KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino LETNIK 40 ŠT. 3 j LETO 1992 Najstarejša razglednica Ptuja, založilo jo je ptujsko Tujsko prometno društvo leta 1891 (k članku F. Goloba) S tematsko številko ob častitljivi obletnici Muzejskega društva na Ptuju - prednika današnjega Zgodovinskega društva - smo nekoliko pohiteli: sto let od ustanovitvenega občnega zbora društva se bo namreč izteklo šele 3. avgusta prihodnje leto. To samo dokazuje, kako živo je v zavesti ta jubilej vsem tistim naslednikom Simona Povodna, Ferdinanda Reispa, Franca Ferka, Rudolfa Gaupmana in drugih, ki se dandanašnji ukvarjajo s preteklostjo najstarejšega slovenskega mesta in z varovanjem njegove kulturne in duhovne dediščine, in kako se čutijo dolžni nadaljevati njihovo delo. Uredništvo Kronike se zahvaljuje številnim sodelavcem, ki so ob tej priložnosti prikazali nastanek in razvoj Muzejskega društva Ptuj in kulturnih institucij, ki so iz njega izšle, obenem pa obdelali tudi marsikatero podrobnost iz zgodovine mesta in njegove okolice in jim - seveda - čestita ob stoletnici. Uredništvo UDK UDC 949.712(-2)(05) YU ISSN 0023-4923 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XL 1992 IZDAJA IN ZALAGA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin (predsednik), Metka Gombač. Nada Holvnski, dr. Olga Janša-Zorn, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlic, Marija Serno- der, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut Uredniški odbor: France Dobrovoljc, Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Žvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman Hribar - Prevodi: Katja Žvanut - Bibliografska obdelava: .Anja Dular - Uredništvo: Narod- ni muzej. Prešernova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218886) - Uprava: Filozofska fakulteta. Oddelek za zgo- dovino, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofmansirata: Republiški sekretariat za znanstveno raziskovanje in tehnologijo in Republiški sekretariat za kulturo - Tisk: Roman Hribar Na podlagi mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo RS štev. 415-4/92 z dne 5.3.1992 gre za proizvod, od katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5 % po tarifni številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). KAZALO CONTENTS Bojan Terbuc: Sto let organiziranega delovanja zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine na Ptuju ....................................................................... 131 Hundred Years of organized Work of the Historians and History Lovers at Ptuj Marija Hernja Masten: Korenine arhiva segajo v Muzejsko društvo Ptuj ............. 138 Historical Archives Ptuj take Root in the Museum Society /fl/coo Emer.fjc; Ptujske knjižnice, profesor Ferk in mi ............................. 142 The Libraries of Ptuj, Professor Ferk and us /van Ž/zeA:.-Muzejsko društvo in arheologija od 1893 do 1945 ...................... 148 The Museum Society and Archeology from 1893 to 1945 Ivan Tušek: Dvajset let arheološkega dela Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor na Ptuju in v okolici .......................................... 152 Twenty Years Work of the Institute for natural and cultural Heritage Conservation Maribor at Ptuj nad in its Surroundings Marjana rowa«/c 7evremov; Podoba Ptuja v prazgodovinskih obdobjih ............. 157 The Image of Ptuj in the prehistorical Periods Brane Lamut: Poetovio v rimskem obdobju ...................................... 