69 
AGROMETEOROLOGIJA 
AGROMETEOROLOGY 
 AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V AVGUSTU 2020 
 Agrometeorological conditions in August 2020 
Ana Žust 
ečji del avgusta je bilo topleje kot običajno. Povprečne mesečne temperature zraka so bile za 
okoli 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, gibale so se med 20 in 21 °C, na Primorskem med 22 
in 24 °C, v hladnejših hribovitih predelih in na planotah Notranjske pa med 17 in 19 °C. Tok 
nadpovprečnih temperatur sta zmotili le dve kratkotrajni ohladitvi, prva je bila v začetku in druga ob 
koncu meseca. Najvišje dnevne temperature zraka, od 31 do 35 °C (obala in Goriška), so bile v večjem 
delu države zabeležene prvi dan meseca. Tudi sicer so se temperature zraka v avgustu pogosto povzpele 
čez 30 °C, v osrednjem delu Slovenije 12-krat, v Beli Krajini 17-krat, v Prekmurju 10-krat in na obali 
14-krat. Skoraj povsod po državi je število vročih dni malo preseglo povprečje, izjeme so bila hladnejša 
in hribovita območja, kjer je bil vroč kakšen dan manj kot običajno. Akumulacija toplote izražena z 
vsoto efektivne temperature zraka je presegla dolgoletno povprečje za 40 do okoli 60 °C (preglednica 
4). Skupna letna vsota efektivne temperature (nad pragom 0 °C) je ob koncu avgusta, na primer v 
Ljubljani z 3308 °C, dosegla vrednosti, ki jih običajno zabeležimo v drugi polovici septembra. 
Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), 
izračunana je po Pen man-Monteithovi enačbi, avgust 2020 
Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to 
Penman-Monteith's equation, August 2020 
Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) 
 pov. max.  pov. max.  pov. max.  pov. max.  
Bilje 4,4 5,6 44 4,3 5,1 43 3,9 5,2 43 4,2 5,6 130 
Celje  3,6 4,9 36 3,8 4,4 38 3,3 4,5 36 3,6 4,9 110 
Cerklje - let. 3,8 5,5 38 3,9 4,6 40 3,9 4,9 43 3,9 5,5 120 
Črnomelj  3,5 5,2 35 3,6 4,2 36 3,5 4,3 39 3,5 5,2 110 
Gačnik 3,5 4,8 35 3,4 4,2 34 3,2 4,2 35 3,4 4,8 104 
Godnje 4,5 6,3 45 4,3 5,2 43 3,8 4,8 42 4,2 6,3 131 
Ilirska Bistrica  3,9 5,1 39 3,6 4,2 36 3,3 4,5 37 3,6 5,1 112 
Kočevje 3,3 4,8 33 3,1 4,1 31 3,3 4,6 36 3,2 4,8 100 
Lendava 3,6 4,8 36 3,5 4,4 35 3,4 4,3 37 3,5 4,8 108 
Lesce - let. 3,9 5,2 39 3,7 4,4 37 3,1 4,5 34 3,6 5,2 109 
Maribor - let. 3,9 5,3 39 3,9 4,8 39 3,7 4,8 41 3,8 5,3 119 
Ljubljana  3,6 5,2 36 3,7 4,5 37 3,3 4,8 36 3,5 5,2 110 
Malkovec 3,7 5,3 37 3,7 4,7 37 3,6 4,9 39 3,7 5,3 114 
Murska Sobota  3,9 5,2 39 3,8 4,5 38 3,5 4,4 38 3,7 5,2 115 
Novo mesto 3,6 5,3 36 3,7 4,6 37 3,6 5,1 40 3,6 5,3 112 
Podčetrtek  3,6 4,9 36 3,7 4,3 37 3,2 4,3 35 3,5 4,9 108 
Podnanos 5,2 6,7 52 4,8 5,7 48 4,8 7,2 53 4,9 7,2 153 
Portorož - let. 5,4 6,5 54 4,8 5,3 48 4,4 5,9 48 4,9 6,5 150 
Postojna 3,7 5,7 37 3,7 4,6 37 3,2 4,2 35 3,5 5,7 109 
Ptuj 3,4 4,8 34 3,4 4,4 34 3,3 4,3 36 3,4 4,8 104 
Rateče 3,2 4,7 32 3,3 3,9 33 2,7 4,1 30 3,1 4,7 95 
Ravne na Koroškem 3,6 5,1 36 3,7 4,7 37 3,3 4,7 36 3,5 5,1 109 
Rogaška Slatina 3,6 5,1 36 3,6 4,4 36 3,4 4,5 38 3,5 5,1 109 
Šmartno /Sl.Gradec 3,8 5,3 38 3,4 4,4 34 3,4 4,7 37 3,5 5,3 109 
Tolmin  4,6 5,2 32 3,6 4,8 36 3,2 4,6 35 3,8 5,2 104 
Vrhnika 3,6 5,4 36 3,4 4,6 34 3,2 4,6 35 3,4 5,4 105 
 
