Številka stane 2 kreni iisročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta $S din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Ceto leto 65 din. Inserati ali oznanila se »Bračunaj o po dogovoru; pri večkratnem iStterlrenju primeren popust. Upravnlštvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. STRAŽA HE0DV3E» S*01ITIČES UST IS SLOVENSKO UUDSTfO Poštnina v državi SHS psvlalirans »Straža* Izhaja v pondeljek, sredo in petek, Uredništvo In upravništvo je v Maribora, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. de 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračaj®* Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban štev. 113. S#. dn® 27. fettpuapja 1922, Basila in mi. razlog razglaša, resnična, zasluži tisti, ki je dal to novico v svet, prosto mesto na Studencu pri Ljubljani. Novica prihaja iz Beograda in pravi, da re razlog naše vlade za neprlpoznanje sovjetske vlade ta, ker Rusija še ni- Kako idealno smo si predstavljali ; zunanje razmere med državami v bo- j dočnosti, ko smo v letih 1917 in 1918 j mislili samo na svojo bližajočo se svo- ! bodo! Reklo se nam je vedno, da on-j ma ..stabilne vlade.“ stran strelslfli jarkov resno mislijo * Tako torej! Stabilno vlado mora na osvobojenje malih narodov in na ; inaoti država, potem jo naša vlada mi-njih bodočo srečo v prostosti. Sami iostno pripozna. Stabilnost — to je nismo mislili nikdar na to, da bi ko- menda stalnost — mora pokazati vla- rau delali krivico in tudi o drugih smo predpostavljali enako. In še prve tedne po prevratu! Pa kako kmalu smo se prepričali, da se svet tudi v vojni ni naučil ljubezni do malih. Konice bajonetov in topovska žrela so grozeče zida čez naše meje in če tudi za -bijamo že tuintam obmejne kole, vemo vendar, da tudi čez te kole sega sovraštvo naših sosedov do nas. Pa 'emu bi se, navsezadnje ne čudili. Značaj I- da, če hoče najti milost v očeh naše vlade. To bo albanska vlada kmalu pripozna n a od naše vlade! Naša viaria in stabilnost! Ljenin sedi v Petroli gradu, oziroma v Moskvi, že p.eto leto in ž njim njegovi komisarji, in niti v glavo mu ne pade, da bi se umaknil irakemu Kolčaku ali Wranglu; naša vlada pa koleba iz ene krize v drugo, se spopoMjuje in odstopa, ne ve, ali bi podala ostavko precejali sedaj, in Mije, Avstrije in Madžarske smo po- I izračunano ta naša nestabilna vlada znali že popre,?, in kar je narodom — prešlo v meso in kri, tega se ne iz - j nebijo kmalu. Nobena še tako lej o se- j slavljena pogodba ne bo preprečila, da ? -bi imenovane države ne ;oskušale — nam škodovati, Icier in kadar bo na nesla priložnost S tem moramo računati povsod in vsikdar. In naj sedi -mo ž n imi skupaj pri posvetovalni mi zi v Rimu ali_ v Gradcu, v Rapalli, v Pegti, v Beogradu ali v Genovi. — Eno pa je, na kar smo mislili najmanj in najbrž nikdar in tega niti v san'ah nismo pričakovali: da bodemo prišli kedaj navskriž z — Rusijo! In vendar smo zdaj falco daleč. Željno so misli- da sme in mora zahtevati v Rusiji stabilnost vlade! Tako visoko pa še vendar nismo- v Jugoslaviji, da bi smeli iz celega sveta briti norce. Ne, ampak resno, brez Šale poglejmo resničnim dejstvom v obraz. Stvar je najbrž ta: Zunanja politika v Beogradu ni imela od, pamtive’ k a nobene izrazite samostalnosti. Nekdaj je bil njen voziček priklenjen — kakor smo rekli, — na ruski parizei. sedaj so ga pa privezali na francoski landauer. Samo da teče, pa je. In tisti, ki sodijo na tem vozičku, so mo -rebiti mnenja, da vodijo bogve kakšen salonski vlak, zato pa kričijo že ođ se nekdas naše oči oz'rale proti seve- j daleč: Halo, vi v Rusiji, ki niste sta-rovzhodu; fje, od koder je prihajala j bilna vlada, vstran, da vas naš vlak svoboda balkanskim narodom; tje — j ne povozi! Ko bi naša država pri tem kjer smo slutili tisto silo, ki bo pripo- j neresnem početju naše vlade ne trpe-mogla tudi avstrijskim Slovanom đo j la škode, bi vladi ne zamerili toliko, prostega dihanja; tje proti sveti Rusi- pa pri pogledu na politično in gòspo- • ji In ko se je zganila ta Rusija, ko je leta 1914 narekovala Srbiji, na] odkloni avstrijski ultimat, takrat smo — drhteli hrepenenja in si mislili: sedaj se začne In začelo se je in pravijo , da je ruski general Aleksejev sprožil misel, naj se glavno torišče napada proti osrednjim velesilam prenese v, Srbijo in tako prisili najprej Pešto in potem Dunaj in nazadnje Berlin na ko lena. In vkljub vsemu temu, da 'e bivši graški kor, ki so ga tvorili ve -činoma Slovenci, že leta 1915 prosil, naj se ga prestavi na soško fronto — vedoč, da vojskovanje z Rusijo nima smisla; kljub temu, 'da so jugoslovanska dobrovoljci našli ravno v Rusiji . svo« zaščito in najugodnejša tla za pomoč jugoslovanski stvari; kljub te- - mu, da je Rusija z dobrovoljci vred - krvavela v Dobrudži za Srbijo in za Jugoslavijo; kljub vsemu temu smoda nes navskriž z Rusijo. .Naj to razume, kdor more! In še danes, ko že teče 4. leto naše svobode, še danes ne vemo, kako je do tega prišlo,, kdo je kriv tega. Rusija, nam ni storila ničesar žalega in vendar se delamo, kakor da bi . živeli v sovraštvu z njo, Slovenci že ne, najbrž tudi Hrvati ne, torej edino Srbi. In zakaj? Morda zato, ker ]e bila Rusija nekda' tako .dobra, da je - vlačila za seboj voziček srbske zunanje politike, ki ni imel niti lastnega o-jesa, ampak je bil kar tako privezan za repico ruskega parizerja. Umevno je torej, da smo zarudeli sramote bi jeze