GLASILO TEKSTI IME TOVARNE NOVO MESTO jmr NOVOTE KS ŠT. 3. leto X. - MAREC 1982 Gospodarjenje v letu 1981 Pogoji gospodarjenja so bili v letu 1981 vse prej kot lahki. Najbolj pereča problematika, od katere pa je bilo odvisno naše celotno poslovanje, je bila zadostna in pravočasna preskrba s surovinami. Vsi vemo, da je naša delovna organizacija močno vezana na uvoz surovin (volna, česanec, sintetika, barvila, kemikalije in rezervni deli) in da smo morali vse devize ustvariti z lastnim izvozom in s povezovanjem v reproverigi. Omeniti moramo tudi to, da z lastnim izvozom ustvarjen priliv ni bil v celoti na razpolago delovni organizaciji, ker smo morali 35 % ustvarjenih deviz odstopiti za potrebe republike in federacije, ki iz teh sredstev krijeta uvoz strateških surovin, nafte, zdravil itd. Po doseženih rezultatih sklepamo, da smo se v Novoteksu znali organizirati in premagati nastale probleme, saj ni bilo večjih zastojev v proizvodnji, pa čeprav so včasih kamioni s surovinami prispeli tik pred ustavitvijo strojev. V letu 1981 je 2496 delavcev, kolikor nas je bilo poprečno zaposlenih, proizvedlo 1,743.959 baznih kilogramov preje, 3,419.777 metrov tkanin in pletenin ter 1,262.725 kosov konfekcijskih izdelkov. Razen tega smo v kooperaciji izdelali še 212.847 kosov konfekcijskih izdelkov. Prodali pa smo 3,328.219 m tkanin in pletenin, od tega 1,025.355 metrov ali 30 % na tuja tržišča, ter 1,460.653 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega 885.597 kosov ali 60 % v izvoz. S prodajo naših izdelkov in uslug smo v letu 1981 dosegli dobre finančne rezultate: 1980 1981 Indeks 81/80 celotni prihodek 1,397.250.285 2,027.176.925 145 dohodek 524,842.260 696,634.550 133 čisti dohodek 377,250.777 487,627.034 129 razdelitev čistega dohodka: za osebne dohodke 271,733.180 360,084.133 133 za skupno porabo 57,919.755 59,451.663 102 za poslovni in rezervni sklad 47,597.840 68,098.936 143 V primerjavi s finančnim planom za leto 1981 smo celotni prihodek presegli za 7 %, dohodek za 11 % in čisti dohodek za 3 %. Zato lahko rečemo, da smo dosegli relativno dobre poslovne rezultate tako v primerjavi z letom 1980 kot tudi v primerjavi s planom za leto 1981. Prav gotovo pa rezultati ne bi bili tako uspešni, če ne bi naša delovna organizacija močno povečala prodajo v izvoz. Tako se je izvoz, evidentiran po uradnem (SIV) tečaju glede na leto 1980 povečal za 62 %. V letu 1980 smo namreč na konvertibilno tržišče izvozili za 135,015.223 din blaga in storitev, v letu 1981 pa za 219,048.206 din. Uvoz surovin in rezervnih delov je bil v letu 1981 realiziran v višini 217,019.543 din in se je glede na leto 1980 povečal le za 18 %. Tako dosežen uvoz surovin ni zadoščal, da bi imeli vsaj dvomesečne zaloge surovin, še več, zaradi strogih omejitev uvoza v zadnjem kvartalu leta 1981 smo si bili prisiljeni surovine celo sposojati. Vsi se zavedamo, da so od našega dela, od naših finančnih rezultatov odvisni naši osebni dohodki. Želeli bi, da bi osebni dohodki naraščali hitreje kot življenjski stroški, pa se dogaja ravno obratno. Poglejmo, kolikšni so bili poprečni mesečni neto osebni dohodki po posameznih delovnih enotah oziroma tozdih: DE, tozd poprečje 1980 poprečje 1981 indeks 81/80 Predilnica Metlika 6.651 9.229 138 Predilnica Novo mesto 7.077 8.850 125 Priprava 6.409 8.385 131 Tkalnica 7.034 9.201 131 Apretura 6.595 8.900 135 Pletilnica 7.361 9.711 132 Vodstvo tkanine 8.709 12.875 148 1VS 9.021 12.006 133 Konf. Novo mesto 6.222 8.802 141 Konf. Vinica 5.914 8.318 141 Konf. Trebnje 5.638 8.285 146 Trgovina 8.077 10.989 136 DSSS 8.871 11.488 129 Skupaj Novoteks 6.706 9.272 138 Rast poprečnih neto osebnih dohodkov, izražena v indeksih, je sicer visoka (glede na leto 1980), vendar so naši osebni dohodki v primerjavi s poprečjem tekstilne industrije v Sloveniji še zmeraj nižji za blizu 10%. Poprečje izdelovalcev preje in tkanin v Sloveniji je za lansko leto 10.312 din poprečje za konfekcionaije pa znaša 9.242 din. Poglejmo tudi razmerje med najnižjimi in najvišjimi OD po posameznih temeljnih organizacijah: Predilnica Metlika najnižji OD 7.294 najvišji OD 21.295 razmerje 1 : 2,91 Tkanina 6.520 22.247 1 : 3,41 Konf. Novo mesto 6.566 19.940 1 : 3,03 Konf. Vinica 6.342 19.723 1 : 3,10 T rgovina 7.170 19.225 1 : 2,68 DSSS 6.156 28.485 1 : 4,62 V vseh temeljnih organizacijah in DSSS prejemajo najnižji osebni dohodek snažilke, najvišji pa direktorji tozd, v skupnih službah pa trgovski zastopniki. TOZD TKANINA V tozdu Tkanina je v letu 1981 delalo poprečno 910 delavcev. Proizvodni plan so presegli samo v DE Priprava in v DE Pletilnica, kjer pa so plan med letom zmanjšali za eno izmeno. V ostalih delovnih enotah proizvodnih planov niso dosegli. Temu primerna je tudi dosežena produktivnost, merjena v količini izdelkov na eno efektivno uro. Ker proizvodnja ni izpolnila svojih obveznosti do plana, je tudi prodaja, gledano količinsko, za 4 % izpod plana. Izvoz je bil realiziran v višini 149,542.207 din (po SIV tečaju), od tega 121,587.273 din na konvertibilni trg in 27,954.934 din na klirinško področje. Število nadur se je v primerjavi z letom 1980 zmanjšalo za 20 %, število bolniških izostankov pa se je povečalo za 12%. V temeljni organizaciji Tkanina so delavci v letu 1981 ustvarili 86 starih milijard celotnega prihodka, kar je za 40 % več kot v letu 1980 in za 6 % več, kot so načrtovali. Dohodka so ustvarili 26,9,starih milijard, kar je za 33 % več kot v letu 1980 in za 3 % več, kot je predvideval plan. V TO Tkanina so kljub težavam v proizvodnji (zaradi ovirane preskrbe s surovinami) dosegli in presegli planirane rezultate in to naj bo vzpodbuda tudi za nove naloge in probleme, ki nas čakajo v poslovnem letu 1982. TOZD PREDILNICA METLIKA V tozdu Predilnica Metlika je bilo poprečno zaposlenih 332 delavcev. Plan proizvodnje je bil dosežen z 98 %. Klasična predilnica je proizvodni plan presegla za 3 %, krušik za 9 %, medtem ko je bil plan v repco predilnici dosežen le z 83 %. Vsa proizvedena preja je bila uporabljena v tozdu Tkanina. Velik napredek so dosegli na področju nadur, saj so se le-te zmanjšale glede na leto 1980 za 79 %, vendar pa so se kar za 19% povečali bolniški izostanki. Delavci v metliški predilnici so ustvarili za 37 starih milijard celotnega prihodka, kar je za 54% več kot leta 1980 in za 14 % več, kot so ga planirali. Ustvarjeni dohodek je bil za 32 % večji kot v letu 1980 in 5 % večji, kot so načrtovali. TOZD KONFEKCIJA NOVO MESTO V novomeški konfekciji je bilo v letu 1981 poprečno zaposlenih 241 delavcev, ki so izdelali 317.543 kosov konfekcijskih izdelkov, kar je 3 % več, kot so načrtovali, in 7 % več kot lani. Produktivnost, izražena v izdelanih kosih na eno efektivno uro, se je glede na leto 1980 povečala za 13 %. Ta podatek je vsekakor razveseljiv in je rezultat boljše organiziranosti dela, manjše fluktuacije delavcev in seveda njihove prizadevnosti. Tudi v novomeški konfekciji so zmanjšali število nadur in sicer za 41 %. Na manjše število nadur je prav gotovo vplival bolj elastičen plan delovnih dni, ki je upošteval sezonski značaj prodaje konfekcijskih izdelkov. Povečalo pa se je število bolniških izostankov in sicer od 71.380 ur v letu 1980 na 79.446 ur v letu 1981 (ali za 11%). Največje povečanje zabeležimo pri porodniških dopustih, kar pa je glede na to, da je to sorazmerno mlad kolektiv, tudi normalno. V letu 1981 so prodali 531.124 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega 149.422 kosov ali 28 % na tuje tržišče. Z izvozom so ustvarili 24,214.591 din deviz (po SIV tečaju). Celotni prihodek so realizirali v višini 21,8 starih milijard, kar je za 50 % več kot v letu 1980 in za 6 % več, kot so načrtovali. Dohodek v višini 9 starih milijard je večji v primerjavi z letom 1980 za 38 % in v primerjavi s planom za 23 %. Vsekakor so bili rezultati v letu 1981 plod njihovih vsestranskih prizadevanj. Omeniti pa moramo tudi kooperante, ki so izdelali dodatnih 212.847 kosov izdelkov. KONFEKCIJA VINICA Tozd v Vinici je v letu 1981 zaposloval poprečno 239 delavcev. Ti so izdelali 333.503 kosov konfekcijskih izdelkov, kar je za 1 % več, kot so planirali, in v primerjavi z letom 1980 na isti ravni. Produktivnost, merjena s količino proizvodnje v eni efektivni uri, se je povečala glede na leto 1980 za 2 %. Število nadur, ki tudi že poprej ni bilo veliko, so zmanjšali za 56 %. Število bolniških izostankov pa se je (kot pri ostalih temeljnih organizacijah) povečalo in to za 15 %. Nasprotno kot v novomeški konfekciji je največji porast pri bolezninah nad 30 dni, in to kar za 100 %. V letu 1981 so prodali 335.384 kosov svojih izdelkov, od tega 142.030 kosov ali 42 % v izvoz in s tem ustvarili 18,788.615 deviznih dinarjev (po SIV tečaju). Delavci na Vinici so ustvarili 20 starih milijard celotnega prihodka, kar je za 66 % več kot v letu 1980 in za 5 % več, kot so načrtovali. Dohodek so realizirali v višini 8 starih milijard, kar je za 34 % več kot v letu 1980 in 19% več, kot je predvideval plan. Zaradi prizadevnega izpolnjevanja obveznosti so tudi delavci na Vinici ustvarili v letu 1981 precej boljše rezultate, kot so bili planirani. TOZD KONFEKCIJA TREBINJE V našem najbolj oddaljenem tozdu je v letu 1981 delalo poprečno 395 delavcev. Delavci v Trebinjem celotno proizvodnjo prodajo v izvoz. Zaradi večjih potreb po lastnih devizah so v Trebinju med letom dodatno povečali število zaposlenih (za 44 delavcev) in zato sprejeli rebalans plana proizvodnje in rebalans finančnega plana. Tako so v letu 1981 izdelali 611.679 kosov konfekcijskih izdelkov za kupce iz Nemčije. Povečan plan so presegli za 14 % v primerjavi z letom poprej pa je proizvodnja večja za 31 %. S prodajo 594.653 kosov „lohna“ so v lanskem letu ustvarili 54,457.727 deviznih dinarjev, ki so jih po sporazumu o deviznem poslovanju DO Novoteks v celoti odstopili tozdu Tkanina. Produktivnost, izražena v izdelavnih kosih v eni efektivni uri, se je glede na leto 1980 povečala za 11 %. Nadur niso imeli pa tudi bolezenski izostanki so se zmanjšali za 21 %. V lanskem letu so ustvarili za 8 starih milijard celotnega prihodka, ki je v primerjavi z letom 1980 večji za 57 % in v primerjavi s planom za 30 % večji. Dohodka so realizirali 6,4 milijarde in je večji od načrtovanega za 22 %. Kljub temu, daje tozd Trebi-nje 100 % izvoznik, so s svojo produktivnostjo dosegli solidne finančne rezultate. TOZD TRGOVINA Tozd Trgovina je s 83 zaposlenimi naša najmanjša temeljna organizacija. S petnajstimi prodajalnami, ki so razporejene po vsej Jugoslaviji, so v lanskem letu dosegli dobre poslovne rezultate. Tako so ustvarili 14,9 stare milijarde celotnega prihodka, ki je od leta 1980 večji za 37 %, in presegli plan za 12 %. Ustvarjeni dohodek v višini 3,3 milijarde je prav tako večji za 37 % glede na leto 1980 in za 12% večji od načrtovanega. Vsekakor bi bili finančni rezultati še boljši, če bi bila realizirana investicija v novo blagovnico na Glavnem trgu v Novem mestu. Tako pa so morali zaradi raznih zadržkov prestaviti to investicijo v leto 1982. Pač pa so v lanskem letu zaprli staro proda- jalno v Metliki in istočasno odprli večjo in lepšo v središču Metlike. Rezultati tozda Trgovina iz leta v leto dokazujejo, da je bila odločitev o širjenju lastne trgovske mreže upravičena. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Za zaokroženo sliko poslovanja naše delovne organizacije je potrebno zapisati nekaj besed tudi o delovni skupnosti. V DSSS je v letu 1981 delalo poprečno 296 delavcev, kolikor je predvideval tudi plan delovne sile. Tako je bila ena od zahtev stabilizacijskega programa, tudi 100 % izvršena. Izpolnjena je bila še ena točka tega programa in sicer zmanjševanje števila nadur. Nadure so se v primerjavi z letom 1980 zmanjšale za 3441 nadur ali za 32%, kar lahko brez dvoma pripišemo racionalnejšemu izkoriščanju delovnega časa, ki ga omogoča sistem premakljivega delovnega časa. Boleznine do 30 dni in porodniški dopusti so se v DSSS prav tako zmanjšali, močno pa so se povečale boleznine nad 30 dni, tako da je skupni odstotek bolniških izostankov glede na leto 1980 večji za 6 %. O uspešnem finančnem poslovanju v DSSS ne moremo govoriti, kajti celotni prihodek delovne skupnosti so v bistvu njeni realizirani stroški. Celotni prihodek je bil realiziran v višini 12,8 starih milijard in je v primerjavi z letom 1980 večji za 23 % in v primerjavi s planom za 19 %. Dohodek pa je bil realiziran v višini 7 milijard in je večji od načrtovanega za 21 %. Tako lahko zapišemo, da je delovna skupnost skupnih služb, ki opravlja storitve za proizvodne temeljne organizacije, v letu 1981 izpolnjevala naloge stabilizacijskega programa in da je ta pot začrtana tudi za naprej. DARA KOVAČIČ IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 9. SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE NOVOTEKS JE BILA 1. MARCA 1982 Dnevni red je obsegal 9 točk. Delavski svet je obravnaval in sprejel program dela glavnega direktorja Stanislava Pavlina, dipl. oec., istočasno pa ga je zadolžil, da do 1. julija 1982 pripravi novo shemo organizacije poslovodnih in drugih organizacijskih struktur. Delavskim svetom temeljnih organizacij in DSSS je predlagal, da na prvih prihodnjih zasedanjih razpišejo referendum za sprejem sprememb in dopolni- tev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potrbb delavcev. Delavski svet je določil tudi rok, do katerega mora biti izveden referendum (do 30. aprila 1982). Nadalje je delavski svet DO razpravljal tudi o upravičenosti premakljivega delovnega časa (PDČ). S tem v zvezi je sprejel sklep, naj do naslednje seje DS DO direktorji sektorjev in služb v DSSS izvedejo revizijo upravi čencev do PDČ. Potrebno je zmanjšati število delavcev s premakljivim delovnim časom (predvsem v službah, ki so veza- ne na delo proizvodnje), potrebno pa je tudi spremeniti način obračunavanja delovnega časa na ,»rdečih karticah". DS je sprejel še sklep, da se vsem delavcem v delovni organizaciji ukine PDČ, če vprašanje v zvezi s tem do naslednjega zasedanja DS ne bo razčiščeno oziroma rešeno. Nadalje je delavski svet obravnaval in sprejel poročilo o rezultatih poslovanja delovne organizacije v letu 1981. Plansko-analitska služba je bila pri tem zadolžena, da do naslednje seje delavskega sveta pripravi primerjavo doseženih rezultatov poslovanja v letu 1981 s postavkami, začrtanimi v srednjeročnem planu za obdobje 1981 - 1985. Delavski svet je v nadaljnji razpravi ugotovil, da se število bolniških izostankov veča. DS je zato sprejel sklep, naj se do naslednje seje DS s pravnega in finančnega stališča prouči, kakšne so možnosti, da se prisotnost na delu vnese v obstoječi sistem nagrajevanja. Tudi delavski sveti tozdov so bili zadolženi, da na svojih sejah razčlenijo vzroke velikega števila bolniških izostankov in predlagajo ukrepe za zmanjšanje le-teh. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) V razpravi v zvezi z bolniško odsotnostjo je bilo tudi opozorjeno, da je v Novoteksu zaposlenih določeno število delavcev, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer, nimajo redne prehrane ipd., vzrok za to je nestalna delovna sila. Potrebno bo reševanje problematike delavcev tudi s tega vidika. Nadalje je delavski svet podprl predlog kolegijskega poslovodnega organa, družbenopolitičnih organizacij in sindikata, da se na podlagi določb 79. in 80. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TO v delovno organizacijo dodeli dvoje kadrovskih stanovanj dvema delavcema Novoteksa. Pod eno izmed točk dnevnega reda je delavski svet sprejel sklep o razpisu del in nalog člana kolegijskega poslovodnega organa — direktorja kadrov-sko-splošnega sektorja ter za razpis imenoval komisijo. Istočasno je sprejel tudi sklep, naj se v samoupravne organe vnese v DSSS nov sektor in sicer: sektor za informacijske sisteme in organizacijo; predlog dopolnitve samoupravnih aktov se da v sprejem na prvem prihodnjem referendumu. Nadalje je delavski svet imenoval volilno komisijo na ravni delovne organizacije, imenoval dva delegata v notranjo arbitražo, sklepal o nabavi osnovnih sredstev za potrebe DSSS ter sklenil več samoupravnih sporazumov. Delavski svet delovne organizacije je za delo in zasluge dodelil plaketo delovne organizacije bivšemu glavnemu direktorju DO tov. Stanislavu Dolencu ter bivšemu direktorju TO Predilnica Metlika Andreju Smuku. 