38. številka. V Trstu, v soboto II. maja 1889. Tečaj XIV. „EDINOST" izhaja dvakrat na tedon, vsako »red* in lofcoto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: z* vse leto gl. 6. —; izven A vat. fl.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za 6etrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Ponamirne Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tr»tU po nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po • nov. Na naročiš« brez priložene naročnine le npravntfttvo ne ozira. EDINOST Vsi dolini h« pošiljajo ur«*dni&t%A v ulici Carintia fit. 28. Vnako pi.-molVIora biti 1'rankovano, ker nefrankovana »e nt sprejemajo. KokopUi ho ne vrarajo. Oglasi in oznanila »t> račune po 7 nov. vrstica v potilu ; za naslove z debelimi črknini ho plačuje prostor, kolikor bi ga ol»Hoglo navadnih vrstic. Poslana, jame zahvale, osmrtnice itd. ko račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserato prejema upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho prosto poStnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V aJinoit j« moSi. Na volitev! i. Od prastarih časov odlikovali so se Slovenci od ostalih narodov po svojej prevelikoj naklonjenosti do tujinstva; od vseh strani obkoljeni po tuje-jezičnih narodih, osobito pa po Nemcih, pokrivjanjem po nemških in oglejskih svečenikih in misijonarjih, navzemali so so vedno bolj zahodnih navad in celo jezika. Velikanske betve slovanskega debla na severju, zahoda in jugu, so so v teku stoletij popolnoma po-tujčile, sprejemni z tujimi običaji tudi jezik in navade in dandanes ne ostajo drugo, nego spomin in zgodovinska poročila, da so se nekdaj naši praotci raztezali tja daleč v Pustrisko dolino do izvora Save na za-, hodu, do obrežja Donave na severju ter i posedali vso deželo do Jadranskega morja, j katero naš Jenko po pravici nazivlja: slovansko. Poleg tega morja bivali so od pra-vekov slovanski narodi, in obdržali so se krepki do današnjih časov. Stoprav ob času rimske osvojitve sedanje Primorske, naselili so tu som Rimljani svoje koloniste na slovanska tla, ki so potem tu vedno ostali, a bili navezani skoraj izključljivo v mesta in naselbine na obrežju. Trst (trg, tržišče), bila je bržkone začetkoma slovanska vas in trg, katerega so v poznejšem času posedli Rimci in njega ime polatinili v Tergeste. Poznejša zgodovina, kakor tudi zadnje preiskave slavnih učenjakov govore splošno, da so v pradobi stanujoči rodovi bili slovanskega pokolenja. Smešno so inora tedaj videti nepristran-1 skemu razmotrovalcu, ako čita v italijan-1 skih enostranskih knjigah o zgodovini tu-1 kajšnjih dežel čudna izvajanja krajevnih imen na Primorskem. Celo imenom, ki naj-! jasnejše kažejo slovansko lice, iščejo ti j mrevarji zgodovinskih resnic izvora v keltskih, indijskih, arabskih in latinskih imenih, kakor da bi nekdaj tod prebivali Jndi, Arabi ali celo Ilindukužani, ne pa Slovani! j Celo v najstarejših kronikah in pismenih j spomenikih nahajamo ta imena zabeležena j PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Gospod urednik ! Uže dolgo se nisva videlo, toda kaj za to, če sva oba zadovoljna s tem. Ker ho vse, ali sploh mnogo stvari obrača po vremenu, moram se i jaz oprijeti tega potnočka liki rešilne deske, da počnem. Ker je zdaj čas veselja, pomladi in cvetja, moral bi začeti tudi na lahko kot oni pisatelj, ki opisovaje svoj odhod z doma v šolo, objavlja vso mogočo in nemogoče pod robno s ti in vsakdanjosti, da bi kmalu človeka prepetnajstil, da je torek ali sreda, četudi jo čita v nedeljo. — No, to je bil pa le poskus, kakor je bil poskus, da je fant prišel med letom iz šole domov, ne hoteč trgati hlač po klopeh goriške gimnazije. Opisovaje to, letela mu je pred očmi slika očetova s šibo za hrbtom in pa energični „moraš", na drugi atrani pa domača obilnost in — prostost. Nedavno trdil jo nas J. Cimperman: „Mladina, kje tvoji so življenja vzori P" kakoršna bo sedaj in pridejane so jim le latinske končnice. Nespametno jih je tedaj izvajati iz nesmiselnih laških besed poznejše dobe, namreč iz dobe, ko so se Lahi naselili tu sem v večjem številu. To 8e je zgodilo pa še-le v poznejšej dobi, po razpadu rimsko-nemškega cesarstva in osvojitvi teh dežel po Benečanih. Z krutim gospodarstvom „Venecije" nad temi deželami smemo začeti tudi pravo zgodovino Italijanov na Primorskem. Kakor je bilo venetsko gospodarstvo vsiljeno in ljudstvu primorano zgolj s surovo silo in bahato mogočnostjo — kojo gospodstvo ni v resnici deželi prinašalo druge koristi, nego da jo je opustošilo in gmotno razdejalo — enaki prisiljeni našel niki so tudi tukajšnji Italijani, ki so se v onej dftbi tu naselili ter še vedno prihajajo preko luže iskat si v „barbaričnej Avstriji" ljubi kruhek. Slovanski naši praočetje so iz starodavnih svojih koč gledali na te prihajajoče tujce, ki so se potom tu šopirili na naših tleh in sedaj v največji zagrizenosti kriče na nas Slovane k o t tujce, naselnike! Tu na naših tleli bahajo se ti in ponašajo z zgodovinskim pravom in svetu mečejo prah v oči rekoč: P r i-morska je bila vedno naša, je naša in naša mora ostati ! Zadosti je, da si izbereš katerokoli ime kraj ev v okolici, ki vendar kažejo na visoko starost; na nja pomisli, in čeprav nisi jezikoslovec, sprevidel bodeŠ sam, da so pristna slovenska ter nikakor ne diše po laščini, niti latinščini: — živa priča to, da so bili oni ljudje, ki so tem kraje/n prvi dali imena, slovanskega rodu. Saj vendar ni umestno, da so tedaj oni kraji bili broz imen, kakor je tudi nesmisel, da so tukajšnje dežele bilo čeloma neobljudene, dokler se neso sem naselili - Italijani iz blažene Italije. In, ako bi so bili stari Rimci res tu naselili, prodno so prišli Slovani — zapustili bi zadnjim vsaj imena krajev, hribov, rek, vasi, mest, v kojih so do tedaj bivali. Ni pa tudi misliti, da bi se naseljevanja izvršila tako kar preko noči, temveč ista godila so se polagoma v teku let. Ako ima latinščina — kakor trdč italijanski pisatelji — ros tnko čudno moč ▼ nebi, da nekako sreblje ali požira v se druge narode, bi se bili naši pradedovi gotovo navzeli in priučili prejšnjim latinskim imenom. Ali vsega tega ni bilo, temveč povsod opažu-'jemo uprav nasprotno. I Imena mest, vasi, hribov, rek, potokov itd. v naših krajih bila so in ostala pristno . slovanska in takšna rabili so Rimci sami. Dokaz je to jasen, da so od prastaro dobe 1 v teh pokrajinah bivali Slovani in vsa ona nesmiselna izvajanja in trditve laških zgodovinarjev so zgolj izmišljotine, kakor so prava izmišljotina in laž vsa navidezna historična prava, katera toliko poudarjajo tukajšnji laski pisatelji. — Izbrali smo si ta predmet sedaj, ko se bližajo volitve, da tudi našim čitateljem in osobito tržaškim okoličanom dokažemo, kako jalove so zahteve naših Lahonov in kako krivično ravna vsakdo izmed nas, ki so jim slepo poveri t«-r zaupa njihovim lažem, odbravši jih celo svojimi zastopniki. Najstarejše zgodovinske resnice govorijo za nas, trdeč, da smo tu na domačih tleh ter smelo zahtevamo, da se nam ispolnijo naše pravice in težnje. Sramotno bi bilo za nas, ako bi se tudi sedaj, kakor užo drugekrati, slepo udali sovražniku ter mu tudi poverili vlado nad nami. Tirjati moramo ispolnenje naših pravic in ravnopravnosti; pri tem pa pomisliti, d.i Kdor ne spoštuje se sam Podlaga je — tujčevej peti! L. j (Daljo prih.) V prejšnem slučaji je pisec onega poskusa adoptiral sniu sebe junakom, za to pa je „rund dio Freundschaft, rund die Fehde*. (Pomislite vender : „Hie und da triigt der Schein". Ur.) Mesec majnik ni navadili mesec, to jo celega leta praznik. Zato pa take vsakdanjosti niso za sedaj, namreč za kaka postna premišljevanja črnoglednim pesimistom, kako jo vse na svetu ničevo, vsakdanje. Bolj vsakdanje stvari in manj vsakdanje opisovanje bi bilo morda tako-le: „liratjo in sestre gledali so ga zadnji večer nekako sumljivo, vender se ni nikdo domislil, da je to zadnjikrat, ko so s starejšim bratom vsi skupaj. On — naš Janez — jedel je manj kot obično. Manjšim bratom jo bilo to po volji . . . Spat so šli tudi kasneje kot navadno, ker je bil krojač v hiši in dovrševul Janezu obleko. Mati si je otrla solzo z očesa, posvetivši Janezu na Beno spat. Drugo jutro bilo je nebo jasno, zvezdico so migljale na neskončnem svodu, in Janez jih jo moral gledati takoj ob treh ; težko mu jo bilo. Desetletni dečko nosil jo včeraj še drva na svojem hrbtu, bil jo torej še ves uvit Občni zbor ! Slovanske čitalnico v Trstu. 1 Cnalje). Nočem omenjati podrobno društvenega petja, tudi ne zabavnih večerov, ker udo-loževali ste se jih sami; poročal no bi vam 1. . . Tema je še bila, ko sta se odpravila J z očetom čez liribo in doline v šolo peš dvanajst ur daleč do mesta . . . Takrat vem, da je Janez videl na Cavnu zračno našo Lokev, s tičjo perspektive opazoval v romantični dolini slavni Grgar ter naposled po nogah strmoglavil od Železnih Vrat h Idriji pri Bači . . „Od tedaj jo že nekaj let, pomni pa Janez to še vse prav dobro, ker ta korak ni bil zanj vsakdanji, da si ga je učinil prvo sredo meseca vinotoka, štirinajst dni po semnji sv. Mihela leta VHodepolnih dveh sekiric. Lepote prehojenih krajev ni mogel občudovati, ker je šel šele v šolo . . To bi bilo torej bolj in manj vsakdanje opisovanje. Takih bolj in manj vsakdanjih novosti žolč oni, koji si žele v Trstu slovenski „Piccolo". Toda alfa in oniega naših podjetij je denar in zopet denar. Kader bode barem vsak doseti tržaški Slovenec stal zvesto za narod po ro-ceptu Bismatkovcev: „Jeder Mann ein Bismarck", tedaj bode v Trstu marsikaj mogoče, kar dandanes ni. Res, da bi se lahko prodalo toliko izvodov slovenskega lista, kot laškega, toda naši tržaški Slo- nič novega. Imeli smo letos pot zabav in sicer: 8. decembra 1888. tombolo in ples ; 31. decembra 1888. Silvestrov večer; 19. januvarja 188A. plesno zabavo ; 1B. febru-varja 1889. veliki ples; 2. marca 1889. tombolo in ples. Za 2. februvarja napovedana veselica so je opustila vsled smrti Njeg. cesarske Visokosti prestolonaslednika ceaarjeviča Rudolfa. Zadušnice po ranjccm udeležili so se v crkvi sv. Justa trije odborniki in odbor jo izrazil svoje sožalje pri tukajšnem c. kr. namestništvu. O družtvenih zabavah vender enkrat z veseljem poročam. Vse, brez izjeme, obiskovane so bile dobro, parkrat je bila naša dvorana premajhna. Po svoji elegantnosti uže davno slavnoznani plesi Slovanske čitalnice odlikovali so se letos tudi po svojej narodnosti. Čuli so se skoraj izključljivo le slovanski glasi iz ust naših krasnih gospej in gospic, kar jim je gotovo le v čast. Načelno dobili so ustopnice nečlani le v jako redkih slučajih in zabavo bile so res samo domače, družtvcne. Po dolgih letih videli smo zopet našo mladino plesati krasni narodni ples „Kolo", kateri bi 8e moral popolnoma udomačiti na naših plesih ; kaj se hočemo dičiti s tujim kinčem, ko imamo dosti svojega. Pa kor naši mladini niso zadostovale navedeno zabave, priredili smo še štiri plesne vajo, ki so bile vse posebno živahne. Odbor je bil vedno v tesni prijateljski zvezi z vsemi slovanskimi družtvi v Trstu, osobito pa z žensko in možko podružnico sv. Cirila in Metoda. Ženski podružnici odstopili so so prostori za „božičnico* 22. decembra, za vso seje in za glavni zbor, Možki podružnici v korist priredila se je tombola združena z veselico 2. marca, ki je prinesla gld. 28.15, čistega dobička. V isto svrho nabralo se jo v pusici v igralni sobi gld. 28.00. Vkupaj torej gld. 56.75. „Delalskcmu podpornemu družtvu" odstopili smo dvorano za par plesnih vaj. Vseh narodnih večjih zabav udeležil soje odbor venci te sfere so preveč Lahi. Saj pride preprosto kmetsko dekle v Trst, nikdar ni slišalo laščine, a čez nekaj mescev uže noče skoro več govoriti „sčavo", marveč „če ti vol, o če no ti vol" golči no baš blagoglasni tržaški dijalekt. O ironija ? Toda vsaka stvar ima svoj konec, naj bi imela i ta zadeva kmalu svoj konec, in končal bi z lahkim srcem, ne da bi so mi bilo treba ozirati na druge strani, n. pr. kako logiko ima glasoviti „Cesarett, kako se vrši istina izreka „das Bose ist dazu verdammt das Gute zu schaffon" pri ravnateljstvu poštnem, da nehote priznavajo Slovanom poštenost. Jako neugodni utis, ali da drugače rečem, ugodno presenoČonje napravila jo name vest, da so našo sosedno države v proračunih tako bogato — dolgov. Čislana velesila „preko luže" ugrabila je silno mnogo cerkvenega imetja, vender nič druzegn prigospodarila kot — dolgove. V kratkem pridejo na vrsto še cerkvene ustanove, in ko ne bo več teh .... tam jo pa svet s „plankami" zabit. — Naši „nemi" sosedje prinesli so iz Francije poln koš milijard, ki pa niso imele teku. Ako ne bi obroč iz „Blut und z deputacijami ter podpiral sploh vsako narodno gibanje. Pristopilo je med letom iJO članov, izgubili smo jih pa 18 in sicer največ vsled preselitve iz Trsta. Tri, ki niso hoteli poznati svojih dolžnosti nasproti družtvu, izbrisali smo. A tudi neizprosna smrt nam je pobrala tri jako odlične, jako zaslužne člane. Nenadomestljiva izguba je zadela naše družtvo s smrtjo g. Lovro Žvaba. Vsakteremu so znano njegove zasluge za naše družtvo, njegovo navdušeno in rodoljubno delovanje uu narodnem polji, njegov neumorni trud za „moško in žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. Slovani v Trstu smo z njim mnogo, mnogo izgubili. Dalje sta se preselila v večnost dva dolgoletna člana našega druživa, gospoda Petar Tripković in Anton Hodnik. Z gospodom levico ter jej z vzgledi dokazuje, da je narodni jezik slovenski bolj podoben nemščini, nego pa uovoslovensčini. Za vzgled navaja besede kakor n. pr. „lušni za lustik", ,cimer za zimmerM in še par drugih. To je levico zelo zabavalo, ob enem jo pa do dobra prepričalo, da je jezik, kateri govori naš narod, mešavica nemških, slovenskih in italijanskih besedi, ter pravi, da je na Slovenca uplivala nemška in italijanska prosveta v tolikej mori, da dan danea uže ni več Slovan. Za vzgled, kako je vplivala italijanska kultura na Slovence, navaja besedo „facanetl" za „fazzoleto", rutica. Jezik, ki ga pišejo Novoslovenci, je po Forregerjevem ziues hrvaščine, srbščine in ruščine, katere priprost Slovence, nikakor ne more umeti. Nemški možak je to govoril, da pokaže našega jezika ne A. Hodnikom, bivšim družtvenim predsed-1 sposobnost za vsako slovstveno podjetje; nikom, izgubili smo jednega najstarejših prav lehko mu pa kdo naših poslancev članov, jako požrtvovalnega in obče spo-'dokaže, du jo zasmehovana slovenščina štovanega moža. Hranimo hvaležen spomin bogatejša na izrazih od nemščine, da raza ranjcimi in pozivJjem Vas, da se v to bimo mi vborni Slovenci manj tujk, nego vzdignete s svojih sedežev. (Slava njim!) Vročilo in vložilo se je 31 aktov. Odbor jo imel 14 rednih sej oholi Nemci in da je naš pismen jezik prostemu ljudstvu popolnoma razumljiv, dočim prosto nemško ljudstvo ne razumi Naročeni smo bili na 9 slovenskih, visoke književne nemščine. Ko si je tako G hrvatskih, 3 italijanske in 7 nemških ohladil srce, obrne se na delovanje pravo-listov. O. Anton Truden je pa podarjal. sodnega ministerstva ter pravi, da je v družtvu „Politik" in „Sclnvarzgelb", za kar zadnji dobi tratilo čas z neznatnimi na* se mu tem potom toplo zahvaljujemo.' redbami in malostnimi zakoni, da pa ni Družtvenikom je bilo torej na razpolago imelo poguma lotiti se velikih kodifikato-27 novin. Vpisani smo tudi kot član „Slo- ričnih del. Tako čakamo še dan danes venske in Hrvatske Matice". (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežel«. novega kazenskega zakonika, o katerem sluje, da bode v kratkem predložen zbornici. Forreger želi, da bi se to kmalo zgodilo. Prav tako je potreben nov civilno-pravdni red, preosnova novinarskega zakona itd. Zadnjemu jo posvetil mnogo fraz. Rekel je mej drugim, da se sedanji večini zelo no tuudi z novinarskim zakonom, ker je n y ,. , , , i vladna stranka in nje ta zakon ne tišči, da Kazprava o proračunu poliedelskega „„, „ , , i . . , , , . ' . . . f , J f se pa lahko primeri, da bode iz večine zopet ministerstva je zvrsena: na dnevnem redu m , j , ... . 4 ' manjšina, iz vladne stranka opoziciie, takrat je proračun pravosodnega ministerstva. bode t(J malomarno9t obžaIoJIa) Jjt| kftkor Debata je začela z govorom celjskega ve-^ pQ8telje> tako bodo iQ likonemskega poslanca Forregerja, ki je ■ ter da služijo bolj kot izde- jeziku. Poljaki, rekel je g. Forreger, so , , . , ... J j ... .. ' . * . lovalnice novoslovenščine, nego pa kot zadovoljni s svojim stanjem, Cehom pa m , a . , , ... ° *... , , .. , .. .... . sodišča! S tem, da slovenščino tlačno v nobena koncesija dovoli; oni tiriaio vedno ' , J , . j ... . . sodišča, morajo sodne razprave in ton, v vec ter so sedaj napovedali boj namšiemu , . V i j i i. • . • T. . .... n J. J, katerih se vodno, posuroveti, ker ie znano, dvoru, kateri bi radi počešili. Po češkem! , , , ... , ... ' . . * , . j. j • ct i .v da cel° v slovenskih krajih govori ta lezik vzgledu zahtevajo tudi Slovenc uže po- ... . . ,. ? ^ 8 „ J i i -v .. . 8amo nJZJe priprosto ljudstvo, dočim vs m sebno slovensko najviše sodišče, ali vsa en . .... , . ,. , ' . XT • . . . boljšim krogom sluzi lo nemščina. Nižu h senat v njem. Na to mož iztrese vso svo e , , .. T . J ie k slo ž • , slovenskih krogov je znana neotesanost, no znanjo našega jezi a pre katera preš|a) ako se uvede slovenščina Eisen" držal iz raznih držav in državic V 8°diŠče' tudi V uradova°je in občevanje skrpane države, odnesel bi bil uže davna uradnikov ! ^rreger kliče ministra na po-vsak svojo dolgove - domov. imoč' da to nevarĐ08t zaPr^i in izključi Sploh bi se našo stoletje moglo ime- iz aodišč! Tako ,,atolce™»je je res vredno novati stoletje splošnih državnih d0,g0T., ^mškega moža. Tako obrekovati zna samo Osebnih deficitov in dolgov, koje imajo na- nemSkl »Ii,edeiluaDn,< (poštenjak). Nadejali ročniki raznih listov pri upravništvih (oso-.8010 ae' da b°de kdo ii5 naših P0B,ancev bito slovenskih), teh še ne omenjam. , nemškega bebetača polteno plačal. Zgodilo Logično je torej, da si je ljudstvo'86 t0 rG8 V 8eii ra-' ^ Pobil izumilo izrek: „Kdor nema dolga, nema je Prav°8odJa mi,li8tor 8rof Schiinborn in kredita". Dolgove delajo tudi razni po-'™ njUD V teme,jitem govoru poslanec dr. slanci s svojimi obljubami pri volitvah. Tonklu ZadnjeSa objavimo v celosti, To se neki kmalu jame ponavljati, in upajmo, da se tudi ti dolgovi zmanjšajo in poplačajo, sicer je koristnejši — krah! In baš ta krah zvršiti se bode moral po večih volilnih okrajih širne domovine naše. Uzor naj nam ne bode Ie mož-poštenjak, marveč mož-narodnjak. Ako bomo zvesti tem načelom, smemo so nadejati od letošnjega majnikovega cvetja mnogo sadu, sicer pa nič. Naš ljubljenec pravi : „Saj pač dovolj ognjena Ljubav do doma ni nobena, Ki strastna ni." Torej temu načelu zvesti postopajrno pri-bližujočih so volitvah, potem bodemo storili za domovino vse, kar „moremo". Po-mozi nam Dog in sloga naša! Na svidenje Vaš C. ker razjasnjuje tudi razmere na Primorskem Gaučeva šolska novela je našla mej poslanci in klubi malo ali nič prijateljev. Vsi so nezadovoljni s predlogom ter se pripravljajo na odpor. Posebno se pa Će-hora ustavlja. Staročeški klub se jo izrazil proti noveli, tako tudi Mladočeški. Čehom to ni po volji, ker nov zakon krati še tisto malo deželne samouprave, kolikor jo dopušča stari šolski zakon, to je pa baš nasprotno njih težnjam. V ogerskem državnem zboru je zvršena splošna razprava o državnem proračunu. Opozicija jo hudo napadala vlado ter joj očitala, da njenega delovanja no vodi nobena politična misel, da je v dobi Tiszino vlado dežela gospodarsko propalu. Vladna stranka si prizudeva trditve ovreči, ter pravi, da je Ogerska v zadnjih 14 letih v vsakem oziru napredovala, kar si upa s številkami dokazati (?) Opozicija je pa baje samo zato tako huda, ker si jej ni posrečilo vreči sedanje vlade, ter se je ta vkljub opozicijonalnim spletkam zopet preustrojila in stoji sedaj na krepkih nogah. Hrvatski ban pojde v Primorje nadzorovat urade nekaterih mest. Bržkone hoče s svojo navzočnostjo tamošnje opo-zieijonalno volilne okraje pridobiti za se. No dvojimo, da bi banova ljubeznjivost premogla kaj tacega. Vnanje dežele. Ruski minister notranjih poslov grof Tolstoj, je umrl te dni. Pokojnik je bil prej minister prosvete, generalni pro-kurator svetega sinoda itd. Kot naučni minister je izdal mnogo ostrih naredeb ter bil neprijatelj prevelike dijaške svobode. V svojih zahtevah je šel včasih še predaleč ter jo moral odstopiti to mesto svo-bodomiselnejšemu možu. S Tolstojem izgubila je konservativna ruska stranka jako delavnega in v vsakem obziru odličnega člana. — V rusko prestolnico je prišel japonski princ Arizugava v gosti. Carevni je izročil japonski red krone in svojeročno pismo japonske cesarice. V sredo je bil dvorni obed na čast princu. Iz Belega grada javljajo, da jo prišel tja dvorni maršal kraljice Natalije, da določi sestanek kralja Aleksandra s svojo materjo. — Metropolit Mihajl povrne se skoro na Srbsko. — Ruski poslanik Persiani odide po dohodu metropolita Mihajla na dopust za več mesecev. P a r i ž k a svetovna razstava jo bila odprta z vso sijajnostjo ter je dostojen spomenik francoske genijalnosti in francoske obrti. Letošnja svetovna razstava je večj a in veličastnejsa od prve. Predsednik republike je izustil ob odpretji razstavo jako lep govor, ki je vzbudil v vseh političnih krogih evropskih, zaradi treznosti in premišljenosti zadovoljstvo in pohvalo. Ministerski predsednik Tirard se jo zahvalil v svojem govoru vsem vladam na udeležbi, tudi onim, ki niso oficijelno zastopane, ki so pa podjetnike izdatno podpirale, da so se mogli dostojno udeležiti svetovne razstave. Svoj govor je sklenil z besedami: „Sprejmimo tujce z radostjo in spoštovanjem, dokažimo, da gro republikanska Francija vsera delavcem naproti ter da je ljubi". Predsednik Carnot je proti koncu svojega govora izrazil željo, naj bi ne bil kaljen mir od nobene strani in naj bi tudi zadnjih deset let našega stoletja opravičili ime naše d6be, katero zovemo „dobo dela". Vsi listi brez izjemo navdušeno pišejo o francoski razstavi, celo nemški listi ne morejo drugače, nego da jo hvalijo, če tudi se je Nemčija malo udeležila. Italijanski kralj pojde 19. t. m. v Berolin; spremljal ga bodo Crispi. To je proti narodni volji. — V Milanu so bile te dni velike demonstracije za Francijo. V državnem zboru je na dnevnem redu afri-kansko vprašanje. Razprava je burna. Jeden poslanec je vladi očital, zakaj ni porabila homatij v Abisiniji v svojo korist, ter si sedaj vstvarila trdno pozicijo v Afriki. Drugi so obsojali vsa1 o tako podjetje ter zahtevuli, naj so opusti, ker je Italiji le na škodo. Nemški listi so bavijo še vedno z \Volilgemutom. To je nek policijski uradnik pruski, ki je šel v Švico, da poizveda mej tainošnjimi socijalnimi demokrati ter izdajo pruski vladi njih delovanje. Mož je v Bvojej gorečnosti šel tako daleč, da je nekega socijalnega demokrata, s katerim je bil v zvezi ter mu je bil za ovaduha, še hujskal, naj le ruje in agituje. Ta ga je zato izdal švicarski vladi, ki ga je dala zapreti. Mož jo bil sioer po 10 dneh izpuščen, a Pru8i se čutijo nekako užaljeni in zahtevajo, da se stvar pojasni. DOPISI. Iz Trsta 7. maja. (Izv. dopis). Očka Luzzatto in Burgstaller sta prenesla celo v državni zbor hvalo i čast o lahonskej strpljivosti in miroljubnosti. Naj nevedni svet zve, kako dobri patrijotje in miroljubne duše so lahonska jagnjeta ! V istini je pa temu uprav nasproti ; uprav zadnje dni smo imeli priliko opazovati lahonsko spravljivost in miroljubje. Barkovljansko družtvo „Adrija" hotelo je napraviti v lastnej vasi slovensko veselico in lahonsko navdušeni Cesare, ščuvan po barkovljanskej kapovili in dru-zih rudečih dušicah, odrekel jim je lokal, za katerega je najemnino uže plačalo in s tem so preprečili, da bi se priredila ono nedeljo veselica. Ako bi veselica bila laška, bi gotovo tega ne bilo. Ljubljanski biciklisti vdeležili so se ciklističnih dirk v Gorici, ali — ker so prišli uprav iz slovenske Btolico — lahonska gospoda jim je vsakovrstnih zaprek stavljala in lahonski časniki so kaj robato o njih pisali. — Uprav oni ponedeljek ali torok na večer peljali so se nekateri noodrešeni lahončki iz Gorice preko Merna v Trst ter mirno drdrali preko ondašnjih mitnic, da so ognejo plačanju neznatno mitnine. Eni kočiji se je res posrečilo ubežati, ne d a b i b i 1 a m i t n i n e p I a č a 1 a. Drugi dan brali smo v nesnažnem „Mattinu" in druzih lahonskih listih, da je bila ena teh kočij, „ki je mirno svojo pot drdrala", na cesti pri Merni napadena s kamenjem in en lahon-ček težko ranjen. Merenski župan g. Hausner je stvar natančno preiskal ter se prepričal, da ua temu ni pičice resnice, temveč, da so oni Lahončki hoteli celo ubežati, ne da bi bili mitnine plačali. Fakt je čeloma izmišljen in komentari, ki jih delajo lahonski listovi, najbolj izzivalni in hujskalni! Tropa vrlih barkovljanskih povcov pevala je predminolo nedeljo večer po cesti in sredi lastne slovenske vasi narodne slovenske pesni. Drugi dan smo čitali v lahonskih kavkah o nevarnih i z g r e d i h „dei villici di Barcola" in o pre tn j ah proti „mir ni in" m e-stijanom. Barkovljani pa in Slovenci sploh so se primerjali divjim A s a-o r t i n c e m in H i n d n ! — Črkostavec A. Gerin šel je nedolgo tega na Dunaj v zadevi delalskih zbornic kot zastopnik tržaških delalcev; o priliki Lloydovega štrajka, ko so se namreč Lloydovi delalci zbrali v posvetovanje, drznil je isti Gerin nekoliko na rep stopiti jezičnemu renegatu R.....Žu, — radi tega ga je tiskarna, v kojej je delal in stavil list „Indipen-dente", na prigovor zadnjega odpustila! Družtvo tržaških Črkostavcev jo proti temu protestovalo. „tmpertinente" ni še zadovoljen, da je minoli teden čez okoličane ropotal. Enako je minolo nedeljo zopet jel napadati miroljubne Barkovljano ter izumil neke navidezne papirčke veleizdajskega smisla (P) ki so jih neki v nedeljo v Baikovljah našli. A o tem ve povedati menda le on. -- O medice, cura to ipsum! Bombo, petardo in druga vžigalna orodja so tej gospodi — otročarije! Ćo pa Slovenec v svojej lastnej hiši slovenski govori in poje — to je veleizdaja in treba je koj klicati policaje na pomoč ! Iz Barkovelj 7. maja. Vsakemu bodo že znano o zadnjih dogodkih v Uarkov-Ijah — o zaprečenej veselici pevskega druŽtva „Adrija*. Vsakemu no bodo pa gotovo znano, koliko so je o tem po mestu govorilo, koliko so jo o tem raztrosilo ne-sramr.ih laži. Barkovljanski sottocupovilla, videč, da ga vai pravi Barkovljani v vsih ozirih dobro poznajo, znajoč, da si ne moro njih spoštovanja pridobiti, hotel se je Bedaj nad njimi „znositi". Z njegovim prepokomim „Flugeladjutautoin" — poljskim čuvajem, pohodil je uredništva tržaških dnevnikov ter raztrobil nezaslišano laž v svet: „Da so Barkovljani napadli tržaške Italijane", da so vpili: „Smrt Italijanom", ter da so hoteli colO nekatero Italijan« v morjo vreči! Italijanski dnevniki, seveda natisnili so imenovane laži, a prinesli potem i popravek, poslan po znanem Barkovljanskem domačinu. Po mestu se je sprva verovalo onim lažnjivitn poročilom, in vso jo govorilo le o dogodkih v Barkovljah. Gospoda je celt> povpraševala, da-li je varno v Barkovlje lioditi. V mestu je nekda „ultramontanska gospoda" cilo nekaterim pericam zapretila, da jim no da več prati svojega perila!!! Očitno se mora reči, da bi radi omenjenih lažnjivih poročil lahko nastali nemiri, in kdo bi bil tomu kriv Y Očitno rečemo tu pred svetom r „Nihče drugi, nego naši nasprotniki iz Barkovelj*. Radi v italijanskih listih raztrošenih laži nastali bi lahko iigredi, in naši junaki so hoteli le, kakor se vidi, podpihati sovražtvo in nemir med domačimi narodnosti, kar bi se jim skoraj posrečilo. A o tem ravnanju naših nemirnjakov opozorimo na višjem mestu, — štejemo si to v čast; in vsaj jim pa magistrat radi tega gotovo plačo poviša, kakor se je uže njih rodovina izrazila! To je pa mogoče le v Trstu — in tam kje med Botokudi. Nedavno bilo je čitati "v „Edinosti", da ne bode v Barkovljah miril, dokler bode tain županoval poznati gospod — a pokazalo se je zadnje dni, da je to resnica, — za nas bridka resnica! Priporočali bi našim državnim poslancem, da ne pozabijo tudi na našo žalostne razmere, dokazov imajo premnogo o tem, in znano je predobro, da so morali pred leti vojaki Barkovljane miriti, ker razkačenega ljudstva niso mogli žandarji nikakor umiriti. Radi omenjenega človeka bili so užo zaprti domači vaščani, ker niso mogli svete pravične jeze skrivati. — Vsi Barkovljan ski veljaki in drž6 so gesla: „vse za vero dom in poročena odšla sta potem z vlakom na kratko potovanje. Naše presrčne čestitke in srečno vrnitev ! O tej priliki zložil je prijatelj novo-poročenih nastopni sonet: Arp rajskodt'vni glas na uho bije, Navčšča se veselje blagodarno Temoto je pregnalo solnce žarno, O/Jvena spomladmi sapa dije. Nevidne božje roke bldgost klije : Izploveno živenje je vihamo, Čolnar kormdni v pristanišče varno, Kder čudotvorne zvočo harmonije. Izvoljena! s Teboj se dom ponaša! Izdeli vsa milinja mu izbrana, Velfkodusje naj Te zmer okraša. Amorja cveti vedno Ti cvetana, Nebesna milost naj te zmer opaša: Ura! s Teboj poživi Bog Ivana! Osivelčev. Ni. c. kr. Visokost cesarjevna-udova » - T o i uai nun ium- | * y vsi pošteni Barkovijani nadvojvodinja Štefanija odpotuje iz Mira-Vse za voro dom in ce- mare 15. t. m. zvečer v Laxenburg. aarja". Za Capovillo pa neznamo, ako so Imenovanja. Vseučiliški profesor ^ ravna po imenovanih izrekih. Mnogokrat koji |td g. dr. vitez Miklošič, imeno so priredili Barkovijani svečanosti v čast Njeg. Veličanstva cesarja, a Capovilla ni se nikoli zato brigal, celo takrat ne, ko ne, te je presvitli cesar vstavil pod slavolokom ▼ Barkovljah, idoč iz Trsta v Miramar, a imel je takrat čast predstaviti ga Njeg. i Veličanstvu domači, vrli naš gospod župnik. Nemirno je dirnolo tudi vse poštene Barkovljane v srce, videč da ni bilo Ca-poville pii zadnjej svečanosti v Barkovljah, ko se je delila ubogim otrokom obleka v spomin štiridesetletnice Njeg. Veličanstva cesarja ! Zelo slabo vpliva tudi to na Barkovljane, da jo cerkev Capovilli „deveta dežela" — da jo skoraj od znotraj ne pozna. In pred časom bilo je v uašej „Edinosti* omenjeno, kako „krasno" je oni gospod našo cerkev zasramoval, imenujoč jo „1 a b o t t e g a d e 1 s 1 a v i s m ou ! Pa naj predobro pomni Capovilla: „Še ministrom večkrat sedeži spodletel" Mogoče, da ni daleč čas, ko se bode Capovilla spominjal d&be „svojega vladanja" v Barkovljah! — Kot župan, namesto da bi svojo vas branil pred svetom, pomagal je trosit o njej laži, — in to si zapomnijo zopet Barkovijani ! — O velikonočnih praznikih vršil se je v Barkovljah dogodek, kateri je vse vaščane razburil. Nekateri domači fantje peli so po cesti stare, domače slovenske pesni; srečala jih je tropa Irreden* t o v c e v, kateri so se prišli naužit čistega našega zraka, ter jela jih psovati z „p o r c h i do s c i a v i" ! Vrli domači fantje so jim krepko odgovarjali, a I r r e-d en ta rji vrgli so nekega domačega fanta ob tla, da si jo glavo na polu razbil ter se mora zdraviti v bolnici. Govori se mnogo po vasi tudi o nekej magiatrat- van je tajnim cesarskim svetnikom. — Stavbeni pristav Marchesani imenovan je inženirjem za državne stavbe na Primorskem. Odborova seja pol. družtva „Edinost". Opozarjamo še enkrat gg. odbornike in namestnike pol. družtva „Edinost", naj no-zamudi nikdo izmed imenovanih gospodov priti v sejo v nedeljo dne 12, t. m. Slovanska Čitalnica v Trstu napravi 26. maja izlet po državni železnici v Divačo in potem v Skocijaii. — Natančneje naznani se pravočasno. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je pri zaključku telovadbe „Tržaškega Sokola" svoto for. 4 08. Pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah priredi svojo veselico, kakor uže omenjeno, v nedeljo dne 12. t. m. v gostilni g. Ferluge na Greti. Vspored : 1, J. Vil-har : „Pozdrav Samoboru", zbor. 2. Lojza Pesjakova: „Adrija", deklamuje g.čna Nadliškova. 3. Hajdrih : „Slovo", četvero-spev. 4. I. pl. Zajo : „Hrvaticam", zbor s samospevom basa. 5. J. Vilhar: „Nezakonska mati", sopran solo s spremljeva-njem na glasoviru. 6. Ilajdrih: „Na boj", možki zbor. 7. „Eno uro doktor", burka v ednem dejanju. 8. Ples. — Mej posameznimi točkami besede in pri plesu svira godba. — Začetek ob 6V« uri zvečer. Ustopnina k veselici BO kr, za osebo; nej straži, katera da je prišedši na mesto, sedež 10 kr., k plesu 50 k r. — Vstopnice jela zmerjati naše fante s „p o r c h i d e 8G dobivajo pri gg. Žitku (Corsia Stadion t«°nLaftTRL^.fekta tudii r'lr.'sr-^ m- Kerž«tu (piazz* s- g™*™*- vanega Barkovljanskega mladeniča! O tem . , n nimamo natančnejših pojasnil — a tako 111 v kavarni „Comniercio". — Prose govori splošno po vasi. Mi pa vprašamo: gram ostano torej nespremenjen, Zakaj ni javil „poglavar" to v italijanske na kar opozarjamo posebno dotične gg., liste P Kje je bil on takrat „s svojun zvestim poljskim čuvajem" — ko se je to prigodilo P — Imenovani poljski čuvaj („Kunca") postal je Hedaj neka „autorita curiosa" v Barkovljah; skrbno povprašuje za ude družtva „Adrija", da njih imena javi „vladarju", kateri potem dotične gospodarje prigovarja, da jih iz dela odpuste. Zopet vprašamo : Kako opravl ja imenovani človek svojo službo kot poljski čuvaj P Vidi se ga vedno po raznih krčmah stikati in poslušati. Barkovijani bi morali onega človeka prisiliti, naj svojo službo vestno opravlja, — in naj no tiči vedno pri Capovilli ter njemu služi! Mogoče pa, da jo oni človek „dobra duša" in da je primorau se po Capovilli ravnati — vsaj je bil pred časom narodni pevec, in še zdaj včasih kako narodno zapoje, — če ga Capovilla ne sliši ! — Čudno razmere so pa v tržaškej okolici! Poljski čuvaj nadoumstujo biriča, zapisuje, ter ukazuje kot okrajni glavar. Ako ide to tako dalje, učakamo se, da bodejo poljski čuvaji ljudem zakone predpisovali! „X". Domače vesti. Himen. Danes ob 6. uri zjutraj poročil ao jo v crkvi sv. Antona novega obče znani rodoljub gospod Ivan Sabecz gospodično Antonijo Abram. Novo- kateri so dobili uže svojedobna vabila na veselico, namenjeno v dvorani „Excelsior". Ostalemu našemu občinstvu pa zopet polagamo na srce, da počasti s svojim obiskom v obilern številu prvi koncert ne-ustrašljivih pevcov našo „ Adrijo". Veselica „Goriške Čitalnice", katera je imela biti bodočo nedeljo 12. t. m. je zopet odnešena na nedeljo 10. t. m. Pokojnemu cesarjeviču Rudolfu položijo avstrijski naselniki v L»uenos-Ayros na rakev venec iz čistega zlata. Dragoceni venec prinese na Dunaj g. MihanoviČ, ter se v ta namen v kratkem poda na pot v Evropo. Volitve za isterski in goriško-gradiški deželni zbor. Kakor javlja službeni list deželne vlade v Trstu razpisane so volitve za isterski in goriško-gradiški deželni zbor. Kmetsku občine volijo dne 25. junija ; 28. junija mesta, trgovi in obrtni okraji, potem obe kupčijsko zbornico v Rovinji in Gorici; 3. in 5. julija pa veliko posestvo. — Natančneje o razpisu teh volitev priobčimo v prihodnji številki. | Opozorujemo torej rodoljube in prijatelje, naj se za čusa priprave na volitvo. s katerimi moramo pokazati svotu, da bo ros zavedamo svojo narodnosti in da smo vedno pripravljeni bojevati so za našo pra- vice in slobodo na podlagi zakona.Vsakdo naj po svojih močeh deluje, ker čas je kratek; vsak naj se posvetuje s svojimi prijatelji, da se bode moglo skupno delovati in ako bodemo složni in sporazuraljeni, Iehko nadglftsujemo naše nasprotnike. Kdor potrebuje nasveta, naj se pismeno ali ustmeno obrne na odbor političnega družtva „Edinost" v Trstu. Na delo torej rojaki, ker nasprotniki naši užo dlje časa delajo in se posvetujo, kako bi „s č a v a* še enkrat prevarili in nad njim gospodovali. 0 volitvah v mestni zastop Goriški prodrli so vsled silne agitacije v III. razredu „liberalni" kandidatje Anton Battistig, J. Brisco in odvetnik Karel Venuti. Kako se te „zmage" vesele naši „liberalni" listi in z njimi ves Izrael, umevno je sauio ob sebi. Razpisano je mesto urednika za slovensko izdanje državnega zakonika namesto umršega M. Cigaleta s plačo VIII. dij. razreda. Prosilci morajo izkazati svojo starost, dovršene nauke, dosedanje službovanje in popolno znanje nemškega in slovenskega jezika. Prošnje naj se pošiljajo do 6. junija ministerstvu za notranjo stvari ali c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Prosilci bodo delali izpit dne 27. junija. Kranjska gimnazija. Mestni zastop kranjski sklenil je dne 4. t. m., da bode zopet poslal za obstanek gimnazije prošnjo, katero izroči državni poslanec dr. Poklukar na višjem mestu. Zabavni vlak iz Trsta v Kormin. Od nedelje 12. t. m. naprej bode vozil vsako nedeljo in praznik zabavni v!ak z vozovi II. in III. razreda iz Trsta v Kormin po znižanej ceni. Iz Trsta se odpelje ob 2. pp. in pride : v Devin ob 2 40, Tržič ob 8 58, Ronko ob 3 20, Zagrad ob 3'33, Gradiško ob 3'42, Rubijo ob 3*54, Gorico ob 4*8, Kormin 4*30. Vrača se iz Kormina ob 8 50 zvečer in pride v Gorico ob 0-30, Rubijo 9'43, Gradiško 9 55, Zagrad 10 3, Ronke 1016, Tržič 10 30, Devin 111, Trst 11*42. — Ceno so za tja in nazaj v Devin II. r. 55. kr., III. r. 40 kr ; v Tržič II. r. 1 gl.. III. 70 kr. ; v Ronke II. r. 1 gl., III. 70 kr.; v Zagrad II. gl. 1.20, III. 90 kr.; v Gradiško II. r. gl. 1.40, lil. gl. 1, v Rubijo II. gl. 1-60, III. gl. 110, v Gorico II. gl. 1-80, III. gl. 120, in v Kormin II. r. gl. 2'10, III. gl. 140. Križar „Fran Josip I", kateri s> spusti v morje v soboto 18. t. m., nadomt-stoval bode oldopnico „Lissa". „Fran Josip" drži 3800 tonat in stano brez topov, strojev in ostalih priprav gld. Imel bode dva težka topova 24 cm. kal., več manjših topov in torpedov, kateri zadnji se morejo spuščati na vse strani. — V Pulji so je začel graditi drug križar, kateri bode nadomestoval staro oklopnico „Kaiser". Nagla smrt. Dne 7. t. m. umrla jo od kapi na starej občinskej cesti 45 letna dninarka Marija Požar iz Postojne, stanujoča na Skorkoli h. Št. 18. Truplo prepeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. Štatistika umrlih. Od 28. p. do 4. t. m. umrlo je v Trstu 63 oseb in sicer 32 možkili in 31 ženskih. Po starosti jih je bilo 16 do 1., 11 do 5., 7 do 20., 5 do ri.-in i»o olje m drugi preparati, nego p;i pristne |. k iruiEiirjiL Rikuria Hran ita Svicarcke krog-Ijicr, pole? tega jili ne prekosi nobeno dr sredstvo gli-te prij tnegu, i.eSko.ilj vh^a in gotoveuu vspeha o l