te dni, ko se pošilja v svet novica, da vladajo celo „diference“ med Cehoslovaško in Jugoslavijo v vprašanju priznanja, .sovjetske vlade v Rusiji! Vodja češke zunanje politike dr. : Beneš —‘ naše vladno časopisje ga i-metiujo celo „našega Beneša“ • zah -teva bojda od nas, da prepoznamo sovjetsko vlado. Naša vlada pa ima na -sprotno stališče in se brani G) 'pribo darsko škodo zasluži vlada naostrej šo obsodbo.. Mislimo samo na Anglijo, ki m bila po brest-Iitovskem miru naravnost v vojnem stanju z Rusijo. Ali ni Anglija sedaj tista velesila, ki najbolj 'dela na to, da se pripozna sovjetska vlada v Rusiji? Ali res ne poznajo v Beogradu načelnih izb iv na konferenci v Cannesu,, v katerih se v prvi vrsti povdarja, da narodi ne morejo zahtevati, da. bi smeM drug druge -mu diktirati načela, po katerih si ti mislijo organizirati v notranjosti lastnino, gospodarstvo in vlado? V tem i-ma vsak svobodne roke. In ti Angleži v marsičem in marsikje hudi nasprotniki Rusov, ti Angleži bodo brez dvoma prehiteli Jugoslavia in našli p of v Odeso mnogo prer kot mi, ki jo imamo takorekoč pred očmi. Da ne o-menjamo Cehov, ki so se leto dni vojskovali proti boljševikom, a so sedaj po izjavi dr. Beneša že nad dv> leti v tesnih trgovskih stikih s sovjetsko Ru- s.,o. In Bolgarija! Na strani Avstrije in’ Nemčije se ie borila proti Rusiji, in danes ; Zbor ljudskih komisarjev na Krimu je odobril in odposlal delegacijo v Carigrad, da od tam izvede trgovsko zvezo z Bolgarijo. Ali naj navedemo še Poljsko? Na življenje in . smrt se je borila z Rusijo. Pred Var- I Savo že so stale rdeče divizije boTše-vikov. In danes! PoPska je s Češko in Rusijo sklenila dogovor radi tranzitnega prometa. Res, da to Še ni veliko, a z ozirom na razmerje med Rusi in Poljaki je Že vendar mnogo. Sedaj pa kakor mrzel curek v letošnji zimi na beograjsko vlado! Tudi Francija se pripravka, da sklene v najkrajšem času trgovski sporazum z Rusijo! Nek vladni list v Ljubljani po roča, da je ta! vest učinkovala v 'Pa ■ riških diplomatiških krogih kakor — bomba. Kako neki je učinkovala v — beograjskih dfploraatiških krogih? Co siji pred vojno. Gospodarski oziri da, hegemonijo v Rusiji pa naj Francozi ..-ustijo lepo pri miru! Tisti časi so minuli. Bog daj, da za večno! Ali bo pač iz vseh Ceh dejstev, ki v Beogra -du vendar ne morejo biti neznana, aii bo iz tega izvajala naša vlada pametne posledice? Naj pomisli, 'da ni vsaka kapa za vsako glavo. Ce se je držala Francija dolgo časa sovražno — proti Rusiji, je imela vsaj nekaj vzroka v tem, ker ima ogromne stare terjatve v Rusiji, katerih boljševiki naj -brž ne morejo plačati, četudi bi hoteti. A kl;ub temu so prevladali gospodarski oziri in dela 'se zopet most * med Francijo in Rusijo. In pravijo, da bo ta most celo zlat, saj je pripravljena Francija posoditi Rusiji 800 milijonov Zlatih frankov. Seveda proti primerni odškodnini. A naša vlada v Beogradu? Postavila se ie kljub svoji lastni nestalnosti na stališče, da mora zahtevati neko stalnost sovjetske viade v Rusiji Pa to je že 'davno premagano stališča. To stališče sé res povdarjalo tudi od velike antante takraf, ko se je veliko pisalo o „zmagah“ Kolčakovih in Wranglovih ' ter podobnih armad. Se -dai je to stališče večinoma že opuščeno, le naša vlada se ga Še z ozirom na Franerò trdovratno oklepa in ne ve, kako težko je onemu, ki mora Inditi za tujo pametjo. Wrangel je imel vendar časa in priložnosti dovolj, da ie našo vlado v Beogradu lahko na -fanČno podučil o tem, v kolikor se mu je posrečilo omajati stabilnost sovjetske vlade Omajan je bil v Rusiji eden in sicer korenito omajan, tako, da je Prišel v stabilno nestabilnost, a Ca se ne piše Ljenin. ampak Wrangel! Zadnji čas je torej, da zapusti tudi naša vlada to zastarelo stališče in začne iskati novih stez, ki vodijo po pametnega* sporazuma z Rusijo. Vsa 'dejstva govori‘o za to, da bo v doglednem ča su tudi Ruska stopila zopet v vrsto evro skih velesil in kaj bo ukrenila Jugoslavija, če bo naenkrat postavljena pred izvršeno dejstvo? Ali ne bo podobna otročičku, kateremu je padel kruh iz roke, seda> pa s pustom v roki žalostno gleda, kako kure kijuvaio njegov kruh ! Ce je pa - naša vlada v resnici tako slepa, da še danes čaka na to, da bo v svrho povrnitve carstva sedanja boliševiška Rusija obsojena na smrt, naj se spomni besed, ki iih je govoril sovjetski delegat Radek dooisnliku francoskega, lista „Mafin“:, „Ce bode Rusija kakor Nemčija obsojena na smrt. potem se pred svojo — smrtjo še 150 milijonov Rusov ter 70 milijonov Nemcev skupno upre sili “ In če misli tudi naša vlada takrat po-pr j.eti za orožje, bo poskusila, kako težko je loncu, Če se bori s kamnom . Zato pa pamet o pravem Času! F. S. - znati sovietsko vlado. In razlog? Da, imamo v Beogradu di.lomatiške kro . i i . - - . _ _ . ! * i »ii* i . i. i : a n-l a nniTl razlog, to je sedaj glavno. To je razlog, tako drzen tako silen, da, njegov izumitelj zasluži zbok svoje smelosti , hrabrosti in neustrašenosti red Marije ; ge. v katerih bi sijlob kaj moglo učin-\ kovati Ce z očmi ne vidijo in z ušesi j ne slišijo, tužna nam majka. Saj nič ne koristi gluhemu šepetati in stepe- ne rečemo glupost! Ce je novica, ki ta ma hegemonijo, kakor so jo imeli v Ra Nekaj o carinah in cari-nanju. (Iz slov, trgov, krogov). Slišali smo, 'da je finančni- minister Kumanudi pred finančnim^ odmorom izjavil, da proti poslovanju pri naših c arin amali niti v formalnem