25. SEJA DELAVSKEGA SVETA TEMELJNE ORGANIZACIJE TKANINA JE BILA 24. FEBRUARJA 1981 Dnevni red je obsegal 7 točk. Delavski svet je sprejel poročilo o izvrševanju sklepov 23. in 24. seje. Na 23. seji DS je bilo dogovorjeno, da se upravičenost pre-makljivega delovnega časa (PDC) da na dnevni red prihodnje seje. Na delavskem svetu so bile prebrane ugotovitve in sklepi kolegijskega poslovodnega organa v zvezi z uporabo premakljivega delovnega časa; navzoči se z njim niso strinjali. V dokaj široki razpravi so menili, da vsi zaposleni v DSSS niso upravičeni do PDČ, zato bi bilo potrebno PDČ zmanjšati na minimum ali ga celo ukiniti. S tem v zvezi je delavski svet sprejel sklep, da se v TO Tkani- na za vse delavce ukine premakljivi delovni čas, v DSSS pa naj se zmanjša na minimum ah ukine, o čemer naj razpravlja delavski svet delovne organizacije. Pod prvo točko dnevnega reda je bh ponovno dan na glasovanje samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv TO za kreditiranje izvedbe sanacije IMV. Od 19 navzočih je za sprejem sporazuma glasovalo 15 delegatov (4 so bili proti), kar pa ni dovolj, da bi bil navedeni sporazum sprejet. Pod drugo točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval zaključni račun za leto 1981 ter predlagal zborom delovnih ljudi, da poročilo o poslovanju temeljne organizacije sprejemajo v predloženi obliki. Nadalje je delavski svet sprejel finančni plan temeljne organizacije za letos, sprejel informacijo o planiranih naložbah v opremo za TO Tkanina za leto 1982 ter informacijo o naložbah v gradbene objekte za letos. Pod 5. točko dnevnega reda je delavski svet sprejel prilogo k pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD (seznam odbitnih postavk za nekvalitetno opravljeno delo). Odbitne postavke je delavski svet sprejel za 3 mesece, nato pa naj bi se ugotovilo, kakšni rezultati se dosegajo s točkovanjem po kriterijih iz te priloge. Nadalje je delavski svet obravnaval prošnjo dveh delavk za 7 dni izrednega plačanega dopusta ter pritožbo delavca na oceno prevažanja in sortiranja kosov. Pritožbo je delavski svet dal v obravnavo komisiji za delovna razmerja. Istočasno pa je sprejel sklep, naj komisija za delovna razmerja pripravi predlog tudi za delavce, ki opravljajo podobna dela v drugih delovnih enotah in so zaradi prizadevnosti in pridnosti upravičeni do večjega OD. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa so bile na delavskem svetu dana pripombe zaradi nereda oziroma nečistoče v garderobah. Pripomba je bila, da se veliko delavcev med rednim delovnim časom zadržuje v garderobah. Na delavskem svetu je bilo poudarjeno, da se bo garderobe zaklepalo, če se bo nered v bodoče še pojavljal. 25. SEJA DELAVSKEGA SVETA TO KONFEKCIJA I NOVO MESTO JE BILA 4. FEBRUARJA 1982 Delavski svet je za 11. marca 1982 razpisal vohtve delegatov v organe samoupravljanja temeljne in delovne organizacije, v delegatske skupščine ter za izvedbo volitev imenoval ustrezno komisijo. Pod drugo točko dnevnega reda je obravnaval in sprejel samoupravni sporazum o združevanju sredstev TO za kreditiranje izvedbe sanacije in dokončanje investicije IMV Novo mesto in sicer 279.600 din kot kredit za dobo 5 let (z moratorijem odplačevanja kredita 3 leta z obrestno mero 3,5 %). Na 26. seji se je delavski svet TO Konfekcija I Novo mesto sestal 24. februarja 1982. Na tej seji je delavski svet obravnaval rezultate poslovanja temeljne orgnizacije, dosežene v letu 1981, sprejel pa je tudi finančni plan za letos. Pod zadnjo točko dnevnega reda je delavski svet sprejel ugotovitve in predloge (izdelane na podlagi sklepa kolegija) zaradi problematike kolekcije ter v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in meri-lih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev razpisal stanovanjska posojila za leto 1982. 11. SEJA DELAVSKEGA SVETA TO TRGOVINA JE BILA 8. MARCA 1982 Dnevni red je obsegal 6 točk. Po pregledu izvrševanja sklepov je delavski svet razpravljal o doseženih rezultatih poslovanja temeljne organizacije in delovne organizacije kot celote v letu 1981. Nadalje je obravnaval in sprejel plan delovne sile, plan bruto realizacije po prodajalnah, plan stroškov ter finančni plan TO Trgovina za leto 1982. DS je obravnaval tudi plan skupne porabe, vendar je sprejel le splošni del, stanovanjski del pa bo obravnaval, ko bo pripravljena delitev teh sredstev. Stanovanjsko komisijo je delavski svet zadolžil, da pripravi spisek prosilcev stanovanjskih kreditov oziroma stanovanj, da bo na podlagi teh podatkov izdelana delitev. Pod eno izmed naslednjih točk dnevnega reda je DS določil osnovno vrednost točke za prvo četrtletje 1982 ter sprejel odbitne postavke za nekvalitetno opravljeno delo. Med drugim je DS pod zadnjo točko dnevnega reda razpravljal o nevestnem delu nekaterih delegatov oziroma o odgovornostih le-teh, ker ne izvršujejo svojih nalog. Izredna seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb je bila 24. februarja 1982. Delavski svet je obravnaval in sprejel poročilo o poslovanju delovne skupnosti skupnih služb v letu 1982 ter predlagal zboru delovnih ljudi, da poročilo o rezultatih poslovanja sprejme v predloženi obliki. Delavski svet je obravnaval in sprejel tudi finančni plan delovne skupnosti skupnih služb za letos. Med drugim je delavski svet predlagal delavskemu svetu delovne organizacije, da se za potrebe delovne skupnosti skupnih služb in to za telefonsko centralo nabavi elektronski teleprinter ter mikrofon z zvočnikom za telefonsko centralo. NA IZREDNI SEJI SE JE DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SESTAL TUDI 3. MARCA 1982 Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejem odbitnih postavk za nekvalitetno opravljeno delo v delovni skupnosti skupnih služb. Delavski svet je seznam odbitnih postavk, ki je kot priloga k pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD DSSS, sprejel in velja od 1. februarja 1982 dalje. Istočasno je DS DSSS priporočil delavskim svetom tozdov, da seznam odbitnih postavk za nekvalitetno opravljeno delo v DSSS obravnavajo ter v svoj seznam odbitnih postavk vnesejo tiste napake, ki se sicer evidentirajo v skupnih službah, nastajajo pa v proizvodnji. Nadalje je delavski svet zadolžil sektorje, službe oziroma oddelke, da dajo pismene pripombe na seznam odbitnih postavk, vse pripombe, vključno s predlogi tozdov, pa naj do 31. marca 1982 obravnava kolegijski poslovodni organ ter jih uskladi na nivoju delovne organizacije. Pod drugo točko dnevnega reda je delavski svet potrdil predlog meril za izračun odstotkov provizije za trgovske zastopnike za prvo polletje. Pod zadnjo točko dnevnega reda je sprejel predlog, da se DO Novoteks vključi v centralni sistem javnega alarmiranja prebivalstva v občini. ANICA 22. SEJA DS TOZDA PREDILNICA V METLIKI JE BILA 2. FEBRUARJA 1982 Na dan 11. marca 1982 je DS razpisal volitve za samoupravne organe tozda in DO ter v delegatske skupščine, sprejel rokovnik za izvedbo posameznih volilnih opravil ter za izvedbo volitev imenoval ustrezno komisijo. Pod drugo točko dnevnega 4,6 milijard ostanka. Ker smo s reda je sprejel inventurna poro- sporazumom dohodkovno počila. vezani, imata obe temeljni orga- Sprejet je bil tudi sklep o nizaciji enako rast dohodka; iz nabavi kondenzatorja za tega sledi, da ima TO PredOnica kompenzacijo transformiranja 1,7 milijarde ostanka dohodka električne energije. ali 27 % celotnega ostanka (za- Nadaljna razprava je potekala poslenih v naši temeljni organi-o realizaciji stabilizacijskih zaciji pa je 27 %). Tudi stroški ukrepov, sprejetih 21. marca so minimalno presegli plan, le 1981. za 5 %, kar je ugodno pri ne- pričakovanih podražitvah in pri 23. SEJA DS TOZD PREDI L- zelo povečanih davkih iz do-NICA V METLIKI JE BILA 24. hodka. FEBRUARJA 1982 Glede na program in plane je zabeležen uspeh v reorganizaciji Dnevni red je obsegal pet na področju proizvodnje, točk. Podano je bilo obširno vzdrževanja, in skupinskega de- poročilo o fizičnih in finančnih la (s poudarkom na osebni od-pokazateljih ter predlog delitve govornosti); izboljšana kvaliteta ostanka dohodka za leto 1981. nam je omogočila povečan iz-V razpravi je bil poudarek na voz tkanin, z uvedbo šivanja odstotku bolniških izostankov, tkanin pa smo izboljšali delovne ki bremenijo temeljno organiza- pogoje starejšim delavkam in cijo, saj so se le-ti povečali za delovnim invalidom, s tem pa 42 %; dana je pobuda, da se so se tudi zmanjšali zastoji v TO občasno kontrolira bolniški Tkanina. Občutno so bile izostanek, obračun osebnega zmanjšane tudi nadure (z boljšo dohodka pa mora voditi eviden- organiziranostjo in večjim iz-co o recidivi bolezni. Zaradi koristkom delovnega časa), izpove čane porabe izdatkov za boljšala sta se disciplina in od-prehrano v letu 1981 se 1982 nos do dela, kar je pozitivno uvede soudeležba slehernega za- vplivalo na kvahteto preje, poslenega v višini 5 din za Konec leta smo intenzivno pri-obrok. pravljali programe tkanin iz od- Pri oceni gospodarjenja je DS padnih prej, s tem pa se je sprejel oceno in predlog ukre- povečala skrb nad odpadnimi pov (program dela poslovodne- surovinami in pri sortiranju, ga organa). V oceni je bilo Zaradi zaostrenih administra-poudarjeno, da smo v naši te- tivnih ukrepov na področju meljni organizaciji lani uspešno uvoza nismo v celoti izpolnili poslovali (kot večina tekstil- plana proizvodnje repco preje, cev), saj imamo dvakrat več Težave so bile tudi pri uvozu ostanka dohodka kot leta 1980; rezervnih delov in strojne opre-skupaj s TO Tkanina smo imeli me. V programu dela za leto 1982 pa so poudarki na tehle področjih: — dodatno moramo povečati izvoz tkanin in preje za zagotovitev potrebnih deviznih sredstev za uvoz surovin in najnujnejše strojne opreme, — ob prostih sobotah v prvih mesecih kaže napraviti dodatne količine klasične preje za tuje tržišče, — zmanjšati moramo delež volne v mešanicah, — pospešeno velja nadaljevati priprave elaboratov za nove programe mikanih tkanin in prej iz odpadnih surovin, — proučiti je treba možnost nabave strojne opreme iz vzhodnih držav, — za povečan izvoz je nujno obdržati in celo dvigniti kvaliteto preje, kar bomo dosegli z večjo kontrolo nad tehnologijo in disciplino dela, z ažurnim vzdrževanjem strojev, kontrolo v vseh izmenah in z večjim vplivom kvalitete opravljenega dela na osebne dohodke. Pri sprejetju finančnega plana za leto 1982 je bilo poudarjeno, da bo le-ta realiziran le v primeru, ako bomo dosledno upoštevali sprejeti program dela in ukrepov. Na seji DS so delegati samoupravnih interesnih skupnosti podali poročila o delu posameznih sisov v občini Metlika za leto 1981. V razpravi članov DS je bila dana pobuda, da se stopnje prispevkov posameznim sisom ne višajo, nastali manjki pa se morajo poravnati s presežki, tako da se dodatno ne bremenijo delovne organizacije. V skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in meri-lih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev je DS razpisal stanovanjska posojila zleto 1982 ter določil razpisne pogoje. Na podlagi razpisa samoupravne stanovanjske skupnosti občine Metlika je DS pristopil k nakupu dveh enosobnih stanovanj v novi soseski ob križišču. Ob pristopu k samoupravnemu sporazumu TGP, tozd Komunalno gospodarstvo je bila podana zahteva, da k plačilu kanalščine pristopimo takrat, ko bo urejena kanalizacija tozda s priključkom na čistilno napravo. Nadaljnja točka dnevnega reda je obravnavala potrditev predlaganih cen tkanin in preje, ki so v soglasju s sprejeto politiko cen za leto 1982, ta pa predvideva najvišje možno povečanje (za 11 % tkaninam in 19 % preji). Delavski svet je obravnaval še nekatere operativne zadeve v skladu s svojimi pristojnostmi. BARIČA NAŠI ODLIKOVANCI - NAŠI ODUKOVANCI - NAŠI V petek, 12. februarja, je predsednik občinske skupščine Novo mesto Uroš Dular na posebni slovesnosti podelil državna odlikovanja zaslužnim občanom novomeške občine. Med šestnajstimi posamezniki in dvema družbenima organizacijama sta prejela odličja tudi upokojeni delavec Novoteksa JOŽE UDOVIČ ter delavec Konfekcije I. Novo mesto JOŽE MAJERLE. Istega dne na posebni slovesnosti v Beli krajini smo po sklepu delavskega sveta delovne organizacije podelili direktorju tozda Predilnica Metlika ANDREJU SMUKU najvišje priznanje delovne organizacije, plaketo Novoteksa. Vsem trem odlikovancem iskreno čestitamo. I ♦ Jože Udovič Jože Udovič, upokojenec delovne organizacije Novoteks, udeleženec NOB od leta 1941, je nosilec spomenice in več odlikovanj. Tudi letos je prejel priznanje, odlikovanje SFRJ za dolgoletno družbenopolitično delo v delovni organizaciji, občini in širši družbeni skupnosti. Prejel je red zaslug za narod z zlato zvezdo. Šestim odlikovanjem, na katera je Jože zelo ponosen, je priloži! še sedmo. Brez tega zadnjega odlikovanja je tovariš Udovič prejel: red za hrabrost, red dela s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem ter republiško odlikovanje osvobodilne fronte. Obiskal sem ga na domu in se z njim pogovoril. Jože, čeravno ne najbolj zdrav, ne miruje. Še vedno je močno prisoten v raznih komisijah družbenih in družbenopolitičnih organizacij Novega mesta, nadvse pa je aktiven pri povezovanju nekdanjih borcev partizanskih delavnic m Rogu. Ko sem prišel k njemu, sem ga našel za mizo pri delu. Pisal je spomine na gradnjo in posodabljanje ceste proti Bršljinu, kar bomo kmalu lahko prebrali v Dolenjskem listu. Rekel mi je, da mora stalno kaj delati. Težka fizična dela ne zmore, zato pa se je vrgel na pisanje spominov, da odtrga pozabi velika dela naših revolucionarjev v času partizanskih bojev in pri poznejši povojni izgradnji, pri kateri je sam sodeloval. Jože je že kot mladinec našel svoje mesto med komunistično mladino in leta 1940 je postal član SKOJ, nedolgo za tem pa član Komunistične partije Slovenije. Zaradi svojega politične- ga nazora je bil preganjan že v stari Jugoslaviji. Z napadom fašističnih tolp na Jugoslavijo se je na poziv KP takoj vključil v napredno gibanje. Zbiral je orožje za oborožen odpor okupatorjem in ga kot kovinar čistil in popravljal v očetovi delavnici. 9. marca 1942 leta je odšel v partizane. Vključil se je v prvi dolenjski bataljon. Z nastankom osvobojenega ozemlja je dobil za nalogo organizirati orožarsko delavnico na Podste-nicah, kjer je bil do roške ofenzive. Po ofenzivi se je vključil v Zapadnodolenjski odred. Leta 1943 je bil poslan v orožarsko delavnico Glavnega štaba Hrvaške, kjer je bil do kapitulacije Italije. Vrnil se je v Stare žage, tu je sprva delal kot orožar, od poletja 1944 do februarja 1945 je bil vodja-orožarske delavnice, nato pa do osvoboditve referent za orožarske delavnice VII. korpusa. Po osvoboditvi je bil do demobilizacije upravnik armadne artilerijske delavnice IV. armade NOV. Po demobilizaciji je opravljal razne odgovorne družbenopolitične in gospodarske posle v Novem mestu. Med drugim je bil predsednik okrajnega odbora ZVVI Novo mesto, tajnik, pozneje pa predsednik mestnega odbora Novo mesto, sekretar mestnega komiteja ZK, predsednik OF, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto. V tekstilni tovarni Novoteks v Novem mestu se je zaposlil leta 1959. Sprva je vodil strojno delavnico, nato je opravljal posle vodje splošnega sektorja, kasneje je bil sekretar organov upravljanja. Ves čas je poleg zadolžitev opravljal razne odgovorne naloge v organih upravlja- nja, v družbenopolitičnih organizacijah ter na področju SLO in DS. Pred upokojitvijo je Jože uspešno opravljal naloge vodje varstvenega oddelka in upravitelja obrambnih priprav, za kar sta prejela on in delovna organizacija visoko družbeno priznanje od zveznega izvršnega sveta. Jože je bil na vseh področjih dela in življenja izredno delaven, strog do sebe in drugih, bil je močno prisoten v vseh dogajanjih obnove in rasti ter industrializacije Novega mesta in Dolenjske. Skratka, Jože je bil med vojno in po njej borec za lepše življenje, za tovarištvo. Vsako zaupano nalogo je opravil odgovorno, hitro in natančno. Jože Udovič je tudi danes, čeravno hodi s palico po Marofu, družbeno koristen. Vsekakor je družba ta njegova prizadevanja in aktivnost cenila in zato je prejel omenjena družbena priznanja. Jože Majerle Jože Majerle, referent za kooperacijo v Konfekciji Novoteksa, je v lanskem letu praznoval tridesetletnico partijskega staža. Jože je družbeno aktiven na raznih področjih. Za svoje delo je prejel več družbenih priznanj, letos pa je prejel iz rok predsednika skupščine občine Novo mesto še državno odlikovanje red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, ki mu ga je podelilo predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Jože se je rodil leta 1930 v Rodinah pri Črnomlju. Oče je bil železničar in ko se je zaradi premestitve 1937 z družino preselil v Novo mesto, se je vključil v skupino naprednih železničarjev Novega mesta. V času vojne je Jože obiskoval osnovno šolo in 1942 nadaljeval šolanje na meščanski šoli. V drugem letniku so ga izključili iz meščanske šole, ker je odklonil sodelovanje v mladinski fašistični organizaciji „DžU“, kar je razumljivo, saj je bila vsa družina in sorodstvo na strani narodnoosvobodilnega boja in delovala organizirano v OF. Po izključitvi iz šole je šel v uk Izučil se je za krojača pri naprednem obrtniku Francu Adamu in se v učni dobi še naprej kalil. Takoj po osvododitvi se je vključil v delo mladinske organizacije in gasilsko društvo, kjer je še danes močno angažiran. Kot napreden mladinec je prevzemal več odgovornih nalog. Leta 1946 se je udeležil prve mladinske delovne akcije, izgradnje proge Brčko - Bano-viči, kasneje se je udeležil MDA Šamac — Sarajevo, delal pa je tudi v raznih lokalnih delovnih akcijah v Novem mestu. Leta 1946 je bil sprejet v SKOJ in med odsluženjem vojaškega roka 1951 sprejet v Zvezo komunistov. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil v Novo mesto, se vključil v takrat osnovano ZR VSJ in postal njen prvi predsednik. V tem času je deloval tudi na drugih področjih, tako je bil med drugim predsednik JL sindikata obrtnih in komunalnih dejavnosti, član obrtne zbornice v Novem mestu in član Gospodarske zbornice Slovenije. Odrekel se ni delu v gasilski organizaciji, kjer je bil vsa leta zelo aktiven in je za to svoje družbeno koristno dejavnost prejel več priznanj in odlikovanj. Njegovo prizadevno delo na področju gasilstva in organizacijske sposobnosti so bile opazne, pa je kmalu postal poveljnik PGD Novo mesto. Tako kot drugod tudi v krajevni skupnosti ni šlo brez Jožeta. Izvolili so ga za predsednika gradbenega odbora v Žabji vasi. Tista leta so bili med prvimi v Sloveniji, ki so se odločili za krajevni samoprispevek krajanov za komunalno ureditev Žabje vasi. Pozneje je bil Jože izvoljen za podpredsednika IS krajevnih skupnosti Novo mesto, nato predsednik 10 krajevne skupnosti. Skratka, povsod, kjer je bilo potrebno delati za lepši jutri, je bil zraven Jože. Pri vsem tem delu pa je Jože ostal zvest gasilski organizaciji, čutil je potrebo po ustanovitvi PGD v svoji krajevni skupnosti, prizadeval si je in leta 1980 je (poleg vsega dela v Novoteksu in drugod) uspel. V Konfekcijo Novoteksa se je tovariš Majerle vključil leta 1979. Njegovo prvo delo je bilo v šablonemici. Tudi v TO Konfekcija so kmalu opazili njegove sposobnosti, pa je Jože kmalu napredoval in prevzel odgovorno delo referenta za kooperacijo. To delo, ki ni niti najmanj lahko, je vezano na potovanja, zato je Jože precej odsoten in se ne more več tako aktivno ukvarjati z deli, ki jih je uspešno opravljal v vseh letih po osvoboditvi v DPO, gospodarstvu in društvih. Jožetu Majerletu sodelavci iskreno čestitamo ob prejemu odličja. Andrej Smuk Po novem letu smo se poslovili od tovariša Andreja, direktorja TO Predilnica Metlika. Andrej Smuk je izpolnil pogoje za upokojitev in se je poslovil od svojih sodelavcev in aktivnega ustvarjalnega dela v predilnici, kjer je delal vse od njene ustanovitve. Za ves trud in zasluge, ki jih je imel Andrej za razvoj in uveljavitev Novoteksa in razvoj industrije v Beli krajini, je DS DO na predlog TO Predilnica Metlika podelil Andreju Smuku najvišje priznanje delovne organizacije, plaketo Novoteksa. Andrej Smuk izhaja iz napredne delavske družine, je udeleženec NOB, znan družbenopolitični delavec, ki se je posebno izkazal pri razvoju samoupravnih odnosov in delegatskega sistema, zaradi česar ga je DO Novoteks predlagala tudi za visoko državno odlikovanje. A ndrej, ki se je rodil v Ljubljani leta 1925, je imel zelo pestro, bogato življenje. Odraščal je v Ljubljani, izkusil je tegobe življenja v predvojnem času in se kalil v pravega človeka. Po obveznem šolanju in končani meščanski šoli se je zaposlil (leta 1941) na železnici kot progovni delavec. Kot aktivist O F od leta 1942 je sodeloval pri mnogih mladinskih akcijah. Po kapitulaciji fašistične Italije je 10. septembra 1943 odšel v partizane in se kot borec vključil v Ljubljansko brigado. Še istega leta je bil novembra ujet, nato zaprt v šentpeterski vojašnici v Ljubljani. Januarja 1944 je bil transportiran v taborišče smrti Dachau, od koder se je vrnil junija 1945. Istega leta se je vpisal v srednjo tehnično tekstilno šolo v Kranj in diplomiral leta 1947. Po končani šoli avgusta 1947 se je zaposlil (po nalogu tekstilne direkcije) v tekstilni tovarni Branko Krsmanovič v Paračinu, kjer je bil 1948 sprejet v članstvo ZKJ. V Paračinu je delal do marca 1951, ko je bil (ponovno po nalogu tekstilne direkcije) premeščen v Ljubljano, kjer je delal kot tekstilni tehnik v tovarni Volnenka. Od tu je šel v Testilano Kočevje in po treh mesecih dela v Kočevju je pričel z delom v Belokranjki v Črnomlju. S pričetkom dela Novotekso-ve predilnice v Metliki marca 1958 se je zaposlil v njej, bil njen obratovodja in prvi direktor TO Predilnica. Na tem delovnem mestu je bil Andrej vse do upokojitve. Uveljavljal se je kot organizator, družbenopolitični delavec in gospodarstvenik. V tem času je opravljal vrsto družbenopolitičnih in gospodarskih nalog v Metliki in širši družbenopolitični skupnosti. Zaradi obilice dela v TO Predilnica in šibkega zdravja ni zmogel več toliko odgovornih družbeno koristnih nalog kot v mlajših letih (končno, Andrej je le preživel taborišče smrti, kar je nedvomno tudi vzrok njegovega slabega zdravstvenega stanja), zato so ga z razumevanjem razbremenili, tako da je zadnja leta svojega odgovornega dela v TO bil še član skupščine medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko in delegat skupščine poslovne zajednice vunarske industrije Jugoslavije. Andrej je opravljal v Metliki pionirsko delo na področju industrializacije Metlike in Bele krajine. V predilnici Novoteksa je pričel z delom ob samem načrtovanju, montaži, uvajanju delavcev, ki niso imeli nikakršnih delovnih izkušenj v industrijski proizvodnji. Ni poznal konca delovnega časa niti prostega delovnega dne, ker je bilo potrebno v izredno kratkem času usposobiti prostore, stroje ter priučiti delavce za normalno proizvodnjo. Vsekakor to ni bilo lahko delo, potrebno je bilo dosti odrekanja, znanja in razumevanja, za kar je Andrej vedno našel dovolj časa. Njegovo delo je rodilo uspehe, saj se je v času njegovega vodenja zaposlilo v predilnici veliko število delavcev, ki so sebi in družbi pomagali k višjemu osebnemu in družbenemu standardu. Njegov odnos do dela in sodelavcev je bil korekten in pošten. Za razvoj predilnice v Metliki, obnovo strojnega parka, zamenjavo tehnologije in na sploh za dobro počutje ima nemalo zaslug Andrej Smuk in zato ni naključje, da so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tozda v predlogu za podelitev najvišjega priznanja Novoteksa napisali, da je predilnica v Metliki Andrejevo življenjsko delo. Andreju se iskreno zahvaljujemo za skoraj četrtstoleno strokovno, gospodarsko in družbenopolitično delo v Novoteksu. Kot Ljubljančan je prišel v Belo krajino, se vživel v okolje in dosti rečemo s tem, če povemo, da so ga Belokranjci sprejeli za svojega. Iskreno mu čestitamo ob prejetju najvišjega priznanja DO, z željo, da bi v krogu svojih najdražjih preživel v zasluženem pokoju še veliko zdravih let. De-Ka UAMO msnu« TOVKaM NOVO MUTO JUT NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! i itBnr > m Službeno potovanje v tujino V današnji samoupravni socialistični ureditvi ali konkretno pri sistemu samoupravljanja v delovnih organizacijah lahko vsi zaposleni ter mimoidoči z oglasnih desk preberejo, da je 10 enega izmed samoupravnih organov sprejel sklep o potrditvi službenega potovanja v tujino (z določenim namenom) nekaterim osebam. Ker smo v času stabilizacije, je istočasno še dano na znanje, da se je potrebno stabilizacijsko obnašati ter manj potovati. V komerciali, točneje, v prodaji, je službenih potovanj toliko, da bi jih bilo potrebno razdeliti v skupine. Ne mislim na kilometre in zvrsti, temveč na ugodna in manj ugodna. Ugodnih je danes toliko, da bi jih človek lahko preštel na prste. Istočasno, ko imamo že vsi potovanja včasih že vrh glave, pa človek dobi zapisnik samoupravnih organov, da je potrebno manj potovati. Mislim, da pri tem problemu ne gre iskati vzrok med tov. Francem in tov. Štefanom, temveč za neskladje v sistemu samoupravljanja ali pa pri nepoznavanju, slabemu izboru, nedozorelosti itd. Moram priznati, da so meni, Petru Ivančiču, bila ugodna prva potovanja, tako doma kot v tujini, ko še nisem imel tolikih obveznosti, danes je pa ta stvar povsem drugačna. Konec februarja sem bil ,,potrjen“, da obiščem sejem mode v Koelnu v ZRN. Ne želim pisati o modnih tendencah, saj človek na potovanju v takem okolju ne more biti tako ozkogled, da bi šel samo na sejem, pogledal barve in modele, si zabeležil pomembno in odšel domov. Korist od takega potovanja je večkratna. Dovzeten človek ne more mimo tega, da ne opazi, kaj je rezultat pravega smotrnega dela. Prizadevanje je prisotno na vsakem koraku in to za vedno isti cilj — kako ustreči kupcu, kako priti do prihodka, kako priti do dohodka. Človek ne bi verjel: borba za trg. za kupca je tolikšna, da preprosto ostaneš brez denarja, ko ti pa ga zmanjka, bi si ga izposodil. Kupec ni samo ..klasičen potrošnik", kupci so potrošniki, obiskovalci, vsakdanji ljudje. Nemogoče je zaobiti psiholo- (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) gijo ponudbe, politiko in taktiko cen ipd. Vse skupaj pa bi bilo neizpeljivo, če temu ne bi sledili velika disciplina, pridnost in sposobnost. Sestavni del obiska sejma mode je tudi obisk prodajnih prostorov takih artiklov, ki so podobni našim. Izbor je res podoben našemu: blago v podobnih dessenih, oblačila podobnih modelov in iz podobnih tkanin itd. Razlika je v načinu „obdelave kupca“. Kupca se ne „obdela“ samo tako, da se reče dober dan, temveč že s tem, da so trgovski prijazni, artikli lepo zloženi po barvah, velikostih, da so obešalniki enaki in obrnjeni vsi v isto smer, „po vojaško14, itd. Pojdite v naše trgovine, pa boste videli, samo pozorni bodite. Podobne stvari se dogajajo v drugih panogah, ne samo v tekstilu. Istočasno pa je razlika tudi v delovnih organizacijah, saj sem pred letom imel priložnost, da sem bil na obisku v enem izmed obratov firme Voshide. Disciplina in s tem velika produktivnost. Ko sem v začetku marca ogledoval izložbo v Beogradu, sem bil moker ob sončnem vremenu, saj pri nas ulice perejo ob 8. uri zjutraj, pa čeprav so to Terazije naše prestolnice. To samo mimogrede. Da se vrnem na tisto „pri-jetno44 potovanje. Prijetno je opazovati pristop, disciplino, red ipd. v razvitih državah. Neprijetno pa je potem vse to prenesti med nas, pa naj me kdorkoli obsoja. S tem, ko hodim po svetu, ne želim prenesti samo modnih tendenc, ker je te nemogoče prenesti, saj je pogoj za to dobra, trdna, sposobna osnova, sicer vse skupaj postane zmazek, kič ali pa razprodaja v našem primeru. Zato se zavzemam za povsem nasprotne pristope — kot prispevek k stabilizaciji: več potovati z odprtimi očmi, več prinesti v glavi in z voljo, več prodati boljših, lepših artiklov ter s tem povečati dohodek, od katerega je tudi odvisna kvota sredstev za obiske tujine. Le tako bomo sledili geslu: Stabilizacija ne sme pomeniti stagnacije. PETER IVANČIČ Več za izobraževanje tekstilnih kadrov V NOVOTEKSU JE ZASEDAL IZVRŠNI ODBOR IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA TEKSTILNO STROKO Izvršni odbor skupščine izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko v SR Sloveniji si je za kraj svoje 28. seje izbral Novoteks v Novem mestu, ki mu je v ta namen dodelil lepo opremljeno vzorčno sobo. Seje, ki je bila v porjedeljek, 1. marca 1982, so se poleg članov odbora udeležili tudi predstavniki Zavoda SRS za šolstvo, odbora za izobraževanje kadrov pri splošnem združenju tekstilne industrije Slovenije, občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto in uprave podjetja. Zbranim je glavni direktor dipl. ekon. Slavko Pavlin za uvod orisal poslovanje Novo-teksa, njegovo organiziranost ter težave in uspehe, pri čemer je še posebej poudaril pomembnost izobraževanja strokovnih tekstilnih kadrov za nadaljnji razvoj vsakega podjetja te stroke. Svojčas je v Novo-teksu deloval vzorno urejen izobraževalni center, ki so ga, žal, ukinili, zato bo treba čim prej ukreniti vse potrebno za njegovo reaktiviranje. Predstavnik občinske izobraževalne skupnosti Ivan Šantelj je nato izčrpno orisal razmestitev izvajanja vzgojno-izobraže-valnih programov (mrežo šol) srednjega usmerjenega izobraževanja v dolenjski regiji. Čeprav je ta razmestitev dokaj usklajena s potrebami združenega dela, je v njej še nekaj nerešenih problemov. K tem lahko štejemo neustrezno zasedenost nove šole v Črnomlju in neprimernost šolskih prostorov v izobraževalnem centru Beti v Metliki, v katerih izvajajo tekstilno-kon-fekcijske programe. Po razpravi je bilo dogovorjeno, da bo izobraževalna skupnost za tekstilno stroko pomagala občinski skupnosti pri reševanju te problematike. V nadaljevanju seje je izvršni odbor določil dnevni red 16. seje skupščine izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko, ki bo 24. marca 1982 v Ljublja- ni. Skupščina bo poleg organizacijskih vrašanj obravnavala še finančno poslovanje skupnosti v preteklem letu in finančni načrt za leto 1982, spremembe in dopolnitve skupnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževal-ne dejavnosti ter meril za vrednotenje programov storitev, spremembe in dopolnitve programske zasnove za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v tekstilnih usmeritvah ter program dela skupščine v tem letu. To bo zadnja seja skupščine v sedanji sestavi, na naslednji seji konec aprila pa se bodo že zbrali delegati iz delegacij, izvoljenih v marcu. Odbor je pregledal izvleček investicijskih potreb, ki so mu jih prijavile tekstilne šole. Čeprav skupna vrednost zahtevkov po sofinanciranju potrebnih adaptacij ter nabave delavniške in laboratorijske opreme dosega le dobrih 25,000.000 din, je moral odbor ugotoviti, da trenutno ni možnosti za sofinanciranje le-teh iz sredstev, ki jih uporabniki združujejo za usmerjeno izobraževanje iz dohodka. Zato je naložil svoji strokovni službi, da do pri-hodne seje pripravi osnutek samoupravnega sporazuma, po katerem bi se potrebna investicija sredstev za normalno delovanje tekstilnih šol združevala iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v organizacijah tekstilne industrije. Pri analizi dosedanje aktivnosti za urejanje in opremljanje funkcionalnih učilnic za naravoslovne predmete in osnove tehnike in proizvodnje je bilo ugotovljeno, da je sicer že mnogo storjenega, vendar je bilo izrečene precej kritike na račun Slovenijales—Inženiringa, ki je nosilec te naloge. Odbor bo na pomanjkljivosti opozoril skupno strokovno službo izobraževalne skupnosti Slovenije. Posebej se je odbor zadržal pri problemih, ki bodo nastali z odhodom sedanjega strokovnega tajnika skupnosti Mirka Pogačnika na drugo dolžnost. Sprejel je stališče, da se mora izpraznjeno mesto takoj razpisati in da to delo lahko prevzame le tekstilec s širokim znanjem, ne pa nekdo poleg dela, ki ga že opravlja. Odbor se je med drugim odločil tudi za sofinanciranje tekstilnega tehniškega slovarja, ki ga bodo naročile tekstilne šole, saj bo ta zanje nepogrešljiv strokovni pripomoček. Ob zaključku te zanimive seje se je predsednik izvršnega odbora Ivo Bele prisrčno zahvalil predstavnikom podjetja za gostoljubje in še posebej Danilu Kovačiču za brezhibno pripravo okolja za uspešen potek seje. Nadvse slovesno smo proslavljali dan žena Konferenca 00 ZSS delovne organizacije je organizirala proslavo ob praznovanju mednarodnega praznika žensk v prostoru, ki sicer ne daje občutek slovesnosti — med stroji v tkalnici. Če pa se nekoliko zamislimo nad pomenom praznovanja, kaj kmalu ugotovimo, da lepšega prostora ne bi mogli izbrati, saj 8. marec praznujemo vsako leto kot spomin na obletnico, ko se je mednarono žensko gibanje pridružilo delavskemu gibanju za osvoboditev človeka. Na proslavi, ki je potekala nadvse slovesno, smo bili ponosni nad doseženim, pri tem pa nismo pozabili, da je pred nami še veliko dela, predno bomo premagali vse materialne in socialne ovire ter moralne predsodke, ki še vedno, tudi pri nas, otežujejo osvobajanje žena. Nekaj pred 14. uro so se zbrali delavke in delavci Novo-teksa v tkalnici. Na slavnostno okrašen oder so stopili pevci znanega Ribniškega okteta in zapeli dve partizanski pesmi in pesem Marjana Kozine „Naša vojska". Ploskanja kar ni hotelo biti konec, saj je pesem v tem velikem prostoru, polnem strojev in blaga, donela mogočno in lepo. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti harmonike, s katero je pevce spremljal Vital Ahačič, in tako je partizanska pesem bila še bolj partizanska. O pomenu praznovanja je govoril predsednik konference 00 ZSS delovne organizacije Tomaž Možina. Govoril pa ni le o pomenu praznovanja, pač pa tudi o deležu naših žena v boju proti okupatorju, o žrtvah fašističnega terorja, o izgradnji v povojnem času ter današnjem gospodarskem položaju pri nas. Menim, da je prav, da se je (z oziroma na to, da je precej več kot polovica zaposlenih v Novo-teksu žensk) v svojem govoru dotaknil tudi njihovega nočnega dela, ker jih to v poslanstvu žene in matere še posebej obremenjuje, in da je odprava nočnega dela naša velika obveza, skrb in breme. Res je, da se je nočno delo žensk oziroma število žensk, ki izmenoma delajo tudi ponoči, iz leta v leto zmanjševalo, vendar je še nekaj dela, pa je potrebno tudi tem omogočiti delo le v dnevnih izmenah. Na koncu svojega govora je po obrazložitvi poslanice žensk SFRJ povabil vse delavke Novo-teksa, da jo podpišejo. Poslanico, ki jo objavljamo tudi v našem glasilu, bo konferenca za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije pri zvezni konferenci SZDLJ poslala drugemu posebnemu zasedanju generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi. Po govoru so nastopili malčki našega otroškega vrtca. Bilo je lepo videti in poslušati otroke, ki so izredno lepo recitirali, peli in plesali, nič manj lepo pa ni bilo videti ponosne mamice, ki so ob nastopu svojega Ivančka, Blaža, Ančice ali Mojce še posebej uživale. Za tem so ponovno peli pevci Ribniškega okteta. Zapeli so „Katrco“ Pavla Kemjaka in Maroltovo pesem „Kej bi jaz tebi dal“. Pri vseh pesmih, ki so jih peli nadvse ubrano, mogočno in nežno hkrati, so se še posebej izkazali solisti, saj so prav umetniško odpeli svoj del pesmi. Poseben užitek je bilo poslušati prvakinjo ljubljanske opere, sopranistko Zlato Ognjanovič, ki je tokrat zapela dve slovenski narodni in sicer „Škrjanček poje, žvrgoli" in „Lani sem možila se“. Prisotni so Zlati navdušeno ploskali, saj ni pela samo lepo, kot to ona zna, pač pa je pela pesmi, ki so našim delavkam dobro znane. In zato Zlati še posebna hvala. S pesmijo „Rožica“ Rada / Simonitija in znano „Kalinko“ so pevci Ribniškega okteta končali svoj nastop na naši proslavi. Predsednik sindikata je še enkrat čestital vsem zaposlenim delavkam za praznik in se zahvalil vsem, ki so sodelovah v programu. S to proslavo so se DPO Novoteksa zahvalili delavkam za njihov delež pri naporih, ki jih vlaga naša celotna družba v teh težkih gospodarskih pogojih. De-Ka POSLANICA ŽENSK SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE DRUGEMU POSEBNEMU ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV O RAZOROŽITVI Ženske socialistične, samoupravne in neuvrščene Titove Jugoslavije proslavljamo mednarodni dan žensk, 8. marec, v znaku nenehnega boja za osvoboditev dela in človeka v naši deželi in v svetu. Poudarjamo uspehe, ki smo jih dosegli v tem boju pri izboljševanju družbenoekonomskega in političnega položaja vseh naših delovnih ljudi — žensk in moških. Vprašanja vsestranskega razvoja naše dežele in vse probleme na tej poti rešujemo z lastnimi močmi, enotno, z angažiranjem vseh delovnih ljudi za samoupravljanje in socializem, za enakopravnost in enotnost naših narodov in narodnosti in za izvirna načela gibanja in politi- ke neuvrščenosti. Revolucionarne spremembe jugoslovanske družbe zajemajo tudi boj za zboljšanje položaja žensk. Zavedamo se, da bomo te smotre in ideale uresničili samo v svobodi in miru, v sodelovanju z vsemi narodi in deželami sveta, v pravičnih mednarodnih, političnih in ekonomskih odnosih med vsemi, brez tuje dominacije in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav in narodov. V takih razmerah si bomo tudi mi, tako kot vse države, svobodno izbrali lastno razvojno pot, izkoriščali svoja bogastva in zmogljivosti, v povezavi z drugimi deželami, za srečo ljudi in odpravo izkoriščanja človeka in narodov. Znanje vseh ljudi bomo uporabljali za splošno srečo in napredek v svetu, ne pa za uničevanje človeških življenj, narave in stvaritev človeškega uma. Tako nas je usmerjal in nas v teh velikih humanističnih hotenjih nenehno vodil Tito, izpričani borec za mir in svobodo, za enakopravnost in vsestransko sodelovanje med državami, narodi in ljudmi. Ženske Jugoslavije se zavzemamo za ustavitev oboroževalne tekme in za zmanjšanje splošne oborožitve, predvsem jedrske. Naša zahteva pa je: splošna in popolna razorožitev, jedrska in konvencionalna, pod dosledno mednarodno kontro- lo. Tako bodo ogromna materialna in človeška bogastva preusmerjena s proizvodnje sredstev strahu in uničenja v proizvodnjo materialnih, kulturnih, duhovnih in drugih dobrin, tako zelo potrebnih vsem državam in narodom, zlasti pa tistim, ki se borijo z elementarnimi problemi obstoja in razvoja. Tudi ob 8. marcu povzdigujemo svoj glas za mir in sodelovanje v svetu. Pozdravljamo sklicanje drugega posebnega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov o razorožitvi in pričakujemo, da bo sprejelo vseobsežen program odločnih ukrepov za dejansko in učinkovito razorožitev, zlasti jedrsko. Dosledno vztrajamo, da se skliče konferenca za krepitev zaupanja in razorožitve v Evropi, ki bo pomembno prispevala k popuščanju mednarodne napetosti in k vsestranskemu sodelovanju držav na vseh celinah. Razorožitev in mir bosta omogočila vsemu svetu vsestranski razvoj in uporabo znanja in materialnih sredstev za splošni napredek. Tako bodo lahko vsi ljudje sveta, vse ženske in moški, otroci, mladina in starejši živeli in delali v miru in svobodi, živeli človeka dostojno življenje, brez strahu za bodočnost. UDELEŽENCI SREČANJ IN MANIFESTACIJ OB 8. MARCU Zmanjšati moč birokratskim silam NEKAJ MISLI, POVZETIH IZ ČASA PRED Vlil. KONGRESOM ZK SLOVENIJE IN XI. KONGRESOM ZK JUGOSLAVIJE Z idejno in politično dejavnostjo je Zveza komunistov Slovenije uresničevala temeljne usmeritve, ki smo jih sprejeli na VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije in XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Prispevala je k ustvaijanju celovitih pogojev za uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in odločilne vloge delavcev v združenem delu pri upravljanju družbene reprodukcije ter k razvijanju in poglabljanju političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Zveza komunistov si je prizadevala okrepiti vpliv delavcev pri delitvi rezultatov dela in povečati materialno osnovo za nadaljnjo reprodukcijo ter dvigniti na višji nivo delavčevo individualno porabo, ki pa se ne odraža samo v povečanju materialnih dobrin, temveč tudi na področjih kulture, telesne kulture, znanosti itd. Delavec sam, ta, ki ustvarja novo vrednost, ima premajhen vpliv na delitev rezultatov svojega dela. Velika večina gospodarskih tokov se odvija zunaj njegovega vpliva. Cilj bližnje prihodnosti pa je, da se ta vpliv razširi in se s tem zmanjša moč birokratskim silam v naši družbi. Okrepili smo materialno osnovo za nadalnjo reprodukcijo, dosegli smo vidne uspehe v preskrbi z električno energijo, vidni so uspehi v pridelovanju hrane, v zadnjem času se uspešno vključujemo v mednarodno delitev dela; tako smo v preteklem letu dosegli planirano zunanjetrgovinsko bilanco. Upoštevati moramo neuravnovešeno svetovno gospodarstvo, ki se močno odraža tudi pri nas. V preteklem obdobju smo često ne najbolj smotrno uporabili kredite iz tujine, to se je dogajalo zato, ker je bil vpliv neposrednega proizvajalca premajhen. Za naprej si moramo prizadevati, da izkoristimo višji nivo znanosti, da se vključimo v mednarodno delitev dela s proizvodi, ki bodo ali so že plod našega znanja in nas na mednarodnem tržišču ne bodo spravljali v podrejen položaj, v odvisnost od zunanjih partnerjev. Samo tako bomo lahko dobili plačano svoje delo. V preteklosti, v sedanjosti pa tudi še v prihodnosti smo in bomo še izvažali pod svojo ceno, v to nas sili stanje, v katerem se nahajamo. Nismo še uspeli napraviti diferenciacije in se samoupravno uspešno dogovoriti na področju izvoza in delitve potreb pri uvozu. Zaradi neuspešnosti sporazumevanja, ki je posledica teženj posameznikov ali skupin posameznikov, dajemo moč birokratskim silam, da nam še nadalje krojijo usodo in neposrednim proizvajalcem odtujujejo njihove pravice. Posledica tega načina je tudi neusklajen odnos razvoja proizvajalnih sil in družbene nadgradnje. V zadnjem času čutimo težnje k večji centralizaciji, kar pa pomeni korak nazaj v razvoj naše družbe. Zavedati se moramo, da družbe ne gradimo za danes, pač pa družbo, ki bo sčasoma uravnavala sama sebe brez zunanjih dirigentov. Res je, da bi trenutne negativne pojave lahko odpravili z uredbo ali zakonom, toda cilj nam narekuje, da družba sama s sporazumevanjem doseže odpravo takih pojavov, čeprav to terja daljši čas in večja sredstva, nudi pa dokončno rešitev. Pot naprej vodi skozi večjo angažiranost vseh ljudi v naši družbi in s tem, da se zavedamo težke gospodarske stvarnosti in v okviru možnosti dosežemo optimum, skladnost v razmerju med vloženim in iztrženim. ŽIVKO PITAMlC Deveti kongres /veze komunistov Slovenije ho priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi. česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. Angažirani na mnogih področjih OBČNI ZBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V sredo, 17. februarja 1982, je bil v sejni dvorani delovne organizacije Novoteks občni zbor 00 sindikata DSSS. Po izvolitvi organov občnega zbora je bilo podano poročilo o delovanju sindikata DSSS v letu 1980/81. Poročilo zajema delovanje 10 na vseh področjih. Na področju uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela smo zlasti ob periodičnih računih veliko pozornost posvetili pridobivanju dohodka in delitvi sredstev za OD, skupno porabo. Prav tako so nas zanimali novi pogoji gospodarjenja in podatki doseganja periodičnih planov. Glede gibanja sredstev za OD smo ugotovili, da smo za blizu 1 % prekršili republiško resolucijo oziroma družbeni dogovor, vendar glede na to, da so osebni dohodki v tekstilni industriji na repu republiškega povprečja, je ta odstotek zanemarljiv. Razpravljali in analizirali smo novi pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in pri tem ugotovili, da so merila za izračunavanje OD nekoliko preobširna oziroma premalo razumljiva in bi jih bilo potrebno poenostaviti. Prav tako še ni izdelanega merila za minulo delo, zato je to poglavje v pravilniku ostalo nedodelano. Organizirali smo razpravo o dopolnitvi pravilnika za delitev OD na Nivoju DPO DO Novoteks in poslovodnih organov ter strokovnih služb in sklenili, da se v mesecu januarju 1982 izpelje javna razprava o dopolnitvi pravilnika. Skupaj z DPO in strokovnimi službami smo se aktivno vključili v akcijo razpravljanja in sprejemanja srednjeročnega plana občine Novo mesto z vsemi samoupravnimi sporazumi (40 na nivoju občine in republike) in imeli na njih ustrezne pripombe. Razpravljali smo na tematski konferenci o nagrajevanju po delu in o dohodkovni povezanosti med tozdi in DSSS ter ugotovili, da še vedno ni celovito urejen dohodkovni odnos na relaciji tozd DSSS. Temu vprašanju bomo v prihodnjem letu namenili posebno pozornost. Mesečno smo spremljali izplačila najnižjih OD v DSSS in ugotavljali ter analizirali vzroke glede zajamčenega minimalnega OD, če le-ta ni bil dosežen pri posameznih delavcih. Na področju izboljšanja delovnih po- gojev delavcev smo ustanovili odbor za varstvo pri delu, katerega naloga je, da skrbi za zaposlovanje invalidnih in za določena dela nesposobnih delavcev DO. Aktivno smo se vključili v akcijo tisoč delavcev sodelavcev, ki je zajemala boljše informiranje delavcev v DO. Zato smo povečali informiranje delavcev o vseh bistvenih zadevah na področju gospodarjenja, delitve dohodka in sredstev za OD, planov za leto 1981, srednjeročnega plana, SLO in DS prek tovarniškega glasila oziroma novic. Vendar pa ugotavljamo, da moramo informiranju delavcev v prihodnje nameniti še posebno pozornost. Premalo pa je bilo informacij v internem glasilu o delovanju 00 sindikata DSSS. Sodelovali smo s kulturno komisijo pri organiziranju prvomajske proslave in drugega kulturnega delovanja delavcev. Sodelovali smo pri izdelavi ocene prehoda prvih letnikov v usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 in poudarili, da se je potrebno še bolj dosledno in načrtno s planskimi akti vključiti v izvedbo tega programa. Pripravljali smo mnenja pri izbiri individualnih poslovodnih organov, kakor tudi mnenja pri pritožbah in disciplinskih postopkih delavcev DSSS in se zavzeli za še tesnejše sodelovanje na relaciji delavci — 10 00 sindikata — disciplinska komisija, saj je nemalokrat prišlo do neljubih težav pri reševanju le-teh problemov. Kot stransko dejavnost smo organizirali tudi nabavo jabolk za člane sindikata delovne organizacije. Verjetno je še nekaj stvari, katerim smo v letu 1980/81 namenih premalo pozornosti ter jih bomo skušali v letu 1982 odpraviti oziroma jim nameniti večjo pozornost. Nadaljeje bil podan program dela 00 sindikata DSSS v letu 1982. Skupaj z 00 ZK bomo ocenih dosedanje uveljavljanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. Posebno pozornost bomo namenih uveljavljanju svobodne menjave dela med delavci DSSS in delavci v tozdih. Na področju planiranja si bomo prizadevah za hitrejše uveljavljanje sistema družbenega planiranja ter doslednejše uresničevali stališča in naloge, sprejete na 1. kongresu ZS Slovenije. Stalno bomo povezovali vprašanje delitve sredstev za OD in skupno porabo z vprašanji pridobivanja dohodka v vseh odnosih dohodkovne povezanosti. Periodično bomo analizirali gospodarjenje in zahtevah od poslovodnih delavcev, strokovnih služb ter samoupravnih organov sprotno ukrepanje za odpravljanje slabosti v gospodarjenju. Veliko pozornost bomo posvetili izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev ter stanovanjskemu vprašanju. Prav tako bomo skrbeh za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje delavcev, delegatov, delegacij ter članov 10 00 sindikata, da bomo dosegli boljšo udeležbo in večjo praktično usposobljenost za njihovo lažje in aktivnejše delo. Spodbujali bomo razvoj vseh oblik množičnega kulturnega delovanja delavcev po programu kulturne komisije. Spodi ili in pod j.ir?li bomo progra.. in delo ko*. :<’ije za rekreacijo in šport s ciljem za čim večjo množično rekreacijo delavcev. Prav tako bomo nadaljevali z že uveljavljeno prakso medsebojnega informiranja 10 00 sindikata v DO. Vsak član 10 00 sindikata bo zadolžen in odgovoren za določeno področje, s čemer bomo dosegli tudi večjo raven učinkovitosti pri delu v 10 in v sindikalnih skupinah. Glede splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite si bomo prizadevah za aktivno in učinkovitejše zagotavljanje lastne varnosti in zavarovanje družbene imovine. Aktivno bomo sodelovali v prizadevanju sindikatov na področju socialne politike, minimalnih standardov, zajamčenih OD in socialne varnosti delavcev. Po razpravi je predsedujoči občnega zbora razrešil star 10 ter se istočasno s skromnim darilom zavalil Slavki Gačnik in Hildi Šepetave za dolgoletno in uspešno delo v 10 00 sindikata DSSS. Sledile so volitve novih organov 00 sindikata DSSS. Za novi 10 in komisije so bili izvoljeni naslednji člani: 10 00 sindikata DSSS Kolenc Tatjana — predsednik Cesar Darja — blagajnik Tekst or Boža Mikec Martina Filip Tine Mohorič Jože Legan Miha nadzorni odbor Geršič Martin Štaudohar Ana Mance Vlasta kadrovska komisija Gačnik Slavka Kumer Peter Hodžič Marija socialna komisija Kastelic Vanda Pleskovič Jožica Šepetave Hilda komisija za SLO Kastelic Darko Vaupotič Stane Ašič Ivan Delegata za konferenco ZS DO Novoteks Kolenc Tatjana Legan Miha Občni zbor je bil končan ob 13.45 MIHA LEGAN Proizvodno delo - najboljša vez med učenjem in delom Za