ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CII^GA RAZI^ff - v b^n , PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVSEM®DEJAVNOST
REPUBLIKE SLOVENIJE, LJUBUANA
I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovaln^a projekta 1. Naziv te^šča v okviru CRP:	2i»-11- 2009		Sig. z.: Pril.:
	številk^adg^^^		Vrednost:
5 - POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOS	bjEOA RAZVOJA		
2. Šifra projekta:
V4-0332
3. Naslov projekta:
Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin
3. Naslov projekta 3.1 ■ Naslov projekta v slovenskem jeziku:
3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
4. Ključne besede projekta
4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
Združena setev, zelenjava, poljščine, vložki
4.2 Ključne besede projekta v an^eškem jeziku:
Intercropping, vegetables, field crops, inputs
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 1 od 13
5.
^azivnoAe raziskovalne organizadje:
Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih oiganizadj (R0):
6. Sofioancer/sofinanceiji:
7. Šifia ter ime in priimek vodje projekta: 10142 I___I Martina Bavec
Datum: 16.11.2009
Podpis vodje projekta: Izred. piof. dr. Martma Bavec ^
Podpis in žig izvajalca:
f\
Red. prof drjlEvan Rozman, rektor
Po pooblastilu Dekan fakulteti In b tos iste nv Red. prof.
ektorja UM za kmetijstvo
Jernej TURK
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran H od 14
n. Vsebinska struktura zakijučn^a poročila o rezultatih raziskovaln^a projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta dosežem?
a)	v celoti
b)	delno
c)	ne
Če b) in c), je potrebna utemeljitev.
	Izvajanje raziskovalnega projekta je potekalo v skladu s prijavljenim programom in natančnejšim opisom projekta z dne 27.10.2006 po odobritvi projekta. Glede na to, daje bilo odobrenih za okoli 11.000 EUR finančnih sredstev manj, kot smo predvidevali ob prijavi, so bile izvedene raziskave v skladu s prijavo, vendar jih ni bilo možno razširiti na večje število zelenjadnic oz. na neketare kombinacije združene	
	setve poljščin (npr. ječmena in graha) kot je bilo sprva načrtovano.	
1.2. AÜ so se cilji projekta med raziskavo spremenili?
a)	da
b)	ne
Če so se, je potrebna utemeljitev:
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 3 od 13
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela^;
V nadaljevanju je prikazan krajši povzetek realiziranega triletnega dela na projektu CRP Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin z glavnim poudarkom na rezultatih z zeljem. V okviru projekta je potekala izvedba več diplomskih nalog (nekaj je že zaključenih) in tako so v raziskovalnem delu sodelovali tudi študentje UM FKBV. Dvoletni rezultati poskusa z željam so bili temelj za izdelavo magistrske naloge (že zaključena), poskus z združeno setvijo zrnatega ščira in koruze bo vključen v doktorsko disertacijo, ki je že v pripravi. Del rezultatov je že bil publidranin in javno predstavljen, v pripravi pa je še več člankov in drugih oblik diseminacije rezultatov (predavanja za zainteresirane skupine pridelovlacev - tudi v okviru KOP/SKOP predavanja). V izvedbo dela je bila vključena raziskovalna skupina: Martina Bavec (vodja), Franc Bavec, Silva Grobelnik Mlakar, Manfred Jakop, Milojka Fekonja, Marko Žuljan, Matjaž Turinek, Mario Lešnik, Stanislav Vajs, Črtomir Rozman, Karmen Pažek, Martina Robačen
1. ZELJE Z RAZLIČNIMI ZELENJAĐNICAM
Da bi ugotovili produktivnost in rast zelenjadnic v združeni setvi v pridelovalnih razmerah severo-vzhodne Slovenije smo na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru v letih 2007, 2008 in 2009 izvedli ekološki poljski poskus. Zelje (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.) kot osnovni posevek smo posadili skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim iSžolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.). Vse zelenjadnice smo posadili v istem časovnem terminu po aditivnem vzorcu združene setve na sredini medvrstnih prostorov zelja in kot samostojne posevke. Statistična zasnova poskusa je bila naključni blok sistem s Štirimi ponovitvami. Ob spravilu zelenjadnic smo ovrednotili najpomembnejše morfološke lastnosti rastlin. Izračunali smo kazalce prednosti obravnavanj združene setve zelja z vidika izrabe pridelovalne površine, časa pridelave in spravila. Prav tako smo izračunali nekatere kazalce tekmovalne sposobnosti vrst in ob upoštevanju tržnih cen, smo obravnavanja združene setve ovrednotili tudi s kazalci prihodka pridelave. V raziskavi smo poskušali razložiti produktivnost zelja s preučevanjem treh ključnih dejavnikov: rasti in razvoja rastlin, prestrezanja svetlobe in fotosintetske aktivnosti posameznega lista. V letih 2008 in 2009 smo pri rastlinah zelja v vseh obravnavanjih ovrednotili razvojno fazo, izračunali listno površino ter izmerili premer in višino rastlin v šestih časovnih terminih. Na podlagi pridobljenih podatkov smo izračunali statistično značilne korekcijske povezave med meijenimi parametri in pridelki. Na podlagi dvoletnih poljskih meritev fotosiatetsko aktivnega sončnega sevanja (PAR) s prenosno napravo smo izračunali količino tega sevanja, ki so ga prestregle rastline zelja v času meritev v vseh obravnavanjih. Določili smo odstotek suhe snovi v glavah zelja ob spravilu. Iz podatkov o količini prestreženega PAR in količini proizvedene suhe snovi smo izračunali učinkovitost izrabe sončnega sevanja. Fotosintetsko aktivnost posameznega lista zelja smo merili v štirih terminih po presajanju zelja pri saturacijski količini PAR za zelje. V zadnjem
Potr^no je nainsati vsebinsko raziskovalno poročilo, Iger mora biti na kratko predstavljen inx)gram dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju \4djučno s priđ<^ljenimi rezultati projelda.
