55 Zgodovina v šoli 2, 2022 IZVLEČEK Ustvarjalnost je veščina, potrebna za uspešno spopa- danje z izzivi vsakdanjega življenja. Članek predstavlja, kako in koliko lahko k razvijanju ustvarjalnosti pripo- more učitelj zgodovine. Učitelji v veliki meri vplivamo na razvoj znanja, veščin in samopodobe učencev. Prav zaradi slednje je pomembno, da pri pouku ustvarjamo varno učno okolje, kjer učenci lahko ostajajo zvedavi in (se) sprašujejo. Mnogi strokovnjaki pišejo o pomemb- nosti razvijanja ustvarjalnosti in naloga učitelja v šoli 21. stoletja je, da ta razvoj pri učencih spodbuja. Pri pouku lahko v ta namen uporabimo metode pogovora, pripo- vedovanja, igre in vizualizacije ali naloge, kot so nevihta možganov, zapisovanje idej, naloge spreminjanja gradi- va, naloge iznajdljivosti in konstrukcije, iskanje vzrokov in posledic ter igranje vlog. Učenci želijo o zgodovini vedeti več, še posebej o manj znanih in zanimivih dogodkih. To je odlično izhodišče za usmerjanje k samostojnemu raziskovanju ter ustvar- jalnosti. V prispevku predstavljamo lastne primere razvi- janja ustvarjalnosti, ki potrjujejo, da je pouk zgodovine lahko odlična priložnost, da med učenci vzbudimo ve- doželjnost in jih spodbudimo k ustvarjanju in iskanju novih idej. Ključne besede: ustvarjalnost, vedoželjnost, razmišlja- nje, kritično mišljenje, vživljanje ABSTRACT Creativity is a skill that is needed to successfully deal with the challenges of everyday life. Th e article shows how and how much a history teacher can help to de- velop creativity. Teachers greatly infl uence the devel- opment of students' knowledge, skills and self-image. On account of the latt er, we must create a safe learning environment in class, where students can stay inquisiti- ve and ask (themselves) questions. Many experts have writt en about the importance of developing creativity; it is the role of teachers in 21st-century schools to encour- age this development in their students. During lessons we can use the following to achieve this: the methods of conversation, storytelling, play and visualisation; or exercises such as brainstorming, writing down ideas, altering the materials, exercises in resourcefulness and construction, searching for cause and eff ect, and role- play. Students want to learn more about history, especial- ly about the less known and interesting events. It is an excellent stepping stone towards independent research and creativity. Th e article presents the author's own examples of developing creativity, which confi rm that history lessons provide an excellent opportunity to trig- ger a thirst for knowledge in the students and to encour- age them to create and come up with new ideas. Keywords: creativity, thirst for knowledge, thinking, critical thinking, empathy Marjetka Pivk, Osnovna šola Bršljin POUK ZGODOVINE SPODBUJA RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI U ČENCEV Marjetka Pivk, Bršljin Primary School HISTORY LESSONS PROMOTE STUDENTS' CREATIVITY 56 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Pouk zgodovine spodbuja razvijanje ustvarjalnosti u čencev UVOD Ustvarjalnost je veščina, potrebna za uspešno spopadanje z izzivi vsakdanjega življenja. V članku bomo raziskovali, kako in koliko lahko k razvijanju ustvarjalnosti pripomore učitelj zgodovine. S poukom, ki učencem dovoli razmišljanje in zastavljanje vprašanj, lahko spodbudimo kreativne ideje, hkrati pa učence usmerjamo tudi h kritičnemu razmišljanju. Tako ustvarjalnost kot kritično razmišljanje sta veščini, ki posameznika opolnomočita za življenje v sodobni družbi. Dejstvo