Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Nar a List Slovenskih delavcev v cAmeriki The first Slovenic Daily" the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 'TELEFON PISARNE: 1279 HECTOR. Entered u Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New Toxic, N. T.v under the Act of Cdngres of March 3, 1879. TELEPON PISARNE: 1279 RECTOR NO. 124. — ŠTEV. 124. NEW TORK, TUESDAT, MAT 26, 1906. — TOREK, 26. VEL. TRAVNA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL 300,000 izletnikov na Coney Islandu. PRETEČENO NEDELJO JE POSE-TILO 300,000 IZLETNIKOV IZ NEW TORKA IN DRUGOD VESELI OTOK Vbo kare, Tlaki in parniki so bili ves dan prenapolnjeni veselih izletnikov. PONAREJEN DENAR NA CONET. Pretečena nedelja je bila prva vroča nedelja v našem mestu. To priliko je izrabilo okoli 300,000 Newyorčanov in. prebivalcev iz okolice ter se napotilo na zabavni in veseli otok Coney Island. S tem številom je dosegel Coney Island svoj rekord, ker toliko ljudstva dozdaj skoro še niso našteli na otoku. Vse kare, vlaki, parniki so bili napolnjeni do zadnjega prostorčka; promet se je vršil redno brez motenja. Coney Island je pa na široko odprl svoja vrata izletnikom. Luna park, Dreamland, Steeplechase so bili napolnjeni. Vsa podjetja so delala izvrsten dobiček in znanih "frankfur-taric" se je prodalo i-koro pol milijona. Drzneji izletniki so poskusili celo s kopanjem. Stopili so v vodo, iz ktere so pa kmalu odnesli pete. ker je bila kljub nedeljski julijski vročini še ledeno mrzla. Neugodno se je zaključil izlet neke-ga Steinhardta, ki je povsod plačeval zabavo s ponarejenim denarjem, za kar je tudi dobil ponarejeno zabavo. Imel je pri sebi ponarejene srebrne dolarje, s kterimi je še nekaj časa plačeval. Ko pa je hotel plačati s srebrnim dolarjem " frankfurtarico", se je prodajale** zazdel denar sumljiv. Steinhurdta so odvedli na policijo, kjer so pri njem dobili še petindvajset ponarejenih srebrnih dolarjev. Kljub velikanski množici se je pripetila ena sama nezgoda. Vsled veli-keira števila avtomobilov na e mora s pljučami dihati in uživati samo ra.-tlinski živež. Iz radovednosti vpraša semtertja kak poslušalec, kje je sedaj solnee, kterega bi morali častiti. Te zavrnejo na glavarja Adu-hta in nj-esrovo pomočnico, ki je kos zdravnice in je pred kratkim nekega bolnika tako "ozdravila", da so mu morali odrezati obe nogi. Temu je bil povod, da je policija vse privržence te sekte izgnala iz mesta, nakar so se sedaj zopet pojavili. Seveda siromaki ne morejo pristopiti k novi veri. Vstopnina znaša 30 dolarjev, in kje so potem še razni "darovi" verskemu glavarju? Komisar za moralo v New Yorku bo zopet preiskal delovanje teh blaznežev, nakar jih bodo izgnali iz mesta, v slučaju, da se jim dokaže goljufija, pa zaprli; v zapore spadajo pa vsi ali pa v blaznico. NAPAD V CERKVI. Katoliški duhovnik težko ranjen po svojem farann. Salisbury, Mo., 25. maja. Ko je včeraj župnik tukajšnje katoliške cerkve obhajal mašo, ga je v prisotnosti 400 faranov napadel farmar Joseph Shuette s svojim žepnim nožem. Nož mu je pognal po obrazu do vratu in mu prizadjal nevarne poškodbe. Dvakrat je zamahnil z nožem proti duhovniku, in ko se je pripravljal za tretji mahljaj, sta Šele priskočila dva farana, ki sta lopova prijela. Vnel se je boj, pri kterem sta bila oba farana precej ranjena, ko sta hotela dobiti Shuetteja v svojo oblast. Konečno so Shuetteja zvezali in prepeljali v zapor. Slednji je bil dosedaj zvest privrženec cerkvene občine in njegov napad na duhovnna se da razlagati le, da se mu je hipno omračil duh. Pozor! Poslednji čas je velikokrat čuti in brati, da ta ali od a pošiljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetiti kdor se zavestno obrne na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Iz delavskih krogov. Znižanja place. V MASSACBUSETTSU SO ZNIŽALI PLAČO 25,000 PREDIL-CEM IN TKALCEM. Tudi v raznih drugih tovarnah imenovane države so uvedli znižanje plač«. PRIČETEK Z DELOM. Fall River, Mass., 26. maja. Včeraj je postalo znižanje plače predilcev in tkalcev tukajšnjih tovarn pravomoe-no in veljavno do novembra t. 1. Nekaj nad 25,000 delavcev se je moralo zadovoljiti z 18% znižanjem plače. V tukajšnjih tovarnah se je delalo že dalj časa s skrajšanim časom, vendar je pa pričakovati, da se bode v kratkem pričelo zopet z delom kakor pred krizo, seveda le radi tega, da se sedaj, ko so delavci zopet po ceni, kolikor mogoče več izdela. Od pomladi nadalje so tukaj znižali plačo že 170,000 delavcem. Tudi v sedmih tovarnah družbe Fall River Iron Works, v kterih dela 5000 delavcev, so slednjim znižali plačo za 18%, toda v tovarnah se dela ravno tako, kakor pred krizo. Westboro, Mass., 26. maja. V H. E. Brighamovej tovarni čevljev, ki je največja te vrste v tukajšnjem mestu, so pričeli včeraj z delom. Več sto delavcev je moralo po več mesecev počivati. MLADINSKI SAMOMORI. Življenje dečkov in deklic je baje postalo 44 prenaporno". —o— Med ameriško mladino se vedno bolj množe samomori, in sicer med dečki in deklicami med 10 in 19 letom. Od leta 1900 do danes se je pomnožilo število mladinskih samomorov skoro za deset odstotkov in sicer v mestih, ki štejejo nad 100.000 prebivalcev. Neki predstojnik šole za otroke se je o tein izrazil sledeče: Skoro se ne čudim, da se čimdalje bolj ponavljajo samomori med ameri-kansko mladino. Živimo v dobi napetosti, in vse naše misli so napete kot strune na goslih, da je čudno, da še več ljudij ne obupa nad življenjem. Ta napetost >e je polotila vseh ljudij, kakor tudi zlasti naših otrok na cestah in v hišah, v delavnicah in šolah. Učenje jim razburja domišljijo in jo napenja. Hrana, ktero uživamo, že zdavnaj ni več naravna, temveč preparirana po vseh mogočih '1 znanstvenih metodah". Nadalje je svet prenapolnjen z nezdravimi idejami, ki neizmerno upli-vajo na mladinsko domišljijo. Težnja modernega življenja upliva na mladino ; dandanašnji je vse preveč umetno, naravnega boste že malo opazili med človečanstvom. In to umetno, čeznaravno poželjenje ljudi nas dela nervozne še tedaj, ko smo prekoračili dobo mladeniške domišljije; koliko bolj pa mora moderni svet uplivati na otroke! Mnogokrat je seveda uzrok samomora beda in siromaštvo. Torej je opažati samomore pri mladini .po-največ pri bogatih ali pa siromašnih, v manjši meri pri ljudeh srednjega stanu, ki se nekako prilagodijo življenju, ne zahtevajo preveč in so s tem zadovoljni, kar imajo. Velika krivda pade seveda tudi na stariše, kterih dolžnost je vzgajati mladino ne domišljavo, razburjevalno, jo seznanjati z vsemi blaznostim, ki se dandanes pojavljajo, temveč v pametnem dnhu, ki ne presega mej človeške domišljije. Potem se bodo tudi samomori pri mladini zmanjšali. Deportiran anarhist. Giuseppe Conocenti, kterega imajo sedaj zaprtega na Ellis Islandn v newyorikej luki, se bode moral že te dni vrniti v Italijo. Conocentija so tedaj, ko so pri nas lovili anarhiste, prijeli zajed no z dragimi sumljivimi ljudmi, ker je baje priznal, da je anarhist. Razun tega je naselniška oblast tndi dognala, da je bil v Italiji pred svojim prihodom v Ameriko večkrat kaznovan. Povodnji» Texasu. Tisoči brez domovja. VELIKANSKE POVODNJI SO NAPRAVILE OGROMNO