161 Poetovio in the Roman Era p. Marjan Vogrin: Fragment Teodozijevega kodeksa v minoritski knjižnici na Ptuju .. 169 The Fragment of Theodosius' Codex from the Minorite Monastery Library at Ptuj Marjeta Ciglenečki: Zapuščina družine Leslie na ptujskem gradu ................... 171 The Heritage of the Leslie Family in the Ptuj Castle /rena Lace« fienea?^^-Ptujsko mestno pokopališče ............................... 177 The Cemetary of Ptuj Andrej Brence: Tradicionalni pustni liki s ptujskega polja .......................... 181 Traditional carnival Figures in the Ptuj Area Nataša Kolar: Plovba po Dravi v prvi polovici devetnajstega stoletja ................ 185 Navigation on Drava River in the first Half of the 19th Century /^ac?a 7MrÄ;ov/c; Glasbeno življenje na Ptuju ...................................... 189 Musical Life at Ptuj Darja Adorer; Nova spoznanja 0 ptujski zbirki glasbil .............................. 192 New Comprehensions about the Ptuj Collection of the musical Instruments Franc Golob: Ptuj z okolico na razglednicah pred letom 1918 ...................... 196 Ptuj and its Surroundings on Postcards before 1918 Ljubica Šuligoj: Mestna občina Ptuj med obema vojnama .......................... 206 The Ptuj Municipal County between the two World Wars Vladimir Horvat: Štajerska domovinska zveza (Steirischer Heimatbund) v ptujskem okraju ....................................................................... 214 Steirischer Heimatbund (Styrian Country Union) in the Ptuj County žarko Markovič: Izvenšolske dejavnosti v zadnjih desetih letih na Ptuju ............. 219 Extracurricular Activities of the last ten Years at Ptuj Kristina Šamperl Purg: Izziv za ustvarjalnost ali obnova minoritske cerkve na Ptuju .. 223 The Challenge of Creativeness or the Restoration of the Minorite Church at Ptuj MUZEJSKO DRUŠTVO IN NJEGOVI DEDIČI STO LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA ZGODOVINARJEV IN LJUBITELJEV ZGODOVINE NA PTUJU BOJAN TERBUC Muzejsko društvo na Ptuju 1893-1914 Kulturno zgodovinsko bogastvo Ptuja in oklice je narekovalo sistematično in strokov- no odkrivanje in hranjenje gradiva. Začetki take dejavnosti so vezani na Simona Povodna in njegov muzej na prostem iz leta 1830. Za- nimanje za ptujske starine pa je naraščalo in veliko izkopanin je romalo na tuje. Zato so na Ptuju začeli razmišljati o lastnem muzeju. Prva prizadevanja v 70-ih in 80-ih letih 19. stoletja niso rodila sadov, ker ni bilo mogoče pridobiti potrebnih prostorov. Leta 1893 pa je pripravljavni odbor, ki ga je zbral slikar in ptujski profesor Rudolf Gaupmann, ustanovil Muzejsko društvo na Ptuju. Društvena pravi- la, ki jih je napisal Gaupmann, so bila odo- brena 25. maja 1893.1 Ustanovni občni zbor društva je bil 3. avgusta 1893. Prvi odbor so sestavljali predsednik Josip Omig, podpred- sednik Martin Cilenšek, tajnik Max Ott, bla- gajnik Joseph Gspaltl in člani Wilhelm Blan- ke, Josef Krupička in Raimund Sadnik.2. Najpomembnejša naloga društva je bila ustanovitev muzeja. Leta 1894 je občina pre- pustila društvu za potrebe muzeja prostore v nekdaji vojaški transportni hiši poleg gimna- zije. Leta 1895 je Franc Ferk prenesel svojo bogato zbirko iz Gomilice (Gamlitz) na Ptuj. Njegova zbirka je postala osnova muzeju. Tako je Ptuj dobil Mestni Ferkov muzej. Franc Ferk je v teh letih tudi vodil društvo, vendar je kasneje zaradi sporov z županom Omigom izstopil in Ptuj zapustil.3 Podrobne- je je obdelala ustanovitev muzeja in značilno- sti zbirk