je, da učitelj katerega koli pred- meta lahko spodbuja razvijanje ustvarjalnosti, vsekakor pa je v tak pouk treba vložiti veliko truda in ustreznih priprav. Razvijanje ustvarjalnosti spodbuja tudi učni načrt za zgodovino, saj učiteljem pripo- roča različne dejavnosti in didaktične pristope, medpredmetne povezave in drugačne načine ocenjevanja. Tako imajo učenci možnost, da rezultate svojega dela predstavijo na njim lasten način in so pri tem ustvarjalni. TEORETI ČNA IZHODIŠČA Učitelji vplivamo na razvoj znanja, veščin in samopodobe učencev. Prav zaradi slednje je pomembno, da pri pouku ustvarjamo varno učno okolje, kjer učenci lahko ostajajo zvedavi in (se) sprašujejo. Na vprašanja učencev je treba podati odgovor ali jih usmeriti v raziskovanje, da ne ubijemo radovednosti, ki je prvi pogoj za ustvarjalnost. C. Vor- derman (2017) namreč opozarja, da ustvarjalnost zavirata strah pred neuspehom in ponižanjem ali želja po perfekcionizmu. Naloga učitelja v šoli 21. stoletja je, da pri učencih spodbuja razvoj ustvarjalnosti. C. Vorderman svetuje, da začnemo z razvijanjem mišljenja, kjer učence učimo o vsem dvomiti in postavljati vprašanja. T emu sledi razvoj kritičnega mišljenja s preizpraševan- jem o točnosti in nepristranskosti informacij. Nazadnje učence spodbujamo k iskanju povezav med različnimi stvarmi in k vprašanjem »kaj bi bilo, če«. Razvijanje razmišljanja preučuje tudi De Bono (2014) z metodo šestih klobukov, pri kateri učenci o posameznem problemu razmišljajo le s pomočjo enega klobuka. Pod rdečim klobukom se osredotočijo na čustva in občutja, zeleni klobuk spodbuja ustvar- jalnost in inovacije, pod belim klobukom iščejo dejstva in so objektivni, pod črnim iščejo negativne vidike in nevarnosti, moder klobuk simbolizira nadzor, razmislek in organizacijo, rumeni pa pozitivnost in je namenjen iskanju prednosti. Različni avtorji (Cencič, 2014; Likar, 2004; Pečjak, 2004) izpostavljajo nabor metod in nalog za spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti. Nekatere izmed teh so metode po- govora, pripovedovanja, igre in vizualizacije, med nalogami pa so nevihta možganov, zapisovanje idej, naloge spreminjanja gradiva, naloge iznajdljivosti in konstrukcije, is- kanje vzrokov in posledic ter igranje vlog. KAKO RAZVIJAMO USTVARJALNOST PRI POUKU ZGODOVINE Učenci želijo o zgodovini vedeti več, še posebej o manj znanih in zanimivih dogodkih. T o je odlično izhodišče za usmerjanje k samostojnemu raziskovanju ter ustvarjalnosti. Med poukom zgodovine lahko nastane veliko izdelkov, s katerimi okrasimo stene učil- nice, tako da so vir informacij za vse obiskovalce učilnice in hkrati delujejo kot navdih za dodatno ustvarjanje. 57 Zgodovina v šoli 2, 2022 Učenec se je vživel v vlogo kmeta, ki ga pestijo razli čne tegobe. (Avtor: Domen Zagorc Gorjanc.) Raziskovanje anti čnih metafor. (Avtorica: Lana Arabadžić.) Učence v 6. razredu spodbujamo, da izdelajo zgodovin- ski predmet, npr. maketo kolišča ali prazgodovinsko se- kiro. Gre za izbirno dejavnost, ki jo opravijo doma in ni ocenjena. Pri izdelavi predmeta uporabijo znanje, ki so ga pridobili pri predmetih likovna umetnost in tehnika in tehnologija, prav tako pa morajo samostojno iskati rešitve, kako maketo izdelati in oblikovati. Ustvarjalnost šestošolcev se pokaže tudi pri izdelavi časovnih trakov, kjer učenci lahko izdelajo časovni trak v obliki plakata ali virtualni časovni trak. Posamezna zgodovinska obdobja ilustrirajo z izbranimi značilnostmi ali dogodki. V 7. razredu učenci raziskujejo izvor antičnih metafor. Učenci izžrebajo metaforo (npr. jabolko