po stopanju, niti v' osebnem občevanju ni nobenih utemeljenih pritožb. Razumemo sicer, da finančni minister brani svoje podrejeno uradni3|tvo in postopanje tega uradništva, toda mi smo u-verjeni, ter kot državljani zahtevamo, da sfori to le tam in tedaj, kjer je na mestu. Toda tajiti grehe, nedostatke in neprimerno in često nedostojno postopanje, to ni prav in tudi ni njegova naloga, temveč ravno nasprotno: njegova dolžnost je, slučaje preiskati in sicer strogo in objektivno ter potem razsoditi in popraviti! Tako vsäj mora biti v kulturnih, pravnih in u-rejenih državah. Da bo gospod ftnančni minister vi j del, da je v zmoti, bomo navedli ne- \ kaj carinskih slučajev iz katerih se vidi, da so pomanjkljivi carinski pred pisi, pa tudi uradništvo ni popolnoma na mestu. Takorekoč najmanjši nedostatek je da so deklaracije sestavljene v srbohrvaščini in pisane često v ciri lici. — Sider mislimo, da je slovenski jezik proglašen v ustavi kot popolnoma ena konraven in jeclnakoveljaven, toda na’! si cariniki se ne brigajo ne za osnov no naše pravice, pa. tudi nimajo toliko takta iif uljudnosti, da bi se,vsaj deloma priučili našega jezika in na’ še pisave. Menda bomo Slovenci morali z vso odločnostjo nastopiti za veljavo našega jezika (pri državnih u-radih, pa posebej še pri carinarnicah pričeti boj, kakor smo ga prej bojevali proti Švabom. Velik nedostatek,; da ne rečemo: naravnost sramota in škandal pa je, kako izglodajo takšne deklaracije. — Bile bi naj nekak uradni, državni dokument, na podlagi katerega bi se Jali ko vsak normalen strokovnjak orijen-tiral in navedbe torej lahko kontroliral. O vsem tem pri deklaracijah se daj večinoma ni govora, Vse se zabriše, zamaže, prečrtava navzkrižem m navzdolž piše in računa, da je popolnoma nemogoče, da bi se v tem u-radnem zmazilu kdor 1'zpoznal, Saj se seveda tudi cariniki ne, če jih pozne je prosiš za pojasnilo, ako se sploh „ponižajo“ in „'potrudijo“, da zadostijo tvoji „nevednosti“ ali „radovednosti“' „Plačaj in Šuti“, to je parola, drugih pravic pred našimi vsemoeočmki nimaš. Naša zahteva je torej: Dajte nam deklaracije s slovenskim—srbo-hrvatskim tekstom in izpolnite jih pošteno čitljivo, pregledna in strokovnjaško! Ojpozarjamo fjinalnčnega ministra in naše politične kroge na ta kardinalni nedostatek, ki se mora odpraviti. Posebej na mariborski in ljub Ijanskl carinarnici morajo uradniki znati slovensko govoriti in latinico pi sati : to zahteva naše pravo, naša korist in gospodarsko-upravna potreba. Kdor ni' zmožen, ali pai iz trdoglave nagajivosti noče izpolniti teh zahtev, ta naj sie odstrani, on ni za nas in je škodljivec našega gospodarskega razvoja. Menda ni treba vedno in vedno naglašati, da je uradništvo zaradi državljanov tukaj in ne narobe! Gotovo bo nam fin. minister moral tudi pritrditi, da ie nedopustno in nemoralno, ako se sprejemajo za hitrejše uradno postopanje v carinam ah mastne napitnine, ki dobivajo že na^ ravnost slučaj privatnih podkupninskih taks. Zgodi se, da ü carinski u-rad zaoaririi pošiljatev še isti dan, ko je pnšia, treba |e samoi carinskemu posredniku za carinike dati na raz-< polagCL 200—400 dinarjev, ali pa še več. Ravna se to po velikosti in vred nosti pošiljatve ter nujnosti, kar seveda cariniki po blagu jn 'po nervoznosti adresatov prav dobro presojajo. rAko ne moreš, pa ti blago zaostane, trpiš škodo in posebej plačaš brez lastne krivde ležarino, kar pri današnjih desolatnih razmerah postane lahko usodepolno za obstoj tvojo trgovine. Znano }e tudi, da vsaka roba ne prenese Obilne „maže“. Računanje ležarino je n «dati ni vzrok ogromnemu 'podraženju. blaga. 2e samonasebi dejstvo, da se lež&ri-lia plačuje v „zla# vabiti“ tek abnormalnost, ali še večja, abnormalnost je, "da carinarnice ob nedeljah in prazni-kih ne poslujejo, pač pa se trgovcem ležarina za blago za nedelje in praznike zaračunava. Tako se zgodi, da zaradi* zapostavljali]a in -nemarnega postopanja ter zaraöunjevaöjm pedelj in praznikov plačamo češto veliko več ležartne — in to samo po. krivdi, urad mikov in neumnih predpisov — kakor, pa znaša carina sama! Posebno hudo je prizadet adresat, ako dobi blago v. skupnih pošiljatvab preko špediterja v četrtek ala pa dva do tri d ml pred . kakšnim j državnim praznikom. V takšnih stečajih se blago čisto gotovo pri paši mariborski carinarnici ne zaearini poprej, kakor •v Sestili, v najboljšem slučaju pa v petih dueli. Prepis tovornega lista tra ja dva dni, torej petek in soboto. Po nedeljah in praznikih poslije na oa-ripàrnite samo eden uradnik, ki pa tie oca»..ii, temveč io vrši takoimeno-:vauo nadzorstveno službo. Torej jo dan carinjenja poncteljek, tokia le tedaj, ako je „maža“, sicer pa še le v torek,, odnosno v sredo. Ddkazi, da smo na takšen način plačali ležarine več, kakor pa cartnjp in da znašajo te svote na tisoče fin tisoče dinarjev pri malo večjih količinah, smo pripravijo m vsak Čas doprinesti. Nič boljše nj često z blagom, ki ga trgovec prinese v izrednih in nujnih slučajih kot prtljago. Zgodi se, da mora hoditi po 2—8 dni na cari nurno, da opravo svoj „križev pot“, — Pri tem neuljudnega lin često naravnost surovega postopanja s strankami niti-ne po vd ar j amo, saj je že znano, da se v tem oziru prav sramotno razlikujemo od. Cehov Nemcev, in Italijanov^ ■Se večje „veselje“ pa ima trgovec ko ga carinama iznenadi često z dodatnimi računi Črez mesec in še več dni. Tako se je nekemu podjetju