    dču, o hi-m. >rojiiali i t • 1 - i t ti V.uk«l > bo ti previden, .btje|o s- ui rav »lično smotane t-iko /vam« Žvit'nrsk- kmfj J •'<-'. Poslano. na in reumatizmu opozorujemo posebno na Kwizde fluid proti kostobolu, ki so ui sumo udomačil uže v vseh krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu in na živcih, ampak so tudi predpisuje z vspehnm po zdravnikih z mnogim priznanjem. K wizde fluid proti ko -stobolu je pristen samo s tu odrisneno varnostno znamko. Dobi se v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Kwizde, kr. avstr. in kr. ruinunski dvorni doba- vitelj. (h) I >H O o o ■H Ah ■ a h V i n i c o na Dolenjskem, dno 12. jim. 1889. lllngoizvolite mi poslatidvanajst steklenic Vafta ettcnco za želodee. 4 — 12 Pohvalno omenjam, se jih rabi sleherni dan, zadostuje škutljica za celi mesec, tako, da iznašajo troški samo pur krajcarjev lia dan. Iz tega sleoi, da no mm bo dražje grenke voib*, želodčne kapljice, slane krogljice, Brnsko sukno za elegantno pomladansko ali poletno obleko v odrmldh jm m. ino. (■> ju I oiimijiikti vatlja vsak kupon z.t «T »M. 4-30 U fin" Ogf golil. Q i r. iliicjsi' 09~ 7 7H i/, ji-ko lin' -^C koiii io 5o u n ijinii'jpi! pristne ovčje volne kakor tiuli sukno su povrlujH stiki j<>, Cetl.i-ino sukno, |i-i-p1> Ihiio ■/. h il i*. poletno v.iljuno sukno, h ui'n > /a 1ivrnji>, tkanin« i/, niti, katero -u ilujo pi'«t;, fino in imjliivjSr Smo mikno zu salon "bloke it i. ittl |jii proti pov*«k 1M vini., torej zadostujo popolnoma zu kompletno obloko za jf1 '»pode. Tudi h« daje kolikor mutrov se Culi. .lamdi se, da se odpoBlJu luitanfi o Id ko po Izurnuuin azoivu, Uzorci zastonj in franko. 23—30 Čudo obrti. W*T Samo for. 3.50 stanu nova srcbro-niklena cilindrova ura za gospodo, gospe in dečko; ne razloči so od pravoga srebra. 1'loSnato kristalno steklo, elegantne, fin« obliko, krasno rezbana, točen »troj, ki je natančno urejen inskusen. Jamči se, da točno kh*. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč. Pošilja proti gotovem denarju ali povzetju „Versandt-Depot L. M il 11 e r, ljunaj, \Vilbring Scbulgasse 10. 7—52 Dobra služba. ftoapodje zasebniki, uradniki in tudi dru»i gospodje, kateri imajo po svojej službi ali kupčiji priložnost občevati mnogo z ljudmi, ter znanja. naj se pod znamenjem „8. L. 1884. Gradec (Oraz) poste restante*, za dobro plačano službo pismeno oglasijo ali povprašajo. 2—5 f. 1 50 Čud o vat jc f. 1.50 samobrivec najnovejši strcj za brijenje, s katerim se more briti vsakdo sam in brez težkoffe. NE TRGA, NE REŽE, ampak e n o s t a v e it je in 1 e h a k. Mnogo denarja prihrani »Samobrivec* in nobena stvar ne isplaČa se tako, kakor ta. Cena le lor. 1.50, Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji, ■Vtrsandt D- pot L. Muller, Dunaj, Wahringu Schulgasse Hr». 7-53 Bolezni želodca. in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska, zdravi senaJvspetnejesFIC-COLMeva -ESENCO za ŽELODEC. koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelova-telj lekarnar Picccll ▼ Ljubljani (Dunajska cesta) proti poštnem povzetju V steklenicah po 15 novč. so prodaja v Trstu v lekarnnii ; li iaso let t n,pl. f jO i tou-burg, Liprandi, Poz-zatto , Praxmarer, , Prendiui, Ravasini, (\ aralvena znamka). Rovis, Saraval (za magistratom), iSerravallo, Skopzyn«ky, Suttina in Eanetti. — V Istri v lekarnah; Rovinj Angelini, Pulj "SVassermann, Carbucichio, llodinis ; Dinja n Rek, Bradamonte ; Koper Giovannini, Favento ; Piran Fonda, Lion: Pazin Lion ; Novigrad Tam-burini; Poreč Oaiidusio; T"isimda Patelli ; Huje Bonetti in v večini lekarn v Istri, Primorju, Tirolu. Dalmaciji, na Kranjskem, Staja rahein n Koroškem. 12-5 Kwizda-ja c. k. izklj. pri v. restitucijonalni cvet (voda za pranje konj) Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-nje pred in po velikem trudu in po deli daje konju posebno vztrajnost n dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40. (C) Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, rta zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w iz de preparate in da se pazi na gorenj o varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Fran/ Joh. Kvvi/da, c. kr avstrijski iu kralj, romunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. "i ~ in i 11 titittmi I Brnsko sukno Filip licho, Brno, Krautmarkt 21. razp' š ju 7.i\ > pantrin j o-mladanskoitli pol>» no oblek" proti povzetju uli gotovem plačilu. 11 — 15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za možk-j opravo dovolj, d bre vrsti, a samo . . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10 lin. vr zti sumo for. 5.-I odrezek metr. 3.10 naj lin vr umno for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (i£:i lilo/ko Miknio) Č st„ vol for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna,čista volna za k mplet salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko. V^ — > i. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! naj no veje konstrukcije v raznih velikostih. Katalogi in Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini J Mlatilnice, čistilnice, sepli, robkalnice za turšico, sejalnike, plu^e itd. 20—6 Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezilnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni, Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. Prosi se fić. duhovščina, krščanske učitelje ter meščane uljudno, da kolikor J_t mogočo priporočajo to solidno, ceno. edino krščansko tekmovanje, ruj Poletno češljano sukno Uni možke opravo, elegantno, trpežno, »e mora jjL| prati, 60 cm. široko. 1 oprava metrov samo for. 3 — Brnsko sukno p m m i m li p m P m p Uil p m P m p bil M same dobro vrsti : 3.10 m. za jedno Obleko for. 3.50 8.10 , * - , „ 5- 3.10 „ „ boljše „ „ 7.80 3.10 „ „ fino „ „ 9.51) 3.10 „ „ jako fino „ „ 12.50 Brnsko sukno za suknje : 2-10 in. za površno suknjo f. (5.30 2-10 w fi „ fino „ 8.40 n « „ jako „ „ 12.60 Črno sukno za obleke za duhovniške in salon obleko: 1.20 m. Dosking za hlače for. 2 50 2.30 „ Peruvienne za hlače in telovnik „ 7.20 Za ženske obleke gladko sukno vHiike barve : Cachemir lo m, ... for. 4.50 Volnati atlas 10 „ . . . „ 6.50 Poletno sukno za prati: Creton, lepi uzorci 10 metr. for. 2.80 Satln, „ „ io „ „ 3.-Troilije sivo, svitlo in temno. 10 m. I. for. 3.50. II. for. 2.80. Za domačo porabo: Domače platno, 29 vatljev «|4 f. 6.2i> « t n TI i t « 5.50 Sifon, fini „ „ . srednji „ Kraljevska tkanina „ , m i H! m Ird m ra! m ni i 10 Kanafas prave barve 29 „ Oksford n n n „ Brisalke 1. 6 komadov H. « — Namiznikl, 6 ,. Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima tudi Vse, kar ponujajo druge tvrdke. 5.50 4.50 5.80 7.50 G.— 4.50 1.80 1.20 .. 1.20 ima tudi (T]J Ml i i m w I -* '» f ---- I •! «f ----O" * ' ■ - »uvii t ov, noi |nnmjn. Kašmir, dvojne širok, črn, barvast 10 m., gld. 4. Volneni atlas, dvojnoširok, črn, barvast, 10 m. gld. fi.CO. Višnjevo tiskani kretoni, ____za 10 m. gld. 2.50. Letni Jersey-jopiči, elegantno se prilegajoči, gladki gld. 2.50, tumburuvani gld. H. Platneno blago in tkanine, Kom — 29 vatlov. Kos domačega platna, dobre liaie, 4 , gld. t.'.io, gld. 5.50. Kos King-tkanine najtežje in najbolje vrste, 20 vatlov, trajnejše nego pravo platno, 'j, gld. 5.80, gld. 7.50, Kos oxforda in zephira, najnovejši uzore'- II. gld. 4.50, I, gld. 6.50. Žensko perilo. C ženskih srajc, i/, močnega platna z zobei gld 3.25, z vrz-nino gld. 6. 3 ponočne korzete, iz finega Sifona s fino vezenino 1 gld. 4, II gld. 1.80. Pravo angleško cheviot-blago, 3*10 m. za celo možko obleko I gld. 8.50, II. gld. 7.50, III. gld. H. Blago za ogrtače, v najnovejših modnih barvah najfinejše baže, 2.10 lil. za celi ogrtač, gld. 6. Možko modno blago. Možke srajce, iz sifona, kretonu, oxfordu, najboljši izdelek I gld. 1.80, II gld, 1.20. Delavske srajce iz oxforda, močne, dobre baže, 3 komade II, gld, 1.40, 1 gld. 2. Gače, iz močnega platna, krepkega barhenta I. gld. 2.50, II. gld. 1.80 za komade. Normalne roformske srajce in gače, poletne, prijetne za nošo, pijo pot, komad po gld. 2. 12 parov svilnatih kratkih nogavic ki pijo pot, gld 1.20. 1 potniški plaid, 8'50 in. dolg, l-60 m. širok, pravi angleški gld. 4.50. 6 suknenih kap, za inožke in dečke, moderne fucono. gld. 1 20. Dežnik i/, clotha gld 1,50, iz svile g d. 3.50. 12 žepnih robcev, za možke gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci za ženske gld. 1. Zastori, pregrinjala in preproge. Jute - zastori najnovejši počrt, kompleten, 2 barven gld. 2.30, 4 barven gld. 3.50. Jute - garniture, 2 postoljni odetali iu 1 prt, najnovejši turški počrt, 2 barveno gid. 3.50, 4 barveno gld 6, Prešito letno rouge-odetalo, kompletno dolgo in široko, 1 komad gld. 3. Jaquard - Manilla- posobna preproga trajne baže gld. 3.50. Garnitura iz ripsa, 2 posteljni odetali iu 1 prt, nujmodneje sestave barv gld. 4 50. Čipkasto blago za zastore, najnovejši počrt, 10'« cm. široko, 1 »m* 25 kr. Solnčnik iz atlasa, črn in barvast, /. najnovejšo modno polico, tiajmodnejši po gld. 2, 2.50 in gld. 3 koinud. Razpošilja se po povzetji. Ne ugajajoče blago se nazaj vzame. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiši) 9 - 20 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja volna dvostroke širokosti, trpeJfnn, -el.i obleka, 10 met. for. II SO l.idijski Foule volne, dvostroko lirok, eela obleka. 10 met f. .*» Novosti za obleke za oo«pe po nojnovpjšej Segi pognuto Bf;>co v vseh barvah, rtvoRtroki. 10 met. f. » Crnl Terno sakRonNkl izvod, dvostroko S!mk zi celo __^bleko. 10 metrov f. 4.50 Progasto blago za obleke 60 ctm široko, iiaj»ovnj3i vz.>rki, 10 met f. 3.KO Volnati ryps v vst'h barvah. 6.0 crrw širok, 10 metrov f 3.NO Oreidrath Trožičje) najboljša vrsta, 60 ctm. široko, 10 metrov f. Aquard blago 60 ctm. Široko ttajnovpjši vzorci, ___10 metrov f. « SO. Francoski Voal 10 nvtrov, elegmtt'H obleka, ki se daje prati, for 8.— Košulje za gosnorin. lastno d^lo bele ali ba varie 1 ko« I a f. 1 SO II a f. 1 »o Ženske koiulie Iz Sifona in platna, fi'i» pletene, 3 kom lor. * SO Ženske koiulje e močnega platna s^inkemi 6 komadov f. Dom če platno 1 komad, 30 vatlov for: 4.SO 1 so . y4 ■ ».so__ Kiug-Webn boliŠH ic go platna 1 knma 1 8 4 Širok. 30 v.i«l «v f. O Sifon 1 k mad, 30 vatlov, I a f. S.SO, naj -boljSf vrN'e f 0.C»0 Kannafas t kotn. 30 vatlov, lik f. 4 SO 1 » 30 • rudni! • & SO Kanavas iz niti 1 kom. '0 v.itljev, lila In riidetf f O,— Oksford u* morr pr ti, dobri vr9't», 1 kos 30 viiih>v r. 4 SO Angl Oksfort najboljši, jako nn.pori-čljiv, 1 k^mad, vii ti o v t'. O SO Garnitura iz rlp a santoječu iz 2 pnstelj .ih pregrinjal in iiiiUi'Kiiepu ]»Tta f-e svilnatimi fraii/ami __for. 4 — ___ Garnitura iz juta i p s eljnih i ogrinjal 111 •■amlznega prta n frattzitini f. 3.SO Jute zastor jnrški vsorek; mdpolnl for *.SO Holandi>kfl dolqe pr^profln (ustanki) pl_12 metrov dnlee. 1 oatHink f. il.OO 1 Poletna ogriijiča *U dolgu sumo volna t 1.90 Konjska plahta jako dobru, 190 čun. d-> i?a, 130 ctm. široku, f. l.SO Ode;e za fijakerji tiartkormneiie, 1 komad !. 'A »O Tovarno skliidišće suknena blaga Brnsko sukno Od t n k 3 10 m trov ?a podpolno moŽUo obleko f. :« »ft Hbderno stikno ■5.10 nr t., jako fino kompl. niož'io opravo, for S — Poletno češ jano sukno ostanek za k- tnp možko opnivo, moro prati, t> 10 m. dolgo. f. 3.— B:nskn moderno blago Ostanek /a podp lno možk-t ..td-ko 3.10 ni'trov 'bdtfo lor 5 SO Priložnost za kupovanje! Hruški ostanki s u k 11 a. 1 ostanek za 1 kotnpl. možko obleko 8.10 met. for I KO Blago za površnje suknja najfinejŠ 1 vrste, za eelo Hiiktij f. S.— Vzorki brezplafino In franco. Z1 dobro blago in točno pošiljatBV se lan ci V _ Elegantno izvedena zbirka n/.orcev z 400 ziiamkami g. krojačem iiefrankovano. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.