Marjeta Ciglenečki v publikaciji, ki jo je izdalo Zgodovinsko društvo na Ptuju ob 90-letnici.4 Razen muzeju je društvo pred 1. svetovno vojno največ pozornosti posvečalo arheolo- škim izkopavanjem. To delo je rodilo bogate sadove, posebno velik pomen pa ima odkritje treh mitrejev. Izkopavanja so bila na visoki strokovni ravni, k čemur so pripomogli tudi strokovnjaki iz Gradca in Dunaja. Od doma- činov pa velja omeniti Viktorja Skrabarja. Društvo je za svoje delo potrebovalo precejš- nja denarna sredstva. Ta je dobivalo iz različ- nih virov, kot so prispevki članov, članarine, subvencija, volila in prispevki dunajske cen- tralne komisije za umetnost in kulturne spo- menike. Število članov se je v letih pred prvo svetovno vojno gibalo od 81 leta 1894 do 108 leta 1909.5 Muzejsko društvo je bilo pred prvo svetovno vojno nemško usmerjeno, ura- dovanje je potekalo v nemškem jeziku. Ven- dar je društvo s svojim delovanjem ohranjalo slovensko kulturno dediščino in postavilo temelje temu, kar pomeni danes Ptuj na kul- tumo-zgodovinskem področju. Muzejsko društvo na Ptuju med obema vojnama Med prvo svetovno vojno je delo v društvu nekoliko zamrlo, po prevratu pa je leta 1919 ponovno oživelo. Dobilo je nov odbor, ki mu je predsedoval gimnazijski ravnatelj Fran Vaj- da. Štelo je okrog 150 članov. V tem času ni dobivalo nobene zunanje podpore, zato je moralo svoje delovanje precej omejiti, zlasti pri izkopavanjih.6 Društvo je bilo pretežno slovensko, vendar je njegova večnacionalna sestava še povzročala določena trenja. Najtežji pretres se je zgodil leta 1923. Drugi tajnik društva Mlakar je takrat podpisal Spomenico ptujskih Slovencev: odbor društva je na pobu- do dr. Travnarja ta podpis obsodil, občni zbor pa je izglasoval, da podpis odobrava in se temu postopku priključuje. Vendar je odbor na naslednji seji ponovno obsodil podpis in sklep občnega zbora. Travner je namreč me- nil, daje resolucija materialno neveljavna, ker da je društvo znanstveno in se ne sme spuščati v politiko. Društvo ne more zastopati samo ptujskih Slovencev, ker so v njem tudi Nemci. Ta resolucija naj bi bila žaljenje prejšnjega odbora, pa tudi žalitev članov nemške narodnosti.8 Odbor je nato z enim vzdržanim glasom (Mlakar) odstopil. Na naslednji seji, 2. maja 1923, pa je odbor svoj odstop preklical, potem ko je sprejel naslednji sklep: Resolucije se ne pošlje pokrajinski upravi, ker so se poli- tične razmere spremenile. Leta 1921 je imelo društvo 215 članov. Mu- zejsko društvo je bilo včlanjeno pri naslednjih društvih: Zgodovinsko društvo v Mariboru, Historischer Verein v Gradcu, Umetnostno- zgodovinsko društvo v Ljubljani in Verein von Altertumsfreunden der Rheinlande v 131 Bonnu. 10 Veliko pozornosti je posvetilo na- daljnemu opremljanju III. mitreja. Izdalo je tudi razglednico "s podobo mitreja. Čuvar mitreja je ob objektu dobil stanovanje. Pred- sednik društva Fran Vajda je leta 1922 odšel na novo delovno mesto v Beograd. Predsedni- ško funkcijo je zato prevzel podpredsednik Adolf Gailhofer. To leto je bil izvoljen za častnega člana društva ustanovitelj ptujskega muzeja prof Franc Ferk, ki je tudi obiskal Ptuj. Predaval je »o nalogah arheologične in narodnoznanske vede«. ' • Poleti 1922 je dr. Abramič na Ptuju dokon- čal rokopis Voditelja skozi Petovio. Društvo je takoj začelo s pripravami na izdajo tega dela, vendar so visoki stroški izdajo preložili v leto 1925. Leta 1922 je Muzejsko društvo na Ptuju dobilo slovensko verzijo društvenih pra- vil, iz katerih