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 4 od 13
delu raaskave smo preverili možne razlike v notranji kakovosti zelja iz združene setve in samostojnega posevka. V letih 2008 in 2009 smo s kemičnimi analitskimi postopki določili vsebnost vitamina C, nitratov in makrohranil v glavah zelja teden dni po spravilu.
Povprečni tržni pridelek samostojnega posevka zelja je bil okoli 41 t/ha inje na poskusni lokaciji skoraj dosegel povprečni pridelek v RS. Statistično značilno najvišji tržni pridelek zelja v združeni setvi je bil dosežen v združeni setvi z rdečo peso (43,04 t/ha) in solato (40,94 t/ha). Tržni pridelek zelja v združeni setvi je bil v primeijavi s pridelkom samostojnega posevka manjši v petih od šestih obravnavanj, kar kaže na to, daje med zeljem in ostalimi zelenjadnicami, z bgemo rdeče pese, deloval tekmovalni mehanizem. Najnigi tržni pridelek zelja je bil dosežen pri združeni setvi s paradižnikom in fižolom. V združeni setvi zelja in rdeče pese seje izkazalo, daje med vrstama deloval podporni mehanizem, saj je bil pridelek zelja v združeni setvi višji kot v samostojnem posevku. Pridelki ostalih zelenjadnic v združeni setvi so se razlikovali v odvisnosti od deleža rastlin v združeni setvi glede na samostojen posevek. Večina jih je glede na njihov delež v združeni setvi dosegla relativno visoke pridelke, najbolj pa je bil v združeni setvi zmanjšan pridelek rdeče pese. Vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER) so bile višje od 1,0 pri vseh obravnavanjih združene setve. Najvišji LER (1,62) je bil dosežen pri obravnavanju združene setve zelja in paradižnika zaradi enake gostote paradižnika v združeni setvi in samostojnem posevku. Na podlagi triletnega preizkušanja združene setve zelja v agroekoloških razmerah severo-vzhodne Slovenije smo potrdili, daje združena setev s preučevanimi zelenjadnicami uspešnejša od samostojnih posevkov glede učinkovitosti izrabe tal. Vrednosti kazalcev učinkovitosti izrabe pridelovahiega prostora, časa pridelave in spravila pridelka so pokazale, daje večina obravnavanj združene setve prednostna iz vidika učinkovitosti izrabe pridelovalne površme in časa, polovica pa tudi glede spravila pridelka. Kazalci tekmovalne sposobnosti vrst proti zelju so pokazali velike razlike med zelenjadnicami, največjo tekmovalno moč proti zelju pa sta imela paradižnik in fižol. Vrednosti najbolj razšiijenega kazalca relativne skupne vrednosti so pokazale najvišji prihodek pri združeni setvi zelja in paradižnika ter zelja in solate, pri združeni setvi zelja in rdeče pese pa je bil izračunan enak prihodek kot pri samostojnem posevku rdeče pese.
