ctoBljanŠki  
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1933.	Ljubljana,	2.	marca	1933.	Štev.	2	a.
3.
Praznovanje 50 letnice prevzv. gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana.
Župnim uradom ter predstojnikom samostanskih in drugih cerkva v ljubljanski škofiji!
V	četrtek, 9. marca, bo naš prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman dopolnil petdeseto leto svojega življenja. Vsa škofija živo občuti, da ji je gospod škof najboljši oče in najzvestejši prijatelj. Zato želi njegovo petdesetletnico kar mogoče slovesno praznovati, da mu tako izrazi svojo hvaležnost, ljubezen in neomajno zvestobo. »Crucis pondus et praemium« je deviza, ki si jo je izbral pri škofovskem posvečenju. Crucis pondus — teža križa je velika; pomagajmo mu ga nositi. Naša zvestoba do Cerkve mu bo v tolažbo in moč mu bo dajala naša molitev.
Zaradi enotnosti se za praznovanje petdesetletnice določa sledeče:
1. \ soboto, 11. marca, naj se pri vseh cerkvah, tudi pri podružnicah, po avemariji četrt ure slovesno zvoni.
2. V nedeljo, 12. marca, naj se opravi po vseh cerkvah slovesna zahvalna služba božja. Sveta maša, če le mogoče slovesna, naj bo pred izpostavl jenim Najsvetejšim. Cerkveni govor naj ima za predmet poslanstvo katoliškega škofa. Po maši naj se zapoje Te Deum z molitvijo za škofa in po zahvalni pesmi »Povsod Boga«.
Popoldne naj se priredi v župnih cerkvah pobožnost za otroke, ki naj pridejo v cerkev v spremstvu svojih staršev. Primernemu nagovoru naj sledi ponovitev krstne obljube. Potem naj se pojejo litanije Matere božje z molitvijo za škofa (ista kakor za papeža mutatis mutandis).
3.	Vernikom naj se priporoči, da ta dan v obilnem številu pristopijo k sv. obhajilu, ki bo prevzvišenemu gospodu škofu najljubše darilo.
\ Ljubljani, dne 2. marca 1953.
Ign. Nadrah,
gen. vikar.
4.
Gospodom duhovnikom za leto 1933.
In angustia temporum Vam, častiti sobratje, z iskrenim novoletnim pozdravom in blagoslovom sporočam na kratko nekaj misli, ki mi zde v današnji dobi za dušno pastirstvo važne.
1. Ne bom Vašega dela hvalil; vsi veste, da se vsakega uspeha v delu za zveličanje duš z Vami vred odkrito razveselim in da z Vami čutim in nosim vsako bridkost, saj nam je teža križa vzajemno vsakdanje breme, od božje roke naloženo v naše posvečenje. Letošnje leto stoji v znamenju 1900 letnice našega odrešenja. Devetnajststoletnica je Kristusove smrti na križu, postavitev zakramenta presv. Rešnjega Telesa, ustanovitve sv. Cerkve in zmagovitega vstajenja Jezusovega. V luči teh dogodkov naj stoji vse leto. Vse večje verske prireditve naj se ozirajo na to spominsko obletnico. Izrabimo to izredno priložnost, da vernike še v večjem številu pripeljemo k presv. Evharistiji in jih pripravimo, da bodo znali v duhu spokornosti in zadoščevanja z Jezusom trpeti in — zmagati. Sveto leto bo gotovo prej ali slej razširjeno na ves svet. In to moramo porabiti kot čas pokore, molitve in dobrih del.
2. Kakor čujem, se širijo med verniki razni krivi nauki, kakor adventistične fantazije, sanje o nacionalni cerkvi, komunistične brezbožne ideje itd. Vse to se vrši večinoma tajno, podtalno, da je vsaka kontrola nemogoča. Naša dolžnost je, da ohranimo ljudi v pravi veri in jih obvarujemo, kolikor je to duhovnikom mogoče, pred prevratnimi, miru in redu nevarnimi idejami in načrti. Naše orožje je božja resnica svete vere. Zato Vas vse prav posebno prosim, vršite z vso gorečnostjo in vestnostjo službo oznanjevalcev božje besede. Razlagajte verske resnice jasno, umljivo, pozitivno. Jasnost je vernikom dandanes posebno potrebna, ker je tudi v verskih rečeh toliko nejasnosti in zbeganosti. Prihajajo časi, ko se bodo morali verniki boriti za svojo vero, zanjo trpeti in več ali manj težke žrtve doprinašati. V tej dobi preizkušnje bodo le tisti vzdržali, ki bodo jasno vedeli, kaj jim pomeni sveta vera in za kaj se borijo in trpijo. Katerim bo vera le neka bolj vnanja navada, neki domač običaj, tisti jo bodo kaj kmalu, ob prvem resnem boju, pustili prav kakor tožimo nad mnogimi izseljenci, ki so z domačim krajem vred zapustili tudi versko žviljenje. Zaradi tega naj Vam, dragi sobratje, priprava na pridigo pomeni važen del pastirovanja. Ne bi zadostili tej važni svoji dolžnosti, ako bi se v svojih pridigah držali le stereotipno nedeljskih perikop in se leto za letom ponavljali. Pridigati morate vse verske resnice, zlasti pa ogrožene in pozabljene. Aktualne se mi zde danes pridige o veri, o Bogu (de Deo uno, de Deo
creatore), o Cerkvi (prim. knjigo dr. Fr. Grivca), o Kristusu, njegovi osebi, njegovem nauku, odrešenju (vse po evangeljskih poročilih, o katerih nam živo stopi lik Kristusov pred oči), nadalje o pravičnosti, o krščanski ljubezni, o evharističnem življenju (daritev in obhajilo), o aktivni udeležbi na božji službi itd. Pouk naj bo sistematičen, da bodo verniki dobili čim večjo jasnost in bodo znali ugovore in pomisleke pravilno presojati. Najprej mora biti pozitiven nauk Cerkve jasen, potem šele more priti na vrsto polemika (apologetika), kolikor je kje potrebna.
