Oel€ scsicc. Človeško življenje }e mnogokrat na doživljajih tako bogato, da presega fantazijo filc_.a. »Belih senc« ni videli samo na plat* nu v kinu, večkrat ss udejstvujejo tudi v ecsaičnem življenju. Majhcn otok Sv. Barbara v Južnern morjti jc bil pred kratkem pozoriščs igre »belih senc«. Šest pcmorščakov od moštva necega angleškega parnika, ki Ee je mtavil pri otoku, se je uprlo vodstvu ladje. Upornike so premagali in jih pcljali proti angleškcmu Jconzulatu. Med potjo se je pa posrečilo' tcm puntarjem, da so utekli in se skrili na otoku. Vsa poizvedovanja za begunci so bila bre__spešna.. Ker je bil angleški konj&ul dopotoval z otoka, je dal kapitan parnika povelje za nadaljevanje vožnje. Ko je iz^inila ladja v daijavi, so se prikazali iz fkrivališč rnornarji. Ker so bili oborpženi, !_¦ kmalu ustrahovali miroljubne otoča6c. Enega iz svojs sredine so oklicali za nevega angleškega konzula, ki je začel «v_jo konzularno službo s tem, da je razpisal davke in jih titdi iztirjal. Vsi domažini so morali plačevati predpisane jim davke v gotovini a!i v naravi. Ker so se pa Bporniki le bali, da bi se lahko njiliov parBik nspričakovano vrnil in jih pozval na odgovor, so skleniil, da si bodo zgradili lastno ladjo. S silo orožja so prisilili doi__ginc, da so se lotili gradnje ladje z naj.večjo nagiico. Ko se je sladniič pravi konznl vendar-le ym.il na otok, so jo bili drzncži ža davno edkurili. Konzu! je obvestil takoj po radiju vss ladje v Jnžnem morju, kaj se je zgodilo v rijegovi odsotnosti na oloku Sv. Barbare in naj primejo lopove. Banditom so {e bila sreča mi!a. Zatekli so se na krov kanadskega parnika, ki ni bil opremljen z radio posiajo. Ladja se je ustavila v južnoameriški luki. »Bele scnce« so zgtnile na tuho in jih niso izsledile oblasti do danes. Eoledar Emetske zveze za Ieto 1331 je Izšel že v drugi izdaji. Krajevno Kmetske zveze, ki so prve koledarje razprodale, naj hitro naročijo nove, ker bi jim morebiti pozneje ne mogli več postreči. Naročila namreč piihaja3'o vsak dan v prav velikem številu. — Kmotska zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Davčna. c!_|_avc. Dravska finnnCna ciirckcija v Ljubljani jo po razpisu ministrstva {inanc r^-^lr-s-^a slnde??e: Davcne tipravo, ki niso ?5 i7Tot.r>vi'f' rejon^ke Mniio n-i'i~<t, trpov !i va.*i ?, nad ECOO preblvalci, np.dslis vasi, kjer J3 scdež sreskesa ua^slstva. ter lsto- viš. in JkopaliSC, morajo to-storiti najkasneje do 15. t. m. Čim bo ta linija ugotovljona, a najdalje do konca tek. meseca, sc mora za one kmetijsko zgradbe, ki izpadejo iz te linije, odpisati zgradarjna. — Istočasno se mora po tabeli izvršiti in pojy*aviti odmera zgradarine za zgradbe kmetovalcev in majhnih obrtnikov v rejonski liniji po vaseh z več nego 5000 prebivalci, odnosno po vaseh s sedežem sreza. Isto velja tudi za zgradbe malih obrtnikov po vaseh z inanj nego 5000 prebivald in po krajih izven rejonske linije mest trgov, kopališč in letovišč. FinanCne direkcije lahko naknadno po pretcku pritožbenega roka obravnavajo pritožbe proti zgradarinl, a najkasnej^e do konca tekočega meseca, kolikor je pritožba popolnoma osnovana. — V kra3'ih, kjer je letos letina popolnoma odpoveclala, smejo finančne direkcije od goditi na stvarno predložene prošnja plaSilo letošnjega davka do konca novembra 1931. Davčnim zavczancem pa, ki so še v zaostanku s prejšnjo dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti na podlagi posebnih prošenj odpla cevanje v letnili obrokih do konca leta 1935. Podrobna navodila laiiko dobijo stranke pri pristojni davCni upravi. K_iza v Iesal trgoviol. Les tvori Y našcm narodnem gcspodarstvn zelo v?,yno postojanko in je poleg poljedel« skih pridelkov oni činitelj, ki je stalno in vsa povojna leta najbolj pripo. mogel k aktivnosti, odnosno vsaj _ zboljšanju naše trgovinske bilanca. —Večina našega celotncga izvoza je usmerjona v sosedne države in ta.ko tudi večina izvoza našega lesa. Najboljši kupec, pa tudi posredovalec, za naš les 3'e bila v vseh povo3"nih letih Italija, dobri kupci pa Ogrska, Avstrija, Nemčija in v poslednjih letih tudi Anglija. Iz štatističnih podatkcv prej'šnji_ let sledi, da je naša lesna trgovina takc po količini kakor po vrednosti stalnd napredovala. Toda tudi lesna trgovi« na se bori z velikimi težko.ami in naj< različnejšimi ovirami, katerih. vzrok moramo iskati deloma doma, deloma pa segajo preko mej naše država. V letošnjem letu je zašla naša lesna trgovina v težko krizo. Vzroki tega položaja so zmanjšanje povpraševanja po lesu, ostra inozeirsska konkurenca, zlastl pa ruski izvoz ter razne promet no in tarifno polltične ovire. Položaj v lesni trgovini je postal tako kritičen, da je na pobudo nekaterih gremijev pričela Zveza trgovskih grcmijev za Slovenijo v Ljubljani podrobnejše proučavati položaj te naše najvažnejša izvozne stroke in je sklicala za cetrtek dne 13. novembra ob dveb. popolclr^e v malo dvorano Celjskega doma v Celju sestanek, na katerein se bo razpravlj'alo o kritiCncin položaju lesne trgovine in sklepalo o širokopotezni akciji, ki naj se podvzame za zboljšanje položaia. Bsvfrcs claJSave v I;.c-i_st »F_lnilia«. Ni. Vol. lcralj je.na predlos ministra ! ;:,a fins.nce v so^lasju s predscdnikom ¦| toin^tr^kc.^a svcta preclpisal in pro1?rTa?ll zakon o davčnib. olajšavali »Put inika«. družbi za cromet Dotnikov tH turistov v kraljevini Jugoslaviji. Zakon določa: »Putnik« se oprošča s 1. januarjem 1930 plačevar.ja davkov in Bamoupravnih doklad za dela, ki jih vrši v zmislu svojib. pravil in sicer: a) za dobo od 1. januarja 1930 do 31. decembra 1933, za 75 odstotkov po zakonu predpisanih davkov in doklad, b) _a dobo od 1. januarja 1934 do 31. decembra 1937 za 50 odstotkov po zakonu predpisanih davkov in doklad, c) _a dobo od 1. januarja 1938 do 31. decembra 1941 za 25 odstotkov po zakonu predpisanih davkov in doklad. — Neposredni davki iu doklade, ki so sedaj odmerjene za leto 1929, 88 plačajo aamo z 25 odst. odmerjene vsote, ostanek pa se odpiše. Ąpmlanfa io odgoĄ©rl. J. C. v N. v. Vprašanje: V staro, kakor tudi v covo žito so se mi vgnezdili molji. Nevarcost je, da mi uničijo ves pridelek. Prosim, svctujte mi, kako očistim na najbolj enoetaven in obenem tudi na najizdatnejši način žito te golazni? 0 d g o v o r : Ako }e žito razjedeno ia prepreženo z moljevimi mrežicaini, pajčevino, morale žito večkrat premetati, najbo!je pa je, če ga prerešetate. Ako pa se je ž- molj tako razširii in pomnožil, da mu tudi s tem na pridste do živega, pa dajte žito v sušilnico. Sušilnica pa ga bode popolnoma tmičila. Zapomnite si pa, da je od -ljev razjcdeno žito za katerokoli uživanje zelo nevarno, kajti v teh luknjica_ so odpadki moljev in njih gosenic, katsre 80 leglo najraznovrstnejsih bolezai. Glavna skrb vsakega knscta pa bodi ta, da ima shrambo, kakor tudi kašto za žito vedno čisto in 3naž_o. J. A. v B. Moj vrt je razmejen 8 sosedbvim _ eno Icseno ograjo. Iz sosedovega vrta pa visi ena jabiana popolnoma čez oŁrajo na moj vrt, tako, da vcs sadež jablane poda na inoj vrt. Moj sinko je pri eni priliki po- bival >ab olkn in jc seveda vzci i_di nskai jabolk o:l sosedove jabiane. Sosed j_ to vidcl in je prisol n_ moj vrt, dečka oklofuial in rr.u očital, da krade. Prosim Vas, sporcčiis mi, ali je to resnično kraja in ali ima sosed pravico zahtsvati odškodnino? O d g o v o r : Sosed nima pravice zahtevati od vas kake odškodnine in je bil njcgov nastop popolnoma pogrešen in naravnost kazniv. Vsa jabolka, katera padajo na vaš vrt, so vaša last in ne sosedova. Sosed nima pravice pobirati jabolk na vašem vrtu. Imate celo pravico zahtevati, da sosed jabolka, katera visijo na vaš vrt, obreže, oziroma odstrani. Ako pa on tega noče storiti, imate po zakonu vi sami pravico, da to storite. Dajte sosedu to številko »Slcv. Gospodarja« in sosed bods uvidel, da je ravnal napačno in da J3 vašemu otroku, kakor tudi vam s tem svojim nepremišljenim defanjem narcdi' veliko krivico in jo bode seveda tudi popravil. s;. d. Po. V p r a š a n J e s Imam šest sodov vlna iz ene in iste gorice. V treh sodih je vino čisio in dobro, v ostalih treh sod _i pa jc inedlo in motno. Prosim, kaj je temu vzrok in kako odpravim mehkobo vina? O d g o v o r : Vzrok bolezni vašega vina je gnilo grozdje. Gnilo grozdje povzroča motnost vina in tudi medii okus. To mehkobo la to medlost moretc odpraviti, ako vino vcčkrat pretočitc v dobro žveplane sode in ga pri tem dobro prezračite. Vino se bode s prezračenjem in preiakanjem izdatno izboljšalo, popolnoma dobro pa seveda ne bo. Ta mala nesreča naj vam služi v pouk, da bodste drugo leto pazili na gnilo grozdjc in da bodete stiskali saino dobro zdravo grozdje. J. R. Jan. G. Jaz imam visoko v hribih sadni vrt, ki mi prav nič dobro ne uspsva, drevje ne rasts, kakor bi nioralo. Zemlja je lepa pzjčena, v nekaterih krajih malo bolj, v nekat?rih. krajih malo manje debela. Poskusil sern že gnojiti s hlevskim gnojera, pa !e ni bilo nikakega uspaha. Svetujte mi, ka} mi je storiti, da bodem imsla lepo sadonosno drevje. O d g o v o r : Hlevski gnoj jc dobro gnojilo za zemljo, katcri primanjkuje oglika. Vaš hrib ima pa oglika iiak zadostl ia je vsled tega hlevski gnoj za to zemljo brez vsake koristi. Na vsak način pa raorate takoj sedaj šc prsd sncgoin vaš hrib pognojiti 8 superfosfatom, Superfosfat pa dobite pri »Kmetijski družbi» v Mariboru. Superlosfat, katcrega iina cdino Kmetijska drnžba v zalogi, ima 16?» fosforjeva kislins in stane ena vrcča od 100 k^ 94 Din. — Potrosite okrog vsakega drcvesa približno 3 kg superfosfata in usp^h ne bode izostal. Krivda pa, da vam drevesa ne uspeva_\ pa ni samo na slabi zemlji, ampak je naj^ bržc tudi na vrsti dreve., katera imat« zasajena. Kakšna drcvesa, oziroma kaier« vrsto drevesa bi uspevala ca vašem hri^ bu, pa vam mi ne moremo povedati, ker. ne vemo višine hriba, na katerem rastejo drevesa. Zato vam svetujemo, da ss obrnete tozadevno naravnost na »Sadjarsko drušlvo v Ljubljani«, in to vam bode rade« volje natančno ustreglo in priporočilo sadna drevesa, katera morejo na vašem hrlbu uspevati. Nikakor pa ne smete pri tea pozabiti jim sporočiti, v kakšni