spora, Sizifovo delo, Pandorina skrinjica), ki se uporabljajo še danes, in njen izvor raziščejo s pomočjo literature v šolski knjižnici in s pomočjo internetnih virov. Pri tem lahko uporabijo tudi znanje, ki so ga pridobili pri pouku slovenščine med obravnavo umetnostnega besedila Odisej na otoku Kiklo- pov, v okviru katerega so prav tako brali bajke in razlagali mite. Končnemu izdelku dodajo ilustracijo ter pojasni- jo današnji pomen metafore, ki se pojavlja v časopisju ali drugih medijih. Pri obravnavi antične kulture učenci skupinsko izdelujejo tematske plakate, aktivnost pa izve- demo s pomočjo šolske knjižnice. Knjižničarka učence seznani z UDK-ureditvijo knjig, z načinom in pomemb- nostjo navajanja virov ter z iskanjem podatkov glede na tip knjige (enciklopedija, abecedno kazalo, vsebinsko kazalo). Pri izdelavi plakata jim lahko pomagamo s predhodno pripravljenimi fotografi jami, s katerimi opremijo pla- kate. T akšna izdelava plakatov v skupini med učenci krepi sodelovalnost, poleg tega se učijo delitve dela, zaradi iskanja in izbora podatkov ter možnosti oblikovanja plakata pa se lepo izkaže njihova kreativnost. Izbirno učencem lahko ponudimo še nalogo, pri kateri raziskujejo mitološke zgodbe in jim pišejo drugačne zaplete ali konce, ustvarijo lahko celo svoj mit. Tako nalogo predvsem radi opravljajo učenci, ki radi berejo in se z grško mitologijo srečujejo v literaturi, še posebej v trenutno priljubljenih knjigah o Percyju Jacksonu. Učenci 8. razreda ustvarjalnost razvijajo v sklopu obrav- nave kmečkih uporov, saj se morajo vživeti v vlogo kme- ta ter napisati svoj status, ki bi ga objavili na družabnem omrežju. Pri tem uporabijo znanje, ki so ga pridobili med obravnavo snovi in branjem zgodovinskih virov, npr. za- pisov Janeza Vajkarda Valvasorja. Pouk izvajamo tudi v povezavi s knjižničnimi informacijskimi znanji, kjer izko- ristimo sklop izumiteljev v 19. stoletju. Učenci med brska- njem po knjižnem gradivu izdelajo plakat, na katerem na kratko predstavijo izumitelja, izum ter njegov prispevek k znanosti. Aktivnost traja le eno šolsko uro, končni izdel- ki pa so lični plakati. Tako dejavnost lahko izkoristimo tudi za drugačen način ocenjevanja, s tem da z učenci predhodno oblikujemo kriterije ocenjevanja. Med samo aktivnostjo jim nudimo povratno informacijo in vprašanja v podporo učenju. Učenci svoje izdelke v naslednji šolski uri predstavijo sošolcem, ti pa podajo medvrstniško povratno informacijo. Kljub temu da glede na učni načrt iz- 58 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Pouk zgodovine spodbuja razvijanje ustvarjalnosti u čencev Plakati o izumiteljih so nastali v eni šolski uri. (Avtor: Gal Medved.) Učenka se je vživela v vojaka v prvi svetovni vojni in dnevnik pisala v obliki toka misli in brez uporabe ločil. (Avtorica: Darja Hrastar.) umitelje obravnavamo ob koncu šolskega leta, so učenci med tako aktivnostjo visoko motivirani, delo jim je všeč in pridobijo lepe ocene. Pohvalili so tudi izvedbo, saj jim za oceno ni bilo treba delati popoldne in doma, temveč so vse opravili le med poukom. Izkazalo se je, da se učenci sicer največkrat zatekajo k internetnim virom, vendar pa so se znašli tudi med to dejavnostjo, kjer so jim bile vir izključno knjige, in večini je bil tak tip brskanja zelo všeč. Učence 9. razreda zelo zanima vojna tematika, zato je interes smiselno izkoristiti za izvirne in avtentične naloge. Izvajamo med- predmetno povezavo s sloven- ščino: učenci za domače branje preberejo knjigo z vojno temati- ko ter tudi s pomočjo zgodovin- skega znanja zapišejo prvoosebni