ŠKODO, KTERA SEGA V STOTISOČE. V Dallasu je utonilo večje število ljudij ; promet oviran. V OKLAHOMI. Dallas, 26. maja. V kolikor je bilo dosedaj mogoče dognati, je povodenj, ki je nastala vsled izstopa i-eke Trinity, utonilo pet ljudi, dočim znaša škoda, ki je nastala vsled povodnji, milijon dolarjev. Nad 4000 ljudi je moralo svoja domovja ostaviti in vsa telefonska in brzojavna zveza, ki vodi na zapad in na jugozapad, je razdejana. Reka je narastla za 52 čevljev in take povodnji tukaj že od leta 1866 naprej ni bilo. Vse polno hiš v mestu je preplavljenih in na tisoče rodbin je zgubilo vse, kar so imele. Zveza med stanovanjskim in trgovskim delom mesta je razdejana. Plinarne, elektrarne in vodovodne naprave so preplavljene. Meščani nabirajo sredstva za podporo siromakov, ki so prišli ob vse, kar so imeli. Oklahoma City, Okla., 26. maja Vsled povodnji, ki so zadnje dni nastale v Oklahomi, je utonilo najmanj osem ljudi in mnogo jih je ušlo smrti le s skrajnim naporom. V tukajšnje mesto ne prihaja več naravni plin, ker so cevi popokale, tako da je mnogo rodbin brez kurjave in razsvetljave. Vesti iz Rusije. Vseslavjanski kongres. ZA IMPOZANTNO ZBOROVANJE VSEH SLAVJANSKIH ZASTOPNIKOV SE V RUSIJI VRŠE OBŠIRNE PRIPRA-V E. Na vseslavjanskem kongresu bodo zastopani tudi Slovenci in'sicer po ljubljanskem županu Ivanu Hribarju. AVSTRIJSKI SLOVANI. Petrograd. 25. maja. Jutri se napotijo avstrijski slavjanski poslanci državnega zbora za en teden v glavno mesto Rusije. Med njimi'so znani parlamentarci Kramar, Hribar, Glabo-vički in Markov, ki so znani izza svojega nastopa v avstrijskem državnem zboru za slavjanske koristi. Name.i njih potovanja v Petrograd je bližajoči se vseslavjanski kongres, ki se vrši v Petrogradu leta 1909, in za kte rega je profesor Voroenko iz Odese podaril $50,000. Povodom prihoda avstrijskih državnih poslancev se bodo vršile njim v počast razne svečanosti in slavnostni banketi, kterih se bodo mnogoštevilno udeležili člani ruskega parlamenta, med njimi tudi predsednik ustavnih demokratov, ki se je letos mudil že v New Yorku, Miljukov. Po sedanjem načrtu bodo izbrali petnajst slavjanskih zastopnikov iz Rusije, Avstrije, Poljske in balkanskih držav. Ti odposlanci se letošnjega avgusta zberejo v Pragi, glavnem mestu Češke. Na tem shodu izdelajo načrt za vseslavjanski kongres, pri kterem bodo zastopane prav vse slavjanske narodnosti. Najbolj važna točka e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopis jih in pošiljat vam naredite naslov: "GLAS NAWUDA" 10i Greenwich Street, New York City. THefon: 1279 Kector. Spremenitev ustave. A" Chieagu je tauiošnji profesor Charles Zueblin pred vsemi dijaki lUliwUrm WeaŽiKŽ6l predaval v napakah naših političnih naprav. Pri tem se je skliceval predvsem na pomanjkanje inteligence pri volilcih, nakar je priporočal, da se dosedanja ustava popolnoma predrugaei. Ker je ustavo skrajno težavno pre-inačiti, mora to vprašanje saj za sedaj ostati le akademično vprašanje. Prcinačitev ustave, oziroma zahteva, da se to zgodi, je ravno tako, kakor da hi zahtevali, da se tudi sveto pismo spremeni, ker se ljudje in razmere, v kterih živimo, neprestano spreminjajo. Naša ustava je dovolj dobra in treba se je le po njej ravnati, oziroma tako, kakor je bila spisana povodom ustanovitve republike. Da se pa ustava čestokrat popolnoma napačno tolmači, je samoumevno in to ni družeča, nego zloraba ustave. Napake imajo pa tudi državljani, oziroma vo-lilci. Nekteri se za politična vprašanja sploh ne zanimajo, dokler jim politika v njihovih zasebnih poslih ne dela neprilike in škode. Nckterim pa, ki se za politiko zanimajo, je prav vse jedno, na kak način njihova stranka zmaga, samo da jej je zmaga zagotovljena. Da je temu tak«,>. nam najbolje in najjasneje dokazuje brezbrižnost državljanov napram političnim vprašanjem; pri nas se nihče ne zmeni za goljufije, ktere so pri volitvah tako-rekoč na dnevnem redu. Nikjer drupel ni mogoče, da bi časopisje zamolčalo o onem, kar se dogaja v gotovih političnih krogih, le pri nas se to vedno dogaja, ker to je tako udomačeno, da se za to nihče več ne zmeni. Čestokrat je bilo že dokazano, da so tudi sodniki v zvezi z volilnimi goljufi in volilci se temu le smejejo, kajti volitve smatrajo nekteri kot ravno tako zabavo, kakor konjske igre ali pa rokoborbo. Ljudstvo si da odvzeti vse pravice, vendar pa temu ni ustava kriva, temveč volilci sami. Petindvajsetletnica brooklynskega mostu. Srebrna poroka! Petindvajset let je mi nolo, odkar sta mestna dela New Yorka, Manhattan in Brooklyn, zvezana j k) hrooklvnskem mostu. Koliko veselja je bilo pred petindvajsetimi leti, kajti vožnja s parniki preko reki* z vso svojo muko se je končala. Zginol je tudi "rush*", ki je vladal vedno vsako jutro in vsak večer na prevoznih parnikih. Most je bil nekak pričetek inunicipalne ženitve obeh mest, kteri sta sedaj po zaslugi človeškega duha združeni za vedno. M i nolo soboto smo obhajali srebrno poroko nekdaj samostojnih mest, kteri sta sedaj le dva dela našega mesta. Sedaj smo bili zopet veseli, vendar je pa bilo to veselje nekako prisiljeno. Igudje se spominjajo namreč nazaj v ono mi nolo dobo, v kterej je bilo tako lepo in v kterej so od mosta toliko pričakovali. Sedaj so postali trezneji. Most je •ieer se vedno lep, vendar se je pa moral tekom časa na marsikaj privaditi. Drenj na prevoznih parnikih je zginol, toda radi tega je na mostu zavladal tem večji dren. Zamuda radi megle je sicer zginola, tem vež zamud pa imajo oni, ki stanujejo v Brooklynu, radi mnogošte- vilnih malih in velikih nezgod, ki so na mostu na dnevnem redu. Srebrna poroka! Takrat je bilo še vse drugače in vse je bilo bolj pri-prosto in domače. Ko je bil most do-irrajen, tedaj so prebivalci mislili, da se je že pričela doba milenija. Od tedaj nadalje smo dobili še jeden most in v kratkem bodo izročili pro-inestu dva nadaljna mostova. Poleg tega imamo sedaj na razpolago tudi pot, ki vodi pod reko v Brooklyn in sedaj potuje pod vodo vsaki dan na tisoče ljudi med obema mestnima deloma. Kljub vsemu temu pa to še ne zadostuje in to nam najbolj dokazuje, kako izredno se množi pri nas prebivalstvo našega največjega mesta, ktero bode v kratkem pustilo tudi London za seboj. Vse to se je zgodilo tekom 25 let! Vse to je pa najbrže tudi vzrok, da naše inunicipalne oblasti niso priredile posebnih slavnosti povodom petindvajset letnice brooklynskega mostu, kajti oblasti nisu hotele oživeti žalostnih spominov, kajti oblasti dobro vedo, da se je marsiktera nada izjalovila in da je bila marsikaka kritika še prerahločutna. Kljub temu bi pa bila dolžnost našega mesta, da proslavi tudi ta jubilej. ako že ne radi spominov, vendar pa vsaj v počast spomina onih, kteri h je zasluga, da smo dobili, prvi največji most na svetu. Mlekarstvo v Sibiru. Izdelovanje masla se je v zadnjem času v Sibiru neizmerno'dvignilo. Sibirska železnica je bila odprta leta JS98, takrat je bilo \ Sibiru 140 mle-karen in izvozilo se je 243,000 kilogramov masla na leto. Leta 1904 je divjala vojska, no kljub temu je na-rastlo število mlekaren na 2630 in izvoz masla na 34,600,000 kilogramov. Vzrokov nenavadnega razvoja treba iskati v ugodnih poljedelskih