V 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
70 
Padavinskih dni je bilo največ na severozahodu države, kar 21. Tam je padlo tudi največ, od 200 do 
300 mm in več, padavin. V osrednji Sloveniji je bilo od 11 do 13 padavinskih dni, podobno tudi na 
severovzhodu in jugovzhodu države, občutno manj, le 7 do 9, pa na jugovzhodu države. Razen na 
jugodvzhodu, je število padavinskih dni nekoliko preseglo dolgoletno povprečje. V številnih krajih po 
Sloveniji so se ob prehodih vremenskih front razbesnela neurja s točo in močnimi nalivi (18. 8. Portorož; 
17. 8. na območju Moravskih Toplic, med Dravogradom in Muto; 14. 8. Ajdovščina, Nova Gorica, 
Brežice, Domžale, Dravograd, Gornji Grad, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Ljubljana, Ljubno, Metlika, 
Mislinja, Moravske Toplice, Novo mesto, Piran, Postojna, Prevalje, Sevnica, Slovenj Gradec, Šalovci, 
Šentjernej, Tolmin, Trbovlje, Vuzenica in Žiri). 
Preglednica 2. Dekadna in mesečna met eorološka vodna bilanca za avgust 2020 in za vegetacijsko obdobje (od 
1. aprila do 31. avgusta 2020) 
Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in August 2020 and for the vegetation period (from 
April 1 to August 31, 2020) 
 
Opazovalna postaja 
Vodna bilanca [mm] v avgustu 2020 Vodna bilanca [mm] 
 
I. 
dekada 
II. 
dekada 
III. 
dekada 
mesec  (1. 4. – 31. 8. 2020) 
Bilje 31,9 23,0 10,0 64,9 −80,2 
Ljubljana  4,5 −7,0 −23,2 −25,6 −69,4 
Novo mesto 10,5 −18,7 −20,1 −28,3 −141,3 
Celje 42,3 −5,6 −11,3 25,4 21,6 
Šmartno Slovenj Gradec  1,0 −25,9 −17,7 −42,6 24,6 
Maribor – let. 20,0 −4,4 −32,2 −16,7 −165,9 
Murska Sobota 18,9 46,8 −30,6 35,0 −151,0 
Portorož – let. 32,3 −1,2 −26,1 5,0 −304,5 
 
  
Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku 
(levo) in ob koncu avgusta 2020 (desno) 
Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of August (left) and at the end of August 2020 (riht) across 
Slovenia as presented by Drought User Service 
Povprečna mesečna temperatura v setveni globini tal (5 cm)je bila najvišja na Goriškem, med 27 in 
28 °C, drugod se je večinoma gibala med 23 in 24 °C. V globini 10 cm so bile povprečne mesečne 
temperature tal za spoznanje nižje. Izstopale pa so najvišje dnevne temperature tal, ki so v vročih dneh, 
ob sončni pripeki presegle 30 °C, na Goriškem so se povzpele do skoraj 39 °C. Najnižje dnevne 
temperature tal so bile večinoma nižje od 20 °C, tla so se ohladila tudi ob pogostih nevihtah in nalivih, 
najnižje temperature tal so le redkokje padle pod 15 °C (preglednica 3). 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
71 
Povprečna mesečna količina izhlapele vode je bila skoraj povsod po državi višja od 3,5 mm, na 
Primorskem je bila skoraj 5,0 mm. (preglednica 1). Dnevno izhlapevanje ni pogosto preseglo 5,0 mm, 
na severovzhodu in jugovzhodu države 1- do 3-krat, na Vipavskem in Goriškem do 7-krat, na Obali pa 
12-krat. Skupna količina potencialno izhlapele vode se je v večjem delu države gibala med 100 in 
120 mm, le na Primorskem je bila okoli 150 mm vode. Kljub pogostim padavinam, ki so prinesle skoraj 
običajen avgustovski padavinski izkupiček, je meteorološka vodna bilanca v večjem delu države 
pokazala manjši primanjkljaj, razen na Goriškem ter na severovzhodu Slovenije, kjer so se presežki 
vode gibali med 45 in 69 mm. Padavine niso mogle premagati primanjkljaja vegetacijskega obdobja. 
Največji je na obalnem območju znašal 304 mm, za polovico manjši pa je bil v Podravju in na 
severovzhodu države (preglednica 2). Primanjkljaji so bili posledica sušnih razmer do začetka junija, od 
tedaj dalje se je sušnost gibala v okviru zmernih oziroma normalnih razmer. 
 
