. Vihralo je na stotine zastav, vzkliki Jugoslaviji ln maršalu Titu niso hoteli nikakor pojenjati. Ob tej priliki »o zbranim spregovorili neka tovarišica, tovariša Sergio in Dario. Antifašistična množica je dala duška svojemu ogorčenju nad neofaš.stlčnlml elementi in njihovim početjem. Po končani manifestaciji se je ljudstvo mirno razšlo na svoje domove. Izrazilo pa Je, da želi samo skorajšnjo priključitev k Titovi Jugoslaviji.
Ocizla
Po dolgih letih fašističnega režima so tudi v Ocizli otvorlli slovensko Solo. Mladina, ki ni imela prilike obiskovati slovenske šole, ki se Jo v svojem jeziku učila le skrivaj, je vendar dobila možnost, da obiskuje večerne tečaje, ki jih Ima tovarišica učiteljica Vida Bavčar. Pri tem Imajo vaščani velike težkoče, Ker nimajo električne razsvetljave morajo uporabljati domač* svetilke. Kljub temu ne Izgubljajo poguma. Mladina ln ostali vaščani se učijo prav miTljivo, pripravljajo, da bodo i učenjem nadaljevali ln sl pridobivajo osnovno znanje. Poleg tega se zanimajo tudi za druga v-prašanja. Sedaj se učijo o razvoju človeške družbe. Redno Imajo predavanja tudi o računstvu, zemljepisu ln vseh drugih predmetih. Tl mladinci, ki ae tako marljivo učijo, so lahko za vzgled vsem tistim, ki še niso razumeli velike važnosti in potrebe po Izobrazbi.
Pevma
Krajevni odbor ASIZZ je minulo nedeljo priredil zelo uspel kulturni miting. Na sporedu je bilo več točk, v katerih so nastopale izključno članice vaške ženske organizacije. Poleg tega je nastopil tudi moški vatTki zbor, ki je prav lepo zapel nekaj narodnih in nekaj partizanskih pesmi. V nabito polni dvorani je bilo tudi mnogo gostov iz sosednjih vasi ln iz Gorice. Ljudstvo je s posebnim navdušenjem pozdravilo tovariša »Franceta Bev-pa, predsednika PNOO-ja, ki se je povsem nepričakovano udeležil kulturnega mitinga. Nato je v Imenu ASIZZ za Pevmo in Oslavljo pozdravila navzoče tovarišica Mal. ka Lahova, požrtvovalna aktivistka ln neutrudljiv« delavka. Ob tej priliki je spregovoril tudi tov. France Bevk. Končno je spregovorila tudi predsednica ASIZZ za Gorico tov. Marija Rutarjeva. Na tem kulturnem mitingu so žene pokazale, da
Št. Peter na Krasu
29. marca t. 1. je bilo v St. Petru na Krasu 3. protestno zborovanje zaradi dogodkov v Trstu. Zborovanja se je udeležilo prebivalstvo iz St. Petra in okoliških vasi. Ob tej priliki so spregovorili tovariši Vili, Jcže in Potisek. Govorili so o junaški borbi tržaških antifašističnih množic za dosego njenih pravic. Ljudstvo St Petra na Krasu in okoliških vasi je zagotovilo, da bo stalo tržaškim ljudskim množicam v hudem boju za dosego cilja — priključitve k Titovi Jugoslaviji, trdno ob strani. Ob koncu zborovanja so navzoči odposlali antifašističnemu prebivalstvu Trsta resolu. cljo, v kateri ižr&žajo svojo solidarnost s tržaškimi tovariši ln tovarišicami in jim obljubljajo vso podporo. Drugo resolucijo so naslovili na maršala Tita. Po zborovanju se Je ljudstvo uvrstilo v mogočno po. vorko, ki je z zastavami, transparenti In bakljami kroiiJa po trgu,
so sposobne premostiti vsakršne te-1 vzklikala ln prepevala partizanske žave na tem torišču.	I	pesmi.