je razbrati, da so bile najpo- membnejše naloge društva: - upravljanje mestnega Ferkovega muzeja in knjižnice, - dopolnjevanje muzejskih zbirk, - spodbujanje zanimanja za zgodovino, po- sebno za zgodovino Ptuja in Slovenije, - ohranitev zgodovinskih in umetniških spomenikov. Člani društva so lahko bili redni, dopisni in častni. Društveni odbor so volili za dobo treh let. Tri člane odbora je volila ptujska občina. Omeniti velja, da je bilo poslovanje društva v prvih povojnih letih dvojezično.'2 Leta 1923 je društvo zelo slovesno proslavilo 30. oblet- nico. Na proslavo so prišli številni gostje iz domovine in tujine. Osrednji prireditvi sta bili otvoritev III. mitreja (odkrit 1. 1913) in slav- nostna seja, na kateri je V. Skrabar opisal dru- štveno zgodovino. Društvo je tudi založilo iz- dajo ponatisa Spominskih listov iz ČZN, po- svečenih F. Raispu. Na Ptuju je bil še sesta- nek jugoslovanskih arheologov, ki so mu pri- sostvovali dunajski, praški in graški gostje. M. Abramic je ob jubileju poklonil društvu Vod- nik po Petoviu. Kot smo že omenili, so Vod- nik natisnili leta 1925 v nemškem in sloven- skem jeziku (prevedel A. Sovre). Za kritje stroškov izdaje se je društvo zadolžilo pri Lju- bljanski kreditni banki in ptujskih denarnih zavodih. Predsednik društva je bil v tem času Fran Kotnik. Sredi dvajsetih let je bila urejena tudi knjižnica društva. Uredil jo je Anton Smodič, delo pa je dokončal leta 1927. Muzej v prostorih gimnazije je bil zelo na tesnem. Zato si je društvo prizadevalo, da bi pridobilo nove prostore. A. Smodič piše o prostorski sti- ski muzeja: »Muzej ima krasne zbirke, kakor narodopisne, prirodopisne, zbirko slik itd., ki so sedaj tako tesno natrpani v ozkih prostorih, da to ni več muzej, ampak skladišče. V obšir- nih prostorih dominikanskega samostana bi pa prišle vse te zbirke do polne veljave«.'3 O preselitvi v dominikanski samostan so razmiš- ljali že leta 1920, saj je bila takrat zgradba Mestni Ferkov muzej v prostorih gimnazije pred 1. svetovno vojno, iz zbirke F. Goloba prazna. Toda vojaštvo se je ponovno naselilo vanj in za nekaj let je up splaval po vodi. 14 Sedaj pa je poslopje kupila mestna občina. Prostore so adaptirali in restavrirali (dr. Fran- ce Stele) in opravili nekaj arheoloških izkopa- vanj, (dr. B. Saria in V. Skrabar). Muzejske zbirke so selili v nove prostore od 12. do 19. julija, pod vodstvom V. Skrabarja, otvoritev novega muzeja pa je bila ob praznovanju 35. obletnice, v času od 3. do 5. novembra 1928. Predsednik društva je tega leta postal dr. Josip Komljanec. Društvo je štelo 191 rednih in 11 častnih članov. 15 V naslednjih letih je posvečalo največ po- zornosti urejanju in dopolnjevanju muzejskih zbirk. Leta 1931 so uredili križne hodnike nekdanjega dominikanskega samostana. M. Sternen je restavriral močno poškodovane gotske freske v severnem in vzhodnem križ- nem hodniku, restavriran pa je bil tudi gotski Laibov oltar. Vodnik so dopolnili s ponatisom članka dr. M. Abramiča Natpisi iz starega Po- etovija, kije izšel v ČZN. Leta 1933 je društvo praznovalo 40. obletnico. Ob tej priliki je iz- šla slavnostna številka ČZN. Proslava je bila 19. novembra 1933: obogatil jo je dr. F. Stele s predavanjem o ptujskih najdbah in odkritjih v zadnjih petih letih. Sredi tridesetih let je društvo posvetilo večjo pozornost svoji knjiž- 132 nici in ariiivu. Več let je knjižnica životarila v pretesni sobi. Zagato je razrešila občina, ki je društvu prepustila štiri prostore nekdanjega zimskega