pogojih, kakor tudi v srečnem vplivu ruske vlade na rusko obrt in trgovino; vlada pot/pira snovanje zadružnih mlekaren na vse mogoče načine. Živinoreja izborno uspeva po celi Sibiriji, kjer so velikanski pašniki in po zimi dovolj krme. Število krav v Sibiriji se ceni na 2 in pol milijona to je dvakrat več nego v Avstraliji (mlečnih krav je v Avstraliji samo 1 in pol milijona), V Sibiru se go je krave samo za mleko, meso je srednje vrste in nima kupčije. Maslo je pa izborno. Iz 19 litrov mleka po zimi in 22 litrov po letu se dobi 1 kg masla, dočim je na Danskem treba 28 litrov za 1 kilogram masla. Sibirski kmet ima vsaj po 5 konj, 3 krave in 12 ovc. Krava je vredna od 50 do 100 kron. Tem znamenitim uspeliom je pripomogel pouk, katerega dobivajo kmetje v gubernijal-nih kmetijskih šolah. Na teh šolali se poučuje glavno, kako treba spravljati krmo za zimo, da bi se moglo celo leto imeti koristi od tega. En profesor ima nalogo, zasledovati najnovejše iznajdbe na polju mlekarstva, po celem svetu. Uspehe teh iznajdb vpeljujejo diplomirani profesorji, poučujoči na gubernijalnih kmetijskih šolah v prakso. Kmet srednje nadarjenosti je po dovršenem tečaju usposobljen voditi mlekarno in kaj lahko dobi mesto in preskrbljenje pri arteljih ali v kmetskili zadrugah. Mlekarne nadzorujejo poleg tega še danski in nemški specijalisti, vsak vsak ima 10 mlekaren pod nadzorstvom. Vlada daje vsaki vasi za osnovanje mlekarne posojilo na 4% in plačljivo v 5. letih. Vsak kmet dela na svoj račun, ker se čisti dobiček deli v razmerju dodanega mleka. Izdelovalni ali produktivni pogoji v Sibiru so ugodni. Delavci so poceni. Dober delavec dobiva 75—100 kron na leto. Dovoz je zdaj lehak in potrebni led zastonj. Sibirsko maslo je najboljše na svetu. Dosedaj se je izdelovalo na roke, pa ko bodo postavljeni veliki mehanični separa-torji, bode cena masla padla, tako da l»ode londonski delavec kupil lahko 1 kilogram masla prve vrste za 90 vinarjev. Že sedaj se izvaža iz Šibi ra na leto 30 milijonov kilogramov. Ko bode pa izdelovanje popolnoma urejeno, se bode lahko izdelovalo po 500 milijonov kilogramov na leto. NAZNANILO. Na mnogostranska vprašanja in željo nekterih rojakov naročili smo tudi letos večjg število pravih domačih ali starokrajskUi KOS najboljše vrste. Iste imamo sedaj v zalogi ter jih razpošiljamo proti predplačilu po $1.25 komad. Ako se kdo izmed naših slovenskih farmerjev zanima za to bla go, naj kmalo piše po nje, dokler zaloga ne poide. Prank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. (lM-14) ROJAKI, NAROČAJTE KB VA "OLAB NARODA", NAJVEČJI 9 KAJOHNEJtl JIJIVUKI Kritik. Spisal Ferdo Plemič. Gospod Erihtonij je sklenil postati leposloven oeenjevatelj ali kritik. Prišel je do tega sklepa čisto po naravnem potu. Lirične njegove pesni so mu vrnili že vsi evropejski uredniki, kakor dramatik je propadel, kakor romanopisec je faliral. Ker se v svo-jej mladosti ni naučil pometati t:est, mu ni preostajalo druzega, nego postati kritik. Ali k temu mu je po-manjkovalo potrebnih študij. Vendar se napoti do slavnega ocenjevalci ja dr. Da neba. Potrka, vstopi in reče: "Jaz sem Erihtonij." "Dr. Daneb. Želite?" "Postal bi rad leposloven kritik in obračam se do vas za potrebne migljaje. Ne bojte se, vaš trud ne bode zaman.'' "Nu, ustreženi vam rad. Ali dovolile, povejte mi še enkrat svoje ime." "Erihtonij." "Doktor?" "Ne." * "Ne doktor, hm. Profesor morda" "Tudi ne!" "Hm, hm, in vi hočete postati leposloven kritik?" "Da." "Prijatelj, ne smešite se. Nc doktor, nil i profesor. Na kakšni podlagi pa hočete kritizovati? Za božjo voljo, veste li, v kterem veku živite? Brez doktorstva in brez profesure ne more kritizovati niti "sodnijskih poročil". Gospod Erihtonij, izvolite poprijeti se drugega posla." "Ali jaz čutim v sebi kritično žilo." "Ne morem vam pomagati." "Tedaj doktorat ali profesura?" "Če le mogoče, oboje, ali vsaj prvo.'' "Doktorat, kakšen?" "Kterisibode; doktor juris, doktor filozofije, doktor medicine, doktor filo-logije, doktor tehnike, to je vsejedno. Samo pravico morate imeti staviti pred svoj podpis črki "dr.". S tem opravičite svojo oceno in jo tudi utemeljite." "Tedaj moram na univerzo?" "Kakor hočete." "Z Rogom in hvala za pouk, g. Daneb!" "Prosim, dr. Daneb." Pet let po tem dvogovoru se oglasi g. Erihtonij, takrat dr. filologije, zopet pri dr. Danebu. "Me še poznate?" ga vpraša. "Mislim, da. Vi ste gospod Erihtonij." "Prosim, doktor Erihtonij." "Pardon, gospod doktor, nisem vedel!" "Nič ne de." "Želite?" "Prosil bi vas, da mi podaste glav-neja navodila, ki jih rabi leposloven kritik." "Kaj čujem? Kritik želite postati, g. doktor?" "Da." "Nc gre." "Kako ne? Pred petimi leti ste mi namignili, da jedino profesura ali doktorat opraviči do kritike; sedaj sem doktor in..." "In s tem ste si temeljito zaprli l>ot do kritike." "fcako to?" vpraša presenečen dr. Erihtonij. "V kterem veku pa živite, gospod doktor? Dandanes ne velja ocena več, ki jo spiše kak profesor ali doktor. "Dr." pred podpisom spravi vso oceno ob veljavo." "Kaj res?" "Istinito, le povprašajte!" " Potem pa hočem opustiti oni dr.". Drugega pripomočka ne vidim." "A še ta je jalov." "Kako to?" "Ljudje bodo prišli kmalo na to, da ste vi doktor." Dr. Erihtonij je padel težko v stol. Dolgo si je podpiral glavo, a slednjič se mu razjasni obraz in vpraša znamenitega kritika: "Čujte, kako je to? Ste vi še kritik?" "Seveda! Priznan kakor prej." "Vam ni ime Daneb?" "Seveda." "Nu, in niste tudi vi doktor, kaj? ".Bil, bil, dragi gospod doktor Erihtonij." "Kako to?" "I nu, ko je postalo moderno, da kritik ne sme biti doktor niti profesor, napadli so tudi mene od raznih strani. Takrat pa sem dokazal z dejstvi in črno na belem, da jaz doktor — nisem nikdar bil in mir sem imel." "Kaj rest" "Bes, res!" "Tega bi jaz ne mogel doka zati." "Žal mi je, g. doktor." "A moje študije, moja letal Kaj naj storim sedaj?" "Hm, prevzemite kakšno £uplen turo na naši gimnaziji. Horda se čez pet let zadeva zopet kaj spremeni. Vagabond. — Iz francoskega. — govorili. Ta slučaj še ni pojasnjen in ne ve se, kaj bi se bilo zgodilo, da ni slučajno prišel mimo pismonoša Grateloupe." "Mogoče, da sem rekel tej dami I kaj galantnega. Bila je zelo lepa, Gospod preiskovalni sodnik je se- ( nesla je v roke lončen vrč in me spo-del pri svoji pisalni mizi in venomer minjala na klasično statuo. Na vsak stresa val glavo. Slednjič je vprašal način ji nisem rekel nič nevljudnega svojega pisarja: j ali nespodobnega. Saj človek rad po- "Koliko pa je pravzaprav ura?" "Čez pet bode dve." "A, še pet minut? — Te moram Slovensko katoliško izkoristiti!" Prižgal si je cigareto in kmalo so ga ovijali debeli, dišeči oblaki dima: Zdelo se je, kakor da je gospod preiskovalni sodnik danes posebno dobre volje, kajti navsezadnje je celo pisarju ponudil cigai-eto, kar je bilo pri njem nekaj redkega, vprašal: gleda lepo žensko — kdo bi mislil precej na kaj slabega.