Tiskovna konferenca ZVU
(Prinašamo golo poročilo o tiskovni konferenci ZVU)
KULTURNO PROSVETNO DELO
Pregled kulturnih prireditev širom Primorja
živimo v dobi trde borbe za obstanek. Za nat Primoroe to prav za prav ni nit5 novega. Saj naia borba za goli obstanek traja le več desetletij. Tudi naie ekonomske, socialne, kulturne in politične priiHke so v preteklosti narekovale neizprosen boj. V tem smo te mnogo razločevali od r.a. lih bratov onstran državne meje, ki jo je začrtala rapalska pogodba. Res je sioer, da tudi njihove prilik« niso bile zavidljive, vendar jim ni bilo treba trošiti sil v obrambi svoje narodnosti in svojih najosnovnejhh kulturno-prosvetnih pravic.
Kot smo friii do danes v stani« prebroditi vse zapreke in telkoče, ki so se nam postavile na pot, tako bomo tudi v prihodnje umeh premagati nove teikoče in ovire, ki to zvezane z vprašanjem ob-nova, in to tembolj, ker smo s» v dotedanji borbi prekalili in jo slavno dob o je vali kot zmagovalci.
Kot zavedni delavci, umni kmetovalci, obrtniki, delovna inteligenca bomo ko$ nalogam, ki
nam jih postavlja ta zgodovinski čas, ako bomo delali po določenem načrtu. Tako si bomo tudi v kulturnem delovanju postavili načrt, da bomo mogli uspešno kljubovati vsem oviram in napredovati.
Danes ti oglejmo naloge naSih podeželskih dramskih odsekov. Dramsko življenje v Slovenskem Primorju ima svoje slavne tradicije. Tudi gledalska umetnost je vodila pri nas v preteklosti hud boj, dokler niso zadnji Ta-lijin hram zaprli. Danes, zlasti v coni S, kjer vlada ljudska oblast, ne bo treba — kot svoje dni — po nalogu politične oblasti, ki nam ni bito nikdar naklonjena, program spreminjati, besedilo v igrah, ki so s,e uprizarjale in ki niso bile po godu ob-Iastodrtcem, črtati in pačiti potem ko nam je uspelo izmoledo-vati s največjim, samozatajevtb-njem im po trnjevi birokratski poti dovoljenje za prireditev. Nasprotno bomo ravno pri oblasteh iskali podporo, ki nam jo bodo
Pretekli torek Je na tiskovni konferenci ZVU podal gospod polkovnik Robertson izjave o raznih vprašanjih, ki se tičejo naše pokrajine.
Glede na potrebo po semenih, senu in gnojilih je častnik za poljedelstvo pri ZVU obljubil da bodo kljub temu, da tega blaga na sedanjem svetovnem trgu ni v Izobilju, dobave za Julijsko krajino ve. čje kot ji pritiče. UNRRA dobavlja vse to sicer le v Jugoslavijo ln v cono B, vendar pa bo tudi v coni A na razpolago čedalje več semen, gnojil Itd.
Nato je dal polkovnik Robertson nekaj pojasnil o vrnitvi vseh pravic osebam, ki so bile oškodovane zaradi rasističnih zakonov nacl-fašlzma.
Na vprašanje, ali so res tukajšnje ladjedelnice prišle ob naročilo 17.000 tonske ladje, ker norveška družba za plovbo iz strahu pred
kot ljudske, prav gotovo in rade volje nudile. Kakšna razlika od prejšnjih razmer! Ali ni to najboljše jamstvo za Urok razvoj gledalske umetnosti, najlepSa perspektiva za bodočnost t
Kot smo te poudarili v noti kulturni rubriki, mora biti geslo in kažipot našega gledališkega življenja kvaliteta ne kvantiteta To se bo pokazalo prvenstveno v izberi del, ki jih bodo dramska društva uprizarjala, prav tako, kot v sami igri.