refektorija samostana. V prvem je bila pisarna, v dveh knjižnica, v zadnjem pa arhiv. V muzeju so na novo uredili zbirko glasbil. Odbor muzejskega društva so leta 1935 sestavljali predsednik dr. J. Komljanec, podpredsenik V. Skrabar, tajnik A. Smodič, blagajnik F. Alič, odborniki dr. A. Remec, U. Peček in J. Gorup, namestniki F. Stiplovšek dr. I. Šalamun in Habe. Zastopniki mesta pa so bili župan L. Jerše, dr. Fermevc in P. Pirich.l6 Blagajnik Alič v tem času toži, da število članov društva pada, meni, da zaradi zniževanja uradniških plač. Vendar se je v letu 1937 stanje izboljšalo, saj seje v društvo vključilo 40 novih članov. Zato Smodič ugo- tavlja, da daje to upanje, »da stopa Muzejsko društvo v Ptuju v novo življenje«. 1'' Muzejsko društvo si je v tem obdobju prizadevalo obo- gatiti arheološke zbirke (izkopavanja na Pa- norami, za mestnim pokopališčem, latensko grobišče v Stojncih, Zg. Hajdini,...). Na novo so uredili numizmatično zbirko, krepili so na- rodopisno zbirko in knjižnico (1. 1937 120 no- vih del, med njimi tudi Dalmatinova Biblija). Mestna ptujska občina je arhivu prepustila starejši mestni arhiv, V. Skrabar pa gradivo o arheoloških izkopavanjih. 8. oktobra 1937 je odbor sklenil, da se ustanovi na Ptuju Vinar- ski muzej. V ta namen je občina društvu od- stopila vodni stolp. Leta 1938 je umrl Viktor Skrabar, dolgolet- ni podpredsednik društva in eden najbolj ak- tivnih članov, neumoren arheolog in urejeva- lec muzejskih zbirk. Skrabarjeva vdova Mari- ja je njegovo bogato knjižnico z nad 1000 deli podarila Muzejskemu društvu. Leta 1940 je bil na Ptuju 2. kongres slovenskih zgodovinar- jev. Za to priložnost je društvo načrtovalo otvoritev Vinarskega muzeja, zaradi pomanj- kanja denarja pa je ureditev zbirke prestavilo v naslednje leto, vendar je vojna te načrte pre- križala. Februarja 1941 je odbor društva dolo- čil ukrepe za zavarovanje zbirk pred letalski- mi napadi, 21. marca pa je bil zadnji občni zbor pred vojno. Obolelega predsednika J. Komljanca je zamenjal F. Alič.'8. Muzejsko društvo na Ptuju 1945-56 Med 2. svetovno vojno je tudi Ptuj utrpel precejšnjo škodo na kulturnozgodovinskih objektih, najtežjo pomeni porušitev cerkve Sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu. To je rana, ki še danes ni zaceljena. Poškodo- vani pa so bili tudi drugi objekti. 15. septem- bra 1945 so se sestali bivši odborniki in člani Muzejskega društva Alič, Remec, Smodič, Gorup, Peček in dr. Fermevc in sklenili, da se delo društva obnovi. Za 19. oktober 1945 so sklicali občni zbor, na katerem so izvolili novi odbor, ki mu je načeloval Franc Stiplovšek. tajnik je ostal Anton Smodič, blagajnik pa Jo- sip Gorjup. Anton Smodič, ki je na zboru po- ročal o stanju v muzeju, je ugotovil, da so mu- zejske zbirke ostale nepoškodovane, so pa v Mestni Ferkov muzej v zgradbi nekdanjega dominikanskega samostana leta 1931, iz zbirke F. Goloba 133 velikem neredu. Največ škode je utrpela zgradba Vinarskega muzeja, ki ima poškodo- vano streho. 19 Muzej so deloma odprli že 3. februarja 1946. Ustanovo so pestili kadrovski, finančnj in predvsem prostorski problemi. Na sejah odbora in občnih zborih društva so redno raz- pravljali o tem, iskali najboljše rešitve in poši- ljali predloge državnim institucijam. Namesto rešitev so največkrat dobivali le obljube. Tako Smodič ugotavlja: »Vse naše tozadevne pro- šnje za prostore in prevozno sredstvo so ostale brez odgovora. Vsled tega odklanjam vsako odgovornost za nastalo škodo ali uničenje predmetov.