___ Bog varuj!" "Komičen človek!" je zamrmral Bonfov, kterega je vagabund začel zanimati. "Res komičen možic, in zato treba biti dvakrat previdnemu." "Ali imate kaj listin pri sebi?" "Da", je odvrnil Moehepin. Nato je položil staro in razcapano Potem je knjigo na mizo. Preiskovalni sodnik je odprl knji- "S kakimi zadevami bova imela go in nekaj suhih cvetlic mu je padlo opraviti danes... Ali ni zopet nekaj j iz nje v roko. Listal je dalje in vi- pikantnih zakonskih romanov na razpravi ?" "Ne, gospod sodnik. Danes imamo opraviti samo z navadnim vaga-bundom. Nekje na cesti so ga prijeli. A nikar se ne ustrašite; je še nekaj prijetnejših stvari na vrsti." "To tudi upam, Bastide, sicer bi bilo res pobegniti... In zdaj, v pričakovanju vsega lepega, pustite pripeljati Žana Mocliipina, vagabuiula.... Vagabund!... Ljubi Bog, to je poklic!... In v tem letnem času!... Naj vstopi, žalostni junak! V resnici bode vesel, da pride pod seno* nato streho..." Po tem dolgem govoru se je gospod preiskovalni sodnik Bonfov udobno iztegnil v svojem naslanjaču. Cigareto je položil na pepelnik in gledal sanjavo za modrimi oblaki dima. Potem je gledal ven v solnčni dan, gledal temnomodro nebo, stolp nasprotne šole in poslušal čivkanje vrabcev. V tem času pa je sedel gospod pod-prefekt, njegov prijatelj, v kavarni Tivoli" pred čašo penečega se piva in drug prijatelj, profesor matematike, je trpinčil nasproti v šoli svoje učence z različnimi nepotrebnimi nalogami. Preiskovalni sodnik se je nasmehnil ob tej misli. Mislil je na lepo ženo profesorja matematike, ktero lepoto je opeval že često v ognjevitih verzih. V resnici, gospod preiskovalni sodnik Bonfoy je pesnikoval! Bilo je to njegovo razvedrilo. Kaj naj bi tudi počel drugega? Malo mestece na deželi mu je nudilo le malo radosti. LTre so se mu zdele kakor dnovi, večer je potekel grozno počasi in ave-zvonenje je bilo vedno odrešenje, kajti tedaj je šel človek -spat. Stokrat na dan je Bonfoy globoko vzdihnil in njegova jedina želja je bila, da bi ga prestavili v veliko mesto; a zaman je čakal, kdaj se mu izpolni ta želja. In zato je pesnikoval... "No, malo hitreje!" se je razleg-nilo s hodnika sem in zdramilo preiskovalnega sodnika iz njegovega sa-njarenja. Vagabund, spremljan od žandarja in pisarja, je stopil v sobo. Bil je dolg, suh človek, od solnca čisto črno ožgan. Imel je na sebi sta-o sivo obleko in držal v rokah čisto zmečkan klobuk. Njegove modre oči so se uprle odkritosrčno v sodnika. Njegovo čelo je bilo visoko in belo, nos lepe oblike in brki rdeči. Preiskovalni sodnik ga je pogledal in mu velel, naj stopi bližje. Potem je iskal Bonfoy nekaj časa po aktih. "Kako vam je ime?" je.vprašal naenkrat potepuha. "Žan Moehepin, izvolite, gospod sodnik.'' "Hvala", je rekel Bonfoy in pogledal v knjigo. "Torej, Žan Moehepin, vi ste, kakor vidim tu, bili v svoji domovini že nekterikrat kaznovani ?'' "Lepo prosim, da", je dejal vagabund in se nasmehnil. "Na to vam pa res ni treba biti ponosnemu", je nadaljeval preiskovalni sodnik Bonfoy. "V vasi Saint-Pierre v Feuille mislijo s strahom na vas, berem tukaj... Bili ste baje za časa košnje tako nadležni, da so ljudje morali vreči proč kose in iti po orožnike." Vagabund se je zopet nasmehnil in nato je rekel vljudno: "Nekterim kmetom, ki so mi podarili kruha, sem hotel napraviti veselje in sem hvalil zato njihova polja. Vzdignil sem svojo palico in kažoč z njo na polja, sem rekel: za Boga, je to lepo žito!___ Nobena beseda, noben moj gibljej ni bil pri tem, da bi vzbujal strah. In polje je bilo v resnici krasno, gospod sodnik! Jaz tako ljubim valovenje rumenozelene-ga klasja; lansko leto sem videl nekaj dam, kterih krila so imela isto barvo kot žito, in..." Piaarjevo pero ni moglo dohajati. Preiskovalni- sodnik je to videl in rekel zato pisarja: "Ne delajte si truda; pišete zastonj. '' Potem se je obrnil zopet k Moche-pinu: Kar se tiče žensk, ste baS sinoči del povsod med rumenkastimi listi stisnjene, posušene lističe rož, rdeče in modro cvetje, trave in enako. "Saj to je cel herbarij!" je vzkliknil. "A, tukaj je tudi nekaj pisanega,.. Kaj je to?" Preiskovalni sodnik je umolknil in je vital. Njegov obraz je žarel veselja in ustnice so se nabrale v smehljaj- "To ste vi pisali?" se je obrnil nato k potepuhu. "Da, gospod sodnik", je odvrnil ta sramežljiv. "Pomisliti morate, da je človek vedno na poti, vedno in vedno sam, tudi ponoči, zunaj pod milim nebom— potem mu prihajajo različne misli, se mu vsiljujejo in ne more drugače, mora jih zapisati." "Vsedite se za trenotek", dejal je Bonfov. Potem je čital dalje, list za listom. Bili so verzi — vagabundske pesmi. Pesmi hrepenenja, polne iskrene nežnosti in radostnega zaupanja. Jezik je bil preprost, neprisiljen, iz srca prihajajoč in v srce segajoč. V teh verzih se je zrcalila vsa narava, lepota gozdov in tiha samota gor. Preiskovalni sodnik je globoko vzdihnil in veselo pogledal vagabunda. "Ali bi mi nc hoteli podariti eno teh pesmic?" "Ali vam ugajajo, gospod sodnik?" "Da..." Bonfoy se je ozrl po sobi. Orožnik je stal pri oknu in iz dolgega časa gledal ven. Pisar je spal. To priliko je porabil sodnik, vzel iz svoje listnice dva bankovca po deset frankov in ju stisnil pesniku v roko. Vagabund je zardel. "To je za vašo lepo pesmico", je dejal sodnik in dostavil: "Odpuščeni ste, prosti___" Nato je vstal, odprl pesniku vaga-bundu vrata in rekel: "Pojdite in ljubite naravo!... " V STARO DOMOVINO PODALI: SO SE podp. društvo Štefan Jagodic z družino iz Cla-ridge, Pa,, v Pelčane; Mihael Pavlin in Ivan Martinšič iz CIaridge, Pa., v Vrhniko; Ignacij in Agnesa Germ, Andrej Cente, Fran Črnigoj, Ivan Krušic, Ivan Hegler in Zofija Posch iz Cleveland, Ohio, v Trst; Rozalija Kralič in Marija Pavlič iz New Yorka v Domžale; Fi"an in Anton Lakota iz St. Mary's, Pa., v Podgrad; Josip Jakob iz Milwaukee, Wis., v Celje; Jurij Ješelnik iz Ricketts, Pa., v Kočevje; Jakob Cimprič iz Ricketts Pa., v Novi kot; Maje Poje iz Ricketts, Pa., v Podplanino; Ivan Ro-lih, Anton Ličan, Martin Vičič, Fran Šuštar, Janez Šuštar, Fran Jaksetič, Ivan Rolih, Alojzij Celin, Fran Uljan, Mihael Rutar, Ivan Samsa, Josip L'ljan, Josip Jaksetič, Ivan Jaksetič, Josip Vrtev in Ivan Poropat iz St. Mary's, Pa., v Trnovo; Štefan Boro-šič in Ignae Selinšek iz McKinley, Minn,, v Zagreb; Fran Pevec iz Rock Springs, Wyo., v Škof jo loko; Marko in Ana Kamnikar iz Frontenac, Kan., v Litijo; Jakob Kraje in Ivan Kraje iz Laquin, Pa., v Kočevje; Josip Hut-ter in Fran Samida iz Piper, Ala., v Kočevje; Rudolf Simčič, Ivan Slavič, Vinko Babic, Ivan Benaš, Peter Gru-bišar in Fran Ivanie iz Lowellville, Ohio, v Reko; Alojzij Kruc iz La Salle. 111., v Studenc; Jakob Stuga iz Waukegan, 111., na Vrhniko; Josip Urbančie iz Thomas, W. Va., v -Veliko Bukovico; Ivan Stare. Fran Lav-rič, Ivan Počervina, Ivan Kostelic, Ivan Rus, Anton Uršič in Anton Lu-kanič iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano ; Fran Knafelc iz Pittsburg, Pa., v Ljubljano; Josip Kovačič iz Cone-maugh, Pa., v Mokronog; Anton Pin-tar iz Brooklyna, N. Y., v Gradec; Martin Jakob z družino iz Milwaukee, Wis., v Celje; Zmagosluv Klemen iz Memphis, Tenn., v Bistrico; Simon Visita in Ivan Bačila iz Cleveland, Ohio, v Hermanstadt; Fran Koželj iz Salida, Colo., v Komendo; Anton Dolinar iz Salida, Colo., v Dobravo; Fran Kostelic iz Salida, Colo., v Škofelco; Josip Artač iz SaEda, . _ , .. _ -Colo., v Gorice; Marija Zernik z otro- ob devetih neko damo nevljudno ob-»ci ^ SmlždA> ^ y Komendo; ^ cr S) svete Barbare la Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež; Forest City, Pa. InkorpoHrancdneai. |anuarjal90J v državi PennsylvanlJI. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 874, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okia. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Fm. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forat Ci jy. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, D. nadzornik, 909 Braddock Ave*«*, dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, P«. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622. Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Sea H% Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". dvcmA JOC. ICS ^veenteic/t ^Ve«* 6/C4 M. srfve., (6'/e ve/cin VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode za žganje bo galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN ffr K A ft Kit, Euclid, OM*. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo naSega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Fa. Preje je bival na 519% Power St. Dotičnik je pooblažčeta pobirati naročnino sa list in knjige ter je s nami že več let ▼ kupčijskej svesL Spoštovanjem Frank t ~—J'*"-"-- «ne mm «r Jugos ilovanska Katol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedel v ELY, •MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZAEUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽ1ŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-doe 1:, Pa. ALOJZIJ V IRAN T, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEH. 711 North Chicago Street, Joliet, X1L Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge 'istine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejsni morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Tajnikom društev J. S. K. Jednote. j Kakor je bilo že sporočeno iz glavnega urada J. S. K. Jednote j in priobeeno v njenem glasilu "Glas Naroda" slavi slavna J. S. K. I Jednota letos desetletnico svojesa obstanka in blagodejnega poslova- i nja med ameriškimi Slovenci. V proslavo desetletnice slavne Jednote j bo izšla slavnostna izdaja jednotinega glasila "Glas Naroda," tiskana f na posebnem, finem papirju. V tej posebni, slavnostni izdaji bodo J priobčene slike vseh glavnih uradnikov v kraeni. odičeni skupini. Na- l dalje obširen oris, kako je Jednota nastala, njeni prvi ustanovitelji, f njeno delovanje med slovenskimi, ameriškimi rojaki tekom deset let i svojeea obstanka. Poseben oddelek je odmenjen za društvene slavnost- l ne dopise v proslavo jednotine desetletnice. Na tem mestu opozar- I jamo vse tajnike društva, podrejenih J. S. K. Jednoti, da pošljejo t za to številko zgodovinske podatke svojih društev, namreč: kdaj je f bilo njih društvo ustanovljeno, kdo so bili ustaoovniki, koliko dobrot i je že storilo svojim članom, kdaj se je priklopilo J. S, K. Jednoti, t kako je denarno stanje društva, koliko Članov šteje in l^ij je geslo j društva. Kakor omenjeno bo za te društvene dopise namenjen pose- \ ben oddelek v slavnostni izdaji. Precej tajnikov se je že odpozvalo * prošnji ter poslalo lepe dopise za slavnostno številko. Toda to ni do- i volj. Vsi društveni tajniki naj kaj sporoče o delovanju njih društva, j Tajnik je povsod duša društva in on mora skrbeti, da' društvo, ktere- f mu je on tajnik ne zaostaja za drugimi! Slavne društvene odbore i prosimo, da pri prvi mesečni seji naroče tajnikom glede slavnostnih I dopisov. Torej vaša dolžnost je gg. tajniki, da vaše društvo nebo { edino pozabljeno v slavnostni izdaji jednotinega glasila! 1 Vse dopise, ki se tičejo društvene zgodovine, in ki bodo priob- S eeni v slavnostni izdaji, je doposlati najkasneje do 15. junija na i uredništvo "Glas Naroda," 109 Greenwich St., New York. Na poz- i neje kot 15. junija poslane dopise se ne bode, ali pa le izjemoma f oziralo. | J Slavnostna številka izide okoli 10. julija. Ker je že sedaj vdikan- t ako spraševanje po njej, prosimo, da vsi društveni tajniki pravočasno f naroče določeno število slavnostne izdaje. Vsa naročila je najkasneje i doposlati do koncem junija meseca. Vsak član J. S. K. Jednote bi * moral naročiti vsaj eno številko slavnostne izdaje! I Torej društveni tajniki ne zabite, da pride tudi vaše društvo v 1 glasilo in naročite svoječa-sno potrebno število iztisov slavnostne I izdaje. i Uredništvo GLAS NARODA. * Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 12. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 11 Slovencev. Umrli so v Ljubljani'- Marija Potok ar, nadstražnikova hči, 18 let; Angela Pečnikar, delavčeva hči; Kristina Goetz, zasebnica, 79 let; Marija Dolinar, učiteljeva vdova, 30 let; v bolnici: Ljudmila Kovjar, nadučite-ljeva hči, 12 let; Anton Gregorin, go-stač, 57 let; Alojzija Schiffrer, poštnega poduradnika žena, 52 let; Ant. Kavčič, dninar, 63 let. Nesreča. Ponesrečil se je postre-šcek v Trnovem-Bietrici. Na dvokol-nici je peljal 350 kg težek sod olja, ki se mu je med potjo zvalil z voza in ga težko poškodoval na obeh nogah. Odpeljali so ga takoj v reško bolnišnico. Stranke na Kranjskem so se sporazumele glede novega volilnega reda. Splošna kurija dobi 11 poslancev, od teh Ljubljana 1, ostali «e razdele na deželo. flemci dobe 11 mandatov, na k me take in mestne občine odpade 27 mandatov. Deželni zbor bo imel 49 iz- voljenih poslancev in enega virilista (škofa). PRIMORSKE NOVICE. Samomor. V Gorici se je ustrelil 201etni osmošolec Herman Vouk iz Trsta. Mladenič je stal tik pred maturo. Ker so mu nekteri profesorji obetali, da ga bodo "-kih (ukrajinskih) učiteljskih društev ter se organizirati v posebno samostojno zvezo. Navzoči poslanci so bili naprošeni storiti potrebne korake, da bi se fonetični pravopis odstranil iz šolskih učnih knjig. Obenem se je sklenilo, da se pošlje državnemu zboru prošnja v zadevi priznanja pravic ruskemu književnemu jeziku v rusin&kih šolah v Galiciji. Anekdote o Napoleonu. General Dorsenne je bil pogumen vojak, imel pa je slabost, da se je rad lišpal; zato ga je Napoleon imenoval svojega "lepega gospodiča". Nekega dne si je Napoleon po utrudljivem pohodu naročil pri mladi vojaški branjevki, ki ga ni poznala, kozarec vina. Ko je vino izpil, pokaže na Dorsenna, rekoč: "Evo, cesar plača." — Mlada žena se začudeno okrene, pogleda na lepotičnega generala ter reče: "Ta, pa cesar? To pravite komu drugemu! Cesar se gotovo ne lišpa tako!" Nato se obrne k Napoleonu, češ: "Vi bi že znali prej biti cesar." — Pravijo, da se Napoleon morda nikdar ni tako prisrčno smejal kakor takrat. — Na plesu, ki ga je priredilo pariško mesto o priliki poroke Napoleonove z Marijo Lujizo, zapazil je cesar ele-"antno, bogato oblečeno gospo, ki je nosila samo v dijamantih celo. premoženje na sebi. Vprašal je, kaj jo njen soprog, da ji zamore kupiti toliko dragocenosti, in zvedel, je, da je mož tobačni tovarnar. Takoj ee je rodila v Napoleonovi glavi misel, da bi bilo dobro, take obile dohodke preskrbeti državi, in čez nekaj dni je izdal ukaz, s kteri m je bil proglašen — tobačni monopol. — Tudi na otoku sv. Helene je bil Napoleon Se semterfje Uljfr Neki zidar, ki je zidal na hiši za cesarja v Long-woodu, je padel