Meritve fotosintetsko aktivnega sončnega sevanja (PAR) izvedene s pomočjo prenosne naprave za meijenje fotosinteze ADC Bioscientific Lcpro+ so pri rastlinah zelja pokazale,
"da"so"statrstičn[0"značibo^šji-kumulativm-delež-tega-sevan^	-------
samostojnem posevku v primeijavi z rastlinami v združeni setvi. Razlike so se z razvojem rastlin povečale, statistično značihio najnižji kumulativni delež PAR so prestregle rastline v združeni setvi s fižolom in paradižnikom. Raziskava je pokazala, da lahko s količino prestreženega PAR pri rastlinah na začetku intenzivne rasti glav razložimo 42 % variabilnost tržnega pridelka. S količino prestreženega kumulativnega PAR smo lahko razložili 34 % variabilnosti pridelka biomase, parametra pa sta bila v statistično značihio srednje čvrsti pozitivni korekciji. Med vsebnostjo suhe snovi v glavah zelja iz samostojnega posevka in v ^avah zelja iz združene setve ni bilo pri nobenem obravnavanju statistično značilne razlike. Med kohčino prestreženega PAR in učinkovitostjo izrabe sončnega sevanja (RUE) seje pokazala statistično značihia čvrsta negativna kvadratna korekcija. Fotosintetska aktivnost posameznega lista se med rastlinami posameznih obravnavanj se ni statistično značihio razlikovala, čeprav je bila v povprečju izmeijena niqa vrednost pri rastlinah v samostojnem posevkui med vsebnostjo suhe snovi v glavah in fotosintetsko aktivnostjo lista pa se ni pokazala statistično značilna korekcijska povezava.
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 5 od 13
Izmegena količina nitratov v glavah zelja je bila v samostojnem posevku za 36 % višja v primeqavi s povprečno vsebnostjo pri vseh rastlinah v združeni setvi. Vsebnost vitamina C je bila med obravnavanji bolj izenačena kot vsebnost makrohranii (N, K, P, Ca, Mg) in mikrohranila Fe. Pokazal seje trend zvišane vsebnosti makrohranü v glavah zelja v združeni setvi s paradižnikom in znižane vsebnosti v glavah zelja v ostalih obravnavanjih združene setve, kar kaže na določeno stopnjo tekmovalnosti med zeljem in ostalimi zelenjadnicami po makrohranilih. Rezultati so potrdili, da so skupno delovanje gostote rastlin, značilnosti koreninskih sistemov vrst in časa njihove največje potrebe po hranilih vplivali na preučevane parametre notranje kakovosti zelja, kar seje najbolj izrazilo pri vsebnosti nitratov v glavah.
V letih 2008 in 2009 smo s pomočjo vab spremljali nalet nekaterih pomembnejših škodljivcev v zelju v združenjih setvah. Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjoTitova~naTumen^Tn~modre~lepijive"plošče~GW
so statistično obdelani so samo za leto 2008, v deluje še ena diplomska naloga) seje
=m=
zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resaija (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) seje pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Triletna raziskava je pokazala, da lahko vse postavljene hipoteze potrdimo, zavrnemo pa le hipotezo o fotosintetski aktivnosti.
2. KITAJSKI KAPUS IN TIMIJAN
Rezultati preizkušanja združene setve kitajskega kapusa in timijana so pokazali, daje vzgoja sadik kitajskega kapusa mnogo učinkovitejši način doseganja visokih tržnih pridelkov v primeijavi z direktno setvijo. Napadenost rastlin z nekaterimi najpogostejšimi škodljivci kapusnic (trips, kapusova muha, bolhač, kapusov molj, kapusova hržica) lahko signifikantno zmanjšamo že z eno vrsto timijana med vrstama kitajskega kapusa, učinkovitost pa je večja pri večjih rastlinah gostiteljske vrste, kar seje v poskusu izkazalo v primeru rastlin, ki so bile vzgojene s sadikami.
Statistična analiza je pokazala, daje bila največja napadenost rastlin kapusa oz. največji odstotek učinkovitosti timijana v čistem posevku kitajskega kapusa in seje signifikantno razlikovala od ostalih obravnavanj. Najmanjša napadenost rastlinje bila v primeru dveh vrst timijana v primeru vzgoje kapusa s sadikami. Najmanjši odstotek učinkovitosti timijana je bil v primeru direktne setve kitajskega kapusa z dvema vrstama timijana. Vege število rastlin timijana na enoto pridelovalne površine je v primeru presajanja kapusa imelo deloma signifikanten pozitiven vpliv na skupni odstotek učmkovitosti, medtem ko se to ni pokazalo v primeru direktne setve kitajskega kapusa. Odstotek učinkovitosti je bil signifikantno višji
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 6 od 13
v primeru presajanja kapusa v primerjavi z direktno setvijo veijetno zaradi hitrejše rasti kapusa, in veqih rastlin, ki so bolj privabljale škodljivce. Rezultati so pokazali, da združena setev timijana s kitajskim kapusom oz. kapusnicami lahko signifikantno zmanjša stopnjo napadenosti rastlin kitajskega kapusa oz. kapusnic s škodljivci. Za načrtovanje praktične uporabe tovrstne združene setve pa je poleg vidika napadenosti rastlin potrebno tudi upoštevati pridelke kitajskega kapusa v združeni setvi in stroške sadik timijana.