Ze zadnjič smo se dotakniti vprašanja, da mora gledališka u-metnost biti odsev življenja. Bn-krat za vselej moramo zavreči vso ono tujo navlako, ki je po svoji plehkosti v pretekli dobi našemu kulturnemu življenju na kmetih gotovo mnogo Škodovala. Tu m l.i H mo predvsem na prevode nekih neznanih, zlasti nemških avtorjev, ki so kar poplavili naše podeže'ske dramske sporede. Da so mogli pri na« uspevati, so bile v mnogočem krive predvsem politične prilike, ki so terjale brezbarvnost odrskih del, na drugi strani pa težke gmotne prilike v katerih so vaša dramska društva živela. Take prilike so pač zahtevale, da se uprizarjajo dela, ki ne terjajo večjih izdatkov za kuHte, rekvizite itd. ■ Končno so bila vsa ta dela pisana za cenen in kratkotrajen efekt, in njih, uprizarjanje ni bilo zvezano t po-
Idrlja
Kakor tekmuje pri obnovi gospodarstva vse ljudstvo cone B Julijske krajine, tako delajo tudi najmlajši idrijski rudarji, ki so se javili za prostovoljno udarniško delo. Mladina, ki je vsa polna iniciative in vedno misli na srečne dni, ki jih bo uživala v Titovi Jugoslaviji, hoče prispevati k obnovi s tem, da bo obnovila idrijski rudnik In zbrisala vsako sled vojnega razdejanja. Zato se je mladina poleg navadnih udarniških dni, ki jih vsi rudarji Imajo vsak mesec, prostovoljno javila, da bo v 1200 udarniških urah prevozila potrebno jelovlno in odstranila neuporabni les, ki jo raztresen po jaSkih ln drugod. Dne 19. t m. so mladi rudarji izvozili in zrezali 40 kub. m starega Usa, prevozili 15 kub. m jelovine, zložili in zrezal' 40 kub. m novega jamskega lesa ter uvozili 30 kub. m novega jamskega lesa, Najmlajši rudarji so se v resnici prav udarniško izkazali, kajti v 338 delovnih urah so prekoračili določeno normo. Izvoženi les je u-prava rudnika poklonila partizanskim vdovam in sirotam ter starejšim onemoglim upokojencem.
TRST
maroa t. 1. je v Srpenici uprizorila manifestacijo, katere so se udeležili tudi prebivalci Zage. Poleg tega so organizirali miting, čisti izkupiček pa so namenili vaščanom, ki so bili Internirani v Nemčiji. Mladinci in mladinke iz Zage so se udeležili fizkulturnega tečaja v Gorici. Sedaj bodo pomagali mladini iz Srpenice, da se bo dobro pripravila za prvomajski flzkulturni zlet v Trstu.
Dne 28. marca t. I. je mladina iz St. Petra na Krasu in okoliških vasi svečano zaključila II. svetovni mladinski teden. Priredila je prav uspel kulturni miting. Otvoritveni govor je imel tcv. Milan, ki je med drugim govoril o zadnjih dogodkih v Trstu in pozval vse mladince in mladinke, naj nadaljujejo po poti bratstva med slovanskim ln italijanskim življem pokrajine. Spregovoril je tudi tovariš iz vojske, ki je med drugim dejal, da je mladina prispevala največji delež v boju za svobodo. Sledil je kulturni miting.
Tako je mladina vsega Slov. Primorja proslavila svoj mladinski teden. Zadala si je mnogo novih nalog, sklenila je, da bo čim več prispevala v korist skupnosti za časa prvomajskega, tekmovanja.
Slovensko narodno gledališče za Trat in Slovensko Primorje
gostuje 6. in 7. t m. v Ljudskem domu v Gorici. V soboto, 6. t. m. zvečer proslavlja igralec in režiser Justo Košuta 25. letnico svojega umetniškega delovanja v Borovi drami iz narodno osvobodilne borbe »Raztrganci*. V nedeljo dne 7. t. m. popoldne ob 15. uri Surekova glasbena komedija «Pesem s ceste*, ob 20. uri zvečer Golarjeva vesela igra «Vdova Roolinka*. Cene sedežem 80, 60 ln 40 lir, stojišča 30 lir.
Rezultat natečaja za lepak za telovadni izleMuMjske krajine in Trsta
Odbor, ki ga sestavljajo Ca-rolus Cergoly, Marija Lupieri, Lojze Spacal, Franc Caharija in Mirko Koršič, je ocenil o-snutke in je sklenil naslednje:
Prva nagrada ne bo podeljena.
Drugo nagrado dobi osnutek z oznako Saksida. Tretjo nagrado dobi osnutek z oznako M. Olimpia. Peto nagrado dobijo osnutki z oznako Ko-smos, M. Stadio, 3333, P. in AE 46.