3. Quoad modum agendi cum poenitentibus, qui adscripti sunt societati, cuius ideologia ab episcopis utpote veritati catholicae adversaria rejecta est, consulendi sunt probati auctores (praeprimis Fr. Ušeničnik, Pastoralno bogoslovje, editio I. pg. 507 s, edit. II. pg. 242 s). Nihil novi episcopi statuerunt, sed monitum suae epistulae ex anno 1921 renovare voluerunt. Societas non pertinet ad damnatas in sensu can. 2335, sed consideranda est tanquam occasio peccandi pro multis et educationi religiosae nociva. Nonnulli dictae societati adhaerent coacti gravibus causis, quorum cooperatio, dummodo mere materialis sit, gravi ex causa tolerari potest Confessarii prae oculis habeant, quemvis poenitentem individualiter tractandum esse iuxta principia moralia de occasione et cooperatione. Nihil quaerimus nisi salutem aeternam animarum.
Najnujnejša potreba v sedanji dobi je, da se v vsaki župniji vpelje Apostolstvo mož in fantov, ki skupno prejemajo svete zakramente vsako prvo nedeljo v mesecu, katera je za nje rezervirana. Kjer to še ni uvedeno, se mora brezpogojno v tem letu uvesti. Enako važna je Katoliška akcija, ki naj skrbi za intenzivno versko življenje v župniji. Odlašati z izgraditvijo te akcije pomeni skoraj grešno malomarnost.
4. Rešitev lanskih pastoralnih konferenc boste, gospodje, dobili kasneje. Dolgo sem moral čakati, da so bila poročila iz vseh dekanatov doposlana. V jubilejnem letu velja še bolj kot kdaj: Delajmo, molimo, žrtvujmo, pa zaupajmo v Boga. Jesus in Sanctissimo Sacramento esto nobis fortitudo et solatium!
V	Ljubljani, dne 12. februarja 1933.	t	Gregorij,
škof.
5.
Kanonična vizitacija leta 1933.
Gospodje, pri katerih se bo vršila letos kanonična vizitacija in birmovanje, naj se držijo navodil, ki so bila dana zadnji dve leti (Škof. list 1931, str. 8—11 in 1932, str. 11—13). Nimam prav nič novega dodati. Lansko leto so gospodje hvalevredno izvedli navodilo, da naj vsi navzoči duhovniki odgovarjajo pri obredu sv. birme in da molijo Vero, Očenaš in Zdravo Marijo po birmi vsi birmanci glasno skupaj s škofom in duhovščino. Naj gospodje tudi letos gledajo na to.
Letos bosta kanonična vizitacija in birmovanje v dekanijah: Kočevje, Leskovec, Litija in Radovljica (polovica), in sicer po sledečem redu:
1. Dekanija Kočevje:
1. Kočevje v nedeljo, 30. aprila.
2. Polom v ponedeljek, 1. maja.
3. Stari log v torek, 2. maja.
4. Topla reber v sredo, 3. maja.
5. Stara cerkev v četrtek, 4. maja.
6. Koprivnik v petek, 5. maja.
7. Nemška Loka v soboto, 6. maja.
8. Spodnji log v nedeljo, 7. maja.
9. Mozelj v ponedeljek, 8. maja.
10. Banjaloka v torek, 9. maja.
11. Fara pri Kostelu v sredo, 10. maja.
12. Osilnica v četrtek, 11. maja.
13. Borovec v soboto, 13. maja.
14. Kočevska Reka v nedeljo, 14. maja.
15. Gotenica v ponedeljek, 15. maja.
2. Dekanija Leskovec:
16. Škocijan v četrtek, 18. maja.
17. Bučka v petek, 19. maja.
18. Raka v soboto, 20. maja.
19. Kostanjevica v nedeljo, 21. maja.
20. Št. Jernej v torek, 23. maja.
21. Sv. Križ v sredo, 24. maja.
22. Cerklje v četrtek, 25. maja.
23. Velika Dolina v petek, 26. maja.
24. Čatež v soboto, 27. maja.
25. Krško v nedeljo, 28. maja.
26. Leskovec v ponedeljek, 29. maja.
27. Sv. Duh v torek, 30. maja.
28. Studenec v sredo, 31. maja.
29. Boštanj v četrtek, 1. junija.
3.	Dekanija Litija:
30. Javorje v torek, 25. aprila.
31. Štanga v sredo, 26. aprila.
32. Janče v četrtek, 27. aprila.
33. Prežganje v petek, 28. aprila.
34. Polšnik v sredo, 7. junija.
35. Dole v četrtek, 8. junija.
36. Št. Jurij v petek, 9. junija.
37. Svibno v soboto, 10. junija.
38. Radeče v nedeljo, 11. junija.
39. Kresnice v ponedeljek, 12. junija
40. Hotič v torek, 13. junija.
41. Primskovo v petek, 8. septembra.
4.	Dekanija Radovljica.
42. Rateče-Planica v torek, 20. junija.
43. Kranjska gora v sredo, 21. junija.
44. Dovje v četrtek, 22. junija.
45. Sv. Križ v petek, 23. junija.
46. Jesenice v soboto, 24. junija (šola), v nedeljo, 25. junija (birma).
47. Breznica v ponedeljek, 26. junija.
48. Begunje v torek, 27. junija.
49. Brezje v sredo, 28. junija (obisk).
50. Radovljica v četrtek, 29. junija.
51. Ljubno v sredo, 5. julija.
52. Leše v četrtek, 6. julija.
53. Mošnje v petek, 7. julija.
54. Lesce v soboto, 8. julija.
55. Koroška Bela v nedeljo, 9. julija.
V	Ljubljani, dne 13. februarja 19S3.	t	Gregorij,
škof.
6.
Pastoralne konference v letu 1933.
i.
Za pomladansko konferenco se predlagajo v rešitev ta vprašanja:
1. Kako se naj verniki pritegnejo k večji liturgični aktivnosti a) z uvedbo slovenskega Obrednika, b) s sodelovanjem pri sveti daritvi.
2. Modus agendi cum occasi onarii s. (Finis disputationis sit, ut omnes confessarii uniformiter agant.)
II.