«20 Vinarski muzej, prvi v Jugo- slaviji, je bil končno odprt 26. oktobra 1946. Med vojno je bilo v prostorih muzeja skladi- šče orožja in municije, ob zavezniškem bom- bardiranju pa je bila poškodovana streha. Tako je vinarska zbirka v vodnem stolpu lahko zaživela šele po osvoboditvi. Muzejsko društvo je v prvih povojnih letih skrbno spremljalo delo muzeja in mu po svoji moči pomagalo. Upravnik A. Smodič je na vsaki seji odbora poročal o delu muzeja. Tako je društvo v veliki meri vplivalo na strokovno delo, pa tudi na organiziranost te institucije. Odbor društva je na seji 15.3.1948 sprejel sta- lišča o sistematizaciji muzejstva na Ptuju. Predlagal je, naj "ima muzej skupno upravo, sestavljajo pa naj ga tri samostojne ustanove: 1. Mestni Ferkov muzej (ime samo po tradi- ciji) 2. Kultumo-zgodovinski muzej na ptuj- skem gradu 3. Vinarski muzej Ptujski muzej naj pokriva področje ptujske- ga okraja in dela Slovenskih goric, ki gravitira na Ptuj.2i Ta predlog je potrdil tudi občni zbor društva. Muzejsko društvo na Ptuju je bilo precej samostojno in ni trpelo pretiranega političnega vpliva od zunaj. Leta po drugi sve- tovni vojni seveda niso bila najbolj naklonje- na taki usmeritvi. Prva trenja so se pokazala ob nameri, da bi društvo pristopilo kot sekcija v Zgodovinsko društvo za Slovenijo. Na ob- čnem zboru 23. marca 1948 tega niso sprejeli, pač pa je društvo priporočilo vstop svojim članom kot posameznikom. Toda že na seji odbora 14. novembra 1948 je novi upravnik muzeja Franjo Baš ponovno predlagal vključi- tev v Zgodovinsko društvo za Slovenijo, o čemer je potem odločal izredni občni zbor, 8. decembra 1948. Navzočih je bilo 24 članov, ki so sprejeli odločitev o priključitvi. Novo ime društva se je glasilo: Muzejsko društvo podružnica Zgodovinskega društva za Slove- nijo.22 1. maja 1949 je bila odprta kulturno- zgodovinska zbirka na gradu, vendar še ne v celoti, saj še ni bilo urejeno drugo nadstropje, kjer je bila načrtovana galerija, prav tako pa še ni bila pripravljena postavitev v oddelku NOB (odprt 22. julija 1945). Odbor je večkrat razpravljal tudi o usodi ruševin cerkve pri minoritskem samostanu. Predlagali so več re- šitev, od restavracije ostankov do popolne od- stranitve ruševin in izgradnje novega objekta na isti lokaciji. V slabem stanju je bil tudi marsikateri zaščiten objekt v starem mestnem Del muzejskih zbirk v križnem hodniku leta 1936, iz zbirke F. Goloba 134 jedru. Zato je društvo v letih 1950/51 izdelalo obširen elaborat o stanju zaščitenih objektov v mestu in ga dostavilo Urbanističnemu svetu in Zavodu za spomeniško varstvo, čigar zaup- nik je bilo. To je bilo največ, kar je lahko sto- rilo, saj ni imelo sredstev za zaščito spomeni- kov na Ptuju. Več let si je tudi prizadevalo, da bi se razrešili problemi neprimernih sosedov muzeja v dominikanskem samostanu. Poleg stanovalcev, ki niso našli najboljšega sožitja z muzejem, sta muzejske prostore posebno ogrožala dva proizvodna obrata - mizarstvo in mehanična tkalnica. Obrata sta se izselila šele v petdesetih letih, nakar seje muzej lahko razširil. Poleg muzeja sta iz Muzejskega društva na Ptuju nastali še dve kulturni instituciji, naj- prej Študijska knjižnica, ki je od ustanovitve 1948. do leta 1969 delovala v prostorih muze- ja v dominikanskem samostanu, nato pa še Zgodovinski arhiv Ptuj. Slednji je zaživel kot samostojna ustanova leta 1955, ko je bil na- stavljen prvi arhivar A. Klasinc. Obe institu- ciji sta dobili materialno osnovo v fondih Mu- zejskega društva. Leta 1951 je postal predsednik društva Ka- rel Šepec, tajnik Franjo Gumilar in blagajpik Uroš Peček. Tudi 60-letnico je društvo pri- memo obeležilo. Na Ptuju je bilo ob tej oblet- nici 8. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Muzejsko društvo je po zgledu celjskih zgodo- vinarjev izdalo Ptujski zbornik. 18. septembra 1953 je bila slavnostna seja društva, na kateri so bili razglašeni novi častni člani dr. Jože Potrč, dr. Milko Kos, Dušan Kveder, dr. Josip Korošec in prof Fran Baš.23 Zanimivo je, da so v teh letih prirejali ob- čne zbore v različnih krajih (Bori, Ormož, Štatemberg in Ivanjkovci), to pa zato, ker je želelo društvo svoje delo čimbolj popularizi- rati. Značaj društva se je začel spreminjati, strokovno delo so vedno bolj prevzemale stro- kovne ustanove in naziv Muzejsko društvo ni več izražal dejanske vsebine društvenega dela. Zato so na seji odbora 21. januarja 1956 pred- lagali, da se društvo preimenuje v Zgodovin- sko društvo, podružnica Zgodovinskega dru- štva Slovenije. Odbor je imenoval tričlansko komisijo, ki so jo sestavljali K. Šepec, J. Mau- čec in U. Peček, z nalogo, pripraviti nova dru- štvena pravila.24 2^dnji občni zbor Muzejskega društva in prvi Zgodovinskega društva je bil 13. oktobra 1956. Tako seje končalo bogato obdobje Mu- zejskega društva na Ptuju. Društvo je izvrstno opravilo naloge, ki so si jih zastavili ustanovi- telji leta 1893. Verjamemo, da snovalci dru- štva niso mislili, da bodo njihova prizadeva- nja obrodila tako bogate sadove, pa tudi, da mora biti Ptuj prav društvu hvaležen, da so mnogi kultumo-zgodovinski predmeti ostali doma in da smo jih Ptujčani tudi primemo predstavili javnosti. Predavanje dr. Jaroslava Šašla ob mestnem stolpu 20. oktobra 1982, foto Stanko Kosi, iz arhiva Zgodovinskega društva Ptuj 135 Zgodovinsko društvo na Ptiyu 1956-92 Prva seja odbora Zgodovinskega društva je bila 18. oktobra 1956. Predsednik je postal Karel Šepec, podpredsednik Jože Maučec, taj- nica Ljudmila Meze in blagajnik Uroš Peček. Društvo si je zastavilo širok program, ki naj bi ga izvajale naslednje sekcije: - arheološka (Bernarda Pere) - etnografska (Ljudmila Meze) - sekcija NOB (Vida Rojic) - zgodovinsko-literama (Jože Maučec) - sekcija za domoznanstvo (Franjo Gumilar)25 Društvo je želelo delati na znanstveni osno- vi s ciljem raziskovanja zgodovine ptujskega okraja, posebno pozornost pa je želelo posve- titi pouku zgodovine. K društvenemu delu so nameravali pritegniti predvsem učitelje na te- renu in ljudi, ki jih zanima zgodovina. Toda široko zasnovani cilji se niso povsem uresniči- li. Še najbolje je delala sekcija za domoznan- stvo, ki si je zastavila obsežno nalogo - izdajo priročnika za domoznanski pouk. V ta namen so začeli zbirati gradivo po posameznih šol- skih okoliših, vendar dela niso končali. Nekateri sodelavci so prispevke dokončali (Lešnik - Dravsko polje, Trstenjak - okolica Ormoža, Emeršič - Spodnje Haloze, Hajžer - Središče ob Dravi), drugod pa se je zatikalo.J^ Leta 1957 je imelo društvo 97 članov. Žal pa je društveno delo nekoliko zamiralo. Pred- sednik Šepec pravi, »da je društvo nekako prenehalo z delom zaradi nekaterih neprijet- nih stvari, ki so jih imeli člani upravnega od- bora, tako da so izgubili veselje do delovanja v društvu.