uresničitev takšnega izobraževanja, kot ga potrebuje naša družba za svoj razvoj, je bilo potrebno izvesti vrsto vsebinskih in organizacijskih sprememb v izobraževalnem sistemu. Taka sprememba, ki pomeni konkretno povezanost izobraževanja z delom in uveljavljanje načela, da je usmerjeno izobraževanje za delo in samoupravljanje, je uvajanje usposabljanja z delom in na delu — to je proizvodnega dela in delovne prakse kot obvezne sestavine vzgojno-izobraževal-nih programov. Smoter proizvodnega dela je v tem, da je le-to sestavljeno tako, da učencem omogoča: — da z neposrednim delom v proizvodnih procesih spoznajo povezanost in soodvisnost umskega in fizičnega dela, - da s sodelovanjem v proizvodnem procesu doživljajo resničnost tega okolja, spoznajo njihove medsebojne odnose in se navajajo gibati in komunicirati v njem, — da spoznajo samoupravno in tehnološko organiziranost dela, tehnično dokumentacijo in informacijski sistem, - da z aktivnim vključeva- njem na proizvodnem delu spoznajo družbenoekonomske značilnosti dela in vlogo delavcev v njem, — da spoznajo konkretne delovne procese, značilne za panogo, ter postopke dela, značilne za posamezne smeri izobraževanja v izbrani usmeritvi, — da spoznajo pravila varstva pri delu in se naučijo uporabljati osebna zaščitna sredstva, — da razvijajo ustvarjalni odnos do dela, pravilen odnos do družbene lastnine, racionalno porabo energije in materialov. Poglejmo sedaj, kako smo v naši delovni organizaciji izpolnili svojo dolžnost v preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Morda bo najbolje, če pogledamo, kako smo zadovoljili smotre proizvodnega dela, kakor se kažejo iz člankov naših inštruktorjev in prve skupine učenk, ki so bile pri nas na proizvodnem delu: JOŽICA CESAR, predilnica: „V šolskem letu 1981/82 smo se učenci in učitelji prvič srečali z usmerjenim izobraževanjem. Zakon o usmerjenem izobraževanju predpisuje veliko novih stvari, med drugim tudi proizvodno delo učencev. Tako sem tudi jaz ena izmed tistih, ki obiskujejo 10-dnevno proizvodno delo. 15. februarja 1982 smo se dijakinje l.d razreda družboslovno-ekonomske usmeritve upravno-administrativnega programa zbrale pred tekstilno tovarno Novoteks — tu naj bi namreč opravljale proizvodno delo. Najprej so nas peljah v sejno dvorano, kjer nam je Danilo Kovačič povedal nekaj o samem razvoju delovne organizacije in njenih proizvodih, Ivo Ivkovič pa nas je seznanil z varstvom pri delu in delom družbenopolitičnih organizacij v Novoteksu. Naslednjega dne so po nas že prišli inštruktorji. Vsak inštruktor uvaja v delo po 5 učencev. Moje proizvodno delo je potekalo v predilnici, inštruktorica pa je bila Silva Les. Najprej sem delala na raztezanju in melanžiranju, nato pa še na predpredenju in čiščenju. Delo je bilo zelo zanimivo, vendar naporno. Tu sem prvič prišla v stik z neposrednimi proizvajalci in spoznala le del Novoteksove proizvodnje. Sedaj vidim, koliko truda je potrebno, da pride na tržišče končni izdelek (blago, konfekcija). Na koncu naj se zahvalim inštruktorici Silvi Les, ki je imela z nami toliko potrpljenja in je vložila veliko truda, da nas je vpeljala v delo, in vsem, ki so se trudili, da je naše proizvodno delo potekalo nemoteno.“ TANJA KAVŠEK, priprava: „V pripravi, kamor so me dodelili, so bile še štiri sošolke. Delale smo naslednje: čistile in sortirale smo cevke, delale smo pri stroju za čiščenje preje autoconeiju ter v oddelku za razporejanje preje v pripravi. Z delavkami smo se kar dobro razumele, saj so nam povedale vse, česar nismo vedele. Dnevi so tekli in še misliti si ne morem, da je prakse že konec in bo treba zopet v šolo. Povedati pa moram, da smo se tu veliko naučile in spoznale.“ BREDA NEMANIČ, tkalnica: „Vse učenke smo se veselile proizvodne prakse, saj smo se zavedale, da nam dva tedna ne bo treba poslušati profesorjev. Tako smo se zbrali v ponedeljek, 15. februarja, pred Novo-teksom. Tega dne nismo nič delali, temveč smo poslušali predavanje Danila Kovačiča o zgodovini delovne organizacije in o nastanku tkanine. Potem smo odšli na ogled tovarne. Kar groza nas je bilo, v kakem hrupu bomo delale me, ki smo bile dodeljene v tkalnico. Drugi dan nas je čakalo prvo in obenem najtežje delo, to je vezava tkalskega vozla. Prejo smo na vse načine ovijale okrog prstov, a ni in ni se hotela zvezati. Vse smo bile že trde od sedenja in vezanja, ko nas je tovarišica Martina povabila k previjalne-mu stroju. To pa smo dobile veselje do dela. Bolj tečno je bilo čiščenje lamel, listov in natikanje lamel. Veliko zaslugo pri našem kolikor toliko dobro opravljenem delu imajo delavci, ki so nam opravila s tem ah onim strojem pokazah in razložili, še posebno pri stroju za navijanje votka. Sedaj, ko smo se navadile upravljati s stroji, pa je konec prakse. Največji problem je bil pisanje dnevnika, saj nismo vedele vseh imen za razne naprave in pripomočke. Pohvaliti moramo malico in še enkrat dobro sodelovanje z delavci. Velika hvala gre vsekakor tudi naši inštruktorici Martini, ki se je ves čas trudila z nami. Upamo, da se bomo še kdaj srečali, do takrat pa študentski pozdrav ZDRAVO!41 MOJCA SIMONIČ, opleme-nitilnica: „V skupini smo štiri dekleta, ki smo razdeljena na štiri delovna mesta. Pri strojih nas delavci seznanjajo s potekom dela in nam odgovarjajo na vprašanja, ki jim jih zastavljamo. Delavci so z nami prijazni in se po svojih močeh trudijo, da bi nas čim bolje seznanih s proizvodnim delom. Prijazni pa niso le do nas, temveč si tudi med seboj radi pomagajo. V tem oddelku ni veliko fizičnega dela, saj je delavec potreben predvsem za pripravo materiala in pri kontroli stroja. Čeprav nismo imele veliko dela, se nismo nikoli dolgočasile in si želimo, da bi še kdaj opravljala prakso v proizvodnji.“ NEVENKA JAUŠOVEC, konfekcija: „Ob prihodu v delovno organizacijo smo imeli uvajalni seminar, na katerem smo bile seznanjene z zgodovino tekstila ter delovne organizacije. Tu smo bile obveščene o našem delu. Naša dolžnost je bila, da smo si ob vsakem delu zabeležile naloge in jih nato izpisale na poseben list, ki smo ga morale oddati svojemu inštruktorju, da jih je ocenil. Na proizvodnem delu oziroma delovni praksi smo opravljale naslednja dela: pomagale smo pri risanju narisov, sortirale zankice in hlačnice po parih, pomagale pri sortiranju, etiketiranju ter klasiranju kratkih hlač, pomagale pa smo tudi pri šivanju zank in pasov. S tem delom smo bile zadovoljne, kajti na novo smo spoznale, kako poteka delo v delovni organizaciji. Res je, da je bilo težko privaditi se na delovni red, toda vseeno smo s ponosom zapustile Novoteks. Ob zaključku pa se moramo zahvaliti vsem delavcem v temeljni organizaciji, posebno pa še inštruktorjem, ki so se potrudili, da so nam olajšali začetne težave pri prvem srečanju z delom v temeljni organizaciji.44 SILVA LES, inštruktorica v predilnici: „Usmeijeno izobraževanje v srednjih šolah je prineslo novost tudi v našo delovno organizacijo. S to novostjo smo se prvič srečali 15. februarja 1982, ko so prišle k nam na proizvodno delo učenke iz upravno-administrativne šole. Dekleta so bila razporejena po oddelkih. V predilnico smo jih dobili pet. Delovna praksa ip trajala 10 dni za vsako skupino, jeznaniti in naučiti jih 'e bilo treb? skoraj z vsemi elovnimi poste nki in nalogami v našem oddelka. Ta zahtevna naloga je bila zaupana meni kot inštruktorju v predilnici. Na prvi pogled bi morda kdo dejal, ’’ *r. v* nič težkega. Ampak /cc m povedati, da je bilo potrebno veliko napora in odgovornosti, še posebej zaradi tega, ker smo tako inštruktorji kot učenci začetniki. Uvajanje učencev v proizvodno d.'o je drugačno in •rrejš' z u pa uvajanje novega deiavc i.r se zaposli v delovni enoti. Po svojih močeh in sposobnostih sem se trudila, da jim čim bolj natančno razložim in pokažem vse, kar mora delavec obvladati pri delu v proizvodnji. Uspeh je bil zadovoljiv. Dekleta so se vključila v proizvodnjo, bile so dokaj samostojne, za kar jim gre izredna pohvala, saj so se v kratkem času vključila v določene faze dela. Res pa je, da mi brez pomoči sodelavcev ne bi uspelo toliko napredovati z učenci. Vsi, ki so imeli učence pri strojih, so mi pomagali do uspeha z njimi. Še posebno v prvih dneh uvajanja, ko nisem mogla biti hkrati z vsemi, so mi bili sodelavci dragocena pomoč.44 A. SMERDU Premakljivi delovni čas ostane! SKLEPI ZBORA DELOVNIH LJUDI DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V četrtek, 25. februarja 1982, je bil v sejni dvorani delovne organizacije zbor delovnih ljudi DSSS. Dnevni red je bil naslednji: 1. Kandidacijska konferenca za volitve v organe samoupravljanja 2. Obravnava rezultatov poslovanja za leto 1981 3. Potrditev cenika laboratorijskih uslug 4. Stanovanjska posojila 5. Razno Po dnevnem redu so bili sprejeti naslednji sklepi: Sprejme se predlog možnih kandidatov za organe samoupravljanja in se ga preda volilni komisiji. Sprejme se poslovno poročilo o poslovanju delovne skupnosti skupnih služb za leto 1981, plansko analitska služba pa mora do naslednje seje DS DSSS pripraviti podrobnejšo analizo FIS po sektorjih. Ker se že 10 let niso spremenile cene laboratorijskih uslug, se potrdi cenik uslug fizikalnih in kemijskih del. Stanovanjska komisija na sedežu DO je dala v sprejem zboru delovnih ljudi DSSS, da se sredstva v višini 927.500 din razdeli za stanovanjska posojila in sicer za novogradnje. Pogoj za dodelitev teh sredstev je, da prosilec namensko varčuje za stanovanjsko izgradnjo oziroma, da je bil namenski varčevalec in je že prejel posojilo na osnovi tega varčevanja in da od porabe posojila ni preteklo več kot 5 let. Zbor delovnih ljudi je sprejel ta predlog. Pod točko razno so bili sprejeti naslednji sklepi: Zbor delovnih ljudi DSSS pooblašča finančni sektor, da za potrebe likvidnosti uporablja: — denarna sredstva sklada skupne porabe—stanovanjski del, - denarna sredstva sklada skupne porabe—redni, — denarna sredstva rezervnega sklada. Na zboru je potekala tudi razprava o premakljivem delovnem času in sprejet je bil naslednji sklep: Glede na sklep delavskega sveta tozda Tkanina z dne 24. februarja 1982, po katerem naj bi bil PDČ v skupnih službah ukinjen oziroma na minimum zmanjšano število upravičencev do PDČ, zbor DSSS zavzema stališče, da je neodtuljiva pravica delovnih ljudi v skupnih službah, da urejajo delovni čas samostojno in delavci v skladu s tem vztrajajo pri sistemu PDČ. MIHA LEGAN Proces izdelave tekstilne konfekcije SISTEMI VGRADNJE DELOVNIH MEST Če k sistemu delovnega procesa, ki smo ga že opisali, in sistemu tehnološkega procesa dodamo še študij o sistemu vgradnje delovnih mest, dobimo celovito sliko proizvodnega procesa izdelave tekstilne konfekcije- Sistem vgradnje delovnih mest pravzaprav ni nič drugega kot transportiranje predmeta dela od delovnega mesta do delovnega mesta. To se pravi, daje odvisno od tega, kako smo v proizvodni hali vgradili delovna mesta oz. delovne naprave, kako bomo na ta način transportirali ali prenašali (prevažali) partije med obdelavo od delovnega mesta do delovnega mesta, od stroja do stroja in do končne faze tako imenovanega medfaznega odlaganja, do skladišča gotovih izdelkov. Z razvojem strojne opreme oz. tehnologije za obdelavo tekstilnega materiala so se razvijali sistemi vgradnje delovnih mest. V tem opisu bomo pogledali tudi malo v zgodovino in opisali zaporedje razvoja uporabljajo, in sistemih, ki so najsodobnejši glede na trenutni tehnološki razvoj. Seveda sistemi vgradnje delovnih mest veljajo v glavnem za industrijski način proizvodnje. Veliko tistih, ki jih bomo našteli, lahko vidimo tudi v naših konfekcijah; nekateri so že delno zastareli, drugi pa so najsodobnejši. O sistemu vgradnje delovnih mest govorimo kot o zelo pomembnem faktorju produktivnosti dela, ker vemo, da je sodobni tehnologiji treba prilagoditi tudi način prenosa predmeta dela med proizvodnjo, posebej če je na predmetu dela potrebno izvršiti 80 ali celo več različnih delovnih operacij na zasebno oblikovanih delovnih mestih. Veliki del časa celotnega proizvodnega procesa odpade na prenašanje predmeta dela med proizvodnim procesom, zato je treba vgradnji delovnih mest posvetili veliko pozornost. Naštejmo sisteme vgradnje delovnih mest, ki jih poznamo: 1. sistem vrst 2. šolski sistem 3. razviti šolski sistem 4. sistem poševnih miz (sinkro sistem) 5. sistem premičnih vozičkov za partije 6. sistem premičnih vozičkov za partije 7. sistem mehaniziranih transportnih trakov 8. sistem visečega transporta Poglejmo vsakega od omenjenih sistemov in povejmo nekoli- ► ko besed o karakteristikah vsakega! 1. Sistem vrst je zelo star sistem in seže v sam začetek tako imenovane industrijske revolucije. Značilnost tega sistema je, da ima cela vrsta strojev skupni transmisijski pogon z enim elektromotorjem. Ta značilnost je negativno vplivala na celo vrsto, saj je ob zastoju enega stroja nastal zastoj dela na celi vrsti delovnih mest. Do odprave strojne napake sistem ni delal. 2. Šolski sistem je sistem, kjer so stroji postavljeni v dve vrsti ob dolgi mizi tako, da so vsi stroji z obeh strani obrnjeni k istemu koncu mize. Razlika je, da ima vsak stroj svoj pogon, lasten elektromotor, ki je pritrjen ob stroju. Sistem se zelo malo uporablja. 3. Razviti šolski sistem je sistem, ki se v naših konfekcijskih obratih zelo veliko uporablja. Od šolskega sistema se razlikuje po tem, da je ena vrsta strojev obrnjena v eno smer, vrsta z nasprotne strani mize pa je obrnjena v nasprotno smer. Tako vsi delavci z levo roko prejemajo in odlagajo predmet dela. 4. Sistem poševnih miz je sistem, ki se veliko uporablja pri izdelavi perila in trikotaže. Glede na predmet dela, ki ga obdelujemo, razlikujemo več variant, ki se razlikujejo v glavnem po obliki miz. 5. Sistem diagonalnih miz je podoben razvitemu šolskemu sistemu, le da ima ta sistem ravno mizo zamenjano z več diagonalno postavljenimi mizami. Sistem je v praksi bolj redek. (Se nadaljuje) MARIJAN ŽALAC Slika št. 1 nam prikazuje shematski prikaz sistema vrst pri vgradnji delovnih mest. Slika št. 2 nam prikazuje shematski prikaz vgradnje delovnih mest po šolskem sistemu. Slika št. 3 nam prikazuje shematski prikaz vgradnje delovnih mest po razvitem šolskem sistemu. Slika st. 4 nam prikazuje shematski prikaz inačic vgradnje delovnih Slika št. 5 nam prikazuje shematski prikaz vgradnje delovnih mest mest po sistemu poševnih miz. po sistemu diagonalnih miz. Iz dela samoupravnih organov 24. zasedanje delavskega sveta je bilo 25. februarja 1982. Dnevni red je obsegal pet točk. Obravnavali smo poslovno poročilo za leto 1982. Poprečno število zaposlenih je bilo za enega zaposlenega manjše od načrtovanega in za 4 delavce večje kot v letu 1980. 31. 12. 1981 je bilo v Konfekciji Vinica zaposlenih 240 delavcev, torej toliko, kot je predvideval plan. Proizvodni plani so izpolnjeni. Plan minut je presežen za 5 %, kosovni pa za 1 %. Tudi v primerjavi z letom 1980 se je proizvodnja povečala. Produktivnost, merjena s količino proizvodnje na eno ef. uro, je v primerjavi z letom poprej porasla za 2 %. Povprečni OD na zaposlenega se je v primerjavi z letom 1980 povečal za 41 %ali 2404 din. Število nadur se je v letu 1981 zmanjšalo za 3.773 nadur ali 56 %. Odstotek bolezenskih izostankov se je v primerjavi z 1980. letom povečal za 15%. Največje povečanje (kar 100 %) je pri izostankih nad 30 dni. Delavski svet je poslovno poročilo za leto 1981 sprejel in ga predlagal v obravnavo in sprejem zboru delovnih ljudi. Nadalje smo obravnavali finančni plan za leto 1982 in ga tudi sprejeli. Delavski svet je tudi sprejel samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj in ga predlagal v obravnavo in sprejem zboru delovnih ljudi. Sprejeli smo tudi poslovnik za obratovanje s tehnološko in fekalno kanalizacijo v proizvodni hali „NOVOTEKS“ TOZD KONFEKCIJA II. VINICA. 16. zasedanje zbora delovnih ljudi je bilo 26. 2. 1982. Obravnavali in sprejeli smo poslovno poročilo za leto 1982. Nadalje smo obravnavah samoupravni sporazum o ustanovtvi stanovanjske skupnosti občine Črnomelj in ga tudi sprejeli. Delavski svet je na svojem 22. zasedanju sprejel cenik kolekcije 8000 in ga predlagal v obravnavo in sprejem zboru delovnih ljudi. Cenik je bil na današnjem zasedanju sprejet. Pod zadnjo točko dnevnega reda je zbor delovnih ljudi TO Konfekcija Vinica sprejel sklep, da pooblastimo finančni sektor DO Novoteks, da lahko za lik-, vidnost uporablja: - denarna sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski - denarna sredstva sklada skupne porabe - redni - denarna sredstva rezervnega sklada za obratne namene. IVANKA MORAVEC IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - Izvolili smo nove člane v organe sindikata TO Tkanina Osnovna organizacija zveze sindikatov TO Tkanina je 12. II. 1982 imela občni zbor, na katerem so člani izvršnega odbora in nadzornega odbora OO ZS poročah o delu zadnjih dveh let ter izvolili novo vodstvo sindikata. V poročilu o dosedanjem delovanju OO je predsednik OO proizvodnje preje Drago Novak dokaj kritično ocenil delo ter poudaril nekatere probleme, s katerimi so se sindikalisti v TKANINI srečevali. Posebej je poudaril nezadostno pomoč strokovnih služb sindikatom, pomanjkanje kolektivnega dela med delegati, nezadostno informiranje, pogoje dela, prehrano in podobno. Na občni zbor so bili vabljeni tudi predstavniki občinskega sveta Zveze sindikatov, na žalost pa se zaradi preobilja dela in zasedenosti člani sveta naše- ga občnega zbora niso udeležili. Za nove člane IO Proizvodnje preje To Tkanina smo izvolili naslednje delavce: Ivana Hrastarja, Milana Glinška, Draga Novaka, Katico Zuanovič, Silvo Les, Viktorja Brudarja, Marinko Dvornik, Ano Pungart-inik in Vlada Cukuta. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Hrastar V IO Proizvodnja tkanin pa je občni zbor izvolil naslednje tovarišice in tovariše: Alojza Strbenca, Staneta Bobnarja, Justi Damjanovič, Ivana Belšaka, Mileno Žic, Staneta Kovača, Stanija Zagrljača, Fani Pir- nar in Vlada Dularja. Za predsednika je bil izboljen Alojz Štrbenc. Občni zbor je tudi izvolil delegate v komisije in sicer: v kadrovsko komisijo, Zvoneta Župevca, Anico Mirtič in Vero Matoh. V socialno komisijo so bili izvoljeni: Jože Novak, Stane Makše, Milena Žic in Magda Klemenčič. V komisijo za SLO in DS pa: Alojz Štrbec in Ivan Hrastar. Vsem novoizvoljenim članom želimo veliko uspeha v naslednjem obdobju. SAVO TO KONFEKCIJA NOVO MESTO - TO KONFEKCIJA NOVO MESTO - TO KONFEKCIJA NOVO Izvolili smo nov 10 00 ZS TOZD Konfekcije I Na občnem zboru 00 ZS tozda Konfekcija I, kije bil 15. II. 1982, je bil sprejet novi 10 00 ZS tozda, nadzorni odbor, kadrovska komisija, socialna komisija, komisija za SLO, komisija za šport in rekreacijo, stabilizacijski odbor in član konference 00 ZS. Povzeli smo le nekaj najvažnejših nalog iz zapisnika občnega zbora 00 ZS tozda. Na področju organiziranja razprav smo naredili velik napredek. Z ostalimi DPO smo organizirali javne razprave — vse preko sindikalnih skupin — o finančnem planu, srednjeročnih planih, planu delovnih dni, pri periodičnih obračunih in ne nazadnje ocenili delo individualnega poslovodnega organa. Danes lahko trdimo, da smo v vseh razpravah sodelovali z resnimi pripombami, oziroma smo stvari z utemeljitvijo podprli. Ugotavljamo tudi, da se je razvoj samoupravnih odnosov pri nas izboljšal. Aktivno smo se vključili v spreminjanje stanovanjskega pravilnika ter zavzeli jasna stališča glede kadrovskih stanovanj in lastne udeležbe. Sindikat vztraja, da je le-ta vsklajen z DD, ki nas obvezuje, da te spremembe čimprej sprejmemo na referendumu. Organizirali smo obisk Hiše cvetja na Dedinju ter strokovno ekskurzijo v tovarno Almira v Radovljici. Omogočili smo šestim delavcem zdravljenje v toplicah, eni delavki pa smo dali tudi finančno pomoč. Morda bi se dalo storiti še kaj več, vendar moramo vedeti, da so bili člani 10, ki so pravzaprav največ naredili obremenjeni z rednim delom in drugimi zadolžitvami v raznih samoupravnih in drugih organih. V sedanjem mandatnem obdobju bomo morali bolj aktivno sodelovati s svojo skupino, ker delegati še vedno odločajo samo kot subjekti in ne kot predstavniki skupine, iz katere izhajajo. Na področju uveljavljanja sistema družbenega planiranja, spremljanja in obravnave zakona o zajamčenem osebnem dohodku, prizadevanja za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije bomo krepili kolektivno delo in odgovornost ter po potrebi ukrepali ob spremembi socialnih razmer delavcev. Novo izvoljeni člani so naslednji: 1.1000 ZS TOZD Konfekcija I - KLOBUČAR JOŽE -predsednik - SPASOVSKI JELICA -tajnik — PETAN JOŽI — blagajnik - MIŠMAŠ JOŽE - član - ŠKEDELJ ZVONE - član - P ANI J AN VESNA - član - ŠTRBENC ANGELCA -član - PUŽINA ZDENKA - član - BOKAN ZDENKA - član - MITAG JOŽE - član - STARIČ VIDA - član 2. Nadzorni odbor - VRŠCAJ JOŽE - predsednik - ŠTRBENC ANGELCA -član - BARTOLI FRANC - član 3. Kadrovska komisija - GRIVEC LUDVIK - predsednik - MITAG SONJA - član - ZUPANClC VERA - član 4. Socialna komisija - GORENC ALOJZ - predsednik - FINK DANI - član - HOČEVAR JARUŠKA -član 5. Komisija za SLO - KOLENC MILAN - predsednik - ŠKRBEC FANI - član - DRAGONIC ŠALIH -član 6. Komisija za šport in rekreaci- j° . - MITAG JOŽE - pred- cpHnik - NOVAK JOŽE - član - DOBRINIC JOSIP - član 7. Stabilizacijski odbor DERGANC BRANE -predsednik - BARTOLJ FRANC - član - DRENIK PAVLA - član KLOBUČAR JOŽE - član - KURPES MIJO - član ŽIDANIK ZDENKA - član - MOČNIK MILAN - član Član konference 00 ZS Novo- - ŽIDANIK ZDENKA JELICA SPASOVSKI Posvet dopisnikov „Mladine” V četrtek, 24. decembra 1981, me je uredništvo „Mladi-ne“ povabilo na posvet mladine. Posvet je bil v prostorih RK SZDL v Ljubljani ob 9. uri. Okoli 8. ure zjutraj sem prispela v Ljubljano. Pot me je vodila na Komensko ulico 7 — na teraso. Na terasi se je zbralo že nekaj mladincev. Bili so zvečine tisti mladinci iz občin (Kočevja, Trbovelj, Nove Gorice, Ilirske Bistrice, Ljubljane itd.), ki so v svojih osnovnih organizacijah včlanjeni v center za obveščanje in propagando, in mladinci, ki so svoje članke objavili v tedniku „Mladina“. Ko se nas je večina zbrala, se je posvet začel. Vodil ga je glavni urednik „Mladine“ Robi Kavšca in tehnični urednik tovariš Zajc, prisostvoval pa mu je tudi sekretar republiške konference mladine. Sekretar republiške konference ie najprej podal naše skupne naloge v pripravah in na samem XI. kongresu ZSMS, ki bo oktobra 1982 v Novem mestu. Dejal je, da morajo mladi v vsej republiki sodelovati v pripravah, dati svoje predloge in pripombe in se na kongres čimbolj pripraviti. V tem času moramo razširiti dopisniško mrežo, kajti le tako in s pravimi informacijami bomo dosegli to, kar si želimo. Ne smemo si dovoliti, da bi informacije pre- šle v dezinformacije in obratno. Cimveč mladih moramo vključiti v razna izobraževanja, ki jih organizira in jih bo organizirala dopisniška mreža. Vprašali smo se tudi, kako naj pišemo, saj je tudi od tega odvisno, kakšen odnos in veselje bo imel čitatelj do raznih besedil. Mladi naj pišejo čimveč v obliki intervjujev, razgovorov in komentarjev, ker bodo s takim načinom pritegnili mlado in staro. Pri pisanju moramo biti samokritični in kritični. Problemov, ki nas tarejo, ne smemo olepševati ali jih celo prikrivati, saj tako ne bomo nikoli izvedeli resnice; pisati moramo odkrito. Pisati moramo o pionirski problematiki, o stanovanjski politiki mladih, o usmerjenem izobraževanju, štipendijski politiki itd. V osnovni organizaciji, kjer delamo, se izobražujemo in živimo, mora informiranje čimbolj zaživeti. Pridobiti moramo čimveč mladih dopisnikov, svoje časopise moramo izdajati redno in v čimkrajšem času, saj bomo imeli le tako sveže novice. Na koncu smo imeli pogovor z glavnimi uredniki, ki so po naših predlogih in željah po nekaterih spremembah pri pisanju, začrtali nove poti. Vsekakor je bilo jasno, da so taki posveti mladih dopisnikov zelo koristni in so zaželjeni še vnaprej. LIDIJA PLUT Iz starega novo Z zelo modnimi okrasnimi ovratniki lahko popestrimo staro enodelno obleko, staro bluzo ali pulover, jopico ipd. Za tanjše materiale si omislimo ovratnik iz čipk (zavese stare ali nove, stari prti ipd.). Za težje materiale, jopice in puloverje, pa si ovratnik nakvačkajmo ali napletemo. Najprimernejši je ,,garn“ (svilen ali bombažen), tanjša volnena preja ipd.. Tudi klasični beli ovratniki iz popelina so zelo aktualni; primerni so za temnejše enobarvne obleke. Zelo modni so v kombinaciji s sivo obleko, modro in rdečo. Prve modne tendence za pomlad - poletje 1982 -Krila v glavnem odkrivajo - Enodelne obleke imajo kolena, linija je ravna ali pa pas, ki se zavezuje ali zapenja široka, obogatena s številnimi pod pasno širino tako, da se volani. zgornji del nabira v „bauš“, „Mestne“ bermuda „Capri“ stil spodnji se krajša. Gornji del je cesto okrašen z velikim čipkastim ali kvačkanim ovratnikom, največkrat belim — Hlače so zelo aktualne: daljše „shorts“ (šorts — angl., Pumparice kratke hlače), bermuda, oprijete do kolen, in „mestne“, z gubicami v pasu in širšimi hlačnicami z zavihki, bermuda v ,,Capri style“ — (kapri stilu — Capri je francosko letoviško mestece na istoimenskem otoku), oprijete hlače, ki segajo preko kolen in imajo ob strani razporek, pumparice ter dolge ravne hlače, ki segajo do gležnjev - „China style“ (kitajski stil). — Barve. Dominirajo svetli toni (bela, konoplja, pesek), poživljajo jih močnejše barve (smaragdno zelena, rumena, rdeča, violet, oranžna, ažurno modra, turkizna). Zelo je zastopana tudi črna barva. Nekaj je tudi pastelnih tonov-sino-zele-na, lavanda in cimet. — Materiali: lan, lan-bombaž, enobarvni črtasti, kariran, bombažni popelin in saten ter vrsta lahkih mešanic bombaž-poliester. Najbolj zastopan vzorec so črte. JANA Vzroki požarov Da bi odstranili nevarnosti, ki lahko povzročijo požare, moramo poznati njihove izvore in vzroke. Poznati moramo naslednje smernice: 1. Ugotoviti možne vzroke požarov, ki so svojstveni v določenem obratu ali kakšnem drugem objektu, in podvzeti vse ukrepe, da ne pride do požara. 2. Z gradbenimi in drugimi prijemi poskrbeti za to, da v primeru požara ljudje ne bodo ogroženi in da se ogenj ne more razširiti. 3. Imeti pripravljeno gasilno orodje in opremo, gasilski kader pa mora biti strokovno usposobljen, da bo v samem začetku pravilno pristopil k gašenju. Vsestranska poglobitev v te naloge je nujna, saj to dolžnost nalaga temeljni zakon o varstvo pred požarom. Za izvajanje predpisanih ukrepov proti požaru je odgovoren lastnik objekta oziroma organ, ki opravlja objekt. v gospodarskih in družbenih organizacijah pa direktor podjetja oziroma vodja organizacije. Ker nastajajo požari iz različnih vzrokov, zahtevajo študij in znanje s področja fizike, kemije, gradbeništva, elektrotehnike in z drugih področij tehničnega znanja. Današnji splošni in tehnični razvoj je na nekaterih področjih povečal tudi nevarnost požarov, zato je treba določenim tehnološkim procesom prilagoditi najuspešnejše zavarovanje. Ob požaru oziroma po končanem gašenju je treba poiskati vzroke, poizvedovati in ugotoviti, kje seje pojavil požar. Dogodi se, da vzroka požara ni mo- goče takoj ugotoviti, ker se je ogenj razširil na vse strani in ker se je mesto nastanka požara spremenilo. Ugotoviti, kakšen je bil položaj pred požarom, tudi ni lahko. Zaradi tega je nujno, da ugotovimo smer in pot, po kateri se je ogenj širil. Če smo ugotovili, kako je požar nastal, smo ugotovili tudi njegov vzrok. Če pa se to ni posrečilo, je treba raziskati vsa tista mesta, za katera domnevamo, da so utegnila biti vzrok požara. V prvi vrsti je treba misliti na mesta, na katerih uporabljamo ogenj, na kurišča in dimnike, na mesta, kjer se je varilo, kjer je lahko prišlo do iskrenja, na električne, plinske in termične naprave itd. RAZPORED NEKATERIH VZROKOV POŽAROV Številne stvari nam povzročajo požare z večjo ali manjšo materialno škodo. Izkušnje nas učijo, da moremo vsak primer obravnavati v eni izmed naslednjih skupin vzrokov požara: a) Subjektivni vzroki: — malomarnost nepazljivost — brezbrižnost — razstresenost — otroška igra z ognjem — namerni požigi b) Naravni vzroki: — strela — sončna toplota — elementarne nesreče c) Gradbene pomanjkljivosti: — zgradbe, gradbeni elementi in gradbeni materiali — kurilne in ogrevalne naprave — dimniki d) Tehnične pomanjkljivosti, fizikalni in kemični vzroki: — razvsetljava — elektrika — iskre — samovžigi — eksplozije SUBJEKTIVNI VZROKI (LJUDJE) KOT VZROK POŽARA Malomarnost je ena od nega-tivnili lastnosti ljudi. Na splošno so malomarni vsi postopki, katerih usodne posledice poznamo, pa kljub temu takšna opravila izvajamo, ne da bi se poglobili v event. posledice, ki so včasih lahko katastrofalne. Tehnični strokovnjaki na vseh področjih gospodarstva in drugje bi morali svoji stroki primerno prilagoditi ukrepe požarne varnosti funkcionalnosti obrata. V vsaki stroki obstojajo splošno znani normativi varnostnih in požarnovarnostnih ukrepov, ki jih moramo upoštevati. Odstopanje od teh načel ima lahko lahko negativne posledice. Navedli bomo nekaj vzrokov požarov, ki nastajajo iz malomarnosti: 1. Kajenje in odmetavanje cigaretnih ogorkov v prostorih, kjer se nahajajo zelo vnetljivi in eksplozivni materiali in kjer ie v bližini gorljiva snov, na delovnem mestu, v gozdu, na kmetijskem posestvu, v stanovanju itd. 2. Malomarno izvršena plinska ali električna instalacija, kjer kratki stik oziroma uhajanje plina lahko povzroči požar. 3. Vključeni električni kuhalniki, peči, likalniki, ki niso postavljeni na negorljivi izolacijski podstavek ali pa stoje preblizu raznih gorljivih predmetov ali pa smo jih pozabili izključiti. 4. Varjenje v takih prostorih, kjer je nevarnost za nastanek požara. 5. Odlaganje vročega pepela v lesene zaboje ali na odprti prostor. 6. Mastne krpe, posebno krpe prepojene s firnežem, lanenim oljem in terpetinom se lahko vnamejo tudi same od sebe. Spravljanje mastnih krp v omare, predale, puščanje mastnih krp na delovnem mestu, posebno če so nakopičene, je lahko vzrok požara iz malomarnosti. 7. Pregorela dimniška vratca na podstrešju ali v kletnih prostorih, kopičenje gorljivega materiala okrog dimnika. 8. Slabo mazanje ležajev pri strojih povzroča trenje, ki lahko povzroči samovžig. Našteli smo samo najbolj značilne vzroke požarov, ki lahko nastanejo iz malomarnosti, v prihodnji številki pa bomo opisali ostale vzroke požarov, ki nas iz dneva v dan presenečajo. STANKO VAUPOTIČ ZGODILO SE JE V MARCU 1. 3. 1961 je bila z vrsto zakonskih predpisov vpeljana gospodarska reforma, katere glavni cilji so bili stabilizacija monetarnega sistema, uvedba svobodnega tržišča in dosledno nagrajevanje po delu. 2. 3. 1919 se je v Moskvi začel ustanovni kongres Komunistične internacionale (kominterne). To mednarodno delavsko združenje je bilo ustanovljeno na pobudo Lenina. 3. 3. 1921 je bila razglašena labinska republika, ki je nato živela le še dober mesec. V začetku aprila so jo Italijani s surovim vojaškim posegom zatrli. 4. 3. 1844 se je rodil slovenski pisatelj Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana in prve slovenske realistične povesti. Jurčič velja za utemeljitelja naše romantične in realistične proze in za prvega pomembnega slovenskega pripovednika sploh. Snov za svoja dela je zajemal iz ljudskih pripovedk, iz zgodovine in sodobnega življenja na vasi; njegove povesti in romani so grajeni spretno, dogajanje je zanimivo in živahno, slovenski kmet je upodobljen tako, kakor misli, čuti in govori. Jurčičeva najpomembnejša dela so: „Deseti brat" (prvi slovenski roman), „Sosedov sin" (prva slovenska realistična povest), zgodovinska povest „Jurij Kozjak, Slovenski janičar", povest „Hči mestnega sodnika" itd. 5. 3. 1953 je umrl predsednik sovjetske vlade in generalni sekretar CK KR Sovjetske zveze Josif Visarjonovič Džugašvili Stalin. 6. 3. 1940 je Edvard Kardelj pod imenom Sperans poslal podpredsedniku vlade dr. Vladku Mačku protestno pismo proti deportaciji slovenskih protifašistov v taborišče Bile-ča. 7. 3. 1975 je umrl Veljkov Vlahovič, eden najvidnejših jugoslovanskih revolucionarjev in politikov. Bil je član predsedstva CK ZKJ in narodni heroj. Napisal je mnogo člankov in študij o vlogi Zveze komunistov in o vprašanju izgradnje socializma. 8. 3. 1910 so ameriške socialistke prvič manifestirale za žensko enakopravnost. Ta manifestacija je spodbudila žensko voditeljico Klaro Zetkiu, da je na drugi mednarodni ženski konferenci v Koebenhavnu predlagala praznovanje mednarodnega praznika žena 8. marca. Že naslednja leta so ženske praznovale v petih državah, pozneje pa po vsem svetu. 9. 3. 1451 se je rodil v Firencah italijanski pomorščak, Kolumbov sodobnik Amerigo Vespucci; od leta 1490 je bil v službi španskega, pa tudi portugalskega kralja, opravil je več potovanj v Novi svet (1497, 1499, 1501, 1503) in prišel do obal Srednje in Južne Amerike. Po Vespuccije-vem latinskem imenu Americus, je nemški geograf M. VValdseomueller poimenoval dežel Novega sveta Amerika. 10. 3. 1856 rodil se je slovenski naravoslovec Ferdinand Seidl, začetnik slovenske geologije in geološke terminologije. V njegovih delih je mnogo izvirnih ugotovitev, pri čemer so meteorološka in klimatološka dela pisana strogo znanstveno, geološka in deloma seizmološka pa poljudne-je. 11. 3. 1962 je umrl slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Naslikal je številne krajinske motive ob Krki. Po njem se imenuje likovni salon v Kostanjevici. 12. 3. 1935 je v New Vorku umrl jugoslovanski fizik in izumitelj Mihajlo Pupin, star 77 let. Po letu 1874 je deloval v ZDA. Bil je profesor teoretske fizike na kolumbijski univerzi v New Vorku in predsednik inštituta radijskih inženirjev. 13. 3. 1848 se je s postavitvijo barikade na Dunaju začela „marčna revolucija", meščansko revolucionarno gibanje, ki je strmoglavilo Metternichov policijski režim. Sprva se je gibanje razširilo v Avstriji in Nemčiji, kasneje pa je zajelo vse habsburške dežele (Madžarsko, Češko, Hrvaško, Slovenijo in Vojvodino). Zaradi premajhne bojevitosti buržoazije in strahu pred ljudskimi množicami so bila vsa ta gibanja, ki so bila v začetku zelo uspešna, kmalu zatrta in leta 1849 je v Avstroogrski nastopilo obdobje tako imenovanega Bachovega absolutizma. 14. 3. 1883 je umrl veliki revolucionar in idejni vodja delavskega gibanja Karl Marx. Kot utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma velja za enega največjih mislecev XIX. stoletja. Njegove ideje so segle iz njegovega časa v našo vsakdanjost. 15. 3. 1957 je v Parizu umrl eden največjih jugoslovanskih revolucionarjev, publicit in slikar Moša Pijade, tedanji predsednik zvezne ljudske skupščine. Rodil se je 1890. leta v Beogradu v meščanski družini, član KPJ je postal leta 1920, nakar je delal zlasti pri izdajanju komunističnih časopisov (1924 je ilegalno urejal in izdajal „Komunista"); leta 1925 je bil obsojen na 20 let ječe (1925 — 1939 v Sremski Mitroviči in Lepoglavi, 1940 v Bileči, 1940 — 1941 v državnem sodišču za zaščito države). Del zaporništva je preživel z Josipom Brozom. V ječi je prevedel Marxov „Kapital", „Komunistični manifest", „Bedo filozofije" idr. Med NOB je delal v vrhovnem štabu in februarja 1942 oblikoval fočanske predpise o organizaciji narodnoosvobodilnih odborov. Sodeloval je na I. in II. zasedanju AVNOJ, na katerem je bil izbran za podpredsednika. Pripravil je vrsto odloka AVNOJ. Po vojni je opravljal najvišje družbenopolitične funkcije. Moša Pijade je bil v svojem življenju in delu eden najtesnejših sodelavcev predsednika Tita. 16. 3. 1961 je generalna skupščina Organizacije združenih narodov obsodila splošno politiko in politiko apartheida Južnoafriške republike v Jugozahodni Afriki. 17. 3. 1975 se je v Havani začel sestanek koordinacijskega odbora neuvrščenih držav. 18. 3. 1871 je bila ustanovljena Pariška komuna, najvišji demokratični organ revolucionarnega pariškega prebivalstva, ki je izvedlo prvo proletarsko revolucijo na svetu. Komuna je ostala na oblasti 72 dni (do 28. maja, ko je podlegla združenim silam versajske reakcije in pruske vojske), toda v tem kratkem času je izvedla številne družbene reforme, ki so nakazale smer socialističnega razvoja. Uvedla je volilnost vseh uradnikov v državnih službah, določila višino najvišje plače, ločila je cerkev od države in šolo od cerkve, uvedla brezplačno šolanje, odpravila nočno delo itd. 19. 3. 1818 se je rodil hrvatski pesnik Peter Preradovič, eden največjih umetnikov ilirizma. Sprva je v hrvaščini in nemščini pisal ljubezensko liriko, pozneje pa se je v patriotskih pesmih, v katerih je opeval lepoto in zgodovino svoje domovine, zavzemal za bratstvo med Srbi in Hrvati. 20. 3. 1945 se je začela ofenziva IV. armade v smeri Gospič — Reka — Trst. 21. 3. 1919 je bila razglašena sovjetska republika Madžarska, ki je trajala do 1.8. 1919, ko je bila z intervencijo kontrarevolucionarnih sil zlomljena; slovenski kmetje v Prekmurju so se v tem času polaščali grofovske zemlje in organizirali sovjete. 22. 3. 1925 je bil v Celju kongres Unije slovenskih rudarjev, na katerem so sklenili, da se bodo združili v enoto strokovno organizacijo. Ustanovljena je bila Zveza rudarjev Jugoslavije. 23. 3. 1754 se je rodil slovenski matematik in inženir Jurij Vega, ki je s svojimi deli s področja matematike postal znan po vsem svetu. Doma je bil iz vasice Zagorica pri Vačah, po končanem študiju je poučeval matematiko, fiziko in balistiko na artiljerijski visoki šoli na Dunaju; za svoje vojaške zasluge je bil povišan v baronski stan. Njegovo najslavnejše delo pa je ,,Thesaurus logarithmorum completus", kjer so lagoritmi izračunani na 10 decimalk. Vega je urml leta 1802. 24. 3. 1943 so Nemci odkrili in z letali napadli bolnico Franja, eno največjih in najbolje opremljenih partizanskih bolnišnic na Slovenskem, katere zaradi stroge konspiracije dolgo niso mogli odkriti. 25. 3. 1941 predsednik predvojne jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Cincar Markovič sta na Dunaju podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. S tem se je po vsej državi sporžil val ogorčenih protestov. r------------------------------------------------------------- ‘26. 3. 1944 je umrl slovenski jezikoslovec Anton Breznik. Njegova najpomembnejša dela so: Slovenska slovnica za srednje šole. Slovenski pravopis ter Jezik naših časnikarjev in pripovednikov. 27. 3. 1713 se je začel veliki tolminski punt, zadnji močnejši upor zatiranih slovenskih kmetov proti zemljiški gospodi. 28. 3. 1969 je v VVashingtonu v 78. letu umrl Dvvight Eisenhovver, 34. ameriški predsednik (1952—1960). Med drugo svetovno vojno je bil vrhovni poveljnik zavzeniških vojaških sil v Evropi. Uspešno je vodil operacije v Severni Afriki ter zavezniški izkrcanji na Siciliji in v Normandiji. 29. 3. 1874 se je rodil general Rudolf Majster. Neposredno pred kapitulacijo Avstrije (1918) je v Mariboru in Celju ustanovil slovenske vojaške polke, prevzel vojaško oblast v Mariboru ter razorožil avstrijsko zaščitno stražo na Štajerskem. S slovenskimi četami je nato osvobodil del Koroške, zaradi premajhnega števila borcev pa ni mogel uresničiti svoje zamisli o osvoboditvi vse Koroške. Bil je tudi pesnik, sodobnik slovenske moderne, vendar predstavnik zmerne pesniške smeri, ki je težila bolj v realizem in temeljila na folklori. 30. 3. 1942 Glavno poveljstvo NOV Slovenije je izdalo ukaz o reorganizaciji slovenskih partizanskih enot. Poslej naj bi pospešili ustanavljanje odredov in skupin odredov. 31. 3. 1942 se je začela tretja sovražna ofenziva, ki naj bi uničjla partizanske enote na področju Bosne in Hercegovine, Črne gore in Hrvaške. IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI .N*// ne bo samo en dan Praznik žena je za nami. To je dan, ko se svojih žena deklet in mater spomnimo z več pozornosti kot običajne dni. Stisk roke in šopek cvetja sta za nekatere redka trenutka v življenju. V zadnjem času si sploh ne znamo več zamišljati praznovanja brez dragih (včasih snobovskih) daril, na delovnem mestu pa ne brez veseljačenja, ob čemer seveda trpi proizvodnja. Vse prerodi pozabljamo, da je včasih dovolj izrečena plemenita misel ali pa sklep, ki omogoča boljše delovne razmere, tako da ne bo praznik samo en dan. Človek vsega, kar čuti, ne more povedati drugim, tako da je tisto, kar je napisano, le del tistega, kar bi rad povedal. Pesem, ki je nastala med ljudstvom, skriva v sebi tudi delček neizrečenih misli, namenjena pa je vsem, ki jih omenja in ki to več niso. Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotičila in tud ne tkalcu trgala, dr dr dr dr dr dr. Poštena je predica in stara je resnica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima, dr dr....... Le predi prav vesela, boš lepe pesmi pela, kolovrat pojde rad okrog, bo tekla lepše nit od rok, dr dr...... Boš tanko nit storila, da ne bi pozabila, kako življenje nežno je, ki kakor nit pretrga se, dr dr.... BOJAN LUZAR r------; \ Novinarji Osnovne šole XII. SNOUB Bršljin smo izdelali anketo. Hoteli smo zvedeti, kaj si želimo učenci te šole od učiteljev, kakšni naj bi bili. Smo namreč v obdobju ko smo sitni in trmasti, prav učitelji pa bi nas morali razumeti in nam pomagati. Rezultate te naše ankete vam posredujemo s prošnjo, da jih objavite v vašem glasilu. Od učitelja želimo: — da nas veliko nauči — da se z njim lahko pogovorimo — da je pravičen do vseh — da je strog — da dobro razlaga — da bi mu lahko zaupali težave — da bi pošteno ocenjeval vse učence — da dobro obvlada snov — da ne upošteva le svojega predmeta — da bi imel z nami potrpljenje — da bi bil z nami prijatelj in nas razumel — da bi bil nasmejan — da se rad šali — da bi bil zmeraj dobre volje, nikoli slabe — pri vsem tem pa njegova zunanjost ni važna Novinarji OŠ XII. SNOUB Bršljin V__________________________________________________________J PUST JE V VRTCU POLEG DEDKA MRAZA NAJBOLJ TEŽKO PRIČAKOVAN, NAJBOLJ VESEL, najbolj sproscen in srečen dan Njena podoba mi je vedno ljubša V praznovanje smo bili vsi vključeni, otroci in tovarišice. Običajni dnevni red v vrtcu je bil spremenjen. Pustne šeme so predstavljale različne osebe iz resničnega in pravljičnega sveta: kuharje, dimnikarje, avtomehanike, zdravnike, kuharice, neveste, ciganke, Kekca, Indijance, klovne, zajčke, medvede, pikapolonice, krojačke, hlaček, Rdeče kapice, Pike Nogavičke . . . Sam program je bil pester, veliko smo prepevali, rajali, pa tudi smešnic ni zmanjkalo. Sprevod pustnih šem je šel po ] igralnicah, prostorih jedilnice, ambulanti, trgovini in po l nekaterih obratih delovne organizacije. Naši našemljeni ; junaki so se pokazali tudi na cesti. Iz pripovedovanja otrok sem zvedela, da so s pustnim j rajanjem nadaljevali še popoldan, nekateri pa tudi še i naslednji dan .... i TILKA | Mnogo stvari je na svetu, ki so lepe. Človek jih občuduje. Zato je težko odgovoriti, kaj je najlepše. Vendar, ko malo premislim, kaj je zame naj lepše na svetu, pomislim na mamo. Zdi se mi, da je ona edini človek, ki dela, trpi in živi zame. Tako vem, da nikoli nisem sama. Mama je vedno z menoj. Že ob rojstvu je trpela, da sem lahko zagledala luč sveta. Tudi v mojih najnežnejših letih i je svoje življenje posvetila meni. Zdaj, ko so pred menoj važna življenjska vprašanja, je njena skrb že toliko večja. Želi me vzgojiti v dobro, pošteno dekle, ki zna pravdno misliti in odločati o tem, kaj je prav in kaj ne. Za vse iskrene dobrote, ki mi jih daje, sem ji zelo hvaležna. Vendar ji tega ne pokažem, oz. ne znam pokazati. Niso dovolj le besede, potrebna so tudi dejanja. Ne vem, če razume, da bi se ji rada oddolžila za vso to dobroto. Velikokrat storim kaj narobe. Vem, da je takrat njeno srce težko od žalosti, vendar tudi meni ni lahko. Tako rada bi se ji opravičila. Mama, žal mi je. Bodiva spet prijateljici. Kadar je jezna name, mi po glavi rojijo vsemogoče misli. Moje srce je en sam velik bes, ki bi ga na vsak način rada spravila nad mamo. Kako sem nepravična! Potem, ko je zopet vse v redu, pa le ugotovim, da je imela prav. Zato se skušam ravnati po njenih navodilih. V nižjih razredih smo pisali spis o mami. Takrat sem poznala le njeno zunanjost, zdaj pa sem odkrila tudi notranje življenje. To pa je bistveno drugače od prvega. Po lepoti ni ravno na prvem mestu, po srcu pa je nihče ne premaga. Zato imam mamo zelo rada. META VRŠČAJ, 8. b OŠ XII. SNOUB BRŠLJIN Novo mesto ŠEGE V POMLADANSKEM ČASU Vsi vemo, da se s pomladjo prične novo obdobje mladega leta, da je staro odmrlo, potem ko je v naravi doseglo svoj višek z jesenjo, in da se za zimskim mirovanjem ves ciklus ponavlja. Pomlad je prišla za zimo, kot pride dan za nočjo. V pradavnih časih za preprostega človeka pomlad sploh ni bila poseben letni čas. Davni prednik je menil, da sledi zimi poletje. Še danes se namreč pričenja poletje s šegami izganjanja zime in vpeljevanjem poletja. V Šleziji imenujejo npr. cvetno nedeljo poletna. Ime pomlad torej ni zelo staro, pojavilo se je šele v preteklih stoletjih. Najstarejše slovensko ime za pomlad je vigred, to je čas, ki gre ven, ko je narava zunaj. Ta čas zaznamujejo vegetativni kulti in plodnost čarajoča dejanja, ki jih spremljajo prizadevanja odgnati zle duhove in bolezni. Folklorni ostanek prastarega verskega obreda so tudi kurenti ali koranti. Obdržali so se tudi pri nas na Dravskem polju. Tudi kurenti so znanilci pomladi. Pojavljajo se v dneh pred pustnim torkom; oblečeni so v ovčje kožuhe, na glavi imajo posebno pokrivalo, krinko z dolgim nosom in jezikom, z rogovi in kurjimi peresi namesto ušes; okoli pasu si navažejo kravje zvonce, v roki imajo ježevko, okrašeno palico z ježevo kožo na koncu. Kurenti nastopajo sami ali pa v skupinah. Pogosto pa tudi z „orači". Orači so našemljeni fantje, ki vlečejo majhen plug. „Orač" seje v brazde pesek — „repno seme", „poberač, mastnjak" pa ga pograblja in pobira z malho darove. Poleg teh nastopajo še drugi pustni liki, kot so „ruse" in „pokači", ki z dolgimi biči pokajo. Pokači in ruše pogosto nastopajo tudi ločeno od kurentov, kar je zelo različno in pogojeno s krajevnimi navadami na Dravskem polju. Podobne šege poznamo v Prekmurju Slovenskem Primorju na Primorskem, pa še kje. Misel na moč zelenja veže pustne šega s pomladanskimi ob krščanski veliki noči. V nedeljo pred njo blagoslavljajo v cerkvi mlade veje, zato jo imenujejo cvetna nedelja, v Istri cvetnica, na Goriškem pa oljčnica. Povezane šibe imenujemo pri nas zelo različno. Največkrat jim je dal ime poseben kruhek ali preste, ki so jih vesili nanje: pegel (Kobansko), drenek (Bela krajina), pušelj (Štajerska), beganica, boganca (Gorenjska), prantelj (Koroška in Gorenjska), vivnik (Tolminsko) itd. V Ljubljani, njeni okolici in pri nas na Dolenjskem so dobro znane butare iz zimzelenega rastlinja in barvanih oblancev. Delajo jih iz oljk, leskovih, drenovih, vrbjih, brinovih ali bršlja-novih vej. Cvetno-nedeljski snop uporabljajo v mnogo namenov; iz šib delajo križce in jih nabijajo na hišna ali hlevska vrata. Šibe zatikajo v njive ob prvem oranju. Ob hudi uri jih žgejo nad ognjiščem, polagajo jih v čebelnjak ali navezujejo na drevje. Znana je šega, da so otroci znesli k cerkvi stare zaboje in posode in jih razbijali s palicami. Še bolj znane so raglje, drdračke, škrbenice, ropotci in podobno, s katerimi so hodili po vasi in ropotali. Ves ta hrup je bil prvotno obrambnega značaja in so z njim preganjali demone zla. Na veliko soboto zvečer žgejo ponekod kresove, ki jih ime- nujejo vuzenice. V sprevodu nosijo bakle smolnice, ki jih tudi zatikajo posebno pripravljen* v zemljo, najraje v njivo. Na t* dni je bilo znano še očiščevalno umivanje v tekoči vodi, ker naj bi ta imela zdaj posebno moč, ki prinaša zdravje. Na veliko soboto so ljudje nosili tudi blp-goslavljat jedila, ki so znamenita sestavina tega praznika in ki jih imenujejo žegen: jajca, gnjat, hren, kruh, potico. Toliko za danes, prihodnjič pa bomo nekaj napisali o pomenu barvanja jajc, pirhov oziroma pisanic ter o praznovanju praznika zelenega Jurija. DOPISUJTE V GLASILO XOVOTEKS In kaj menite vi? Vsi združeni dejavniki v fronti SZDL lahko ogromno storimo, da bi se v skrb za naše zdravje in blaginjo vk^učili vsi. Le tako dogovorjene akcije lahko rodijo ugodne rezultate, saj imamo o tem lepe primere prav v zdravstvu in pri varstvu okolja. Danes ne mislim govoriti o zdravstvu, o tem naj spregovorijo drugi, ki se strokovno ukvarjajo s tem problemom. Zelo rad bi vspodbudil sindikat in mladino naše delovne organizacije pri načrtnem zbiranju sekundarnih surovin, s katerimi še vedno preveč razsipniško ravnamo in jih za našo predelovalno industrijo za velik denar kupujemo v drugih državah, po drugi strani pa onesnažujemo okolje, ker ta dragocen odpadni material odmetujemo kjer koli. Rdeči križ Slovenije je preko svojega članstva pred mnogimi leti začel z akcijo zbiranja starega papirja in tekstilnih odpadkov. Pri zbiranju starega papirja smo dosegli resnično lepe rezultate. Povprečno se je v letu 1980 zbralo v Jugoslaviji 14,6 kg papirja na prebivalca, v Sloveniji pa kar 41,8 kg ah v skupni količini v Jugoslaviji 323.280 ton zbranega papirja. V Jugoslaviji se od potrošnje papirja vrne 33,2% starega papirja, v Sloveniji pa 44,2 %. V primerjavi z mednarodnimi rezultati pa so podatki iz leta 1980 naslednji, naj navedem le nekatere: Japonska NDR ZRN Avstrija Italija Nizozemska Jugoslavija Slovenija Lahko ugotovimo, da smo v Jugoslaviji