Tudi zgoraj opisan (toČka 1) poskus združene setve zelja z različnimi zelenjadnicami je pokazal, daje bil kumulativni nalet škodljivcev signifikantno nigi pri obravnavanju združene setve zelja in zelene ter zelja in fižola, največji učinek pa je bil na tripsa. Pri združeni setvi zelja in pora je bilo kumulativno število ulovljenih škodljivcev na ploščo statistično značilno najvišje, kar kaže na to, da por privablja škodljivce. Primerjava združene setve preučevanih zelenjadnic predstavlja velik pomen v potencialnem zmanjšanju napada škodljivcev, tako za kmete, ki so vključeni v ekološko pridelavo kot tudi za integrirano in konvencionalno kmetijstvo. Glede na dobljene izide dvoletne raziskave lahko zaključimo, da imata aroma zelene in timijana (eterična olja) in habitus rastlin fižola (fizična prepreka in vizualni učinek oteženega ločevanja gostiteljskih in negostiteljskih rastlin pri samicah, ki odlagajo jajčeca) statistično značilen vpliv na zmanjšan nalet nekaterih gospodarsko najpomembnejših škodljivcev kapusnic.
2. SORŽICA (združena setev pšenice in rži)
Vpliv komponent združene setve soržice (združena setev ozimne pšenice in rži) smo proučevali v letih 2005/06, 2006/07 in 2007/08 na poskusnem polju UKC. V poljski poskus so bile vklučene štiri sorte pšenice: Soisson, Justus, Edison in Pegasos ter sorta rži Valet. Preizkušana so bila različna utežna razmerja komponent (pšenica/rž) ob setvi: 100/0, 75/25, 50/50, 25/75, 0/100 in spremljani rast ter razvoj posameznih komponent (vznik, prezimitev, produktivno, skupno razraščanje), pridelek posameznih komponent ter skupni pridelek mešanice. S pomočjo dobljenih rezultatov so izračunani indeksi uspešnosti pridelave (LER, CR in dru^). Spremljali smo spremembe utežnih razmerij komponent v skupnem pridelku skozi leta (setev semena pridelanega prejšnje leto), izvedli analize klasov, v izvajanju pa je še analiza reoloških lastnosti testa (dogovor z laboratorijem za kakovost Mt v Novem Sadu) in senžoriffiFlaštaošti kruha različnih mesäniä
V	okviru projekta in teme soržica je bilo v letu 2008 zagovaijano diplomsko delo z naslovom Rast in pridelek mešanic rži (Secale cereale L.) ter navadne pšenice (Triticum aestivum L. ssp. vulgare MacKey), zagovor dela z naslovom Karakteristike klasov rži (Secale cereale L.) in navadne pšenice (Triticum aestivum L.) v odvisnosti od deleža semen v združeni setvi pa bo v mesecu decembru. Na temo so v pripra\i še tri diplomska dela.
3. ZDRUŽENA SETEV KORUZE IN NATIŠKEGA FIŽOLA
V	poljskem poskusu izvedenem na UKC Pohorski Dvor smo preizkušali uspešnost pridelave združene setve koruze in natiškega fižola v različnih razmerjih komponent ter različnih gostotah posevka koruze. V poskus smo vključili kultivar koruze DK300 (FAO 320) in v zadnjem letu preizkušanja "Nexos' (FAO 280) in fižol cv. 'Jeruzalemski visoki'. Koruza je bila posejana v gostotah 3, 6, 9, in 12 rastlin/m2 in fižol v gostotah 1,5, 3, 4,5, 6,
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 7 od 13
9, 18 in 24 rastlm/m2, oziroma v razmeqih (koruza/fižol) l/l, 1/2 in 2/1 znotraj navedenih gostot koruze. V poskusu sta bila spremljana rast in razvoj obeh rastlinskih vrst, vrednotene nekatere morfološke lastnosti in meijen LAI, višina pridelka zrnja ter nadzemne mase. Na podlagi pridobljenih in ustrezno analiziranih podatkov je v pripravi znanstveni članek.
V delu poskusa smo analizirali kakovost pridelane silazne mase. Iz rezultatov Wendske analize sUažne mase različnih gostot koruze (3, 6, 9 in 12 rastlin/m2) in razmerij (koruza/fižol; 1/1, 1/2 in 2/1) lahko povzamemo da:
-je povečanje surovih beljakovin silažne mase pri vseh gostotah koruze sorazmerno s povečanjem deleža fižola v posevku,
- vsebnosti surovih maščob in surovih vlaknin se s povečanjem deleža fižola v silaži statistično značilno ne spreminjata.
ne spremmja,
.eneEgije=
statistično značilna (P<0,01). Dosežene vrednosti se glede na proučevana dejavnika v interakciji gibljejo med 18,6 in 19,1 MJ/kg silaže.