Avtorji osnutkov naj dvignejo nagrade pri Zvezi društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst, ul. Fabio Fil-zi št. 10.
posledicami tukajšnje politične na. pet osti ni hotela nadaljevati poga-nj, je ZVU odvrnila, da je to resnica, da pa poizkuša ZVU stranko pregovoriti, da spet začne s pogajanji. Pri tej priliki je poudaril škodo, ki nastaja iz političnih razprtij med delavci (?) ln industrij-ci. (Teda kdo je tega kriv?).
Na vprašanje, ali je prlžla ZVU do spoznanja, d« je civilna policija naklonjena eni od obeh stran, ki si v Trstu nasprotujeta, je odgovoril, da civilna policija ne favorizira nobene stranke in preprečuje politične vplive na samo policijo. Gospod polkovnik Robertson Je mto omenil da prelkava o 38 kompromitiranih osebah pri trinajstih ni mogla ugotoviti njih pripadnosti civilni policiji, pri štirinajstih pa ni našla dokazov. Pot jih je demisioniralo al; pa so bili odpuščeni, o šestih pa se vodi preiskava ln bodo tudi od teh verjetno tri odpustili.
treba skrbnih priprav in študiran ja, kar te je vte godilo, ial ne na čast, našim igralcem. O-lajševalno bi bilo za pasijo uprizarjanja teh del po naših igralcih edino to, da kot diletantje, ki so ves dan trdo delali na polju, v obratih, itd., pač niso v prostem času bili zmožni, a niti voljni posvetiti se resnemu študiju odrskih del, ki stavljajo do igralcev večje zahteve.
Zatorej »e enkrat neizprostn boj tuji, plehki odrski navlaki, ki dandanes pač ne bo smela imeti svojega domovanja na naših kmetskih odrih in zastrupljati naše gledalo* na podeželskih prireditvah.
Pri tem vstaja nov problem. Kako in s Sim nadomestit* vso to navlako t Rešitev tega problema v današnjih Basih ne bo povzročala ne glavobola ne težkoč. kot nekdaj. Svetujemo vsem našim diletantskim odrom na kme-t'h, da se v vseh takih primerih obračajo na našo Prosvetno zvezo. ki bo dajala navodila, lcate*a odrska dela, upoštevajoč pri tem krajevne in časovne prilike, In ne najmanj tudi kvalitete poedi-nrga diletantskega ansambla, bi bilo vsakokrat uprizarjati.
Prinaiamo nekaj poročil o kuh tumo-prosvetnih prireditvafc nojih prosvetnih druitev po vaseh, trgih in mestih hrom Primorja.
Maršal Tito o madžarski k jugoslovanskih odnosi”
Budimpešta, 4. Tanjug. — Socialno demokratični list «Nepszava» objavlja izjavo maršala Tita, ki jo ja podal dopisniku tega lista med svojim obiskom v Pragi.
Na vprašanje o ju^uslovansko-madžarskih odnosih je Tito izjavil: «Od osvoboditve Vojvodine smo se trudili, da bi pozabili vse one stvari, ki bi v preteklosti morale ovirati dobre sosedne odnoša-je med Madžarsko in Jugoslavijo. Neodvisno od tega smo naravno vztrajali na naši zahtevi o oni vsoti reparacij, ki nam jo zagotavljajo pogoji premirja*.
Maršal Tito je nadaljeval: «Nudi-li smo Madžarski prijateljsko roko, toda na žalost smo morali ugoto-
viti dejstvo, da so še krogci niso ničesar naučili od naukWl__ teklostl in ki še vedno P°sta' iredentistične zahteve Prot* slaviji in Češkoslovaški*. V *•" ku je maršal Tito dejal: <*
iskreno želimo, da bi se m*® ljudstvo odkrito odreklo vse«1 tendencam, ki so povzročil* njo katastrofo*.
List «Nepszava» komentira ** javo in piše: «Iz izjave ta, ki jo je podal z veliko nostjo, je jasno, da zapirajo r poglobitvi jugoslovansko-*® skih odnošajev samo madi*1® akcionarjl, ki so izredno ^ ne le v notranji, temveč tudi1 nanji politiki*.
 ✓
P
K( !ojo tn j Pofe ''ene toni-nor, 1 tfud M ■
Nove zahvalne brzojavke zaradi aretacije Mihailoviči|
Beograd, 4. Tanjug. — Notranji minister jugoslovanske vlade Aleksander Rankovič prejema dnevno veliko število brzojavk iz vseh delov Jugoslavije in inozemstva ob aretaciji Draže Mihajloviča.