zgodilo, da je plačalo na takšen način na mesto 1.28 K celili 5 K carine in teža ri ne pri enem kg železa, odnosno jekla.. Izračunate si, kako to blago prav po nepotrebnem pri konzumentu j metraži , ako ga ni trgovtee v dobri veri že prej prodai v svojo škodo, ker ni slutil., da mu carinama pošlje še ta dodatni račun! iObiČajne prednosti skupnih po-šiljatev po špediterjih trgovcem naravnost ni mogoče uživati," ker prednosti požre ležarina. Skupne pošiljat» ve mora špediter razdeliti te s* prenosom tovornih listov. Ker traja, ta prenos navadno več dni, je blago z ležarino obteženo, še preduo je spioli prišlo do ocarinanja. Ta ležarina podraži blago tako, da trgovci: sploh raje plačujejo voznino za posamezne pošiljat ve» ker je še vedno cenejše, kakor pa v skupnih pošiljatvah. Tri smrtne obsodbe so celo za naše razmere preveč. „Slob. Tribuna“ št. 118 piše o potr • ditvi smrtne obsodbe atentatorja Alije AiijagiČa: „Se sedaj se začudeni povprašujemo radi to vesti, četudi so jo zagrebški listi že pred 24 urami prinesli. Tako neverjetna se nam zdi! Obsodba sodišča je bila v resnici potrjena od stola sedmorice, a ta je obenem predložil tudi enoglasno motiviran predlog za ipomiloščenje. Ta.predlog je dospel v Beograd, ko je bil — kralj še tam. Zaka> se ni tedaj pred • tožil kralju? Zakaj se ni s lem počakalo, dokler se kralj ne povrne od — svojega kratkega bivanja v Bukareš -ti? Čudno je, da se je baš fa kraljeva odsotnost porabila za izvršitev tega čina, ki bi moral biti po ustavi v naj-ožjerc smislu besedo osebno kraljevo delo, po ministrskem svefu, ko ima mi «istrski svet v kraljevi odsotnosti iz -vrševati samo te njegove posle, ki so nujni in neodložljivi. V pretresovanie postopanja ministrskega sveta se nočemo snuščatji, dokler ne dobimo za to tako malo verjetno stvar pravega potrdila. Obsojeni Alijagič in njegov branitelj še nista dobila o tem obvestila, četudi ie zadeva razglašena po vseh listih. Ta vest je izzvala v Zagrebu veliko iznenađenje, najbolj med delavstvom, ker je bi! vsak z. ozirom na politične razmere in na kraljevo zaroko prepričan, da bo obsojenec pomiloš-čen- Skeptični so bili samo oni, ki so vedeli, dà je stvar zelo odvisna od — mišljenja Pašiča. Laze Markoviča in Pribičeviča.“ Nadalje je člankar prepričan, da je vest o tej potrditvi vzdramila ter presenečiia tudi razne poslance, ki bodo gotovo delovali na tem, da kralj po pravi, kar je ministrski svet .pokvaril, zaključuje pa : „Tri smrtne obsodbe , >— Jijagič v Zagrebu, Stojič v Beo -gradu, Keroševič v Tuzli — to je preveč celo za nas'“ V četrtek je bila razglašena tudi obsodba v beograjskem procesu. Par ur., pred razglašen jem je že velika — množica ljudstva oblegala sodišče, v dvorano so pa pustili vsega skupaj okrog 80 ljudi, niti vsem novinarjem jaso dali pristopa. Klopi so bili že poprej odnesli, obtoženci so morali stoje poslušati čitanje razsodbe. Predsednik sodišča Prokič jo je čital, tiho in suho skozi dve urh Telesa obtožencev so se majala sem in tja, ker so izmučeni in ; rudni od dolgega stanja prestopali z noge na nogòi Minu tudi rezultat ni kalil, publika je bila nema, obtoženci so pa mirno sprejeli obsodbo: Spasole Stojič .na smrf, Lajoš Csaki, 531et-m izžet in slaboten poLedelec, na 20 Jet ječe v lahkih okovih, študent Sava Nikolič na 4 leta, vsi poslanci ter člani glavnega .odbora komunistične stranke in še 651etni delavec Palinkaš pa vsak na 2 leti ječe. Obsojeno je vsega skupaj 14 oseb, 19 pa oproščenih. Vse tajne seje in druga „ugotov-ijenja“ policije so se izkazala kot laž-prej pripravljenih paragrafov jim niso mogli naprtiti, zato so jih sodili po drugem ctelu paragrafa 90 kaz, z. — Branitelj Stajnenkoviič je radi te obsodbe vzrojii, češ, gremo pa še pred višje sodišče, Šfejič se je pa oglasil: „N,e prosim pomiloščenja ! “ Proces v Tuzli je tudi končal s smrtno obsodbo Gjuro Keroševiča, ki je ubil žandarja v boju, ki se je razvnel vsled nezakonitega in divjaškega postopanja okrožnega načelnika Gru -diča, ki je žandarje poslal, da na bežični dan mečejo rudarje iz hiš. Zan-uarji so tolkli delavce, pa fudi žene in dekleta, rudarji so zamahnili proti /andarjem, eden od teh je padel v-boju, delavcu so prisodili vislice, njegovemu bojnemu nasprotniku bi dali pa pohvalo, če bi se boj odigral — na» tobe. Tako so tri smrtne obsodbe prav (iiizu skupaj. Trije procesi so marši -kaj gnilega odkrili, pokazali so pa :*.'di to, da današnji oblastniki nimajo , raviee zatekati se k staremu zakonu - zob za zob, oko za oko, ker sami odobravajo uboj in zarote v politični čorbi- Kako morajo ljudje, ki so dajali >,e toliko priznanja in spoštovanja — drugim političnim atentatorjem, zalite-ati danes telavo od teh, ki niso sto -rili nič več in nič manj, nego — oni črugi. Da so vodila prve druga poli -lična načela, nego druge, na stvari ničesar ne spremeni, obojim so bila lastna načela sveta in oboje je vodil politični idealizem. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. N a parlamentarni s e bi dne ‘24. t. m. so bile velike preklarije radi vprašanja: Kdo je že dobil v Srbiji vojno odškodnino in kdo ne? Glede razdelitve vojne odškodnine so očitali zemljoradniki radikalom marsikatero bridko na račun resnice. Spopad radi koruptne razdelitve vojne odškodnine med radikali in zemljoradniki je bil tako oster, da so zemljoradniki demonstrativno zapustili zbornico in vzklikali: „Delali boste brez. nas!