- vrednosti izračunane metabolne energije silaže so odvisne od delaža koruze v silažni masi (gostote posevka v koruzi).
4. ZDRUŽENE SETVE KORUZE IN ZRNATEGA SCIRA
Poljski poskus združene setve koruza - zrnati ščir in koruza je bil postavljen po Meadovi prilagoditvd Bleasdal-ove poskusne sheme za združene setve. Poskus vključuje vrstična razmeija koruza - ščir 5:0; 4:1; 3:2; 2:3; 1:4 in 0:5. Izbran je bil hibrid koruze, primeren za pridelavo zrnja ter zrnati ščir A. cruentus 'G6'. Koruza in ščir (poljščine sejane v dveh gostotah) sta bila sejana istočasno. Skozi rastno dobo smo spremljali rast in razvoj obeh rastlinskih vrst, vrednotili nekatere morfološke lastnosti ter višino pridelka zrnja in nadzemne mase. V fazi mlečne črte in zrelosti koruze smo del obravnavanj izbranih razmerij kultur (koruza/ščir v utežnih razmeijih 100/0, 50/50 in 0/100) silirali v mini silosih. Kakovost silaže smo ovrednotili z Wendsko analizo. Pridelke različnih vrstičnih razmerij komponent smo primeijali s pridelkom rastlinskih vrst sejanih v Čistem posevku in izračunali LER in CR.
Iz pridobljenih informacij (rezultati so tema doktorske dizertacije) lahko povzamemo, da:
-	sta koruza in ščir komplementarni rastlinski vrsti in tako primerni kot komponenti v združeni setvi.
Izračunani parcialni LER-i koruze se gibljejo, glede na vrstična razmeija, med 0.96 in 1.12, parcialni LER-i ščira pa med 0.82 in 1.1. Izračunam LER združene setve je v primeru obeh gostot koruze ter vseh vrstičnih razmerij komponent večji od kritične vrednosti 1.0, kar kaže na večjo produktivnost kultur v združeni setvi v primerjavi s produktivnostjo poljščin sejanih v čisti setvi.
-	izbran kultivar mehiškega ščira 'Gr6'je primeren za silkanje,
-	kakovost koruzne silaže se z dodatkom ščira v silažno maso izboljša.
Opravljene Wendske analize kažejo izboljšano krmno vrednost silaže razmeija 50/50 predvsem v količini surovih beljakovin (SB), prebavljivih surovih beljakovin (PSB) in
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 8 od 13
surovega pepela (SP). Tako je količina SB v silosu požetem v tehnološki zrelosti koruze v primeijavi s koruzno silažo za 30% višja, količina PSB višja za 56% in količina pepela v povprečju za 84%, silima masa razmeija 50/50 požeta v fiziološki zrelosti koruze pa vsebuje v povprečju 55% več SB, kar 85% več PSB in 54% več pepela v primeijavi s koruzno silažo. Ščir v silažni masi je dober vir Ca, P in Mg.
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 9 od 13
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1.	Kališen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovaln^a projekta za:
a)	odkritje novih znanstvenih spoznanj;
b)	izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija;
c)	razvoj svojega temeljnega raziskovanja;
d)	razvoj drugih temeljnih znanosti;
e)	razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
3.2.	Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
a)	razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen _razvoju in podpori teh dgavnosti:_
b)	pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj -industrij^vMjueno^s-proi2^'odnje^gFadbeništvomr-pr^dajo-na-debelo-in-^^
restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovahiicami in dru^mi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
d)	razvoj inJfrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z vamos^o v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
e)	nadzor in shb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupim:
f)	zdravstveno varstvo (z igemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in id)oIjšanje človekovega zdravja;
g)	družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme;
h)	splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i)	obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 10 od 16
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalna projekta glede na označen )otencialm pomen in razvojne cilje?_
Na podlagi večletnih preizkušanj združenih setev poljščin in vrtnin v agroekoloških pogojih severo-viiodne Slovenije lahko potrdimo, da je sistem pridelave v združeni setvi produktivnejši od pridelave samostojnih posevkov glede učinkovitosti izrabe pridelovahie površine. Pridelava v združeni setvi prispeva k zmanjšanju količine vnosa gnojil in sredstev za varstvo rastlin, saj rastline v združeni setvi bolj učinkovito izkoristijo razpoložljive okoljske vire, pravilno izbrane vrste (kapusnice in zelišča) pa zmanjšajo tudi nalet in škodo od škodljivcev na osnovni posevek. Slednje pomeni zmanjšano potrebo po uporabi kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in s tem povezana tveganja za zdravje ljudi in varovanje okolja. Prav tako pridelava kompatibilnih rastlinskih vrst v združeni setvi pomembno prispeva k višji kakovosti pridelka uporabnega za siliranje.