 
Slika 2. Potek kumulativne vodne bilance v vegetacijskem obdobju (1. 4. do 31. 8.) na meteoroloških postajah 
Portorož – let, (zgoraj) in Črnomelj (spodaj) 
Figure 2. Course of meteorological water balance in the vegetation period (from 1. 4. to 31. 8.) recorded at 
meteorological stations Portorož (above) and Črnomelj (below) 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
72 
Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, avgust 2020 
Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, August 2020 
Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) 
Tz5 Tz10 Tz5 
max  
Tz10 
max  
Tz5 
min 
Tz10 
min 
Tz5 Tz10 Tz5 
max 
Tz10 
max 
Tz5 
min 
Tz10 
min 
Tz5 Tz10 Tz5 
max 
Tz10 
max 
Tz5 
min 
Tz10 
min 
Tz5 Tz10 
Bilje 27,6 27,4 38,8 36,1 20,9 21,6 27,8 27,7 36,8 34,0 21,4 22,6 27,3 27,3 36,5 34,3 19,8 20,7 27,5 27,0 
Bovec - let. 23,5 23,5 30,0 28,5 19,0 19,6 23,4 23,4 28,6 27,2 19,1 19,8 22,1 22,2 27,8 26,8 16,9 17,6 23,0 22,0 
Celje 24,0 23,8 28,5 27,1 21,1 21,5 24,2 24,0 27,1 25,9 21,2 21,9 23,2 23,2 27,2 26,0 19,6 20,3 23,8 23,0 
Črnomelj 24,3 24,4 30,5 28,5 20,8 21,5 24,6 24,7 29,0 26,8 21,0 21,9 23,9 24,1 29,1 27,2 19,2 20,0 24,2 24,0 
Gačnik 24,1 23,9 34,9 30,3 19,0 20,0 23,5 23,4 29,2 25,8 18,0 19,8 22,0 22,1 28,9 25,7 18,1 19,5 23,2 23,0 
Ilirska Bistrica 22,0 21,8 26,4 25,0 18,3 19,3 22,3 22,3 25,4 24,1 19,6 20,2 21,4 21,5 24,4 23,4 18,1 19,3 21,9 21,0 
Lesce - let. 21,4 21,5 24,5 24,4 19,3 19,5 21,7 21,7 23,5 23,4 19,7 19,8 20,7 20,8 23,2 23,1 18,2 18,4 21,2 21,0 
Maribor - let. 24,1 23,9 38,8 33,7 16,7 18,0 24,5 24,3 36,1 31,3 15,4 18,4 23,3 23,3 34,4 30,2 15,4 18,0 23,9 23,0 
Murska Sobota 23,6 23,6 30,4 29,5 19,1 19,5 23,9 23,9 30,2 28,0 19,7 20,3 23,3 23,4 28,5 27,4 18,7 19,4 23,6 23,0 
Novo mesto 23,5 23,5 30,9 28,8 19,3 20,3 23,6 23,5 32,0 27,8 18,5 20,0 24,3 24,2 35,2 30,6 16,6 18,2 23,8 23,0 
Portorož - let. 25,5 25,6 28,9 28,4 23,3 23,7 25,7 25,8 27,3 27,1 23,7 24,0 25,4 25,5 27,0 26,8 23,5 23,9 25,5 25,0 
Postojna 22,6 22,2 36,2 31,6 16,3 17,5 22,4 22,2 30,4 27,1 16,1 17,7 21,7 21,6 28,6 26,0 15,1 16,3 22,2 21,0 
Šmartno/Sl. Gradec 23,3 23,2 37,3 33,3 16,4 17,2 23,9 23,7 34,8 31,0 15,9 17,7 23,2 23,2 35,5 32,0 15,9 17,2 23,4 23,0 
LEGENDA: 
Tz5  −povprečna temperatura tal v globini 2 cm (  C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (  C) 
Tz10  −povprečna temperatura tal v globini 5 cm (  C) Tz10 max  −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (  C) 
* −ni podatka Tz5 min  −minimalna temperatura tal v globini 2 cm (  C) 
  Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm (  C) 
 
Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah . Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja . 
  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
73 
Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperat ur zraka na višini 2 m, avgust 2020 
Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2020 
Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2020 
 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C 
Portorož-letališče 250 233 260 743 39 200 183 205 588 39 150 133 150 433 39 3723 2529 1559 
Bilje 239 229 252 720 50 189 179 197 565 50 139 129 142 410 50 3538 2391 1459 
Postojna 199 193 209 602 40 149 143 154 447 40 99 93 99 292 40 2801 1733 911 
Kočevje 187 188 214 588 50 137 138 159 433 45 87 88 104 278 40 2659 1660 868 
Rateče 181 179 179 539 42 131 129 124 384 42 81 79 69 229 41 2233 1353 653 
Lesce 207 204 211 622 56 157 154 156 467 56 107 104 101 312 56 2768 1775 999 
Slovenj Gradec 199 196 211 607 52 149 146 156 452 52 99 96 101 297 52 2678 1698 947 
Brnik 203 207 215 625 37 153 157 160 470 37 103 107 105 315 37 2809 1814 1025 
Ljubljana 221 226 240 687 53 171 176 185 532 53 121 126 130 377 53 3308 2206 1315 
Novo mesto 217 220 240 676 59 167 170 185 521 59 117 120 130 366 59 3164 2104 1231 
Črnomelj 223 224 244 692 56 173 174 189 537 56 123 124 134 382 56 3331 2256 1352 
Celje 210 211 224 645 40 160 161 169 490 40 110 111 114 335 40 2984 1946 1106 
LEGENDA: 
I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0  C  
Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (19 81–2010) Tef > 5  C  
* − ni podatka Tef > 10  C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 
in 10  C  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
74 
Izstopal je jugovzhodni del Slovenije, kjer so zmerne sušne razmere kljub padavinam vztrajale do konca 
avgusta. Njihov vpliv na kmetijske rastline so blažile padavine, ki so sicer za silo vlažile površinski sloj 
tal, niso pa popravile meteorološke vodne bilance. Sušni indeks (slika 1, levo in desno) niti na začetku 
niti ob koncu meseca ni kazal znakov vpliva kmetijske suše na rastline. Modri odtenki na slikah 
pomenijo presežke vsebnosti vode v tleh, oziroma bolj »mokro« stanje kot običajno. Stanje kazalca 
vlažnosti tal (SWI) za katerikoli datum in katerokoli lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje 
Podonavja, oziroma Evrope, si lahko ogledate na https:/droughtwatch.eu/. 
Zgodnji hibridi koruze so sredi avgusta prehajali v mlečno zrelost, v drugi polovici avgusta pa je sledilo 
glavno obdobje zorenja koruze oziroma prehajanja v voščeno in polno zrelost. V teh razvojnih fazah so 
normalne sušne razmere ugodno vplivale na naraščanje vsebnosti suhe snovi vse do polne zrelosti. V 
prvem tednu avgusta je marsikje potekal tudi izkop krompirja. Pridelka pa se niso veselili vsi, ki so ga 
posadili. Za rast te poljščine so bile poletne vremenske razmere z vidika preskrbljenosti tal z vodo 
ugodne. Kljub temu pa je bilo pogosto vlažno rastno obdobje pravi izziv za pridelovalce, predvsem 
zaradi izvajanja zaščite pred krompirjevo plesnijo. Več težav so zlasti na vzhodu države povzročala po 
padavinah zbita tla pri pripravi za setev oljne ogrščice. Trajnim sadnim nasadom pa občasna poletna 
pomanjkanja vode niso prišla do živega, kar potrjujejo tudi prve ocene o pričakovanem pridelku 
različnih sadnih vrst, razen tam, kjer je ta okrnjen zaradi spomladanske pozebe ali neurij s točo. Tudi 
vinska trta je to vegetacijsko obbdobje uspevala ob skoraj stalni dobri preskrbljenosti tal z vodo. V 
dinamiki fenološkega precej neenakomernega razvoja pa je bilo zaznati vpliv spomladanske ohladitve s 
pozebo pogostega menjavanja hladnega toplega in mokrega vremena v maju in juniju. 
RAZLAGA POJMOV 
  
TEMPERATURA TAL 
 
Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dne vna temperatura tal je 
izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne mak simalne in minimalne terminske temperature tal v 
globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje de kadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h, 
 
VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) 
Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0  C, 5  C, 10  C 
T ef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10  C 
ABBREVIATIONS 
Tz2   soil temperature at 2 cm depth ( C) 
Tz5   soil temperature at 5 cm depth ( C) 
Tz2 max   maximum soil temperature at 2 cm depth ( C) 
Tz5 max   maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) 
Tz2 min   minimum soil temperature at 2 cm depth ( C)  
Tz5 min   minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) 
od 1. 1.   sum in the period from 1 January to the end of the current month 
Vm   declines of monthly values from the average 
I, II, III, M   decade, month 
SUMMARY 
August was about 2  C warmer than average, monthly average temperatures ranged between 21 and 
22   C. The most frequent rainy days were recorded in the northeast of the country where also the 
amount of precipitations by more than 200 mm, was the highest. In most other regions almost half less 
precipitation days were recorded. Numerous storms were recorded all over the country, some even with 
hail that destroyed agricultural crops. Monthly water balance was in slight deficit, the exception were the 
coastal area and in the northeast of the country with water surplus. In the majority of the country drought 
conditions in August became normal or expected for this part of the year, even in the south-east of the 
country severe drought conditions improved to moderate.