Za jesensko konferenco se predlagajo ta vprašanja:
1. Edinost med duhovščino (potreba, sredstva itd.).
2. Delo in uspehi katoliške akcije po posameznih župnijah. (Kratko pismeno poročilo iz vsake župnije).
3. Casus:
Mauritius, diu in America qua operarius in fodinis degens, nomen dedit »organizationi« socialisticae »Vorwärts«. Postea domum rediens parocho occasione missionum inter multa alia hoc quoque narrat, se tempore, quo infirmus et sine labore erat, non pauca subsidia ab ,organizatione‘ accepisse, et affirmat socialistas curam agere operariorum. A parocho increpatus, quomodo sectae socialisticae adhaerere possit, respondit, se quoad res religiosas Ecclesiae semper fidelem mansisse; alios operarios tantummodo propter rationes oeconomicas socialistis adscribi, alios vero in quibusdam officinis terrore adigi, ut nomen dent et ephemerides socialisticas teneant, animis interne reluctantibus.
Idem Mauritius interrogat parochum, num peccaverit, eo quod subsidia in America ad congruam pastorum sustentationem praescripta subinde non solverit; et quod in patriam revertens vectigalia defraudaverit non indicans merces novas, quas secum habebat.
Quaeritur:
1° Quomodo dijudicandi et tractandi, qui »organizationi« socialisticae nomen dant?
2° Num et quas poenas ecclesiasticas incurrant?
3° Quae sit obligatio sustentandi pastores ecclesiasticos?
4° Quomodo tributa dividantur, et quomodo lex tributorum obliget?
V	Ljubljani, dne 13. februarja 1933.	f	Gregorij,
škof.
7.
Št. 384.
Izpiti duhovnikov v zmislu kan. 130.
Za letošnje izpite se določa sledeča tvarina:
I.
Iz osnovnega bogoslovja: De Ecclesia. S posebnim ozirom na dušno pastirstvo.
Iz dogmatike: De actu fidei eiusque proprietatibus: de necessitate gratiae actualis, eius relatione ad naturam, de dispensatione eius, de iusti-ficationis natura et effectibus formalibus gratiae sanctificantis; de visione beatifica; de sanctitate Christi, de sacerdotio Christi, de divina Maternitate B. M. V. deque privilegiis eam sequentibus; de SS. Eucharistiae sacramento; de confessione sacramentali; de contritione et attritione.
II.
Iz biblične vede: Stari zakon: Uvodna vprašanja o knjigah SPSZ; vsebina historičnih knjig in eksegeza 150 psalmov.
Novi zakon: Uvod v sinoptične evangelije in liste apostola Pavla; eksegeza evangelija sv. Janeza in Apostolskih del.
III.
Iz moralne teologije: De principiis (Noldin). — De praeceptis Decalogi (excepto VII.). (Po Noldinu.)
Iz pastoralne teologije: O sv. maši in zakramentih.
Iz cerkvenega prava: De matrimonio (Can. 1012—1143; 1960—1992). De beneficiis et administratione bonorum ecclesiasticorum (Can. 1409 do 1551).
Izpiti iz vseh treh skupin se bodo vršili v četrtek dne 12. oktobra 1933 v avlah ljubljanske teološke fakultete (Alojzijevišče). Začetek ob osmih.
V	Ljubljani, dne 14. februarja 1933.	f	Gregorij.
škof.
8.
Štev. 97.
Novomašniki leta 1933.
V	mašnike bodo letos posvečeni sledeči bogoslovci ljubljanske škofije:
Iz V. letnika:
1. Anton Duhovnik, roj. v župniji Preska dne 9. maja 1910.
2. Franc Jeglič, roj. v župniji Podbrezje dne 20. novembra 1909.
3. Jožef Kunstelj, roj. na Bohinjski Beli dne 1. marca 1909.
4. Franc Novak, roj. v župniji Moravče dne 8. decembra 1909.
5. Filip Š t u 1 a r, roj. v župniji Podbrezje dne 26. avgusta 1909.
Iz IV. letnika:
6. Franc B1 a j, roj. v župniji Dob dne 10. maja 1909.
7. Janez Hrovat, roj. v Žužemberku dne 24. maja 1909.
8. Jožef Jamnik, roj. v župniji Mirna peč dne 14. januarja 1909.
9. Ignacij Kunstelj, roj. na Vrhniki dne 10. avgusta 1908.
10. Rudolf Mecilošek, roj. v Zagorju ob Savi dne 5. aprila 1904.
11. Jožef Prešeren, roj. v župniji Šmihel pri Nov. mestu dne
4.	februarja 1909.
V zmislu določil kan. 998 cerkvenega zakonika naj se ti novomašniki v vseh župnih, duhovnijskih in samostanskih cerkvah razglase vernikom s prižnice in sicer na drugo postno nedeljo, dne 12. marca 1933, s priporočilom, naj verniki molijo zanje, da bi postali in ostali duhovniki po Srcu Jezusovem ter da bi dobri Bog v teh hudih časih obudil veliko du-hovskih poklicev. V zmislu določila v Škofijskem listu 1931 na str. 49 naj se na dan, ko se novomašniki razglase, in na dan njihovega mašniškega posvečenja moli pri dopoldanski in popoldanski službi božji molitev za novomašnike, kakor je v Cerkvenem molitveniku na str. 264.
Subdiakonat bodo imenovani prejeli na kvaterno soboto v postu, dne 11. marca 1933, druga dva višja redova pa: diakonat na belo nedeljo, dne 23. aprila 1933, prezbiterat pa na praznik Marijinega obiskanja, dne
2.	julija 1933.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1933.	f	Gregorij.
škof.
9.
Št. 114.
Navodilo o razpregledu (evidenci) državnih taks, vplačanih pri župnijskih uradih.
V	izpopolnitev in pojasnilo navodila v Škof. listu 1932 str. 93, se župnim uradom priobčuje od predsedstva škofovskih konferenc v Zagrebu dne 8. januarja 1933, pod štev. 351/Pr. ex 1932 o istem predmetu izdana
okrožnica.
