lelega wmm wm& n&di. Živel je kmet, kateremu je šlo gospodarstvo leto za letom bolj rakovo pot. Zivine je izgubil glavo za glavo in polja niso rodila polovico tega, kar bi moraia. Lakti so mu že gledali skozi suk- njič in davčni izterjevatelj je pogledai skoro vsak teden pri oknu v bišo ter jc rekel z vljudnim pozdravom: »Žal mi je, gospod ISazaj, da Vas moram nadlegovati, ali jaz Izvršu.em samo svojo dolžnost.« Domači prijatelji so storili tudi svojo dolžnoat s prošnjami, z nasveti in __ dejansko pomočjo, pa drug za drugim je izostal, češ: »Za Nazaja ni več pomoči!« Tu pa je bil še prijatelj, ki je nosil srce na pravem mestu. Ko je nekoe sedel z Nazajem pri kupici vina, je začel tako mimogrede govoriti o vrabcih. Pripovedoval je o teh ptičkih to in ono, kako silno so se pomnožill, kako prebrisani in požresni so in še več takega. Nazaj je prikimaval ter menil, da že dolgo časa ne dobiva več zadosti pšenice, najbrž so krivi temu požrešni vrabci. Prijatelj o tem ni dalje govoril, pač pa je vprašal: »Kako pa, sosed, all ste že videli belega vrabca?« »Ne«, je odgovoril Na?;aj, »tisti, kt letajo tod okrog, so vsi sivi.« »Verjamem, verjamem«, je nastavil sas&d, »z belim vrabcem ni kar tako. Vsako leto pride na svet samo eden, in ker je tako čudovit, ga drugi vrabci ne marajo, zato si mora poiskati svojo hrano rano v jutro in s« potem kar zopet vrne v gnezdo.« »Glej no!« je rekel Nazaj, »tega rnoram videti in če bo mogoče, ga še tudi ujamem.« Drugega jutra je bil kmet zelo zgodaj na rsogah. Hodil je po hiši okrog, potem za hišo in na polje. Povsod je gledal, če ne bi kje videl belega vrabca. Ali ni ga hotelo biti. To je jezilo kmeta, se bolj pa to, da se njegova družina še ni bila prikazala, čeprav je stalo solnce že vi?oko na nebu. Živina v hlevu je mukala od glada in ni bilo nikoar, ki bl sc j.e bil usmilil. Tedaj je videl hlapea, ki je imel polno vreeo na hrbtu ter je hotel hitro — skozi dvorišcna vrata. Tekel je za njim in mu je odvzel vrečo z žitom, ki ni bilo namenjeno za v mlin, ampak v gostilno, kjer ja imel hlapec precejšen do!g. Čakajoč belega vrabca je stopil kmet tudi v kravji hlev, kjer je dekla pravkar pomolila skozi okence sosedi lonec z mlekom za jutrajno kavo, mleko pa ni bi!o odmerjeno z gospodarjevo mero. »Lepa reč to*« si je mislil kmet in je zbudil svojo ženo, češ, dolgega spanja mora biti konec! Sam pri sebi pa si je mislil: »Če bom prej vstal, mora to s.oriti tudi družina in pri tem morda le še vidim belega vrabca in če bom imel srečo, ga bom tudi ujel.« Ko pa je kmet nekaj tednov tako de_al, ni več mislil na belega vrabca, ampak na svoje gospodarstvo in iz Nazaja je postal kmalu Naprej. Ko se je nekoč prikazal sosed ter vprašal: »No, oče, kako je? Ali ste že videli belcga vrabca?« tedaj se je kmet nasmehnil, mu podal roko ter rekel: »Bog Vam povrni!« PREGOVOBI a VHABCU. 1. Boljše vrabec v roki, kakor golob na strehi. 2. Kdor hoče vrabce loviti, ne sme metati nanje kamenja. 3. Boljše je vrabec danes nego kokoS jutri. ¦4. Iz vrabca ne postane orel, najsi leti še tako visoko. 5. Kdor ne mara vrabcev, ne sme saditi črešenj. 6. Tudi vrabcu ugaja Iastno perje. 7. Pameten vrabec ima svoje gnczdo blizu skcdnja. 