Bolgarski notranji minister Jugov poudarja v svoji brzojavki pomen aretacije Mihajloviča, enega izmed glavnih organizatorjev fašističnih agentur na Balkanu, ki je deloval proti težnjam ljudstva za vzpostavitev resnično demokratičnega reda, ki bi zagotovil balkanskim narodom svobodo in neodvi-nost.
Aretacija Mihajloviča — pravi minister Jugov — je odločen udarec upom in iluzijam reakcionarjev, da bi preprečili demokratični razvoj svobodnih jugoslovanskih narodov.
Kmetje srbskih vasi Izražajo v svojih brzojavkah svoje veselje ob Mihajlovičevi aretaciji.
Preslepitev grikega lavnega mnenja
Atene, 4. - AFP — EAM, Zveza demokratov, socialisti, ELD ln komunisti so objavili skupno poročilo, ki poudarja, da so bile volitve izvedene z edinim namenom, preslepiti javno mnenje. Ljudstvo je odgovorilo na ta manever z bojkotom. 55 odstotkov vollvnlh upravičencev se je volitev vzdržalo.
Poročilo poziva najprej monarhiste, naj se sami zavedajo katastrofalnih posledic njihove politi ke, ki bo povzročila mednarodne zapletljajs 1» resno notranjo nevarnost, nato demokrate in Sophu-lisove liberalce, naj premislijo o
svoji odgovornosti in ao&e^ borci za demokracijo, in sredinske demokrate, ki niso vali, naj se priključijo akcij' stva.
Poročilo označuje parla®1 je Szšel iz teh volitev, kot parlament in izjavlja, da . glava in okrnjena vlada, ki J teh volitev izčla, povzročila nje nemire. Poročilo zahteva ^ genta, naj smatra te votttt*|§ da se niso vrš le, in sestavi kratično široko reprezen vlado, ki naj v kratkem '-a9'1 pravi nove volitve.
*nnc
Pati
•vet
K
*!or
r.
nay
"oj,
be-n
««
«8
P
Montgomerv o dobi M y Nemčiji
Herford, 4. (VZN). -Montgomery je Izjavil v n*-- * jem govoru, ki ga je imel v skem zasedbenem področju v
čiji:
«Ni verjetno, da bodo čete zapustile Nemčijo preteklo 10 let. Dejansko pravili 10. letni načrt s kat* pamo, doseči dobre rezultat4,
S KRATKE VESrjl
jff «n
RIM. Italijanski ministrski P. sednik ln zunanji minister speri bo prihodnji teden v London, kjer bo vodil o italijanski mirovni pog®^ BEOGRAD. V Split je P1^ brita.nsko ladjo zadnja skuP goslovanskih beguncev iž El Shat,	t(tf
S tem so ae vrnili iz t?g» ■ šfia zadnji povratniki, ki J® nad 30.000.
io»:
i
G O
POD
R S
TRNOVSKI GOZD
Z ndPrnl&kim delom so Izvršili že 70 odstotkov letcšnlega delovnega
Prosvetno drultvo »Ivan Cankar*4
Šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankar* bo danes ob 20. uri imelo vajo za ves zbor.
Kulturni krožek „M. Kraljič"
V soboto in nedeljo bo ob 19.30 url kot po navadi zabavni večer v prostorih krolka. Za vstop veljajo vedno enake odredbe.
Prosvetno društvo „F. Marušič"
Prosvetno društvo »Franjo Ma-ru*3č* uprizori v nedeljo 7. aprila ob 20. uri v društveni dvorani pri Lovcu Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi*. Otrokom izpod 14 let vstop ni dovoljen.
Prehrana
Od 6. t. m. dalje bodo pekli kruh Iz bele emerikanske moke. Zaloge 91% moke bodo blokirane ln na razpolago Pokrajinski sekefji za prehrano.
Dobra srca
Mladina iz Vojščice daruje 1.100 lir za spomenik padlim borcem v Lonjerju.