z nevi-sokega odra ter ^e nekoliko ranil. Napoleon ga je tolažil, češ: "Ne bo nič hudega. Poglej mene, ki sem padel s čisto drugačne visočine, pa še živim in stojim zdrav na lastnih nogah!" Natakar prekosil gledališke pevce. V pariški operi Comique se je izvršila pred nedavnim časom nepoveda-.a tekma tenoristov, ki jo je napravila "Comedia" in "Musica", da dobi potrebne tenoriste za opero. Nič ma.ij kot 478 vitezov visokega C se je oglasilo k tekmi. Odbor, h kteremu so med drugimi spadale tuli operne pevke Breval in Heglon, ravnatelj Messager in pevee Carre, je k tekmi pripustil 25 pevcev, ki so bili vsi naravni pevci ter še niso irueli prilike umetniško delovati, vse druge je izključil od tekme. V tekmi je zmagal 221etni natakar Falandrv, ki ima krasen glas. Vsi navzoči so ga navduše-o pozdravljali. Dobil je darilo 1000 frankov. "Musica" ga bo dala na -voje stroške izobraziti pri prvem pariškem učitelju petja. Tekma tenoristov bo vsako peto leto. Prihodnje leto je tekma baritonistov, za ktero se je že zdaj mnogo pevcev oglasilo. Nekoliko številk o preganjanju Slovakov na Ogrskem. L. 1907 je bilo v 34 političnih procesih obsojenih _M2 Slovakov na 12 let, 7 mesecev, 20 dni zapora in 11.809 kron globe. Letos so že madjarska sodišča v 12 političnih procesih namerila 51 Slovakom 39 let, 8 me-ecev zapora in 5050 kron irlol >e. Koliko l>o še teh kazni do konca leta. ko so v prvih treh mesecih sodišča Slovakom namerila 39 let zaigra ! Od 1. 1898 do 190S je bilo v 86 političnih procesih 452 Slovakov obsojenih na 78 let, 17 dni zapora in 33.523 kron denarne globe. Madjarsko preganjanje. Pred nedavnim so bili trije Slovaki obsojeni v ječo, vsak na tri mesece, ker so lani na praznik Rešnjega telesa prilepili na svoje hiše podobo obsojenega posla nea, slovaškega duhovnika Jurige. Kraljevsko prizivno sodišče je to obsodbo potrdilo. — Odgovorni urednik "Tribune" bode imel politični proces, ker je objavil pismo župnika Hlinke iz szegedinske ječe, pisano njegovim župljanom. Ženski klubi na Angleškem. V Londonu je nad 30 ženskih klubov, a v vseh vlada veliko življenje. Pa tudi v drugih velikih angleških mestih, kakor so Liverpool, Manchester, Glasgow, Edinburgh, je mnogo ženskih klubov. Vsaka naobražena Angležinja, ki noče, da jo smatrajo za zaostalo, mora biti članica več klubov. Najfinejši je "Aleksandrin klub". V ta in v klub "Grin-Park" sprejemajo se le take dame. ki imajo pristop na dvor, ker je med članicami teh klu-bov tudi nekaj "kraljevih visokosti". Največ članic ima "Empress klub" ter je sploh najbogatejši klub na Angleškem. Ženske, ki so odvetnice in zdravnice, pristopijo k "vse-učiliščnemu klubu"; žene, hčere in sestre častnikov so v "ženskem vojaškem in mornarskem klubu"; pisateljice imajo svoje zavetišče v "licej-skem klubu", ki šteje 2000 Članic. Vsi klubovi domovi imajo več salonov. knjižnico, restavracijo itd. Čas je denar. Moderna industrija neprestano gleda na to, da skrajša čas za svoje proizvode, kar je velikega ekonomskega pomena. Pri oranju je ročno delo proti delu s strojem kakor 1:37, v tovarnah za igle 1:39, v predilnicah 1:164. DoČim je bilo poprej treba treh tednov, da se 10,000 kilogramov sirovega železa spremeni v kovaško železo, doseže se to sedaj z novo metodo v treh dneh, a po najnovejši metodi celo v 20 minutah. Na stari način je bilo treba pol ali enega leta, da se je sirova koža preustrojila v usnje; to se sedaj doseže v štirih tednih, v električnih tovarnah pa celo v štirih dneh. Ljubavna drama dijaka in učiteljice. V Kostrom na Ruskem je prišla za učiteljico na dekliško šolo lepa 201etna Matilda Žile ter se nastanila pri svoji starejši koleginji gospe RumjanČevi, ki je imela dva sina. Starejši je bil dijak 5. razreda gimnazije, star 16 let. Ta deček se je zaljubil v mlado učiteljico ter ji tudi razkril svojo ljubezen. Učiteljica je ostala pri tem ravnodušna, vendar se mu ni izogibala, temuč je celo zahajala v njegovo sobo. In tam se je tudi odigrala drama. Nekega dne so našli oba ustreljena v tesnem objemu na postelji. Umrl je v Monakovem znani raziskovalec Arabije, avstrijski rojak Ed. j^laser. Koliko se zavžije ▼ Londonu v en dan? Angleška metropola zavžije en dan več kot vsa druga mesta Anglije. 5 milijonov jajc, 2.500.000 funtov mesa, 9.000.000 1. mleka, 6.000.000 funtov kruha, 3.200.000 funtov surovega masla, 200.000 funtov sladkorja, 3.000.000 f. rib, 4.500.000 litrov vode, in 100.000 funtov čaja, to je "najpotrebnejše" kar London vsak dan prebavi. — In kljnb temu nimajo tisoči v Londona niti skorjico trdega kruha, da si utaložijo glad. Knjigarna Fr, Sakser Co. 109 Greenwich St., NEW YORK, ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: Mir božji, brošir......$1.00 Zla to rog, planin, pravljica, eieg. vezana z zlato obrezo.........$1.25 Zunaj iz Bosne.....—.60 Vohun (Špion)........—.80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 Mnčeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 * Ob Zori broš.........—.70 Rodbina Polane&kib cela izdaja broš......$2.50 Ruska Japonska 'vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kanieljami.. .$1.00 Buče k v strahu šalo-igra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven. Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. FRANK SAKSER CO. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo i. pleSaste in golobradce, od katerega v • tednih lepi lasje, brki in brada popoi noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Var v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c , da je to resnica se jamči $600. Pri na • ročbf blagovolite denarje po Post Mone) Order polil jati. Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CUeVBUANO, OHIO. Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonie. V zalogi je samo 20 iztisov. Cena 40c. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Sakser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. IVAN KRAKER, Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da razproda svoje VINO radi prezidave svoje kleti. Vino je priznano najboljše kako-vrik maju in jnnijn se bodeta raMMen brodo^n pri. h Av»dn|»nanpotBiikt TRSTA...... LJUBLJANE. REKE........ ZAGREBA... CARLOVCA. ............................... m- ....................................12&6C ..............*.....................$28.— ....................................$29.» .....-............................$29.» H. 1AHBMI) de TRSTA ali REKI..........................$52,50 do 166,- Parobrod "ALICE" odplnje dne 3. junija 1908. Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje dne 17. junija 1908. Phelpt Bros. & Co^ Gen« Agents, 2 WMUift«* stmt, new vow :. . . V padišahovej senci Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJ1QA, — PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) Medtem so se povabljeni starejšine zbrali v šejkovem šotoru. Prižgemo pipe, kava prične krožiti okoli zborovalcev, in Lindsay prične: 14Začeti, Sir! Radoveden sem." Arabci so tiho in potrpežljivo čakali, dokler ni bil utežen moj glad; nato pa začnem: "Stavili ste mi težko nalogo, ktero sem pa proti pričakovanju kaj lahko rešil. In pri tem prinašam natančno poročilo, kakoršnega niste pričakovali." "Govori!" prosi šejk. "Sovražniki so že gotovi s svojimi pripravami. Označeni so kraji, kjer se trije rodovi združijo za vojno proti nam; ravno tako so že določili čas." — "Toda tega nisi mogel poizvedeti!" "Vendar! Džovari se združijo z Abu-Hamedi prihodnji dan po njih zborovanju in sicer pri razvalinah Kan Kernin. Tretji dan zatem pa se ta dva rodova snideta pri el Kelahu in ob obronkih gorovja Kanuea z Obeidi." "Ali si gotov T" "Da." "Kdo ti je povedal?" '4 Šejk Abu-Mohamedov." "Ali si govoril z njim?" "Do, celo v njegovem šotoru sem bil." "Abu-Mohamedi nikakor niso prijatelji Obeidov, Džovarjev in Abu-Hamedov.'7 "Povedal mi je. Spoznal je tvojega vraaea in rekel, da je tvoj prijatelj. Prišel ti thnle na pomoč z rodom Alabeidov." "Ali govoriš resnieo?" "Kakor sem rekel." Tu skočijo vsi navzoči nasproti meni in mi veselja stiskajo roke. Skoro so me zadavili samega veselja. Nato sem jim moral vse natančno pripovedovati. Vrjeli so mi vse, samo, ko sem pripovedoval, da sem leva sam po noči ustrelil, mi niso vrjeli. Arabec napade leva samo po dnevu in sicer v četah po sto mož ali več. Konečno jim pokažem kožo. "Ali ima koža luknjo?" Pogledajo jo zelo pozorno. "Ne," odvrnejo vsi skupaj. "Če Arabci ubijejo leva, ima njegova koža mnogo lukenj. Jaz sem mu zapodil dve kroglji v glavo. Poglejte! Prva kroglja je bila previsoko merjena, ker je bila tema, in lev precej daleč od mene. Oplazila je kožo na glavi in ranila uho. Drugo krogljo sem imu dal, ko je bil tri korake od mene; prodrla mu je levo oko. 4'Alah akbar. res je! Pustil si, da je ta grozna žival prišla tako blizu t£be, da m% psu nastavil puško na oko. Kaj če bi te požrla?" p* "Torej bi bil<3 zapisano v knjigi življenja. Prinesel sem kožo za tebe, šejk. Vzemi jo od mette za darilo fcmeje se ponosno. "Sinovi Hadedinov so že od mladinskih let vajeni bojev. Premagali bodemo sovražnike. Koliko bojevnikov ima rod Abu-Mohamedov?" "Devetsto." "In Alabeidi?" "Osemsto." "Torej nas je >kupaj dva ti?oč osemsto mož; k temu računajmo še presenečenje, ker nas sovražnik ne pričakuje. Mi moramo zmagati!" "Ali pa bomo premagani!" "Mašalah, umoril si leva in bojiš se Arabca!" "Motiš se. Poirumen si in hraber; toda pogum šteje dvojno, če je združen s previdnostjo. Mogoče je, da pridejo Alabeidi in Abu-Mohamedi prepozno!'' * 'Mogoče, res!" "Potem nas je enajststo proti trem tisočim sovražnikov. Sovražnik premaga najprvo nas, potem pa še naše zaveznike. Prav lahko zve, da smo Be zvezali in napotili proti njemu! In kaj ti koristi, če se bojuješ in od-biješ sovražnika? Da sem jaz šejk. bi sovražnika tako pobil, da bi bil nesposoben za boj več let in še davek bi mi moral plačati." t "Kaj misliš ukreniti?" "Bojeval se ne bi tako kot Arabci, temveč tako kot Franki." "In kako te ti bojujejo?" Dvignem se, da govorim o evropski vojni umetnosti, jaz, ki sam nisem ničesar razumel. Vendar hrabri rod Hadedinov me je zanimal. Seveda, ker sem se nameraval boja udeležiti, nisem hotel klati sovražnika, temveč po svojih močeh preprečiti, da se prolivanje krvi kolikor mogoče zabrani pri teh napol divjih !judeh. Opišem jim torej njih način vojevanja in nj©. gove slabe strani. Potem pa jim začnem razkladati svoe mnenje. Poslušajo me pozorno in ko končam, opazim po molčanju, kakšen upljiv sem naredil s svojim gfivorom. Šejk prične prvi: "Tvoj govor je dober in resničen; lahko nam prinese zmago in ohrani življenje mnogim naših vojnikov, če bi imeli čas, da se privadimo tvoje umetnosti." "Časa je dovolj." "Ali nisi rekel, da je treba mnogo let, da se izvežba vojsko?" "Rekel sem. Toda mi ne potrebujemo vojske, temveč hočemo zapoditi v beg samo Obeide, za kar se moramo pripravljati dve dneva. Če odpošlješ £e danes svoje sle, so vojniki jutri zjutraj zbrani; naučil jih bom. skupnega napada na konjih, ki vrže sovražnika ob tla, in boja peš s puškami." Poberem na tleh paličieo in pokažem na zemljo. ''Glejte sem! Tu teče Tigris; tu je vrtinec v reki; na tej strani leže Hamrin gore in na tej Kanuea gorovje. Tu se snide sovražnik. Prva dva rodova prideta na desni strani brega reke Tigris navzgor, in za njimi na skrivnem naši zavezniki; Obeidi pridejo od levega brega. De pridejo do nas, morajo prekoračiti označene gore; vsa pota pa peljejo v veliko dolino Deradš, ki se imenuje dolina stopnjic. Ima samo en dohod in en izhod." Tu jih moramo pričakovati. Višine zase demo s strelci, M s treljJijocna-/sovražnika, ki jim ne more do živega. Izhod zapremo z okopom, za kterega postavimo strelce, in tu v dveh stranskih soteskah postavimo konjico, ki plane na sovražnika v trenutku, ko je dospel v dolino. Pri vhodu v dolino ga naži zavezniki napadejo za hrbtom, in če zavezniki ne pridejo ob pravem času v dolino, pa naleti sovražnik na nje gotovo, ko bode bežal pred nami." "Mašalah, tvoj govor je kot prerokov, ki ai je osvojil svet. Ubogal bom tvoj nasvet, če se drugi strinjajo s teboj. Kdor je nasproti temu načrta, naj govori!" Vse tiho; zategadelj šejk nadaljuje: "Torej odpočijem takoj poslanca do Hadedinov." "Bodi previden, šejk, in ne povej svojim vojnikom, kaj nameravamo; sicer je mogoče, da sovražnik predčasno zve o naših nakanah." Pokima v znamenje potrdila in odide iz šotora. Sir David Lindsay se je očevidno dolgočasil pri tako dolgi razpravi, sosebno, ker ni razumel niti besedice, ker smo govorili arabsko; po šejkovem odhodu se imu ponudi prilika, da vpraša: ■ "Sir, jaz sem tudi navzoč!" "Vidim!" "In hočem tudi kaj slišati!" "Moje dogodke?" "Yes." "Umevno vam je, da nisem mogel pripovedovati v angleškem jeziku. Vendar vam vse potrebno povem." V kratkem mu razložim vse. kar sem na poizvedovanju doživel, in kar smo sklenili pri zborovanju. Bil je kot elektriziran. "Ah! Ne divji napad, temveč vojaško postopanje! Evolution! Choc! Taktika! Strategija! Sovražnika obkoliti! Barikada! Krasno! Imenitno! Jaz zraven! Vi ste general, jaz adjutant!" "No, pač častni mesti za naju! General, ki o vojnih načrtih toliko zna kot zajec na boben, in adjutant, ki ne more govoriti! Sicer jfe pa bolje za vas, če se ne mešate v stvar!" "Zakaj?" "Radi angleškega konzula v Mosulu." "Ah! Kako?" "Ker se sumi, da ima pri napadu na. Arabce glavno ulogo." "Me ne briga uloga! Konzul meni nič mar! Naj se gre solit!" Šejk se vrne v šotor. Odposlal je poslance in pričel razpravljati nove načrte. — "Ali je šejk Abu-Mohamedov povedal, kak plen pričakuje?" "Ne." "Kaj zahtevajo Alabeidi?" "Meni ni znano." "Bolje bi storil, da si vprašal." "Vprašal nisem, ker kot šejk Hadedinov sploh ne bi povpraševal po plenu." "Mašalah! Zakaj ne? Kdo mi povrne škodo?" "Premagani sovražnik." "Torej moram vendar napasti njih bivališča ter odpeljati njih žene, otroke in živino?" "Ni potreba. Ali se hočeš s ženskami boriti? Ujetnikov, ktere polovi-mo, če se naon posreči, ne izpustiš prej. dokler nisi dobil, kar zahtevaš. Če bo naša zmaga popolna, zahtevaš letni davek in obdržiš šejka in njegove sorodnike za poroke pri sebi." Po kratkemu posvetovanju je bil tudi ta predlog odobren. "In še nekaj," pripomnim. "Potrebno je, da nam je znano vse sovražnikovo gibanje. Raditega moramo postaviti čete od tukaj do el Derad-ša, da nam bodo prinašale novice o sovražniku." "Kaj meniš s tem?" "V el Deradš