TSJova dognanja raaškovalnega dela so izviren prispeveIr"mäfiösti"in~strüM~na~pc^^^ poznavanja združene setve poljščin in zelenjadnic v ekološki pridelavi. Dognanja
združeni setvi z vidika racionalnejše izrabe tal in optimahiejšega izkoristka razpoložljivih okoljskih virov. Neposredni rezultati raziskave so uporabni v poljedelski in vrtnarski praksi, saj so bili pridobljeni z večletnimi poljskimi poskusi. Združena setev je lahko že sedaj aktualna za pridelovalce poljščin in vrtnin, posebej za ekološke in tiste z majhnimi ali razdrobljenimi pridelovalnimi površinami, ob inovativnih prilagoditvah kmetijske mehanizacije pa bi bila lahko primerna tudi za večja kmetijska gospodarstva._
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgor^' označen potendalni pomen in razvojne dlje? _
V razvitih predelih sveta poteka kmetijska pridelava v glavnem kot pridelava samostojnih posevkov - pogosto tudi v večletni monokulturi. Tak trend seje dogajal v zadnjem stoletju - z večjo ponudbo kakovostnih in visoko produktivnih sort na trgu in uporabo mineralnih gnojil ter sintetičnih sredstev za varstvo rastlin se je namreč spremenil način pridelave od kolobaijenja v smeri pridelovanja visoko produktivnih monokultur, kar je vplivalo na povečano erozijo tal, pojavu rastlinskih bolezni in škodljivcev ter zapleveljenosti pridelovalnih površin. Večina sodobnih pridelovalnih sistemov je danes v veliki meri odvisna od količine zunanjih vložkov inje predstavlja vse večji pritisk na okolje.
Pridelovalec s pridelavo v združeni setvi in tako spremenjenim načinom pridelave nedvomno dolgoročno prispeva k ohranjanju rodovitnosti tal (zmanjšana erozija) in trajnostnemu načinu kmetovanja (manjši vnosi s strani človeka). S povečano zavestjo o pomembnosti povezav med kmetijsko prakso, okoljskimi težavami in dolgoročno stabilnostjo pridelovalnih sistemov je pomemben tudi pomen povečevanja biotične pestrosti rastlin v terminskem pogledu (kolobar) in prostoru (velikost pridelovahiih površin) kot možnega pristopa k zmanjševanju tovrstne problematike. Združena setev se je ponudila tudi kot odlična priložnost za ekološko kmetovanje, saj je prepoved uporabe lahko topnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin prisilila pridelovalce, da kar najbolj izkoristijo naravne mehanizme v pridelavi. Mnoge raziskave drugih avtoijev so pokazale, da združena setev zagotavlja tudi bolj redne in stabilnejše pridelke kot pridelovanje samostojnih posevkov. To smo potrdili tudi v večini naših preskušanj v okviru tega projekta. Razlike v načinu reagiranja različnih rastlinskih vrst na neposredno okolje v katerem rastejo privedejo do bolj učinkovitega koriščenja okoljskih virov, večje skupne produktivnosti vrst na enoto površine in večjega tekmovalnega pritiska na plevele.
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 2561 od 13
Rastlinske vrste imajo različen vpliv na okolje, ena vrsta lahko pozitivno vpüya na rast druge neposredno preko povečanja razpoložljivosti omejujočih okoljskih virov ali posredno z odstranjevanjem potenciahiih tekmecev in vnašanjem koristnih organizmov v sistem, kot npr. talnih mikrobov v tla, vzpostavitve mikorize v tleh, privabljanje opraševalcev, združene setve s stročnicami lahko zmanjšajo aH povsem pokrijejo potrebe posevka po dušiku, zaradi boljše prekritosti so tla manj izpostavljena negativnim vpHvom okolja, pradi zasenčevanja, konkurenčnosti in alelopatskih spojin nekaterih kultur je zapleveljenost manjša, zaščito pred herbivori itd. Dolgoročni rezultati uporabe združene setve v praksi so zagotavljanje rednega in stabilnega pridelka, izboljšanje rodovitnosti tal, povečanje biotske pestrosti, manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev, manjši zapleveljenosti pridelovalnih površin, revitalizacija nekaterih tradicionabih združenih setev (npr. združena setev natiškega fižola in koruze, soržica, ržiga, ovsiga), možnost introdukcije pridelave novih kombinacij vrst poljščin in zelenjadnic v združeni setvi, itd.
Združene setve pomenijo prispevek povečanju biodiverziete na njivskih površinah v pridelovanju zelenjave in poljščin.___—^——
3.5.	Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?
a)	v domačih znanstvenih krogih;
b)	v mednarodnih znanstvenih krogih;
c)	pri domačih uporabnikih;
d)	pri mednarodnih uporabnikih.
3.6.	Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?