Finančno ministrstvo v Beogradu je objavilo z razpisom štev. 46.451 v juliju 1932 novo naredbo o razpregledu vplačanih državnih taks. Ta na-redba veže tudi cerkvene oblasti in urade, zato je bila predložena z razpisom ministrstva pravde, štev. 60.225, z dne 25. julija 1932 škofijskim ordinariatom v izvršitev in razglasitev.
Ker pristojne davčne uprave, ki so tudi neposredno obvestile posamezne župne urade o tej naredbi, vsled svoje uradne dolžnosti terjajo in urgirajo na podlagi te naredbe predpisane mesečne izkaze o vplačanih državnih taksah, se objavljajo v vednost in ravnanje gospodom duhovnikom v dušnem pastirstvu sledeče določbe:
I.	Vsi župni uradi morajo voditi Opravilni zapisnik v vezani knjigi na predpisani tiskovini. V ta Opravilni zapisnik se mora vpisati s tekočo številko vsak uradni spis, ki ga župni urad sprejme ali odpošlje.
II. Po določbah taksnega zakona z dne 25. oktobra 1923 se plačujejo za listine župnih uradov sledeče državne takse:
1.	Tarifa št. 330 za matične izpiske in potrdila (izpričevala)	.	Din	10.—
2.	Tarifa št. 331/1. Pristojbina za družinske pole	do	treh	oseb,
vsaka Din 10,—.......................................................„	30,—
3. Tarifa št. 330/1. Pristojbina za družinske pole za več ko tri
osebe, za vsako nadaljno osebo.......................................„	5,—
4. Tarifa št. 330. Pristojbina 3 za matične izpiske radi šolskega vpisovanja (kar se mora na listini označiti)............................„	5.—
5. Tarifa št. 330. Pristojbina 2 za potrdilo, da oseba ni vpisana v matičnih knjigah........................................................„	5,—
6. Tarifa št. 324 za dovoljenje, da se sme župljan poročiti v drugi
župniji.................................................................   „	50—
7.	Tarifa št. 3 in 4 za vsako potrdilo za zasebnike.....................„	20.—
8. Tarifa št. 324 za prošnjo, da se sme pokopati samomorilec po cerkvenih obredih.......................................................n	10.—
III. V vsakem slučaju, kadar je na listini, ki se je sprejela ali se odpošlje, prilepljen še neuničen kolek, ga bo župni urad uničil s t. zv. »zumbom« ali s pečatom na listini sami ter v Opravilnem zapisniku, in sicer na praznem prostoru pred rubriko za tekoče število, označil tarifno številko taksnega zakona in znesek, plačan s kolkom, prilepljenim in uničenim na dotični listini, ki se vpisuje v Opravilni zapisnik.
Na pr.: Kadar župni urad napiše krstni list za zasebnika, bo zapisal v Opravilni zapisnik na.praznem prostoru pred tekočo številko: Tarifa št. 330, 10 I)in, in isto bo napisal tudi na krstnem listu.
IV. Vsak mesec se mora najkasneje do desetega dne v mesecu poslati pristojni davčni upravi poročilo o vseli državnih taksah, ki so bile v minulem mesecu pri župnih uradih na ta način plačane in so vpisane v Opravilnem zapisniku. — Ravna se naj po sledečem obrazcu:
Štev.......
Predmet: Poročilo o plačanih državnih taksah v kolekih za mesec.........................
Davčni upravi
v.............
Pri tukajšnjem uradu so bile v kolkih v zgoraj označenem mesecu plačane naslednje takse:
1. T.	št.	331 v zvezi s	T.	št. 1, 3 listine po 5 Din.....................Din	15.—
2. T.	št.	3, 4, 2	listini	po	20	Din.........................................„	40.—
3. T.	št.	330, 8	listin	po	10	Din.........................................„	80.—
Skupaj . . . Din	135.—
 V , dne...................................................... Župnik.
To poročilo se mora poslati davčni upravi tudi tedaj, ako tekom meseca ni bila plačana nobena kolkovina. N. pr.: Poroča se, da podpisani župni urad v minulem mesecu ni imel nobene plačane kolkovine po zakonu o državnih taksah.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1933.	t	Gregorij,
škof.
Štev. 4462/31.
Snaga in higijena v cerkvah.
Na splošno se skrbi v cerkvah naše škofije za snago redno in točno vsaj tako, če ne mnogo bolj, kakor v drugih javnih prostorih, kjer se redno zbirajo večje množice ljudi. Vendar bi na pobudo osrednje proti-tuberkulozne lige in po zdravniškem nasvetu opozoril cerkvena pred-stojništva na sledeče:
1. Pogostno in pravilno pometanje po cerkvah. Pometajo naj se le dobro navlažena tla, da se ozračje čim manj zapraši. Okna in vrata naj bodo pri tem odprta, da prašni zrak uhaja ven. Tudi zračenje samo naj se zadostno vrši.
2. Poljubljanje bogoslužnih predmetov (sv. razpela, relikvij itd.) lahko pospešuje prenos raznih kužnih kali, ki se z ust primejo označenih predmetov. Med poljubljajočimi se gotovo nahajajo tudi bolniki z odprto jetiko. Res se velika večina okuženj vrši z dihanjem, vendar tudi okuženje skozi usta (s kužno jedjo, požiranjem okuženih slin) je mogoče, zlasti pri otrocih. Priporoča se torej, naj se večkrat na leto dobro umijejo takšni predmeti (z milom in toplo vodo), vrh tega naj se dobro obrišejo s krpo, namočeno v 5% lizolu ali koncentriranem alkoholu (alkohol rad izjeda barve).
3. Krepilni kamni in slične posode z blagoslovljeno vodo naj se pogostno in redno čistijo. Ljudje vtikajo večkrat svoje nesnažne roke v staro blagoslovljeno vodo, ta postaja mastna in nečista, mastni sloj in ostala nesnaga se — če se redno ne čisti — useda na stene kamnite in slične posode; takšna voda gotovo vsebuje nebroj mikrobov, med njimi znaten del bolezenskih. Takšne rezervarje je treba večkrat na leto izprazniti ter s toplo vodo, milom, sodo, morda finim peskom očistiti, nato še s 5% lizolom dobro obrisati. Tudi sol, ki se daje v blagoslovljeno vodo, do neke meje razkužuje, zlasti, ako je njena množina primerna.