se skrijeta dva naša vojnika, o kterih veš, da sta zvesta. Skrivati se morata in vse opazovati. Od el Deradša do našega šo-tora postaviš v gotovih oddaljah še več vojnikov; zadostujejo štirje. Paziti morajo, da jih ne opazi tujec in sporočati nam imorajo, kar opazita prva dva. Eden nosi novice drugemu, nakar se vrne na svoje mesto." "Ta načrt je dober; ravnal se bom po njem." "Ravno tako črto skleneš med našim taborom in Abu-Mohamedi. Z njihovim šejkom sem o tem že govoril. Polovico ljudij za črto bo sam pres-krbel. AJi ti je znaria razvalina el Farr?" !irr**c' • - "Seveda." t«. ■ ! \ • "Tam bo stala njegova zadnja straža." £ = » ~ J T > ' "Koliko mož rabim za to črto?" "Samo šest. Abu-Mohamedov bo ravno toliko. Koliko vojnikov imaš v taboru?" "Približno štiristo." "Prosim te, da jih skličeš. Še danes jih moram pregledati in pričeti z vajami." V taboru se je pričelo živahno življenje. V pol uri so bili vsi vojaiki zbrani. Šejk jih nagovori z dolgim, krasnim govorom ter jih konečno opominja, da prisežejo pri Mohamedovi bradi, da ne bodo ničesar omenili nikomur, kar se godi v taboru; nato jim zapove, da se postavijo v bojno vrsto. (Dalje p rib.) Cenik knjig, katere se dobe v zalogi IOQ GREENWICH STREET, NEWYORK^ IN. V. MOLITVENIKI. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25c. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20c. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZI-K A, 90e. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDKISS DER SLOVENI-SOHEN SPRACHE, vezan $125. HITRI RAČUN AR, vezan 40e. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40e, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 36e. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40«. Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel.. nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, broširovano 80c. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE- NITOVANJSKIH PISEM 25c. VOŠoILNI LISTI 20c. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL- NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. *mm§• ZABAVNE ZN RAZNE DRUGE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- CO 10«. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., nevez. 70c. BARON TRENK 20e. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, lOe. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKA,TJ, 15«. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOVA OSVETA, 20c. CVETINA BOROGRAJ6KA, 20c. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO, 20c. DAMA S KAMEUAMI, $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20c. DETELJICA, Življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20* . ./ ♦ * DOMA IN NA TUJEM, 20e. DVE ČU DOPOLNI PRAVLJICI, 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ERAZEM PREDJAMSKI, 15c. ERI, 20c. EVSTAHUA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče želez-nie, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HEDVIKA, banditova nevesta, 15c. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20c. IZANAMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40e. JAROMIL, 20c. JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $100. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20c. KAKO POSTANEMO STARI, 40c. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 40c. KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJTVT KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN I.; cesar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA. HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIKLOVA ZALA, 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO« POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegantne vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20e. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA. 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. OPOMBA. Naročilom j« priloži poštni nakaznici ali poitnih že všteta. PRINC EVGEN, 29c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRI* VRBOVČEVEM GROGI, 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75e. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. SENILIA, 15c. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20c. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SV. GENOVEFA, 20c. SV. NOTBURGA, 20c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V ZARJI MLADOSTI, 20c. WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25e. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID A VST RJO - OGRSKE veliki 25c., mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25c. 4 * " " RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, newyorške in razaih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. ducat 30c. Ave Maria, 10c. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta 40c. ti denarno vrednost bodisi ▼ gotovini h. Poštnina je pri vseh teh cena) Compaple Generale Transatianiiaue (Francoska parobrodna družba.) MkEKIIA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA Poštni parnilp so:? S^Sf*" dva ******..................^4»200 ton, 30,000 konjskih moCr La Savoie" „ „ „ ..................12j000 „ 25,000 „ J-iLorrame" „ „ „ ..................12tooo , 25,000 „ " LaTouraine" f „ „ ..................10f000 , 12,000 " lABretagne" ................................ qoo " 9,000 " B -La Gasgogne"................................8;000 \\ 9)000 6lam Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. comer Pearl Street, Chesebrough Building. Paniki edplajejo od sedaj naprej vedno eb četrtkih ob 10. nrt iopolodne Iz pristanišča fit. 42 North Elver, ob Morton St., N. T, 8. maja INK. *LA LORRAINE 2. julija 1066. 4. ju. 1666 *LA TOURAINE 9. julija 1908. 11. jun. 1666 La Bretagne 16. juL 1908. 18. ion. 1606. *LA PROVENCE 23. julija 1908. 26. jun. 1666-*LA TOURAINE 30. julija 1908. •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE POSEBNA PLOVXTBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. junija t. L opoludne is piers it. 84 North River, blizo 44. ceste. ®AM0 ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena drugega razreda do Havre: 656.00 in rftfa. Pfcrafka s zvezdo zaznamovani imajo p* Ara v^tb. Af« Kozminski, generalni agent za zapad. 9t Oeaoorn St., Chicago, tU Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva-tom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam velno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre emodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset ee priporočam udani Božo Gojaovič, Jobnstorn, Pa. Zastonj! Zastonj! L Nikjer v Ameriki ne morete dobiti * i tako dober in fini J IMPORTIRANI TOBAK J la cigarete io pipo ali cigare, % kakor pri nas. Pošljite nam na eni J dopisnici vaš naslov in dobite takoj J zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za viorec in tudi naš cenik J da se prepričate o finoti istega. V 1 ljudje morajo naš tobak poskusi % da se prepričajo, da je najboljši ^ najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, New York. na prodaj NARAVNA GALIFORNIJSKA VINA Dobro črno in helo vino od 35 da 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoa vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL