376 Naši dopisi. Iz Rusije 11. nov. tj* — Marsikako nedeljo, ko sem pomočil pero ter začel pisati, sem mislil, Bog ve, verjamejo ali ne verjamejo, kar pišem. Ne govorim o ti stih špisbirgarjih, ki znajo „krajnsko in nemško spraho" ter kak „Tagblattu imajo za sveti evangelij. Citajo vsaj tudi pri nas pošteni možje časopise raznih strank, kakor povsod. A naši sovražniki so zviti; oni tiskajo razne čenče, domišljije in laži s takim prepričanjem, da ne samo semi jih verjamejo, kar so zavedoma nalagali, ampak izbujajo tudi v duši poštenega človeka, če ne več, vsaj sumičenje, posebno v tistih, ki so bili prepričani, da naše armade bodo v poldrugem mesecu po napovedi vojske v Carigradu. Kdor preveč želi, navadno obupa, če premalo dobi. Menim, da zdaj ni nikomur žal, kdor je mojim odkritosrčnim in resničnim — ut me collaudem — dopisom raji verjel, kakor da bi ma jal z glavo načitavši se norih Dunajskih in Peštanskih domišljij. — To je vvod k mojim današnjim čenčam, ki bolj meri na moje resne dopise, pa vendar ima zvezo tudi s čenčami, zakaj bodite prepričani, da jaz čenčam samo takrat, kedar mi fakta jezik razvežejo. Ko se je vojna sreča spremenila (ako so naše zmage samo sreča), so turkofili zatrobili v drugi rog. Namesto prejšnjega oglušivnega r< žlanja z Angio-ma-gjaro-turškim orožjem so zapeli orožno pesem o miru — da, o miru ,,potrebnem kakor Turčiji tako tudi Rusiji". Miloben glas fagota se je najprej zaslišal iz Londona. Glasataj Londonskega meščanstva „Timea" je prvi elogično zadeklamiral, da padlo je na obeh stra-nčh zadosti hrabrih junakov in da prelito je zadosti Turške in Ruske vitežke krvi, ta in uni narod da je sijajno rešil svojo vojno Čast, napočil da j.e tedaj pravi čas, da bi Evropa izpolnila svojo blago nalogo ter velela obema hrabrima narodoma ustaviti krvavi dvoboj, ki nima dalje nikakoršnega cilja. Se ve da! Angležu bilo bi to prav prijetno, ko bi ga bil kdo najel za sodnika. Angleži so brž našli, da sklepi rajnee Carigraške konference bi bili prav pripravna podlaga za novo Ev-ropejsko konferenco, katera bi imenovane sklepe kakor si bodi tako prevariia , da bi bila oba dvobojca zadovoljna ! Take čenče ni čenčal samo glasataj Londonskega meščanstva, ampak tudi gospoda ministra Njenega Indiškega Veličanstva cesarice Viktorije sta nemudoma ukazala Lejardu položiti sultanu na srce, da bi bilo dobro mir skleniti. Lejard je vtaknil prste v najbolj bele rokovice ter orožil jezik z iskusno zgovornostjo, da bi mogel zmehčati vojaško dušo sultana. Pa to bi bil Lejard lehko storil brez takih priprav, zakaj 17* oktobra duša sultana ni bila jako vojaška. Pripovedujejo zabavne stvari, kaj se je godilo v Carigradu nekoliko ur, predno je Lejard potrkal naduri sultana. V Visoki Porti so se zbrali ministri ter prevdarjali, kako bi se najlepše razložila depeša Muktara z ene strani softam, ki so po kavarnah šumeli in po ulicah bujstvovaii, z druge strani sultanu, ki je sladko počival v krogu odaiisk ter premišljeval o razpoloženji vitežkega plemena Osmanov. Težko delo je bilo delo svetnikov v Visoki Porti! Mislili so, mislili, al srce je vsem padlo v hlače. Vendar sporočiti o osodi ,,zmagonosnega" Muktara je bilo treba. Ker noben drug minister ni bil do-voljno močen, segel je nazadnje veliki vezir po srce ter napisal softam afiso, da „zmagonosni" Muktar je modro izduhtai novi pian vojskovanja ter ponoči odstopil na bolj zvite pozicije, pa k nesreči v nočni tem-noti 900 mož iz njegove armade je zabredlo Bog ve kam s poti. Veliki vezir jo je uganil, softi prečitavši atišo so nehali šumeti. Ta sreča s softami je pribavila k srčnemu srcu velikega vezira še nekoliko nove srčnosti, odpravil se je tedaj potem v Doima-Bahče. Sultan, pravijo, ga je sprejel prav veselega srca ter prašalf kaj je novega, koliko tboe Rusov je Osman pod Plevno pomendral. Iz Plevne, de veliki vezir, novic ni, a od Muktara je depeša. Od Muktarke, he, he, he! se za-smeja sultan, je prejel zlato skledo, odličje za velike zmage, slavni zmagonosec? O skledi ne piše, odgovori veiiki vezir. O čem pa piše? spet praša sultan. Bila je velika bitva, de veliki vezir. Velika bitva? he? he, he! se spet smeja sultan, da Muktar je obetal, da se bo skoro nekega jutra vzdignil z vsemi armadami pozajutrakat v Aleksandropoiji, pokosit v Tiflisu, a povečerjat v Viadikavkazu ; kako? piše od kosila ali od večerje? Veliki vezir je potopil oči. Nu, govori! de spet sultan. Vaše Veličanstvo! komaj s strahom spregovori veliki vezir podajoč telegram Muktara, Čitajte sami! Sultan čita. Oči so se mu nekako zasvetile. Ko bi on bil naslednik kacega cesarja Avgusta, bil bi naj-brže tolkel z glavo ob stebre Doima-Bahče ter kričal: Muktare, Muktare, ,,redde mihi legiones meas!" Ker pa je prejemnik velikega preroka Mahomeda, se mu je bolj pametno zdelo pasti v omedlevic^, iz katere ga je Lejard zbudii z oljko mirii. Ko so v Londonu zvedeli o tej komični tragediji, je g. Derbi naglo ukazal poelanc* ^ Njenega Veličanstva kraljice Viktorije sondirati misli (to bi se menda tudi lahko reklo : retati otrobe) velikih Evropejskih držav. Poslanci so neki sporočili ministru Derbiju , da niti v reti niti pod reto se ni pokazalo ne eno zdravo zrno ne, vse pleve in pleve! Kaj je početi? K nesreči (se ve da A ngleš k i) se je ravno tiste dni pokazal rstrah" Turški, general Gurko z „belim generalom" Skobolevim pred Gornjim Dubnjikom in Telišem ter je potolkel Turške tabore. Da bi sultan spet ne padel v omedievico, je Anglija poskušala, bi ne bilo li mogoče s kakošno egido Viktorije zagrometi. Nu, poskusiti nid ne veljd. Vendar poskušnje so se skazile, zakaj v od- 377 govor jim je strašno zagromelo s severja: „Iz tistih sedemsto tisoč, ki stoje v kasarnah pod orožjem, dve petini naj se pripravijo čez tri dni stopiti v pohod." Proti komu? Ko se je Evropi srce smejalo od Turških zmag, jim ni bilo ukazano stopiti v pohod; zdaj pa, ko „zmagonosni" Muktar s svojimi zmagami tako beži, da je v 10 dneh pretekel 75 milj, zdaj „v pohod"! V Londonu Be jim je najbolj pametno zazdelo egido spet položiti v orožnico, a na severju so potem veleli imenovanim dvem petinam priprave ,,odložiti na neopredeijen-noje vreme". Kakosna zabava v Londonu in Carigradu! (Kon. prih.) Z Dunaja. {Libor val Buren v društvu »Sloveniji.") Libor val Buren je morda malokomu znan se svojimi slabimi poezijami. Sam pesnik ni imel sreče se svojimi proizvodi, on bi se res moral zapomniti besede ,,slep je, kdor se s petjem vkvarja"; ali njegovo srce je bilo polno, on je pel in podal nam, da bi brali; ko bi sam vedel, da slabe, gotovo bi jih ne izdal nikedar. Tudi v navadnem življenji je imel val Buren svoje slabe tre-notke, oskrunil je svoje srce pri dveh otrocih, zaradi tega ni mogel uiti svoji kazni in zdaj sedi na Dunaji v zaporu. Gotovo žalostna osoda, ki jo je doživela katera žena. Imena tacega nesrečnega človeka bi ne bilo treba še izgovarjati, nego ga pustiti, naj sam živi za-se, dokler se mu še ljubi, če se mu ljubi. Vendar si je nek gospod izvolil val Burna za predmet svojim zabavljicam, spisal je o njem humoristično berilo, in ga je bral v ,,Sloveniji" v zabavnem delu pred družabniki „Slovenije". Spis se je imenoval „Komers Libor val Burnu v spomin". Pisatelj je hotel oslaviti val Burna, se ve da tako, kakor zasluži, hotel je spisati spis, s katerim bi osramotil val Burna. Tudi kaj tacega počenjati je človeku prosto; val Buren je izdal svoje pesmi, mnogi jih bero, če že nimajo drugega posla, ali še kaj soditi o njem , gotovo je nepotrebno delo. Najbolj je pa nespodobno omikanemu človeku, če smeši koga nespametno, nedostojno. Nikakor pa ni na pravem mestu, če človek pride na pota, kjer mu ni rešenja. Omenjeno berilo je nas jako osupnilo, zato se nam zdi potrebno, o njem vsaj nekoliko besedic izpregovoriti, kar pa hočemo storiti samo zato , da bi bilo komu v poduk. Pisatelj, „Griža" mu bomo rekli, je zložil program za val Burnov komers in ga je prebral pred družabniki „Slovenije". Ta program je bil razne vsebine, a vse, kar je bilo v njem, bilo je skoz in skoz nemoralno. Jaz se le čudim , kako more človek tako globoko za-bresti, kako more tisti, ki je odgovoren prvi za čast „Slovenije", kaj tacega privoliti! Ce že mladina izgubiva svoje ideale, potem res moramo reči, da je vse to britka žalost. In če pomislimo, da so tudi med temi tisti, ki so na krmilu „Sloveniji" , potem je to dvojna bridka žalost. Griža je bral, kako se je ta komers vršil nekje ca Spanjskem, to je v tisti hiši na Dunaji, kjer se zbira nescaga, gnjusoba, tisto krdelo ponočnih klatežev in moralno izgubljenega ljudstva moškega in ženskega spola, ki so sramota in bolezen, smrt našega socijalnega življenja. Griža je pravil, kako je tam bilo lepo, duri so se odprle , in ljudstvo je planilo ne v pošteno hišo, nego v hlev , kjer se zbirajo čestilci Venere , kjer se prodaja začasna ljubezen za denar, in Griža našteva potem z nekim vzvišenim patosom, kako so tam bili zbrani nekateri možje, oj večna sramota! možje našega naroda! Res nezaslišano dejanje, ki opravičuje vsacega, da ga grozno šiba, dejanje, ki vodi v propad, do demo-ralizacije, a ne do omike, katero nas ne navdušuje, da bi mladi možje hrepeneli sami iz lastnega notranjega nagiba po dobri odgoji, kako bi danes ali jutri bili zdravi in krepki podporniki v našem socijalnem življenji. (Konec prih.) Novomesto 15. novembra. *) — Exempla trahunt. Po izgledu Ljubljanske čitalnice namerava tudi Novomeška čitalnica revnim dečkom in deklicam tukajšnjih ljudskih šol s pomočjo milodarnih rok napraviti Miklavžev dan. V ta namen bode napravila 2. dan decembra besedo s tombolo. Iz čistega dohodka te veselice in iz prostih darov, katere bosta po mestu nabirala preč. katebeta obeh ljudskih šol, nakupilo se bo blago za obleko. Več gospd pa je že tudi obljubilo, brezplačno izdelovati v njih stroko spadajoča dela. 16. decembra dopoldne pa bode slovesna razdelitev obleke pričujočim otrokom v čitalnični dvorani. Ta misel, katero je pred vsem g. podpredsednik čitalnice in kate-het dekliške ljudske šole sprožil, vredna je res hvale in vsestranske podpore. Prav je, da se gimnazijci tako krepko podpirajo, kakor malo kje; ali na otroke ljudskih Šol se je dozdaj prav malo ali nič oziralo. Naj bi tedaj slavno občinstvo to početje izdatoo podpiralo, te vrstice pa omenjenima gospodoma žrtvovalno pot o-gladile, potem se nam je nadjati 19. decembra ginljivih prizorov. —r. Iz Ljubljane. — Radovedni gledamo zdaj na Dunaj in v Budapešt v zbornico poslancev, kjer se bije ve-levažni parlamentarni boj o dualistični banki. Nikdar sito žrelo Magjarsko ni še zadovoljno s tem, da je Avstrija razcepljena na dva kosa, hočejo zdaj tudi svojo banko imeti, da bi delali bankovce, čeravno nimajo druzega, s čem bi novo to napravo podprli, kakor — papir, ki naj bi veljal za denar. Na drugem mestu povemo več, kako tečts ban kina obravnava v Dunajski zbornici, za katero se je vpisalo nad 40 govornikov, med katerimi mnogi proti Ogerski banki, drugi za njo. Nepopisljivo britek vtisek na ministre in ustavoverce je naredil govor nekdanjega ces. namestnika na Ceskem barona Kellersperga, ki, čeravno je skozi in skozi ustavoverec, sicer pa strog centralist, je neusmiljeno šibal ministerstvo, da si je upalo, predlogo prinesti v zbor državi ,,tako nevarno, da se nič nevarnišega misliti ne dd." Govor Kellerspergov je bil s tako gromovito pohvalo od enakomislečih poslancev sprejet, da že dolgo se ni v zbornici slišalo kaj tacega. Kellerspergu nasproti se je oglasil z dolgim govorom tudi Ljubljanski dr. Schaffer, ki v novem bankinem statutu vidi srečo za Avstrijo, sicer pa veliko nesrečo, ko bi sedanje ministerstvo odstopilo, kar hoče baron Kellersperg. „Politik" popisuje Schaf-ferjev govor takole: „Mladi*dr. Schaffer iz Ljubljane veljd neki tamošnjim ustavovercem za Demostena , na Dunaji se ga pa zavoljo neusmiljene njegove dolgočasnosti po pravici bojijo. Zbornica, ki je bila izprva silo polna, se je pri govoru Scbafferjevem izpraznila tako, da je bilo strah. Ker nočemo naših bralcev mučiti z njegovimi čenčami, zato molčimo o njih." Tako ,,Politik", ki popolnem potrjuje parlamentarni portrait, ki ga je nedavno s par vrsticami vrlo dobro naslikalo spretno pero tako-le: vIch verstehe es, lang zu plauschen, Doch — Niemand will mir lauschen." Al vkljub vsemu temu naj se dr. Schaffer ne boji, da ne bi naposled zmagala stranka, kateri dolgočasen pomočnik je on; Fux et tutti quanti ustavoverci vseh coleur vdrihajo v govorih po ministerstvu; ko pa pride konečna stvar na glasovanje, glasujejo za to, kar ministri hočejo. Magjari d o bo d o svojo banko — „ad majorem dualizrai gloriam" — to že naprej vedeti, ni treba preroškega duha. *) Po želji gosp. pisatelja Novomeškega smo radi ponatisnili ta članek iz številke 129. „Slovenca". Vred. — {Odbor družbe kmetijske) je imel v nedeljo sejo, v kateri je pred drugim razpravljal nekatere stvari, ki so se tikale občnega zbora, ki je danes. Potem so se obravnavale druge reči. Bralo se je poročilo gosp. dekana Grabrijana, ki je zastopal družbo kmetijsko pri preskušnjah deželne sadje- in vinorejške šole na 81apu 30. dne p. m. Preskušnje na tej po posebni blagodusnosti gosp. grofa Lanthieri-a ustanovljeni in na deželne stroške izdržavani šole so po gosp. de-kanovem poročilu se izvršile na pohvalo rednih in iz-vanrednih (nedeljskih) učencev, pa na čast obema učiteljema gosp. R. Dolencu in gosp. Fr. Žepiču. Gosp. dekan povdarja s posebno pohvalo praktično izurje-vanje učencev. Obžalovati je tedaj, da se Vipavci pa tudi drugi vinorejski kraji naše dežele tako malo zanimajo za koristno to šolo, da se še ubogo malo štipendij (8) oddati ne more! — Ker je vodnjak v Kotu po poročilu gosp. Mart. Peruzzi-a in župana Kotcan-skega gosp. Senka izvrstno dobro dodelan, je odbor dovolil, da se izplača druga polovica državne podpore in odbor sam je obžaloval, da nima več zaklada, da bi mogel še kaj podpore dodati za delo, ki je bilo jako težavno in nevarno; — isto tako je na poročilo gosp. Cerarja odbor dovolil, da se tudi za vrlo dobro dodelani vodnj a k v Ga brij ah izplača druga polovica državne podpore. — Na dopis odbora od 9. dne p. m. z vprašanjem: zakaj je c. k. deželni šolski svet pri razdelitvi državne subvencije s 1500 gold. samo 2 učiteljema za marljivo podučevanje šolske mladine nagradi podelil, je c. k. deželni šolski svet odgovoril, da je več drugih učiteljev obdaroval že iz one subvencije, ki jo je za to prejel iz deželnega zaklada. — Za ude v družbo kmetijsko so bili sprejeti: g. Filip Vertovec, posestnik v St. Vidu pri Vipavi, goap^ A. Perhavec v Vipavi, gosp. F r. P a j k , župan v St. Vidu pri Za-tičini, gosp. Fr. S tepec, posestnik v Zabini, grof Lu-devik Blagaj, grajščak v Boštajnu, gosp. F r. Luk-man, poštar v Grosuplji, gosp Jan. Lukman, trgovec v Ljubljani, gosp. Karol Lukman, vodja Kranjske obrtnijske družbe, gosp. Jo z. Lukman, posestnik v Ljubljani. — V seji 17. novembra je deželni odbor pritrdil, da se Ivan Zarnik v učiteljski službi na Vrabcah definitivno potrdi. — (Sejm) v pondeljek je imel memo drugih živah-neji obraz, ljudi je privrelo veliko skupaj, eni da so prodajali, drugi kupili, še drugi pa da sovlenobo pasli. Stacunarji so zadovoljni s kupčijo bili. Živinski sejm je kazal 450konj, a malo kupca; goveje živine v obče bilo je malo, krav nič lepih, pitanih volov tudi malo, katere so večidel Nemci pokupili po tako visoki ceni, da je kilogram živega vola na vago po 30 kr. stal. Prešiči, posebno pitani, so bili pečeni, funt po 19 do 21 kraje. — (29 dijaških Štipendij) za učence na ljudskih šolah, gimnaziji, realki je razpisanih v „Laib. Zeitg." Cas prošinj do 30. dne novembra, — (Dr. Eržen) je zavoljo prestopa pri volitvah za deželni zbor vdrugiČ obsojen ali za 7 dni v zapor ali 35 globe. Dr. Schrev je sicer vse moči napel pred deželno sodnijo, da bi rešil svojega klienta, al brez vspeha. — (Priporočilo.) V Škof ji Loki ima posestnik gosp. Janez Deisinger veliko drevesnico z blizo 7000 cepljenih sadnih dreves najžlahnejših plemen, Ker on namerava ta prostor za druge namene porabiti, ga je volja ta drevesa razprodati po primerno nizki ceni. Ker sem ta drevesa videl, jih morem z dobro vestjo priporočati sedjerejcem vzlasti pri napravi novih sadnih vrtov. Fr. Schollmajer. 378