4. Veliko in opasno zlo je pljuvanje po tleh. Ponekod je že precej izkoreninjeno. Vedno in vedno je treba ljudi znova navajati in opominjati, da v tem pogledu store svojo dolžnost, ne širijo bolezni in ne onečaščajo hiše božje.
V	Ljubljani, dne 15. februarja 1933.
f Gregorij,
škof.
11.
Štev. 662.
Šolski počitniški dnevi in prazniki.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odlokom z dne 12. januarja 1933, IV. No. 671/1 določila glede zgornjega sledeče:
»Na osnovi sklepa seje banovinskega šolskega odbora z dne 14. decembra 1932 odrejam do nadaljnjega enotno praznovanje praznikov in počitniških dni:
1. Potek šolskega leta:
a) Šolsko leto se začne 1. septembra z otvoritveno službo božjo, z naknadnim vpisovanjem otrok novincev in sejo krajevnega učiteljskega sveta. (Ako je 1. septembra nedelja, se vrši to naslednji dan.) Dne 2. septembra je redni pouk.
b) Zaključek prvega polletja je zadnjo soboto v januarju z razdelitvijo dijaških knjižic po rednem pouku ob 11 pri dopoldanskem, odnosno ob 15 pri popoldanskem pouku.
c) Začetek pouka v drugem polletju je naslednji ponedeljek.
č) Zaključek drugega polletja je 28. junija.
2.	Odmori med šolskim letom:
a) Glavni odmor traja od Vidovega dne do vštetega 31. avgusta.
b) Božični odmor traja od vštetega 24. decembra do vštetega
2.	januarja (10 dni).
c) Velikonočni odmor traja od vštete velike srede do vštetega torka po veliki noči (7 dni).
Odmori služijo oddihu učencev, učiteljev pa, v kolikor dopuščajo to službene dolžnosti. V dobi odmorov je šolski upravitelj odgovoren za redno upravljanje vodstvenih poslov.
3.	Pouka prosti dnevi, ki niso vključeni v odmorih, so vse nedelje in nastopni prazniki:
8.	septembra, Mali Šmaren; 1. novembra, Vsi svetniki; 2. novembra, Verne duše (ako je ta dan nedelja, je pouka prost naslednji dan); 8. decembra, Marijino Brezmadežno spočetje; 6. januarja, sv. Trije kralji; 2. februarja, Svečnica; 19. marca, sv. Jožef; 25. marca, Marijino Oznanjenje; Kristusov Vnebohod; Binkoštni ponedeljek; Sv. Rešnje Telo.
4.	Verske vaje.
a) Verske vaje se vrše trikrat v šolskem letu. Praviloma se določijo dnevi verskih vaj po sporazumu z župnim uradom in veroučiteljem pri prvi seji učiteljskega sveta za tekoče šolsko leto.
Za prejem sv. zakramentov je določiti eno prosto popoldne in naslednje dopoldne.
Ako se za prvo sv. obhajilo določi 21. junij, na dan sv. Alojzija, je ta dan pouka prost.
b) Kadar se vrši v kakšnem kraju birmovanje, je dan sv. birme za otroke dotične šole pouka prost; za one otroke, ki bodo birmani, pa tudi prejšnje popoldne.
5.	Proslave:
a) s pouka prostimi dnevi:
1. decembra, na praznik Ujedinjenja; 17. decembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja; 27. januarja, na praznik sv. Save; 4. februarja, na Stross-mayerjev dan; 28. junija, na Vidov dan. Ta dan se vrši služba božja in nato primerne proslave, skupno za vso šolo in občinstvo.
b) s poukom:
Kadar se vrši ob proslavah tudi služba božja, naj se ta vrši prvo uro; šolska proslava pa vedno zadnjo uro pouka, skupno v šoli ali v posameznih razredih:
6.	septembra, na rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika; 9. januarja, na rojstni dan Nj, Vel. kraljice Marije; BO. aprila, Zrinjski in Frankopan; 24. maja, sv. Ciril in Metod, ki se sicer praznuje 5. julija v času glavnega odmora.
Prilične druge proslave znamenitih mož in dogodkov naj bodo vselej zadnjo uro pouka. Ako kak določen dan za proslavo odpade na nedeljo, naj se vrši proslava že prejšnji dan.
Okrajnim načelstvom naročam, da o tem obveste vse krajevne šolske odbore in šolska upraviteljstva. Po tej odredbi se je točno ravnati. V izjemnih slučajih bodo izdane sproti posebne odredbe.«
To se objavlja vsem župnim uradom in gg. katehetom v vednost.
V	Ljubljani, dne 16. februarja 1933.
f Gregorij,
škof.
12.
Štev. 243.
V
Število veroučnih ur na osnovnih šolah.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z dopisom z dne
14.	januarja 1933, IV. No. 18096/1, glede gornjega sporočila:
»Vsem sreskim načelstvom v Dravski banovini, sreski izpostavi v Škofji Loki, mestnemu načelstvu — prosvetni referat — v Ljubljani in škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
Po semkaj došlih pritožbah šolski upravitelji na posameznih kategorijah šol ob sestavljanju urnikov niso upoštevali razdelitve ur za verouk, kakor jo predpisuje »Razdelilnik«, predpisan od ministrstva prosvete
0.	N. br. 8120 od 9. avgusta 1926*
Okrajna načelstva se opozarjajo, da je ta »Razdelilnik« do izida novega učnega načrta še vedno v veljavi, na kar je opozoriti vsa šolska upraviteljstva.«
To se naznanja vsem župnim uradom in gg. katehetom v vednost.
V	Ljubljani, dne 16. februarja 1933.
t Gregorij,
škof.
13.
Štev. 372.
Cerkveni in nadarbinski gozdovi.
Okrajno načelstvo v	Ljubljani je z	dopisom	z dne 12. januarja 1933,
štev. 12.577/5 razposlalo	vsem župnim	uradom	svojega okraja	sledeče
navodilo:
* Po tam razdelilniku ima samo nižja skupina (I. in II. oddelek) enorazred-n i c e po eno veroučno uro na	teden, višja skupina te šole	in vsi razredi (tudi	I. razred)
večrazrednih šol pa po	dve uri. — Op.	škof. ordinariata. (Vide tudi	Škof. list
1930, str. 150.)