PREŠNICA. Prosvetno drultvo «Zora» delufo zelo aktivno. 2e nekajkrat smo pisali, kako se to drultvo uspeino razvija, kako lepo vsi njegovi odseki napreduje-Je. To dniitvo je eno izmed naj-boljlih druStev v okraja. Vsak se lahko o tem prepriča n« nf:yovih kulturnih prireditvah. Dne 19. marca t. I. je priredilo proslavo obletnice rojstva nalega slovenskega pesnika Zupančiia. Dvorana Je bila nabito polna valfanov in okoličanov. Igralci so skoraj val mlaju tovorili in torarijice, od katerih je večina prvič nastopila na ljudskem odru. Mnogo zaslug za vse te uspehe mladih i-gralcev gre tovoriiioi učiteljici, ki je le večkrat zagotovila, da bodo na prvi kulturni predstavi i-grali bolje, kot starejii. Matere so ponosne na svoje malčke, ki iako lepo deklamirajo in recitirajo, pojejo in igrajo v slovenskem Jeziku. Navzoče so zlasti navduiili mladinke in mladinci, ki so mojstrsko recitirali Zupančičevo *Kovaiko*. Na zahtevo mnolice so Jo morali ponoviti. Mladina se sedaj pripravlja na nov kulturni nastop.
HARIJE. Pros\}(tno drultvo *8nelnik», ki je bilo ustanovljeno pred t mesecema, je imelo dne 10. t. m. svoj prvi nastop s pestrim spor-vlom. Udelelilo se ga Je ljudstvo iz vseh okoHikih vasi. Melani pevski zbor Je zapel na-
Po načelu novih gospodarskih smernic, da delavstvo spoiazuin-no z gozdno upravo rešuje delavska in gospedarika vprašanja, so sp te dni sestali v Trnovim delavci s predstavnik' sindikalnih organizacij na čelu z zastopniki di Savne gozdne uprave.
Upravitelj gozdne uprave je podal poročlio o splošnem stanju, ki živo zanima prebivalstvo, saj Je neposredno ln posredno navezano na gozdno delo, ki Je njegov glavni zaslužek. Zaradi golosekov in pretiranega izčrpavanja gozda ob cestah pod bivšo Italijansko upravo Je bilo treba sedaj znižati letno aetajo lesa ln poseke smotrno porazdeliti upoštevajoč sedanje potrebo.
Uprava je začela delovati tako-rekoč brez finančnth sredstSv. Od vseh 21 gozdarskih koč sta ostali samo dve manjši, druge so požgane ln porušene. Obnovili so 2 koči, zgradili 2 baraki ln 2 mosta. Sedaj obnavljajo 3 gozdarske koče.
rodno himno, «Naglo pulke*, «1lej brigade», *Mi smo ubeiniki* tn «Nazaj v planinski raj*. Pesmi so izvajali ubrano. Druitvena igralska skupina je nastopila z igro Zupanova Micka*. Uprizorila Je tudi onodejanko iMedved*. Obe igri so igrali zelo dobro. Nato so pionirčki in pionirke zapeli tPio-nirsko himno* in uprizorili «Be-gunčka*. Dobro so se obnesli tudi ostali, ki so deklamirali. Tudi smelnica tBrivec* je izzvala med občinstvom burno ploskanje. Nadejamo se, da se bo prosvetno delovanje v prihodnje le bolj utrdilo in razvilo.
Vsem pevskim zborom
Pesem *Btalingra)sko* bomo peli s slovenskim besedilom, kakor ga danes objavljamo. Napilite ga namesto dosedanjega pod nole in se izvelbajte v njem! Slovenska prosvetna zveza
STALINGRAJSKA OJ, tl Volga, široka nam Volga, kdo no ljubi teh tvojih bregov! Polna kakor morjž, silne tvoje vodš,
strah ln groza sovražnikom vsem.
Nad veliko, nad rusko to reko
nepristopna, glej, straža stoji: to je silen vojak, to je borec Junak, to je naš, to Je naš Stalingrad.
Z združemimi močmi delavstva in gozdne uprave so premagali mnogo težkoč, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja orodja, vozil, oblačil In hrane. Saj Je znano, da je vojna najbolj razdejala ravno kraje na Trnovski planoti. Kljub pomanjkanju Je zavedno ljudstvo za časa vojne dajalo zadnja sredstva ln zadnji košček kruha, zavedajoč se, da je Osvoboditev ln priključitev k Jugoslaviji podlaga svobodnega življenja in nadaljnjega uspeSnega gospodarstva.