Za rezultate spoznanj se zanimajo različne skupine pridelovalcev zelenjave - zlasti tisti, ki so vključeni v sistem ekološke pridelave. Nekaj skupin pridelovalcev si je poljske poskuse v rastni dobi tudi ogledalo, in sicer:
-	Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Vosawja. in Bele krajine,
-	Združenje za ekološko kmetovanje Severne Primorake,
-	Združenje za ekološko kmetovanje SVS,
-	člani Zveze združenj za biološko dinamično kmetisjtvo Ajda, -Z^zenje žaihte^"^^
-	posamezni kmetijski svetovalci iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Prav tako si je eksperimentahio delo v treh letih ogledalo tudi več skupin študentov izven naše fakultete, in sicer:
-	v letu 2007 udeleženci mednarodne poletne šole IP Erasmus "Alternatives for orgamc (ecological) crop production v Mariboru (organizator TJM FKBV),
-	študentje Kmetijske univerze BOKU Dunaj (maj 2007),
-	študentje Univerze iz Kassla Qunij, 2008).
Vzorci moke soržice, pridelane v okviru projekta, so predmet skupne raziskave z Institutom za prehrambene tehnologije v Novem sadu, v katerem bo proučen vpUv združene setve na reološke lastnosti testa in lastnosti moke. ----
Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008	^ ^^ ^^
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so 2akljuali študij z vključenos^o v raziskovalni projekt?_
ZUUAN, Marko. Rast in pridelek zelenjadnic v združeni setvi: magistrsko delo = Growth and productivity of vegetables in intercropping system : M. Sc. Thesis, (Magistrska dela podiplomskih študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, št. 32). Maribor: [M. Žuljan], 2009. XIV, 169 f, [16] f pril., ilustr. http://dkum,um-mb.si/Dokument.php?id=8228. [COBISS.SI-ID 2768684]
WEBER, Nika. Vpliv združenih setev na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja : diplomsko delo, (Diplomska dela študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Bolonjske diplomske naloge). Maribor: [N. Weber], 2009. Vil, 60 £, ilustr. http://dkum.um-mb.si/Dokument.php?id=n010. [COBISS.SI-ID 2855212]
0JSraRSEK5-UFŠka^Rast-in-pridelek-mešamG-iži-(Secale-GerealeX.^ (Triticum aestivum L. ssp. vulgare MacKey) : diplomsko delo, (Diplomska dela študentov Fakultete za kmetijstvo IJniverze v Mariboru, Visokošolske diplomske-naloge).. Maribor: [U. Ojsteršek], 2008. VIH, 36 f, ilustr. http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=7063. [COBISS.SI-ID 2667052]
V izdelavi je še 5 diplomskih nalog za katere je eksperimentahi del potekal v okviru projekta Intercropping, in sicer:
-	Kakovost silažne mase v združeni setvi koruza - fižol (Zdravko Kregulj absolvent bolonj. študijskega programa Agronomija),
-	Rastni parametri in pridelek v različnih razmerjih gostot rastlin fižola in koruze v združeni setvi (absolventka študijskega programa Poljedelstvo vrtnarstvo Simona Miki),
-	Primeijava naleta škodljivcev v različnih združenih setvah zelja in zelenjadnic (Barbara Janžič, študentka 3. letnika bolonj. progr. Ekološko kmetijstvo)
-	Rast in pridelek mešanic rži (Secde cereale L.) ter navadne pšenice (Triticum aestivum L. ssp. vulgare MacKey) (absolvent Andrej Bezjak),
-	Analiza parametrov pridelka mešanic rži (Secale cereale L.) ter navadne pšenice (Triticum aestivum L. ssp. vulgare MacKey) (Anja Kade, absolventka študijskega programa Poljedelstvo vrtnarstvo).
Zdnižena setev koruze in zrnatega ščira pa bo tudi poglavje v doktorski disertaciji mag. Silve CrToblenik Mlakar, ki je v pripravi.____
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami.
V teku raziskovalnega projekta smo vzpostavili stike tudi z nekaterimi tujimi institucijami. Tako smo problematiko združenih setve poljščin (oljni riček in žita) obravnavali na skupnem sestanku s predstavniki Tehnične univerze iz Gradca jeseni 2007 na Meranovem (prof. dr. Narodoslawsky) s katerimi se je kasneje sodelovanje usmerilo na področje izračunavanja okoljskega odtisa.
Rezultate poskusov združenih setev smo predstavili študentom tujih univerz - npr. BOKU iz Dunaja (maj, 2007), iz Kassla (maj, 2007) in tudi udeležencem na mednarodnih poletnih šolah v Mariboru 2007, Čeških Budjevicah (2008) in v Varšavi 2009, kjer so bih prisotni
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 2563 od 13
4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?