Po razpisu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani, III. Xo. 5793/1, z dne 18. maja 1931, in III. No. 7289/33, z dne 15. oktobra 1932, se naslov opozarja na predpise § 57. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929 (Uradni list št. 162/35 iz 1. 1930), po katerih so dolžni posestniki oziroma upravitelji (uživalci) gozdov, ki so pod posebnim javnim nadzorom (to so gozdovi naslova po § 56. zakona o gozdih), urediti v teh gozdovih trajno gospodarstvo z gospodarskim načrtom odnosno z gospodarskim programom. Rok predložitve gospodarskega načrta oziroma programa je 1. julij 1935. (§ 63.) Posestniki, ki nimajo odobrenega gospodarskega načrta ali programa, morajo glasom §§ 60. in 61. zakona o gozdih predložiti potom občeupravnega oblastva prve stopnje kr. banski upravi vsako leto predlog za sečnjo in vzgojo gozda (pogozdovanja, čiščenja) v t r e h izvodih radi odobritve. Da bo pravočasna rešitev mogoča, morajo posestniki redoma predložiti sečne in vzgojne predloge štiri mesece pred pričetkom sečnje.
Za gozdove pod posebnim javnim nadzorom, ki ne presegajo 20 ha površine, se napravijo eventualno potrebne uradne poizvedbe brez stroškov za stranke, ako se sečni in vzgojni predlogi predložijo v dobi od 1. januarja do konca marca, odnosno od 1. do zadnjega avgusta.
Posestniku gozda, ki je pod posebnim javnim nadzorom, pa nima odobrenega gospodarskega načrta ali programa, sme občeupravno oblastvo I. stopnje zabraniti vsakršno sečnjo, ako izkorišča gozd brez odobrenega sečnega in vzgojnega predloga (§ 63. zak. o gozdovih). To velja tudi za majhne množine lesa in drv.
Kdor ne upošteva predpisov, ki veljajo glede gospodarskih načrtov, programov, sečnih in vzgojnih predlogov, se po zakonu o gozdovih kazensko zasleduje (§§ 146., 147. in 166.).
Tiskovine za predlog za sečnjo in vzgajanje gozdov se dobe pri tukajšnjem šumarskem referentu ali pa pri šumarskem odseku kr. banske uprave. Kos tiskovine se oddaja po Din 1.25.«
Ker velja to navodilo tudi za vse druge okraje (sreze), se objavlja vsem župnim uradom v vednost in ravnanje.
V	Ljubljani, dne 16. februarja 1933.
t Gregorij,
škof.
14.
Izjava.
Podpisani Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, sem v svojem pismu na prevzvišenega gosp. knezoškofa dr. Gregorija Rožmana osumil g. Matija Škerbca, župnika v Kranju, da me je hotel dne 22. maja 1932 v Šenčurju izpeljati na polje z namenom, da bi me fantje tam pobili.
Prepričal sem se, da je ta moja obdolžitev popolnoma brez vsake podlage in jo zaradi tega preklicujem in obžalujem.
V	Ljubljani, dne 6. decembra 1932. Janko ßarle, s. r.,
župnik.
Štev. M 1/1930/31.
15.
Poziv.
Škofijsko cerkveno kot zakonsko sodišče v Ljubljani poziva s teni v smislu kan. 1720 Aleksandra Gelfarba, rojenega 7. decembra 1893 v Odesi, sedaj neznanega bivališča, da pride dne 15. marca 1933 ob 10 dopoldne sam ali pošlje pravilno določenega zastopnika v Ljubljano v škofijski dvorec v I. nadstropje zaradi ugotovitve pravde v tožbi njegove soproge za proglas neveljavnosti zakona.
Župniki, duhovniki in verniki, ki bi vedeli za bivališče zgoraj imenovanega Aleksandra Gelfarba, naj poskrbe, da imenovani izve za poziv.
so napravili: Škof dr. Gregorij Rožman. — Anžič Anton, Anžič Jožef, Arh Luka, dr. Arnejc Janko. — Bartol Mirko, Belec Franc, Benedičič Jakob, Benedik Valentin ml., Bergant Janez, Bester Janez, Brajec Jožef, Bukovec Martin, Bukowitz Henrik, Burnik Janez. — Cegnar Janez, Cegnar Jožef, Cuderman Kristijan, Cerkovnik Franc. — Čadež Anton, Čadež Viktor, dr. Čepon Anton, Čerin Karel, Češenj Andrej, Črnilec Janez. — Dr. Debevec Jožef, dr. Demšar Jožef, Demšar Viktorijan, Dežman Janez, Dodič Anton, Dolenc Janez, dr. Dolinar Anton, Dolinar Franc, Dovč Janez. — Eppich Jožef, Erker Ferdinand, Erker Jožef, Erzin Leopold. — Dr. Fajdiga Viljem, Ferkulj Jožef, Filipič Janez, Filler Venceslav, Frančič Janez. — — Gande Bogomir, Golf Anton, Gornik Anton, Gorše Martin ml., Govekar Franc, Grašič Jožef, Grims Stanislav, dr. Grivec Franc, Gross Karel. — Hafner Anton, Hafner Janez, Hiti Franc, Hiti Franc ml., Hönigman Franc, Hybašek Vojteh. — Jarc Alfonz, Jeglič Stanislav, Jenko Janez, Jenko Mihael, Jeraša Franc, dr. Jere Franc, dr. Jerše Jožef, Jerše Valentin, Ježek Matej, Juvanec Jožef. — Kajdiž Valentin, Kalan Andrej, Kambič Alojzij, Kanduč Franc, Kapus Jožef, Kastelic Anton, Kastelic Matija, Kek Franc, Kete Janez, dr. Kimovec Franc, Klavžar Janez, Klemenčič Janez, Klemenčič Pavel, dr. Klinar Tomaž, Klopčič Franc, Klopčič Jožef, Kmet Mihael, Knafelj Janez, dr. Knific Janez, Kolenc Franc, Komlanec Anton, Koprivec Peter, Koretič Franc, Koritnik Anton, Košir Franc, Košmerlj Alojzij, dr. Kotnik Jakob, Kragl Viktor, Kraker Jožef, Kraljič Janez, Kregar Stanislav, Kres Jožef, Kurent Alojzij. — Lamovšek Matija, Lavrič Andrej, Lesar Janez, Lončar Franc, Lončar Janez, Lovšin Anton, Lovšin Franc. — Markež Franc, Markič Jožef, Mihelič Valentin, Mlakar Janko, Mozetič Franc, Mrak Matija, Mrkun Anton. — Nadrah Ignacij, Nahtigal Franc, Noč Matija. — Oblak Valentin, Ogrizek Jakob, Omahen Ignacij, dr. Opeka Mihael, Oražem Janez, Osolnik Franc. — Papež Karel, Pavlin Andrej, Pavlin Franc, Pečarič Franc, Pečarič Martin, Peček Alojzij, Pengov Franc, Perčič Mihael, dr. Perne Franc, Petrič Janez (dvakrat),
Škofijsko cerkveno kot zakonsko sodišče v Ljubljani, dne 15. februarja 1933.
Jože Jagodic,
notar, namestnik.
Dr. Tomaž Klinar,
preiskovalni sodnik.
16.
Duhovne vaje v letu 1932
Pfajfar Franc, Pipa Anton, Pipp Viljem, Plot Karel, Podbevšek Jernej, Pollak Jožef, dr. Potočnik Ciril, Pravhar Jožef, Premrl Stanislav, Pucelj Janez. — Rajčevič Franc, dr. Ratajec Anton, Ravnikar Anton, Rihtaršic Janez, Rogelj Jožef, Rozman Jožef, Rupnik Karel. — Schauer Avgust, Selan Anton, Selan Matija, Sitar Valentin, Slak Matija, Smolič Jožef, dr. Snoj Andrej, Sodja Jožef, Sparhakl Karel, Stanonik Anton, Stanonik Maksimilijan, Strah Jožef, Strajhar Janez, Stroj Alojzij, Sušnik Janez. — Šašelj Ivan, Škerbec Matija, Škrbe Stanislav, Šolar Jakob, Šolar Jožef, Štrekelj Jakob, Štrukelj Alojzij, Štular Martin. — Tavčar Matej, Tomažič Janez, Tomc Matija, Tomc Valentin, Tome Alojzij ml., dr. Trdan Franc, dr. Turk Jožef. — Dr. Ušeničnik Aleš, dr. Ušeničnik Franc. — Vadnjal Anton, Verče Franc, Verče Jožef, Vidmar Franc, Vidmar Franc ml., Vindišar Janez, Vole Alojzij, Vondrašek Venceslav, Vovk Anton, dr. Vrečar Janez, Vrhovec Franc, Watzl Franc, Wittine Henrik. — Zabukovec Janez, Zor Vincencij, dr. Zupan Alojzij, Zupančič Janez. — Žagar-Sanaval Janez, Žbontar Matej, Železny Alojzij, Žerjav Janez, Žganjar Ignacij, Žitko Alojzij, Žnidaršič Anton (Štanga), Žugelj Nikolaj. — Skupaj 208.
Duhovnih vaj
so se leta 1932 v Domu duhovnih vaj v Ljubljani udeležili možje in fantje iz ljubljanske škofije po dekanijah:
Ljubljana, mesto: možje: Stolna župnija 1, Mar. Oznanjenje 2, Sv. Peter 2, Trnovo 1, Sp. Šiška 1; fantje: Mar. Oznanjenje 2, Sv. Peter 8, Trnovo 1.
Ljubljana, okolica:	možje:	Brezovica 3, Dobrova 3, Sora 1,
Sv. Katarina 1; fantje: Brezovica 1, Dobrova 2, Polhov gradeč 8, Preska 8, Št. Vid nad Ljubljano 1, Tomišelj 13.
Cerknica: možje: Begunje 1, Cerknica 1, Stari trg pri Ložu 3, Sv. Trojica 1; fantje: —.
Kamnik: možje: Mengeš 3, Špitalič 1; fantje: Homec 1, Kamnik 8, Mengeš 1, Stranje 10.
Kočevje: —.
Kranj: možje: Cerklje 2, Križe 2, Predoslje 1, Smlednik 2, Šenčur 1; fantje: Cerklje 2, Mavčiče 1, Naklo 1, Predoslje 23, Smlednik 13, Tržič 6.
Leskovec: možje: —; fantje: Krško 1.
Litija: možje: —; fantje: Sava 1.
Loka: možje: Črnih vrh 5, Dražgoše 2,	Javorje	1,	Leskovica	1,
Poljane 10, Selca 1, Sorica 1, Stara Oselica 1, Žiri 1; fantje: Bukovščica
6,	Črni vrh 7, Dražgoše 2, Leskovica 1, Lučine 3, Poljane 12, Stara Oselica 1, Žiri 7.
Moravče: možje: Blagovica 2; fantje: Moravče 1, Vače 1.
Novo mesto: možje: —; fantje: Mirna peč 3, Šmihel 2.
Radovljica: možje: Begunje 2, Bled 4, Boh. Bistrica 12, Breznica
1,	Dovje 1; fantje : Boh. Bistrica 30, Breznica 1, Dovje 1, Jesenice 2, Kamna gorica 1, Koroška Bela 9.
Ribnica: možje: Ribnica 1, Sv. Gregor 1, Vel. Lašče 2; fantje: Sodražica 13, Vel. Lašče 25.
Semič: možje: —; fantje: Adlešiči 2, Črnomelj 5, Dragatuš 2, Metlika 2, Podzemelj 8, Semič 2, Suhor 2, Vinica 2.
Šmarije: možje: Šmarije 5, Višnja gora	1;	fantje:	Stična	4,
Šmarije 12, Št. Vid pri Stični 3, Višnja gora 1.
Trebnje: možje: Sv. Križ pri Litiji 2, Tržišče 1; fantje: —. Vrhnika: možje: Gor. Logatec 1, Vrhnika 3; fantje: Borovnica 1, Rakitna 1, Rovte 1, Št. Jošt 14, Zaplana 1.