po zbiranju papirja v svetovnem poprečju, Slovenija pa že v svetovnem vrhu. To je rezultat koordinirane iniciative SZDL, Rdečega križa, krajevnih skupnosti in šol v tej akciji, pa tudi odkupnih organizacij in v zadnjih dveh "letih Gospodarske zbornice Slovenije. Pomembni so rezultati pri zbiranju tekstilnih odpadkov. Zato dosedanjih prizadevanj ne kaže omalovaževati, pač pa naj se prav po teh dveh oblikah in metodah zbiranja zgledujejo tisti, ki bi se še lahko vključili v zbiranje tudi drugih sekundarnih surovin. Kljub tem uspehom smo v Jugoslaviji v letu 1980 dali za uvoz starega papirja okrog 15 milijonov dolarjev za 112 tisoč ton papirja, za lesovino 5,5 milijona dinarjev, za celulozo pa 114 milijonov dolarjev, medtem ko uvoz tekstilnih odpadkov upada. Zato je vsak kilogram papirja, ki ga zberemo, velik pri- spevek k varstvu okolja in tudi k stabilizaciji našega gospodarstva. Ali se tega dovolj zavedamo, ali res vsi poskrbimo, da pride vsak odvečen košček papirja nazaj v industrijo, ali smo kot občani dovolj osveščeni, kaj bi morali storiti, da bi se kolesa naše industrije dalje vrtela in da bi nam v teh težkih gospodarskih pogojih ne bilo potrebno plačevati težke milijone dolarjev za odpadni material? Vprašujem se, kaj smo naredili v naših temeljnih organizacijah, kaj mladina, kaj sindikat in končno tudi vsak posameznik. Ali se ne bi dalo z malo več discipline in dobre volje vsakodnevno zbirati tekstilne odpadke in odrezke ter papir ločeno v dveh zaprtih kontejnerjih? Ali bi se morda lahko po tem principu zbiral tudi kak drug material, ki bi ga predelovalna industrija še kako koristno uporabila? Iz težkega gospodarskega položaja bomo hitreje prišli, če bo vsakdo naredil prav vse, kar zna in zmore za lepše okolje in boljše gospodarjenje. DeKa potrošnja vračanje papirja 153 kg 45,1 % 82 kg 43,1 % 155 kg 34,5 % 107 kg 30,8 % 87 kg 29,6 % 150 kg 44,6 % 47 kg 33,5 % 94 kg 44,2 % Deset let kegljaškega kluba „Novoteks” Minilo je deset let, odkar so na pobudo prekaljenih starejših kegljačev v naši delovni organizaciji ponovno ustanovili kegljaški klub. V Novoteksu je namreč kegljaški klub obstajal že leta 1952, vendar je leta 1959 zaradi objektivnih razlogov prenehal delovati. Od ponovne ustanovitve leta 1972 pa do danes je klub imel predvsem zaradi načrtnega dela z mladimi kegljači veliko uspeha. Ti uspehi pa niso le uspehi, doseženi v borbenih igrah tekmovalnih ekip; še bolj razveseljivi od tekmovalnih so uspeli na področju množične rekreacije. Tako si je KK Novo-teks ustvaril trdne temelje za svoj nadaljnji obstoj. V počastitev tega jubileja je klub organiziral tekmovanje v borbenih igrah. Udeležili so se vsi registrirani klubi iz Novega mesta, razen kegljačev KK Gorjanci, ki se tekmovanja niso mogli udeležiti. Uskočila je druga ekipa KK Novoteks in je manjkajočo ekipo nepričakovano uspešno zamenjala. Prve tri ekipe so prejele pokale v trajno last. Tekmovanje je bilo na kegljišču Loka in je bilo po mnenju udeležencev odlično organizirano. Ob tem jubileju pripravlja klub še tekmovanje med kegljaškimi generacijami v borbenih igrah. Tekmovali bodo: — generacija kegljačev iz leta 1952 — generacija iz časa ponovne ustanovitve KK (leta 1972) — generacija najmlajših članov kluba (1982) - keglja čice vseh generacij Ob tem srečanju bo tudi manjša slovesnost, na kateri bodo podelili vsem dosedanjim predsednikom, tehničnim vodjem ter dolgoletni blagajničarki pismena priznanja za dolgoletno uspešno delo. Tako bodo prejeli priznanja naslednji predsedniki: Franc Kovačič, Franjo Švent, Martin Geršič, Franc Pavlin, Marjan Pirc, Anton Bojane in Ivan Murgelj. Tehnični vodje kluba Slavko Dravinec, Marko Zupančič in Božo Čav-lovič ter dolgoletna blagajničarka KK Novoteks Martina Makše. Slavko REZULTATI 1. ISKRA 2. BORAC 3. IMV 4. NOVOTEKS 1 5. PIONIR 6. VSEH DEVET 7. LUKNJA 8. KRKA 9. NOVOTEKS 2 10. ŽELEZNIČAR 11. STARI DEVET 12. DAMA 576 podrtih kegljev 543 podrtih kegljev 541 podrtih kegljev 517 podrtih kegljev 506 podrtih kegljev 505 podrtih kegljev 491 podrtih kegljev 490 podrtih kegljev 486 podrtih kegljev 474 podrtih kegljev 453 podrtih kegljev 447 podrtih kegljev Uredniški odbor glasila iskreno čestita kegljačem Novoteksa ob prvi desetletnici z željo, da bi še več naših delavcev pritegnili v vrste rekreativnih kegljačev, tekmovalnim ekipam pa vrhunske rezultate! Letenje V letu 1981 je bila 10-letnica sodobnega zmajarstva. Natančneje se je to zgodilo 23. 5. 1971, ko je učitelj JACK LAM-BIE iz južne Kalifornije organiziral srečanje za svoje prijatelje, ki so se ukvarjali z letalnimi napravami. Ti so morali zmaje spraviti v zrak s pomočjo lastnih nog, se pravi s tekom po hribu navzdol. To srečanje se je imenovalo LILIENTHALOVO SREČANJE, ki so ga organizirali v spomin na 123. rojstni dan velikega nemškega pionirja letalstva Otta Lilienthala. Petnajst letalnih naprav je poletelo ta dan. Trinajst je bilo dvokrilcev, ki jih je skonstruiral ameriški pionir OCTAVE CHANUTE, dve pa sta bili ro-gallo krili, ki jih je razvil znanstvenik NASA dr. FRANCIS ROGALLO, skupaj z RICHARDOM MILLERJEM. Iz tega tipa se je kasneje razvila večina novih tipov, vse do današnjih. To prvo srečanje je izzvalo veliko zanimanje za novo zvrst športa širom po svetu. Tako se je zmajarstvo kmalu razširilo tudi k nam. Začetki so bili težki, ker ni bilo na voljo strokovne literature. Na osnovi fotografij so korajžni fantje iz ne najbolj primernega materiala izdelali prve zmaje in z njimi bolj ali manj uspešno poskakovali po ,Jcucljih“, ne meneč se za praske. Prva, ki sta napravila takega zmaja, sta bila LOTRIČ in GOLJEVŠEK iz Selške doline. Prvič sta poletela leta 1972. Prvi zmaji so bili dokaj nestabilni po vzdolžni osi in so pogosto pikirali v tlatru pod kotom cca 40° proti zemlji. Američani so nato razvili zmaje druge generacije, ki so bili stabilni tudi pri pikiranju in so tudi mnogo bolje leteli. Pred nekaj leti pa so se pojavili zmaji tretje generacije s še boljšimi letalnimi lastnostmi in celo leteča krila. Dandanašnjim zmajem pete generacije se stopnja varnosti vse bolj približuje stopnji varnosti športnih letal. Zmaji so testirani na dinamične obremenitve 6 g - 4 kg. Glede varnosti so najdlje v ZRN, kjer mora vsak proizvajalec zmajev za vsak tip zmaja izvesti enak testni program kot za letala. Najtežji del je testiranje pozitivnega momenta po vzdolžni osi. Zmaja, na katerega obesijo utež 70 kg, obesijo za rep na dvigalo, ki ga dvigne 60 m visoko, nato ga spuste. Zmaj mora sam od sebe preiti iz navpičnega v vodoravni let. Mnogi mislijo, da je zmajarstvo šport mladih, vendar naj povem, da danes leti množica z zmaji letalcev, ki so se že srečali z Abrahamom. Vse tri svetovne rekorde v letenju z zmaji (cilj-povratek, prosti prelet 168 km, relativna višina 5200 m) ima 58-letni ameriški jadralni pilot GEORGE WORTHINGHTON. Razen LOTRIČA in GO-UEVŠČKA je bil prvi, ki se je začel resno ukvarjati z zmaji, STANE KRAJNC iz ŠkoQe Loke. Prvi zmaji so bili domače konstrukcije. Ta pa navsezadnje ni bila tako slaba, saj so se nekateri zmajarji temeljito poglobili v teorijo letenja in aerodinamiko majhnih hitrosti, tako da danes uporabljajo naše profile nekateri tuji vrhunski zmaji. Na žalost pa so nekateri izrabili zmajarstvo za atrakcijo in osebno uveljavitev. To pa športu ni bilo v korist. V prvih letih je prišlo tudi do dveh nesreč s smrtnim izidom, ki sta ta šport močno zavrli. Prišlo je do omejitev višine letenja, to pa prav gotovo ni več v korist kvalitetnemu razvoju športa. Da bi izboljšali kvaliteto in s tem tudi varnost letenja, smo se povezali oz. organizirali v klube. Eden od petih klubov v Sloveniji je tudi Krila klub v Krškem, ki ima sedež v SOP-u. Ukvarja se z izdelavo zmajev, letenjem ter tekmovanjem. Poleg kluba v Krškem so še klubi: DELTA v Ljubljani AEROKLUB v Posočju, PREPIH v Tržiču, LET v Škofji Loki itd. Po zgodovini letenja z letalnimi napravami bom napisal še nekaj o samih zmajih ter o pilotih — zmajarjih. Zmaje delimo v tri tipične razrede z naslednjimi karakteristikami: - standard: - C] (kot je do 100° -Rogalovo krilo za 18-24 m2 površine) - odprti: - C2 (kot je nad 100°, s površino 14-18 m2) — C3 ( s krmili in površino 11-18 m2) ni konstruktorji oz. letalci. Podvržena je strogim standardom in testom. Domačih (tovarniških) izdelovalcev še ni, nudijo pa jih že v širokem izboru v tujini. Poleti oz. letenje z zmaji je možno skozi vse leto, vendar pa vsak letni čas nudi druge možnosti. Tako je zimski čas idealen za učno letenje in trening (mirno ozračje), spomladansko in zgodnje poletno obdobje za kvalitetno termično področje in prelete (kvalitetno termično dviganje, kumulusno področje - veliki kopasti oblaki) ter doseganje rekordnih višin in jesensko obdobje z ugodnimi pobočnimi dviganji za dobre časovne rezultate jadranja. Polet oz. start (z naravnega ali umetnega starta - rampe) mora biti izveden vedno izpod vrha hriba, ob čelnem vetru maksimalne hitrosti 6 m/s (21,6 km/h). Področje letenja in cilj — pristanek mora biti brez ovire, sam cilj pa viden z mesta starta, sicer pa je obvezen „šolski krog“ nad nameravanim mestom pristanka. Pristanek mora biti izvršen ob čelnem vetru — veter v prša. Da letalec lahko uspešno leti, mora končati teoretično in praktično šolanje ter obvladati znanje iz meteorologije, aerodinamike in tehnike letenja. Imeti mora seveda tudi splošne - in posebne psihofizične kvalitete. Oprema letalca je običajno naslednja: zaščitna čelada, rokavice, visoki čevlji, kombinezon, padalo in varnostna vez. 1 m2 nosi običajno 5-7 kg teže pilota. Glavni elementi zmaja so: ogrodje, jadro, triangel, jambor, žične čletenice, letvice in drobni spojni elementi. Dodatno opremo zmaja tvorijo še: vario-meter (merilec dviga in spuščanja - propadanja v m/s, brzino-mer (km/h) ter višinomer. Samogradnja zmajev je zahtevna in jo obvladajo le izkuše- Vsako letenje mora biti organizirano tako, da se zagotovi čim večja možna varnost letalca in drugih prisotnih kakor tudi premoženja. Startno in ciljno področje se ob poletih meteorološko ugotavlja, meri in ob usklajenih ugodnih razmerah dovoli start. Tekmovalne in druge prireditve z večjim številom letalcev z zmaji zahtevajo še celo vrsto služb in priprav za uspešen potek in zaključek. ZLATKO / N Vreteno — \. Prvi samoglasnik v abecedi 2. kemijska prvina 3. naslov mongolskih in turških vladarjev v Perziji, Pakistanu in drugod 4. najpomembnejši angleški filmski producent, znan po najboljših angleških filmih predvsem po drugi svetovni vojni 5. mogočen slap v Savinjskih planinah (padec vode 80 metrov) 6. maska 7. odsvetovanje 8. v grški mitologiji sin slavnega arhitekta Dedala (bajeslovni letalec) 9. potočna, pa tudi rečna žival 10. kratica mednarodne humanitarne organizacije 11. simbol za kalij Če ste v februarski številki našega glasila pravilno rešili vreteno ste dobili: 1. N, 2. NO, 3. NOV, 4. NOVA, 5. VOLNA, 6. VLAKNO, 7. NAKLO, 8. KLAN. 9. LAN, 10 AL, 11. A. Pri reševanju vretena vam uredniški odbor želi obilo zadovoljstva po dobro opravljenem delu! Obvestilo o letovanju Tudi letos bomo lahko leto-vaU v Sabunikah pri Ninu, Selcah pri Crikvenici, Piranu, v Mdmih prikolicah, ki jih bomo postavih: dve v avtokampu Zelena Laguna v Poreču, tri na otoku Rabu — avtokamp III PADOVA, eno na otoku Krku — avtokamp Njivice ter na Malem Lošinju — avtokamp Cikat, in v planinski koči na Veliki Planini. 1. SABUNIKE V Sabunikah je na voljo 32 ležiič v štirih enotah po 5 ležišč in štirih enotah po 3 ležišča. Vlaka enota ima svojo kuhinjo in »palni prostor z ležišči. V vsaki enoti so tudi sanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in pa čistila. Vsa potrebna živila lahko nakupimo v naselju ali pa v Ninu, ki je od Sabunik oddaljen le 3 km. Zaradi lažjega odločanja smo določili tudi termine, ki jih boste vpisali na prijavo, in sicer: od 10. 6.82 do 19.6.82 od 19.6.82 do 28.6. 82 od 28. 6. 82 do 7.7.82 od 7. 7. 82 do 16. 7. 82 od 16. 7. 82 do 25.7.82 od 25. 7. 82 do 3.8.82 od 3. 8. 82 do 12. 8. 82 od 12.8.82 do 21.8. 82 od 21.8. 82 do 30. 8. 82 od 30. 8. 82 do 8.9.82 Menjava je ob 12.00 uri. NAVODILA ZA RAZPOREJANJE DELAVCEV ZA LETOVANJE V POČITNIŠKE ENOTE 1. V času kolektivnega dopusta tozda Konfekcija I,Novo mesto, in tozda Konfekcija II, Vinica, se polovico kapacitet odstopi tem temeljnim organizacijam. 2. V strogi sezoni od 28. 6. do 21. 8. se dvakrat zaporedoma upošteva prijavo delavca, če sta v delovni organizaciji zaposlena oba zakonca, če pa je v delovni organizaciji zaposlen en zakonec, se jo upošteva vsako drugo leto. V sezoni imajo prednost prosilci s šoloobveznimi otroki. Prosilci morajo zagotoviti polno zasedenost kapacitet. Če enoto uporablja manj oseb, kot je ležišč, se plača za vsako prosto ležišče še polovična cena, če pa enoto uporablja več oseb, kot je ležišč, se plača za odraslo osebo, za katero ni ležišča, polovična cena. Predšolski otroci v teh primerih letujejo brezplačno. Prosta ležišča se doplačujejo samo v sezoni (velja za Sabunike). V poč. domu v Selcah in Piranu se prosta ležišča ne doplačujejo. Če pa enoto uporablja več oseb, kot je ležišč, se 2. SELCE V domu, ki leži 200 m od morja s peščeno plažo, je na razpolago 36 ležišč v sedmih posameznih enotah in dveh, ki te lahko po potrebi združita v eno. Vsaka enota ima dva pro-Itora z ležišči, čajno kuhinjo in sanitarije. S seboj moramo prinesti le posteljno perilo, kulunj-ske krpe in čistila. Dom ima urejeno parkirišče in za stavbo nekaj prostora, kjer bomo lahko ob večerih posedali. Tu le bodo lahko tudi igrali otroci. 3. PIRAN Za letovanje v Piranu sta na voljo dve garsonjeri, oddaljeni od morja 100 m. V vsaki garsonjeri so štiri ležišča, kuhinja in lanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. 4. PRIKOLICE Letos imamo na razpolago sedem prikolic, tri več kot lani. Dve bomo zapeljali v avtokamp Zelena Laguna v Poreču, tri na otok Rab v avtokamp III Padova, eno na otok Krk v avtokamp Njivice ter na Mali Lošinj v avtokamp Cikat. V vsaki prikolici so štiri ležišča in vsa potrebna oprema. S seboj moramo prinesti le posteljnino, kuhinjske krpe in čistila. 5. VELIKA PLANINA Planinska koča na Veliki Planini je od zgornje gondolske postaje oddaljena nekaj minut. V treh sobah je na voljo deset ležišč. V kuhinji in sobah je na razpolago vsa potrebna oprema, tudi posteljnina. S seboj moramo prinesti samo kuhinjske krpe in čistila. PRIJAVA za letovanje v Sabunikah, Selcah, Piranu, prikolicah v avtokampu Zelena Laguna v Poreču, avtokampu III PADOVA na otoku Rabu, avtokampu NJIVICE na otoku Krku in avtokampu ČIKAT na Malem Lošinju ter v planinski koči na Veliki Planini. Ime in priimek TOZD — sektor Letni dopust želim izrabiti v času od .............to je................nočnin, v .... Poleg mene bodo letovali še naslednji družinski člani: Ime in priimek leto roj. sorodstvo zaposlen v Prosimo vas, da točno napišete, kolikokrat ste že letovali v naših počitniških kapacitetah in kolikokrat ste že letovali v glavni sezoni in izven sezone: Datum: (podpis prijavljenca) Prijave oddajte najkasneje do 10. aprila 1981 v obratni pisarni ali v kadrovsko-splošnem sektorju pri referentu za družbeni standard. Datum sprejema: KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR OPOMBA: Vsi podatki v prijavi morajo biti točni in popolni. sicer prijave ne bomo upoštevali. :jN za odraslo osebo, za katero ni ležišča, plača polovična cena. Predšolski otroci v teh primerih letujejo brazplačno. Predlog novih cen za letovanje v počitniških enotah delovne organizacije pa je naslednji: Sabunike, Selce, Velika Planina, v glavni sezoni: — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 60,00 din — predšolski otroci 30 din — zakonci, zaposleni drugje 80,00 din — ostah gostje 100,00 din Piran in prikolice: — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 40,00 din — predšolski otroci 20,00 din — zakonci, zaposleni drugje 50,00 din ' — ostali gostje 70,00 din Cene za letovanje v počitni- ških prikolicah veljajo v času letne in zimske sezone. Cene za letovanje v počitniških kapacitetah v času izven sezone so za 5,00 din nižje. Znesek za plačilo prijavljenih nočnin bomo odtegovali v treh zaporednih mesečnih obrokih, in sicer od osebnega dohodka za mesec junij, julij in avgust. Izpolnjene prijave sprejemajo obratne pisarne in splošni sektor (referent za družbeni standard) do 10. aprila982. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. DARJA CESAR m gDOPI S UJ TE f GLASILO^ $ NOVOTEKS % % '