“ Glasovan j e glede d v a j -s e l i n e za marc in april je bilo dne 24. t. m. v zbornici. Opozicija je postala v parlament od vsake skupine po fnega poslanca, ki so tvorili nadzorstvo, ali ima vladna večina kvorum, ah ne. Pri glasovanju je bilo oddanih 188 glasov in sicer 177 za in 11 proti. D v a n a t, s ta e z a m a r c in april so bile v skupščini sprejete tudi v specijalni debati na parlamentarni seji dne 25, t. m. Glasovalo je za 153, poslancev, proti pa 35. Uradničke d r a gi n j « k e doklado se bodo po sklepu skupščine izplačale v dveh obrokih: dne 1 aprila in 1. maja. F i n a n fin i odbor je načelno sprejel moratoriji. Proti zakonu za mo-làtprij so glasovali Člani Jugosiovan-■ kega kluba, zemljoradn i kovov, socia-’isti in 1 radikal. Razmerje glasov je ’■ilo 13 za in 0 proli. P a š i č in N In fi i 6 sta se že »ovrnila od kraljeve zaroke iz Bukarešte nazaj v Beograd. Kralj p,a ostane na romunskem kraljevem 'dvoru do konca tega mesca. ITALIJA. Novo italijansko vi a d o je sestavil De Facta, ki je bil že pod Giolittijem dvakrat finančni, pod Orlandom pa minister pravde. De Facta prevzame poleg predsedstva tuđi notranje zadeve. V novi vladi so zastopane vse stranke, izvzemši socijaliste ter fašiste. Ljudska stranka dobi tri portfelje. Zunanji minister pa bo dr. Sohanger, ki je upravljal dosedaj 4 lOrtfelje in je bil vodja italijanske de- legacij« na razorožitvam konferenci v Washington«. GENOVSKA KONFERENCA. Vrhovni svet v C a n n e u le bil določil genovsko konferenco za 8 mare. Vladna kriza na ItaJijans -kem 'pa onemogočuje udeležbo Itali, e za 8. mare, radi tega je zaprosila Kalija velesile za odgoditev konference dotlej, da se reši laška vladna krjir-Priprave za konferenco so pa v potnem teku. Beležke. Vojni minister je odgovarjal na interpelacije o strašnem stanju naših rekrutov. Govoril je in govoril, našte-val je vse, kar bi moralo biti, pove -dal pa ni, zakaj ni bilo in kdo Je vse to zakrivil, Pravi, da mu sploh ni znano, zakaj so bili rekruti pozvani v novembru in pa potem proti koncu decembra, misli pa, da je grozila gotovo kaka neprijateljska nevarnost, Razlaga nadalje, da je bilo že v pozivu naglašeno, naj se vsak dobro in toplo ob ieče in da se je tudi pri ministru prometa zahtevalo potrebno število zakur ■enih vozov za transport in priprava tople prehrane na postajah, — Ko to vitko lepo razklada, kličejo nekateri po slanci:* „Pa baš o tem ni bilo ne do-,ia ne sluha!“ Minister malo pres.a ne, potem pa nadaljuje, kako se je to m ono „tražilo“, urejalo, pripravljalo, Le pa ni uspelo, je pa druga stvar — njegova gotovo ne, ker gg. ministra mislijo, da so s svojimi uredbami in , traženjem“ za narod več kot dovo * storili. Politični priicjesà 4* pdlpr uvajajo tedi proti Nemcem. Vojvodinski Niellici imajo kakor, zniano svoj „Kulturbund“ s sedežem v Vel, Bečkereku. — Ta „Kulturbund“ |e seveda v prvi vrsti kulturna inštitucij81» ki pa tudi od politike ne bo ravno daleč. Njen tajnik je dr. Grassi, bivši šef bosansko-vladnega presidi]ala, V. zadnjem času se je začel bližati demokratom in; je parkrat tudi nastopil preoej v njih! prilog. Za nemške glasove in tudi za madžarske se pa trudijo vojvodinski radikali in demokrati ter hudo tekmu jejo, kdo jih bo dobil več na svoje limanice. Po listih se sicer hvalijo eni kakor drugi, da so nemški in ogrski p cebi v aidj za nje navdušeni,; vre sinica pa za eno kakor za drugo stran vse prav klaverno izgleda. Tudi pomoč dr, Gras šla ne zaleže dosti, Nem ci in Madžari pač težijo za Svojo lastno stranko ih to razne demokratsko-radikalne vojvodinske veljake zelo jezi, ker vidijo, da pri volitvah ne bo toliko zaželjenih mandatov. Ta jeza se pa fud; udejstvuje in tako čitamo v listih sledečo ves iz Novega Sada: V Pančevu so pozaprli vse člane mestne podružnice „ Kulta r verband a“, vi Bečkereku pa glavnega urednika lista „Neue Zeit“. Te aretacije so v zvezi z zasledovano veliko pan germansko propagando, — iTako torej, pungere maiiska propaganda naj bi bila pretveza političnega procesa, ki naj bi pokoril demokratom in radikalom nenaklonjene Nemce, Naši poiitpčni tpro-i cesi sc pa sploh končujejo z nekako blamažo in pa z razdruženjeni onih, katere so hoteli pogodili, da postanejo potem še bolj nevarni. Dobra gospodarska politika in enakopravnost vseh državljanov so najboljša sred šiva, pro ti raznim pokretom, a ne zapori batine in procesi. de dobil denar od finančnega mi-nistra. Kdo neki? No, Kumamidijev j dobri prijatelj vladika Nikola Velimi- j rovi®, ki odpotuje v kratkem v pošeb- j ni (izletna) cerkveni misili v Ameriko. \ Z e zadn ji® smo v posebnem članku ! povUarili ter pribili, da zahteva, gospod Velimirovič samo za pot iz Ohri de v Ameriko 10.000 dolarjev in za vsaki mesec, ki ga bo prebil v Ameriki, pa 5 tisoč dolarjev iz državne blagajne. Uradniki ne dobijo, invalidi in sirote ter železničarji ne, a gospo- , du vladiki so podarili za prekomorski j izlet milijone in milijone. Vsi resni ; opomini glede zajezitve naše lahkomiselno in brezmejno razsipne vlade so ! zamanj. j Polkovnik, ki klofuta dame. Mi-nuli torek se je doigral na trgu v ; Petrinji za naše slovenske razmere in običaje doslej nepoznan slučaj. Pol. kovnik Radovanovič, ki sicer kraljuje v Sisku, je pustili prinesti po svo- jih vojakih nekaj, glav zelja m IPtìb rinjski trg. To zelje se Je prodajate na trgu oh asistenci g. polkovnika mega. Te polkovnikove zeljnate glave je ogledovala tudi g. O, in je bite mnenja: Zelje je zmrznjeno in veliko predrago. Ta obsodba zelnik glav: pa je tako razljutila polkovnika, da je nahrul damo: „Molči, pra ako h ne ugaja, pa ne kupi!“ Gospo pa .je taka neuljudnost liz ust višjega častnika in v navzočnosti občinstva vznemirila in mu je po ženski navadi zabrusila: „Kaka je pač kultura ©ne ga polkovnika, M: se na'tako surov način izrazi napram dami. Ako .sem jaz pra . „ . , ste tudi vi. Kdor je trgovec, in dovaža blago na trg, ta mora tudi: dovoliti, da se blago kri-tikuje.“ -Te besede so naravnost pobesnite g. polkovnika, v divji jezi se je razljutil, ter pripeljal slabotni 'dami tako zaušnico., da sei jo zavrtela okrog in bi se bila zgrudila na tla, da je niso prestregli navzoči. Občinstvo je bilo vsted divjaškega • nastopa napram dami tako ogorčeno, da je psovalo surovino z najgršimi psov*» kami in ga je hotelo pre batin iti. Kc je pa g, „.kavalir“ uvidel opasnost pg loža ja, si je naročil fijaker ja in jr* odkurif proti Sisku, (Tako poročata „Hrvat“ in policajdemokratska .Jiijeir št, 40.) Ravnokar opisani slučaj pa ne rabi komentarja. Dnevne novice. Hrvati zahtevajo. Hrvatski blok: je sklenil, da pošlte ministrskemu preći redniku Pašiču pisrpo, v katerem za« htevajo blokaši od Pašiča in vlade — naj se pošlje na mednarodno konteren co v Genovo skupna delegacija Srbov,„ Hrvatov in Slovencev, v kateri bi bili zastopani tudi Hrvati, in to po svojih' lastnih delegatih, kafere bi «i izbral n jiim dal posebna navodila Hrvatski ! lok. Hrvatski blok odklanja vsako — priznanje delegacije, katero bi izbran la in odposlala v Genovo sedanja vlada brez sodelovanja Hrv. bloka. Kdo bo nasffleđnik polic ajdemok rat skega namestnika za Hrvatsko Dente-troviča? Pravijo, da jo ostavka gospo, da Demetroviča gotova stvar. Pri tej priliki bi radi dèmokratje pokazali Lte metroviča v. prav posebno svilii luči, kakor da stopa v politični zapeček rre di potegovanja za dobrobit uredništva, in pobijanja draginje. Kot prijatelj u-radništva in bojevnik proti draginj: v Zagrebu ni našel g, namestnik dovolj razumevanja pri finančnem ministru in radi tega pa je odstopil. — Tako o Demetroviču policaj demokrat je; a v istini so bili Šteti dnevi Oe-metrovičevemu namo^tništvu, ko je nehal biti Pribičevič polioajn^inlstere Vendar so mu dali malo kasnejši rok za odhod, da so dobil: dovolj časa za; določitev njegovega naslednika. Za Demetrovičevo nasledstvo sta se borih dve struji: Pribičevičeva in Tomljeno vi naše varstvo. — Hipija, — deset tioOČ sr~ stercijev za vsakega izmed 'deseterih mož! — Ti pa sam imenuj svojo ceno! -- Ampak cezar ne sme uiti! ...... :Vfo sedaj razumeš „Ne ugaja mi — !“ je obotavljaje se dejal Hipija. „ Ampak plačilo je dobro in moji Budi e morajo živeti, Lep-; Še bi bilo, če bi se dalo tako uredit' da bi našli odpor v palači. Veliko laže je ubiti človeka, če ima čelado na glavi in meč v rokah!“ 1 „Beži, beži! Sami predsodki! so je smejal tribun. „Stanovske 'domišBi-je, ki se rodijo iz tvojega robatega poklica! — Kri ne pušča večjih màch"-že v ko vino! — Ti in jaz, oba sva od obojega že dovolj razlila v živnenju! Kak razloček je med odrezanim vra -tom in med razbito steklenico falerni-čana?“ — Ulij vrč vode po marmornatih tleh in oomil boš sledove obeh! — Ali nisem dobro povedal, Damasip — ? — Za bogove —! Kaj pa ft je, človek — ? Bled si ko marmor — — ! “ Kakor zle'đenele so Damasipove o-òi strmele v tla in izražale na.skraj -ne;Šo grozo. Njegova usta so bila odprta, njegovo lice mrtvaško bledo in lasje so mu vstajali od strahu. S tresočim se prstom je kazat na marmornati lak ob svojih nogan in jecljal v zlomljenih besedah:* „Bogovi *— naj — nas varu — jg-to — vsega hudega — !“ Tovariši so sledili njegovim očem in niso bili nič manj prestrašeni ---Po gladkem, belem marmorju se je vil droben krvavordeč potočič, ko* da bi kamen sam hotel ugovarjati tribù * novim brezsrčnim in nečloveškim čuvstvom. Za trenutek so bili vsi kakor orumeneli. Nato pa je planil Placid k zastoru, ga sunkoma odgrnil — in pokazal se je povzročitelj grozečega poja - va —• Pazljivo poslušajoč razgovor v sosednji sobi, da bi še čul kaj o imenu, ki ga je tako razburilo, je klečai tiska ob zastoru na enem kolenu z upognjeno ranjeno nogo pod seboj m se ni genii niti za las, tako je bil zatopljen v fo, kar je slišal. V teni napetem položaju pa se mu je iznova odprla rana na nogi, k j še ni bila popolnoma zaceljena, in ne da bi v svoji zamišljenosti opazil, je začela krvaveti in črnordeč potočič se je prikradel izpod zastorovega roba m polagoma lezel po marmornatih ploš - Čah proti nogam prestrašenega Damato m. Eska ie planil na noge m se v« * ravnal v vsei Svoji višini, Kri mu j« zastala kakor tistikrat, ko je ležal ^ nesku in so žarele nanj oči njegovega nasprotnika skozi mrežo, Poznal jé tribuna in vedel je, da zanji ni upanj* več —. Glasno se je'smejal Placid. S iecs smehom je zakrival svoja neprijetna čuvstva. Toda nič dobrega ni napovedoval njegov smeh fistemu, ki ga ta povzročil Ko je cul Eska kruti smeh tribunov, je nehote pogledal krog; sebe za kakim orožjem —, Pa čemu — ? Ranjen in brez hrambe je bil in sam proti štirim drznim možem in izmed teh sta bila. 'dva po -■ vrh še oborožena. „Primite ga!“ je zaklical tribun svojima klientoma in obenem potegnil svoj kratki dvorezni meč iz nožnice -„Nesreča za barbara, da se je naučil našega jezika! Neprijetno je, pa biti mora — ! Kadi to je edini način, da si zagotovimo molčečnost,“ (Dalje prihodnjič.) posla, da izvozi iz hleva demokratski ptujski gnoj. V soboto, dne 18, 1 m., '■e bila javna seja, kateri je sledila še tudi tajna. Zupan Lozinšek je zahteval, predno je prevzel občino, gospo -«Tarsko revizijo. Že nekaj časa revi -«ira občino nadsvetnik Peternel iz .Ljubljane» Ta je pri zadnji seji konstatira!, da je bilo knjigovodstvo nepravilno vodeno. Ce bi ga občina pravilno vodila, bi bila revizija že kon -vana. Zato bo treba še preiskati, zankaj in na kakšen način se je denar potrosil. Občina je najela dva milijona kron za aprovizacijo, to posojilo je pa porabila samo za druge stvari. Ni mogoče ugotoviti, v kake namene se je denar porabil, a do prihodnje seje bo h. revizor s tem delom gotov. Občina bo imela v tekočem letu po njegovem mnenju okoli 1,600.000 K delicata» Občinske doklade naj se bi zvišale na 500% .» to bi vrglo okoli 800.000 kron, drugo na; bi pokrile nove doklade na ažitnino, — Občinski odbor je vzel to revizorjevo poročilo na znanje. Leno ste gospodarili! — Mestno gledališča •jna Dramatično društvo v najemu, a sooijaMsti ne pripoznavajo pogodbe tega društva z gerentom dr. Senčarjem. — Dijaškemu podpornemu društvu se dovoli 1000 K podpore. — Grajščaku lupitu se zviša mostnina od letnih 300 Ha 1000 K. Za mesfne uboge mora še povrh prispevati dva sežnja drv. — 'Zvišajo se pristojbine za klanje konj na isto mero kof za govejo živino, za klanje živine pa,, ki je namenjena za izvoz, izven okraja se bode zahtevala dvojna pristojbina. — Zviša se pristol bina za kopališče: za I, razred 24 K, za II. razred 6 K, za parno kopel 16 K, za dravsko kopel 4 K. Javni nameščenci in delavci uživajo kopeli no polovični ceni, — Podraži se plin na 12 K kub. meter in motorni plin na 10,40 K. — Tovarnarju Pavlu Pirichu se oddajo deli parcel 169 in 110 v MuršiČevi ulici za dobo 10 let za K 11.460 v najem» — Nato je sledila burna tajna seja. Demokratski večer. Ptujska demokrati imajo tudi demokratske večere , ki včasih trajajo do jutra. Gotovo pač miajo v času splošne draginje, ljudsko nezadovoljnosti, imenitnega btivše ga demokratskega gerenfstva mestne občine, važne razgovore. Na zadnjem večeru so se razgovarjali, kot nam poroča naš zanesljivi ptujski izvesti-tel] — oprostite, da rabimo to pristno demokratski izraz — tudi o velikem državnem problemu kako stališče nav zavzame ptujska advokatska krajevna organizacija rrapram planinskemu plesu, ki ga prirede ptujski Nemci. Dva demokratska advokata (saj drugih ni, cpomba stavca) sta se hudovala, da nista dobila povabila na veselico. In ata dr. Tone' so predlagali, naj ptujski Sokol razbije nemško veselico, A slednjič je zmagala zmernejša struja, ki jo je zastopal ravnatelj Vajda, čeravno ie bojeviti dr. Senčar zastopal »»asprotno stališče In tako je postalo iz volka-Sokola krotko jagn'e. Na veselici sta se dobro zabavala ptujski tn govec in predsednik Sokola Kraigher ter brat starosta dr. Šalamun, ki mu je izborno pristo.ala gornjieštajerska obleka, Nemci so imeli napravljeno tu na veselici „Rutschbahn“, ki je bila ves čas oblegana. In ko sta večkrat zdrknila po ujej doli demokrata dr . Šalamun in Kraigher, je vzkliknil — nemški politik: „Schau, wie sie~oba-rutschen, die Pettauer Demokraten!“ Nočemo biti proroki, da bi prorokova- li. v koliko se bodo besede nemškega politika uresničile, vemo le, dà se noben pošten Ptujčan ne more ogrevati za mestno „Rutschbahn“-politiko, katero je gledal prekrižanih rok bivši mestni gereut. Ptujski Nemci so priredili v sredo, dne 22. t. m. pustno veselico pod imenom „Tanz auf der Alm.“ Dvorana v Društvenem domu je bila okusno o-premljena. Udeležba je bila lepa ter kaže, da znajo organizirali. Svirala je železničarska godba na lok iz Maribora. Med udeleženci je bilo severD, tudi nekaì slovenskih, hrvatskih ter srbskih gostov, ki so se dobro žaba -vali. Slika našega kralja Aleksandra Prvega je bila lepo okinčana in pod njo napis: „Heil dem königlichen Brautpaare“. |To je bila. ena izmed fepših veselic letošnjega predpusta v Ptuju. Skladišče trgovca 'Jurze za kolodvorom je kupil žid Sonnenschein za 1,300.000 K, Živijo demokratski in židovski kapitalizem! Vsled tega izgubi naša Kmetijska nabavna in prodajalna zadruga svoje prostore. Demokratu Jurzi so prislužile premoženje pridne slovenske roke, Le tako naprej — gospodje demokrati! Iz Maribora. Mična zgodba potnega lista ali — policijske birohracije. Pred dobrimi 6 mesci prpsi neki delavec za potni list v Avstrijo, 'Napravi prošnjo, opremi jo s predpisanimi koleki za vlogo, rešitev, odgovor, ter čaka. Ko je že dovolj čakal, dobi nekega dne poziv, naj se zglasi na policiji. Tu mu reče nek uradnik, naj prinese še potrdilo dd voinega okrožja, da ni vojaški obveznik', in potem bo stvar gotova. Prosilce spada pod celjski vojni- okrug in u-radnik mu še svetuje, naj se sam pelje v Celje, ker tako stvar najhitrejše opravi. Delavec gre v Celje, prvi 'dan ničesar ne opravi, ker se je pripeljal že prepozno, drugi dan pa tudi samo na pol. Pisar mu je potrdilo sicer takoj napisal, ni pa bilo komandanta., da podpiše. Ker mora delavec ffa vsak način nazaj v Maribor, mu obljubi pisar, da pošlje tako' drugi dan podpisano potrdilo za njim. Na ta „drugi“ dan je moral sicer več 'dni čakati, ko pa končno dobi potrdilo, se takoj napoti na policijo, meneč, da je zdaj že vse v redu, Pa glej spaka, tu mu e čem, da je njegov akt pri vo.,nem o -krugu v Celju,' naj čaka, bo že obveš čen. Tako je čakal že skoraj pet mescev. ko dobi poziv, naj se zglasi v so boto ob eni uri popoldne v tej, in tej pisarni. Pride točno, uradnika, ki ga klical, pa seveda ni nikjer in dragi pravijo, da ga najbrž tudi n.e bo. Caka pol ure, Čaka eno uro in začne se zgražati, da to ne gre, voditi človeka za nos in odtegovati ga od gos* la. V tem pride uradnik in je zelo srdit ko čuje, da si upa delavec grajati tako postopanje. Pravi celo, naj se varuje, da z njim „deugače ne iz-pregovori“ in naj bo hvaležen, da se ga splon pokliče in obvesti. (!) Povedati mu ie imel pa to, da je zadeva — njegovega potnega lista zastarela, če še reflektira nanj, naj vloži novo prošnjo s ponovno kolekovino! Velikanski požar. Strahoviti požar, kakoršnega Maribor menda še ni videl, je uničil včeraj v nèdePo, dne 26 februarja popoldne paromlin tvrd- J ke Franz v Melju Kako je ogenj iia-stai, še ni dognano. Prihitelo je večjo ; število požaru.h hramb iz Maribora^ in okolice na pozorišČe, toda ni bilo! mogoče ogenv infusiti. Zabranilo se je j le, da se nesreča ni razširila na so - ! sedna, poslopja. Zgorelo je glavno po- f sjcpje mlina, velike zaloge zrnja, mo- : ke in testen.n Ogrožen je bil glavni tj kolodvor ter carinama. Skoda znaìfa milijone kron. Vsled katastrofe je se- ] veda poslalo brezdelno veliko delav- \ stva, zaposlenega, v podjetju. Obširne { poročilo prinesemo v prihodnji števil- j ki - ' '1 Ogenj. Pondeljek zjutraj po 2» uri je nastal ogenj v prodajalni Konsum; j nega društva v Ruški cesti. Ogenj- je zapazil službujoči stražnik, ki je ' zbudil hišne stanovalce, ki so vsi : spali. Dušliijiv dim se je že feil raz- lezel po oeli hiši. Na lìce mesta je prihitela mariborska požarna hram- 'i ha, kateri se je posrečilo po nalpor-; n’em delti ogenj zadušili. Vzrok po | žara so bile vžigalice, katerih jo bòlo ' velika množina v 'prodajalnidai ki sa ‘ se najbrž vnele. Cercle francai® otvori stvoge francoske učne kurze v četrtek, 2. marca i ob 18. uri v moškem učiteljišču. VsiJ ki so se že prijavili, ali se nameravan jo prijaviti, naj se' točno ob tej url: .tamkaj zberejo. GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO PRIPOROČATA NA DROBNO NA DEBELO BALOH & ROSINA MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 3. 3-ioj* 18 DOBIO IN PO CENI kupite edino pri tvrdki JAKOB LAH Blaribor, €r la visi tx»g* S. . Naznanilo preseli tve! Cenjenim trgovskim prijateljem, naročnikom me- 1 Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Hafcenels 1—842 Solidno ! Na drobno TRGOVINA Na debelo emajlove, st« klene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu Albert Ificel, Maribor, Glavni trg 5. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminul po kratki mučni bolezni naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod Franc Vodenik trgovec, posestnik, župan i. t. d. v 41. letu svoje starosti, v četrtek, dne 23 februarja t. 1. ob 16. uri. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 26. februarja t. 1. ob pel lo. uri iz tiše žalosti na pokopališče v Poljčanah. Zadušna sv. maša se je služila 26. februarja t. 1. ob 1o. uri v faini cerkvi Poljčane. Poljčan'e, dne 23. februarja I922. ■\7"ZE3>TÒEIE2I na pustni torek v NARODNEM DOMU v MARIBORU. Začetek ob 19. uri. Vstopnina 26 K. ščanom in čitateljem lista naznanjam, da sem kupil trgovske prostore v Sfeiboru, Aleksandrova cesta štev.. 44 v bližini kolodvora, poleg Centralne banke od sedanjega lastnika g. I. Kulji š in drug «Edison», ter se tja preselil iz dosedanjih prostorov v Slovenski ulici 20. Imam v zalogi vsakovrstno elektrotehnično in inšta- ! lacijsko blago, kot doslej zanesljivo prvovrstno blago po zmernih konkurenčnih cenah. Istotako eiektrostrpje vsake vrste toka, vse pripadajoče aparate in žarnice, j Lastna delavnica za popravila. Skrbel bm, kot doslej za pravilno postrežbo. Gradbe central in vodor vsake napetosti. Proračun na zahtevo, vestno. FRAN SAKS, elektrotehnik. Industrijske eiekfrifthBiCiit podjéQs , ECIIS0Ht4. Žepna ure Efltop™ vlja najsoKdneje tvrdka R. Biz- jak, Maribor, štev. 16. Gosposka ulica I7-3O UGODNO KUPITE: 1 žičnata žimnica (Drahteinsatz) K 132—, t tridelna žimnica z fifnk K <400- , vrvi za perilo 15, že, 25, 30. 40 in 50m dolge, plahte impregnirane za vezove 2—4 m široke in 3—6 m dolge 1 kvad atni meter < 2oo. Spod nje hlače, cajg- hlače srajce vseh vrst, modro platno, plavotisk, tkanina in mangin za postelje, namizne prte, hlačevino i. t. d. po tovarniških cenah v trgovini Alojzij Gr DIH šele Maribor, Glavni trg št. 6. Ali ste že zavarovali svol poslopja, premičnine, proti požaru, svoje življenje, na doživetje in smrt, svoje otroke za doto pri Vzajemni zavarovalna T Podružnica: Celie, Breg 33, Po«erj«nifttve: Marsbur, Mllesfea ulica 32* t-376 Malija Vodenik roj. Frangež soproga. Franci, Milan, Micika, Štefika Eliza Vodenik, otroci. mati, Anton, Konrad, Ferdinand, Josip bratje. Marija, Ana, Justina 77 sestre. I Železnobeton-sfce stopnice te 24 komadov, 1-54 metr. dolge se takoj rr dajo |v Tiskarni sv. Cirila v Maribcru. "Spodnještajerska ljudska pe isojilnica. j ! v Mariboru, Stolna uiica štev. 6, r. z. n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne jgg ^ vloge po Jflp § Oj ■ i .. I® Trajne in večje vloge pa po dogovora. 2 10 j L ■iti. tta»s*'f :—---------- 'M'k: thfe.fev'i’nf arftflrt’k * VJsfl« PuSsnlaV» ' Cirilovi tiskarn* v