8. Stareera vrabca ne uloviš s plevamL BEČSK IN LASffOVICA. Kako da prideš, lastovica, na, pomlad zopet v našo vas, ko si jeseni, ljuba ptica, neznano daleč šla od nas? Glej, tukaj sem se izvalila, tu dom je moj, moj rojstni kraj; v tujino žene mene sila, ljubezen žene me nazaj! Lj. C Neki kralj je hotel Boga prav častiti ter mu postaviti veliko, krasno cerkev. Poklical je stavbenike, naj mu napravijo načrt in naj potem kar začnejo z delom. Po celi državi je dal naznaniti, da ne sme nihče niti najmanjšega zneska prispevati za gradbo, ker hoče on sam iz svojih lastnih sredstev postaviti velikansko cerkev. Tako se je tudi zgodilo. Delavci so delali in delali, dokler naposled ni stala cerkev, kakršne svet dotlej še ni bil videl. Pri vhodu je dal kralj vzidati veliko ploščo iz marmorja, na kateri je bilo zapisano z zlatimi črkami, da je dal cerkev postaviti kralj sam iz lastnega denarja v božjo čast. Ko je bila plošča pritrjena, so cerkev slovesno blagoslovili. Drugega dne pa na plošči ni bilo kraljevega imena, am pak tam se je v zlatih črkah svetilo — ime neke revne žene, ki je pomagala pomivati posodo t kraljevi kuhinji. Ne da bi kralju kaj povedali, so dali dvorjani izbrisati ženino ime ki tja zopet postaviti kraljevo. Drugega dne je blestelo na plošči spet ženino ime. Ko se je tretjega dne zgodllo isto, so dvorjani javili kralju vse, kar se je bilo pripetilo. Kralj si je šel ploščo ogledat, potem pa si je dal poklicati ženo. »Ali nisi vedela, da sem prepovedal kaj prispevati za sgradbo cerkve? Zakaj se moji zapovedi nisi pokorila?« »Veličanstvo!« je rekla žena bojeŁe, Tedela sem za prepoved. Nekega dne pa sem bila pobrala na cesti kupček tona, ki je bil padel b kakega voza, in •em ga dala jesti volom, ki so vozili o- peko za stavbo cerkve. Tako sem morda nehote nekaj pripomogla k stavbL« Kralj je uvidel, da je Bog hotel pokazati, koliko bolj ceni neznaten ženin dar, kakor vse bogastvo, ki ga je uporabil on za stavbo. Bilo inu je to v bodrilo, da je odslej tudi z dobrimi deli častil svojega Boga. NADALJEVANJE UGANK IZ PREDHODNE ŠTEVILRE LISTA. (Rešitve bodo prijavljene skupno.) 11. Belo je, sir ni; zeleno je kakor trava, trava fii; rep ima kakor miš, miš ni; kaj je to? 12. V kateri sod ne moreS novega vina vliti? 13. Če nima, je kregan; Se ima, je tepen. Kaj je to? 14. Molče govorim od daleč s teboj; ne slišim, ne vidim, a ker se je videlo in slišalo, razodevam. 15. Vsaka hiša ga ima, Bog pa ga nima, Kdo je to? 16. Nisem živo, a v sebi življenje imam; okusil krepko jedilo si moje že sam. Kaj je to? 17. En klobuk, pa dve glavi; en rep, pa dve roki; štiri nosnice, dve škornjici; šest nog, po štirih gre. Kaj je to? 18. Kdo se joče, kadar solnce sije? NALOGA. 1. va — mol — gob — ze — kra — pri cu 2. se — le — le — be — me — de — da — naj — pa — po — sto 3. laj — mo — de — in li 4. lo — lo — li — be — de — je Sestavi gorenje zloge tako, da dobiš iz zlogov vsake vrste znan kratek pregovor, n. pr.: de — kra — že — kdor — ta — la Kdor laže, ta krade! SMEŠNICE. foidno se mu zdi. Triietni sinček očetu: Oie, čemuima" naš stric glavo, ko pa nima nič las? Ve si pomagatl. Majhen otrok ni mogel izgovarjati *r«, pa ga je bilo sram in je rad pri- kril to napako. Nekoč mu je nekdo rekel: Reci: kruh! — Žemlja — je bil hiter odgovor •trokov. Dobro poučen. Koliko si star, Ivanček? — Pet let, na železnici pa tri. Težek odgovor. Kaj pa tako premišljuješ, Ančka? — Kdo bo neki pokopal zadnjega človeka? Natančno poročilo. Zdravnikova hčerkica očetu, kovi<H, da prinaša neka žena svojega bolnega otročička: Oče, idi brž v sprejemnicot prinesli so ti otroka v popravilo! Žal mu je. Fantek: Ubogi konjički! — Zakaj pa? Fantek: Ker se ne morejo čohati p« glavi!