dnevniški zapis vojaka ali civili- sta. Pri tem se izkažejo predvsem literarno nadarjeni učenci in tisti, ki so o vojnah veliko prebrali ali si ogledali različne dokumentarne in igrane fi lme. Obravnavo holo- kavsta podkrepimo z nalogami, ki spodbujajo vživljanje, zato učenci izdelujejo pred- mete, povezane s holokavstom (npr. pločevinko plina ciklon B ali zaporniško unifor- mo), ali kot ujetniki v koncentracijskih taboriščih pišejo razglednice svojcem. Njihove razglednice so pogosto pretresljive ali pa naloge niti ne zmorejo napisati. O drugi sve- tovni vojni vedo veliko, zato vojno po obravnavanem sklopu lahko predstavijo v obliki brošure, pri čemer zajamejo politično in gospodarsko zgodovino ter življenje civilistov. T a aktivnost ponovno daje možnost ustvarjanja literarno in likovno nadarjenim učen- cem, ki brošuro opremijo z ilustracijami in zemljevidi. Spodbujamo tudi njihovo ve- 59 Zgodovina v šoli 2, 2022 Učenka se je vživela v zapornika v koncentracijskem taborišču in domačim napisala razglednico. (Avtorica: Ella Šarić.) Učenka je izdelala pou čno brošuro o drugi svetovni vojni in jo opremila z zemljevidi in ilustracijami. (Avtorica: Živa Bregar.) doželjnost, zato smo jih med poukom na daljavo usmerjali v samostojno raziskovanje novejše zgodovine z namigi za knjigo ali fi lm in z idejo, kaj naj raziščejo (npr. koncert Live Aid, genocid v Srebrenici). 60 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Pouk zgodovine spodbuja razvijanje ustvarjalnosti u čencev Učenec je v intervjuju primerjal doživetja svojega dedka in mame, pri tem pa zastavljal izvirna in zanimiva vprašanja. (Avtor: Jaka Škofl janc.) SKLEP Predstavljeni primeri prakse potrjujejo, da je pouk zgodovine lahko odlična priložnost, da med učenci vzbudimo vedoželjnost in jih spodbudimo k ustvarjanju in iskanju no- vih idej. Vsaka uspešno izvedena dejavnost je za učitelja motivacija, da išče nove ideje, kako še navduševati učence za raziskovanje zgodovine in ustvarjanje svojih izdelkov ali iskanje inovativnih rešitev. Dobro premišljene dejavnosti so ob načrtovani izvedbi tudi priložnost, da učence ocenimo z drugimi načini ocenjevanja, npr. s plakati, izdelki, predstavitvami, raziskovalnimi nalogami in podobnim. VIRI IN LITERATURA Cencič, M. (2014). Spodbujanje ustvarjalnosti v šoli z učnimi metodami. V: Hozjan, D. (ur.), Izobraževanje za 21. stoletje – ustvarjalnost v vzgoji in izobraževanju. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, str. 163–178. De Bono, E. (2014). Naučite svojega otroka razmišljati. Maribor: Rotis. Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s htt ps://www.gov.si/teme/programi-in-ucni-nacrti-v-osnovni- soli/ . Likar, B. (2004) Ustvarjanje idej. V: Likar, B. (ur.), Inovativnost v šoli: od ustvarjalnega poučevanja do inovativnosti in podjetnosti. Ljubljana: Inštitut za inovativnost in tehnologijo – Korona plus, str. 7–16. Pečjak, V. (2004) Ustvarjalnost v šoli. V: Likar, B. (ur.), Inovativnost v šoli: od ustvarjalnega poučevanja do inovativnosti in podjetnosti. Ljubljana: Inštitut za inovativnost in tehnologijo – Korona plus, str. 17–28. Vorderman, C. (2017). Kako se (na)učiti? Priročnik za učinkovito in uspešno učenje. Ljubljana: Mladinska knjiga. V šolskem letu 2020/2021smo na šoli obeležili 50. obletnico ustanovitve. Ob tej pri- ložnosti smo učencem dali nalogo, da poiščejo učenca ali učitelja, ki je obiskoval šolo v tem obdobju, ter z njim ali njo opravijo intervju. Učenci so imeli proste roke pri sestavi vprašanj in ponovno sta se pokazala njihova ustvarjalnost in interes za lokalno zgodo- vino.