Akordne cene za Izdelavo lesa v gozdu so določili sporazumno z delavstvom v okviru uredbe o dslav. skih mezdah. Zato ni bilo nlkakih trenj ali sporov. Pri dobavi orodja in hrane nam je znatno pomagalo Ministrstvo za gozdarstvo v Sloveniji.
Od letošnjega delovnega načrta j? že Izvedenih nad 70%. Pripravili sn 9000 kub. m drv, 6000 kub. m hlodov ln 1500 komadov železniških pragov. Na ccste je spravljen ves stari les ln nad 50% nove produkcije. Hlode že vozijo na žage. Upoštevale so se vse potrebe obnove In lesne industrije. Drva pa se su. šljo za prihodnjo Jesen ln zimb, da bomo Imeli čim boljSe kurivo.
Udarniško tekmovanje, ki se je razvilo med delavstvom, Je treba predvsem usmeriti na kakovostni učinek, da se tako čim bolje izrabi les In očuvajo gozdovi.
Sporazumno so sestavili načrt za učinkovito Izrabo koSenic in njiv na gozdnih tleh, da dodele čim več zemlje onim, ki so je potrebni.
Razvila se je živahna debata o perečilh vprašanjih in bodočih de-lovnih nalogah v gozdu in pri obnovi. Ugotovili so, katerim potrebam delavstva Je mogoče ustreči, posebno v prehrani, ln katere po. manjkljlvostl pri sečnji, izdelavi in Izvozu se lahko odstranijo.
Vmes pa je domači pevski zbor posivil sestanek z Izbranimi narod, ni mi pesmimi.
Blago zimo so temeljito Izrabil. Sedaj pa Je potrebno predvsem po-
svetiti delovne sile obnovi . in obdelavi polj. Zbrano de'8 <cJl| J1'
sklpnilrv fin ho no s v n ilh
sklenilo, da bo po svojih spevalo ne le k obnovi
"fr
mov, ampak tudi k splo*>fli
ton terf «fcij *tre
rial
Pre,
•t
fljc
Pa
voj nih tou »nii
Pr<
«bi
tu:
K
H
%
en
va
i
<ta
na
°Pi
to
IVi
Pd'
w,
*t
Hn
h
U»
<k
h
»ti
Mladina pa bo s tekm°va ^ ‘ lom znosila k cestam v€^e Ji padke sečnje za potrebe	^
ljudi.
RADIO
PETEK, 5 APRlk*
7 Glasba za dobro Jutro; ^ ročila v slov.; 7.45 koledar! ' stra Jutranja glasba; « ure ritmov; 11.45 univer*^# diu; 12 znane melodije; da vanje v slov.; 12.45 P° J
slov.; 13.15 reproducirana f
13.30 harmonični orkes^^J pregled vesti; 17 prenos 1* f
18 obvestila svojcem; tl glasb3; 18.40 angleška i®1^ p* komorni zbor Izvaja naro® ^ (slov.); 19.30 obvestila (slov.); 19.45 pestra glRS
20 poročila v slov.; 20.30 e koncert; 21.30 predavanje jjf Ju; 21.50 plesna glasba;-'''^ lorna oddaja; 23.10 zadnJ slov.; 23.20 nočno
SOBOTA. 6. APfr1^,J( 7 Glasba za dobro 3utr^f/. tanja sporeda v slov. i* £ gM slov.; 7.55 pestra jutran^ertl,i|
11.30 iz operetnega r<^4*n 12 plesna glesba; 12-30 P.j v slov.; 12.45 poročila v poved časa; 13.15 šp0,rt”ftj4,l5 !1
13.30 orkester «Cetra»: gled vesti; 17 prenos j* plesna glasba; 18.30 d® (
19 francoski kompon' jd.ir 19.15 predavanje (slov.i’^r5fci ' daja za konec tedna: “ . (slov.); 20 napoved jO ■' v »lov.; 20.30 opera;^
vesti v slov.; 23.20
■ ■■ —  "Tijfl*'
Odg. urednik DUSAPi
MALI O Gl
o
njimi kratkimi val<>vl-.
RADIO APARAT, B
ceni, prodam. De Montecchl 2.
M«***’
droben xa 9 živinsko ; in hr UGODNE 6**0
TRST - Via I. CavaJH * •
Krompir