Sodelovanje s Tehnično univerzo v Gradcu še vedno poteka - sedaj je usmerjeno v proučevanje okoljskih vplivov različnih pridelovalnih sistemov in izgradnji baze podatkov za izračun okoljskega odtisa.
Nadaljuje se sodelovanje v okviru mednarodnih poletnih šol Erasmus intensive programme, kjer bomo tudi v letu 2010 na Poljskem predstavili rezultate projekta Intercropping v okviru predavanja.
V okviru International Workshop "Research on Organic Vegetable Production" v Cologne-Auweiler (23. 10 2009) je bilo predstavljeno ekološko kmetijstvo v Sloveniji s poudarkom nä ekološki pridelavi zelenjave in raziskovalnih usmeritvah. Skupina strokovnjakov iz številnih raziskovalnih institucij iz Evrope in Kanade je z naše strani predlagano tematiko o združenih setvah potrdUo kot primemo za nadaljnja proučevanja -zlasti z vidika prilagoditev za uporabo na večjih površinah v praksi, kjer so v glavnem omejitve z vidika uporabe kmetijske mehanizacije. Uvrstili bi jo naj tudi med ideje za TP Organics._________
5. Bibliografski rezultatF :
7a vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne stram:http:Avww.izum.si/
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 2564 od 13
■M.
6. Druge reference^ vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovahiega projekta;
projekta;_____
Javnih prestavitev rezultatov raziskovalnega dela je bilo precej - nekatera so razvidna iz bibliografij ra2iskovalcev in tudi iz točk 3.6 in 4.1.
Kot alternativni način pridelave rastlin, so bile združene setve praktično (eksperimentalno polje) in v predavanju predstavljene na IP (2007):
- BAVEC, Franc, GROBELNIK MLAKAR, Silva, BAVEC, Martina. The Main and alternative options for ecological crop production : cropping systems, alternative crops (cereales, oil crops, legumes ...), food processing, breeding, economy : [predavanje tujim študentom na poletni šoU]. V: BAVEC, Franc (ur.). Alternatives for ecological [organic] crop production : Erasmus intensive programme. University of Maribor, Faculty of agriculture, Maribor, Slovenia, 22nd June - 7th July 2007 : [zbrano gradivo]. Maribor:
Faculty of-AgnQultaTe^2QÖ7^n-HQOmSS
ESA in na hrvaškem simpoziju agronomov (2008):
-	ŽULJAN, Marko, JAKOP, Manfred, FEKONJA, Milojka, GROBELNIK MLAKAR, Silva, BAVEC, Franc, BAVEC, Martina. Productivity of cabbage by intercroping system in organic vegetable production. V: ROSSI PISA, Paola (ur.). 10th Congress of the European Society for Agronomy, Bologna, 15-19 September 2008. Multi-functional agriculture : Agriculture as a resource for energy and environmental perservation, (Italian Journal of agronomy. Vol. 3, no. 3 Supplement). Bologna: Italyan Society of Agronomy, 2008, str. 285-286. [COBISS.SI-ID 2692396]
-	ŽULJAN, Marko, BAVEC, Franc, GROBELNIK MLAKAR, SUva, FEKONJA, Milojka, BAVEC, Martina. Increasing cabbage productivity by intercropping in organic vegetable production = Povećanje produktivnosti kupusa združenim usjevima u ekološkoj proizvodnji povrća. V: POSPIŠEL, Miran (ur.). 43. hrvatski i 3. međunarodni simpozij agronoma. Opatija, 18.-21. veljače 2008 = 43rd Croatian and 3rd International Symposium on Agriculture. Zbornik sažetaka. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu: Agronomski fakultet, 2008, str. 37-38. [COBISS.SI-ID 2630444]
V	zadnjem letu izvajanja poskusa so bili slovenski zainteresirani strokovni javnosti rezultati projekta predstavljeni tudi na mednarodnem kmetijsko - živilskem sejmu AGRA 2009 v Gornji Radgovni s predavanjem:
-	GROBELNIK MLAKAR, Silva. Združene setve in kakovost kruha z dodano ščirovo moko : [predstavitev na Dnevu živilcev, v okviru 47. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, Gornja radgona, 31. 8. 2009], Gornja Radgona, 2009. [COBISS.SI-ID 2861868]
V	pripravi je še več prispevkov za različne strokovne in znanstvene konference v bližnji prihodnosti, del projekta - rezultate združene steve zelja z drugimi zelenajdnicami - pa bomo objavili v SCI znastveni reviji.
" Navedite tudi druge razidcovalne rezullate iz obdobja financiranja vašega projdđa, ki niso zajeti v bibliografeke izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov -^^jučno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.
Obrazec AJRJlS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 16 od 13
Obrazec ARI«-RI-CRP^E/2008	Stfanl6<xil6