Žužemberk: možje: —; fantje: Ajdovec 2, Žužemberk 1. Idrija: možje: —; fantje: Godovič 1.
Vipava: možje: Goče 1; fantje: —.
Skupno: 96 mož in 307 fantov, torej vseh 403 (18 manj kot lani).
17.
Razne objave.
Consignatio festorum suppressorum za 1.1933 je bila priložena prvi številki Škofijskega lista. — Pripominja se, da škof. ordinariat nima že dlje časa nikakih intencij in jih zato tudi za te dni ne more nakazati gg. župnikom.
Naročnina za Škofijski list znaša za 1. 1933, kakor doslej, 50 Din. Za poravnavo naročnine so bile priložene položnice prvi številki lista. Nekateri so z naročnino za prejšnja leta še v zaostanku. Naroča se jim, da čim prej poravnajo svojo obveznost.
18.
Slovstvo.
Ur. Franc U š e n i č n i k : Katoliška Liturgika. V Ljubljani 1933. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. XIV. 373, 8°. Cena broš. 96 Din, v polplatno 110 Din, v polusnje 125 Din. — Pisatelj je v drugi izdaji Pastoralnega bogoslovja izločil liturgična vprašanja in obdelal liturgiko v posebni knjigi. Knjiga je namenjena bogoslovcem na teološki fakulteti in bogoslovnih učiliščih. Služila pa bo tudi duhovnikom v dušnem pastirstvu. Zato je pisatelj zgodovinskemu razvoju svetih obredov dodal sedaj veljavne določbe za posamezna liturgična opravila. V dobi, ko se povsod prebuja živo zanimanje za liturgijo, bodo tudi akademsko izobraženi laiki brali knjigo s pridom in veseljem: ob tem branju bodo bolj in bolj umevali čudovito umetnino cerkvenega leta, nedelje in praznike, liturgijo postnega časa in velikega tedna, predvsem pa obrede sv. maše in globoki pomen simbolov pri zakramentih in zakramentalih. — Za vse župnijske in duhovnijske urade dovoljuje škof. ordinariat, da si nabavijo knjigo na račun tekočih cerkvenih dohodkov. Nabavo posreduje tudi škof. ordinariat.
Stanko Premrl: Tebe Boga hvalimo. Mešani zbor z orglami. V Ljubljani 1933. Samozaložba. Cena 4 ozir. 3 Din. To skladbo je rodila potreba po čim krajšem zahvalnem spevu in bo posebno prav prišla ob cerkvenih in državnih zahvalnih službah božjih, pri katerih se bo odslej pela zahvainica le v slovenskem jeziku. Skladba je taka, da jo bo razumen in spreten organist učinkovito izvajal tudi s šibkejšim zborom.
Konkurzni razpis.
Z okrožnico z dne 2. marca 1933, št. 927, je bila razpisana župnija Št. Rupert v trebanjski dekaniji, stoječa pod patronstvom kolegijatnega kapitlja v Novem mestu.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na patrona in poslati na škof. ordinariat v Ljubljani.
S tem se razpisuje župnija B a n j a 1 o k a v kočevski dekaniji. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škofijski ordinariat v Ljubljani.
Rok za vlaganje prošenj za obe župniji je določen na dan 10. aprila 1933.
20.
Škofijska kronika.
Prezentiran je bil za župnika v Begunjah pri Lescah Franc Gornik, župni upravitelj istotam, in bil na župnijo umeščen 16. febr. 1933.
Podeljena je župnija Hinje Francu Kolencu, uprav, te župnije.
Imenovani so bili: Anton Jerman, kaplan na Suhorju, za upravitelja župnije Radoviča, Ivan Lončar, kaplan v Hinjah, za upravitelja župnije Nova Oselica in Anton Hafner, kurat v državni ženski kaznilnici v Begunjah pri Lescah, za kaplana v Begunjah pri Lescah.
Premeščeni so bili kot kaplani: Andrej Kušlan iz Kamne gorice na Trebelno, Ciril Zajec iz Borovnice v Rovte, Janez Jenko iz Sodražice v Dobrepolje (Rob) in Srečko Hut h iz Gorjan pri Bledu v Moravče.
Nameščeni so bili kot kaplani: Mihael Burja v Dobrniču, Leopold Čampa v Loškem potoku, Janez Kalan v Št. Janžu, Boris Koman v Metliki, Ladislav Lampič v Šmartnem pri Litiji, Pavel Slapar pri Dev. Mar. v Polju, Anton Smolič v Podzemlju in Franc Starman v Sodražici.
Stalna pokojnina je dovoljena Matiji Novaku, župniku na Radoviči, Josipu Grašiču, vpok. župniku in č. kanoniku tržaško-koprske škofije, in Petru Natlačenu, župniku v Št. Rupertu.
Umrli so: Jurij Rozman, biseromašnik in župnik v pok., v Trbojah dne 1. januarja 1933 v starosti 87 let; Rudolf K a p š, župnik v Banja-loki, dne 29. januarja 1933 v starosti 47 let in Matej Ahačič, župnik v zač. pok., v Kropi dne 8. februarja 1933 v starosti 55 let. Naj v miru počivajo!
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 2. marca 1933.
Vsebina: 3. Proslava 50 letnice škofa dr. Gregorija Rožmana. — 4. Gospodom duhovnikom za L 1933. — 5. Kanonična vizitacii.ja 1. 1933. — 6. Pastoralne konference 1 1933. — 7. Izpiti duhovnikov v zmislu kan. 130. — 8. Novomašniki 1. 1933. — 9. Navodilo o evidenci državnih taks. — 10. Snaga in higijena v cerkvah. — 11. šolski počitniški dnevi in prazniki. — 12. Število veroučnih ur na cenovnih šolah. — 13. Cerkveni in nadarbinsiki gozdovi. — 14. Izjava. — 15. Poziv cerkvenega sodišča. — 16. Duhovne vaje v 1. 1932. — 17. Razne objave. — 18. Slovstvo. — 19. Konkurzni razpis. — 20. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čec.