nadmorskl «lšini se vaš hrib nahaja in kakšno drevje Imate sedaj zasjeno. M. G. B. D. Pojdite k gospodu župniku ali pa k gotpodu nadučitelju in prosite ga, naj vam Daredi prošnjo, glasečo se na »Dečje zavctišče v Mariboru. Cene in sei_n§f_ a poročils, Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto ilne 8. novembra 1930 so pripeljali špeharji na 60 vozeh 157 komadov zaklanih svinj, — kmetje 50 voz krompirja, 4 čebule, 41 zelja, I otave in 3 škopa. Svinjsko meso je bilo po 15—27 Din, špeh 17, krompir 0.75—1.50, čebuta 2.50, zelje 0.50—1, otava 75—85, slama 50 MiO. Pšenica 2—2.50, ječmen 1.50—1.75, oves 1.25—1.50, koruza 2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 6, proso 2.50, fižol 2.50—3.50, kokoš 30—40, piščanci 25—80, raca 30—_0, gos 60—80, puran 60—90, divji zajec 35—48, domači 8—40, ¦veži kostanj 2—3, psčeni 6. Česen 18, kislo lelje 4, kisla repa 2, gobe 1—2. Jabolka 3—8, hruške 6—12, suhe slive 1—12, grozdje 6—14. Mleko 2—3, srnetana 12—14, surovo maslo 36, jjajca 1.25—1.75, med 15—18 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski iejm dne 7. novembra 1930 se je pripeljalo 515 svinj. Cene so bile sledeče. Mladi prašiči B—6 tednov stari eden po 60—100 Din, 7—9 ^dnov stari po 120—180 Din, 3—4 mesece Itari po 220—300 Din, 5—7 tednov stari po '400—450 Din, 8—10 mesecev stari po 540—650 Din, 1 leto stari po 900—1150 Din, 1 kg žive leže 10—13 Din, 1 kg mrtve teža 14—15 Din. prodalo se je 227 komadov. Ąpraš&aiia in odgofoii. Naši čitatelji so golovo že opazili, da ftna »Slov. Gospodar« stalno v vsaki številki tudi oddclek: Vprašanja in odgovori. Splošna in vsestransko zanimiva vprašanja se objavljajo, na zasebna vprašanja in kjer naročnik želi, da se odgovor ne ob(avi, pa se odgovarja dotičnemu pismcno. f Da je ta oddelek zelo koristen našim naročnikom, kažejo zahvalna pisma, ki nam povedo, koliko si Ijudje prihranijo nepctrcbnih potov in izdatkov, ker dobijo potom svojega llsta potrcbno navodilo- Da je ta oddelek potreben, pa kaže dejstvo, da je vsaki dan več teh vprašanj. V bodoče pa opozarjamo na sledeče: 1. Odgovarja se samo naročnikom. Kdor ni naročen, pač ne more zahtevati od »Slov. Gospodarja«, da bi mu šcl tako na roko. 2. Kdor hoče imeti pismen odgovor, mora priložiti znamko za odgovor, ker bi sicer moralo uredništvo vcč izdajati samo na znamkah, kar dobi na naročnini . Ako kdo misli, da je to delo, odgovarjati na različna vprašanja, lahko ddo, ss pač zelo nuti. Tudi žrtve »Slov. Gospodarja« ne bodo tnajhne. Vse to naj upoštevajo predvsem tisti, katerim se je z odgovori uslreglo ter naj bodo zvesti agitatorji našega lista. Čimbolj bo list razširjen, tem več bo lahko še storil za svoje naročnike. Kadar te kak znanec in orijatelj vpraša za svet, pa ne veš, kaj bi mu svetoval, reci mu, naj se naroči na »SIov. Gospodarja«, ako še ni, pa naj pošlje svoje vprašanje na uredništvo, pa bo prcjel točno navodilo. Prijatelji »Slov. Gospodarja«, ko bcste komu prigovarjali, da naj za zimski čas naroči »Slov. Gospodarja«, recite mu tudi to, da je najbolje, naročiti se celoletno, da je potem tudi njihova hiša od »Slov. Gospodarja zavarovana za Din 1000.— v slučaju požara. Na vsaki pošti dobite položnico, napišite ček. št. 10.603 in pošljite celcletno narcčnino Din 32.—, ali pa pišite po dopisnici na upravo »Siov. Gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5.