«27 Članica upravnega odbora Ber- narda Pere je celo menila, naj Zgodovinsko društvo na Ptuju kar ukinejo, saj po njenem mnenju po ukinitvi okraja ni več potrebno. Upravni odbor se ni sestal skoraj leto dni. Sta- nje se je izboljšalo po drugem občnem zboru, kije bil 26. junija 1959 v Svetinjah. Zanimiva je ugotovitev Franja Gumilarja o vzrokih zmanjšanega zanimanja za društvo. Po njego- vem je vzrok »v preimenovanju iz muzejskega v zgodovinsko. Ljudje so se prej zanimali za muzej, na katerega so vsi ponosni in so rade volje sodelovali. Sedaj pa izjavljajo, kaj bodo v zgodovinskem društvu, če niso zgodovinar- ji«.28 Torej preimenovanje društva ni ostalo brez posledic. Zgodovinsko društvo se je le s težavo ponovno afirmiralo med ljudmi. Ima pa društvo zasluge za uveljavitev pomembne manifestacije na Ptuju. Leta 1956 so na pobu- do Draga Hasla začeli priprave na prvo ku- rentovanje, ki so ga uvedli februarja 1960. Tega leta se je društvo precej ukvarjalo s ku- rentovanjem, saj je želelo, da bi Ptuj dobil osrednjo pustno prireditev v Sloveniji, ki bi predstavljala vse bogastvo pustnih običajev. Od 1961 do 1978 ni ohranjenega gradiva o delovanju društva. Po ustnih pričevanjih (Adalbert Slekovec in dr. Ljubica Šuligoj) je društvo v tem času organiziralo predvsem strokovna predavanja in ekskurzije. Sredi se- demdesetih let pa je povsem zamrlo. Zato so premoženje prenesli na Pokrajinski muzej Ptuj.29 Leta 1978 je nekaj zagnanih posameznikov sklenilo obuditi Zgodovinsko društvo na Ptu- ju. Sejo iniciativnega odbora je sklicala Kristi- na Šamperl. 3. oktobra 1978 je bil izredni ob- čni zbor, na katerem so sprejeli pravila in iz- brali izvršni odbor. Predsednica društva je po- stala Truda Buijan, tajnica Kristina Šamperl, blagajničarka pa Erika Kysela. Člani odbora so bili Zvonimir Kralj, Vida Rojic, Vida To- polovec. Ljubica Šuligoj, Franc Fideršek in Marjana Jevremov. Samoupravno delavsko kontrolo so sestavljali Adalbert Slekovec, Beno Belšak, Minka Rajh. Društvo si je zasta- vilo naslednje naloge: organiziranje zbiranja gradiva, sodelovanje s prispevki v lokalnih glasilih in izdajanje Ptujskega zbornika. Za vsako leto si je zastavilo tudi podroben delov- ni načrt, ki pa običajno ni bil v celoti realizi- ran. Največ pozornosti je posvečalo strokov- nim predavanjem, ki so jih imeli domači stro- kovnjaki in gostje (npr. dr. Sergij Vrišer, dr. Jože Korošec, dr. Jaroslav Šašel in drugi). Posebej se je Zgodovinsko društvo v prvi polovici 80-ih let posvečalo novejši zgodovi- ni, da bi ohranilo čimveč pričevanj o teh ča- sih. Organiziranih je bilo več razgovorov - okroglih miz, ki jih je vodila dr. Ljubica Šuli- goj. Leta.1981 je namreč društvo sodelovalo pri izdaji knjige Skozi viharje v lepšo bodoč- nost. Ob predstavitvi tega dela, aprila 1981, je vzniknila ideja, da bi bilo potrebno zbrati pri- čevanja udeležencev predvojnih dogodkov in tako nadoknaditi pomanjkanje virov. Tako je prišlo do organizacije srečanja, na katerem so se zbrali predvojni ptujski komunisti in akti- visti. V naslednjih letih je bilo še več podob- nih pogovorov, posvečenih posameznim oseb- nostim iz NOB. Društvo je v tem času izdalo tudi nekaj publikacij, kot so Vodnik po sledo- vih boja za socializem in narodno osvoboditev v Ptujskem okraju, leta 1982; Muzejsko dru- štvo v Ptuju 1893-56, Zgodovinsko društvo v Ptuju 1956-83, leta 1983; Potrčevo veliko iz- ročilo, leta 1984 in Spoznavanje krajevne zgo- dovine ob kultumozogodovinskih spomenikih ptujskega Pokrajinskega muzeja.30 Leta 1983 je društvo praznovalo devetde- setletnico. Na svečanem občnem zboru je bil pisatelj Ivan Potrč imenovan za častnega člana, priznanje za dolgoletno delo v društvu pa so dobih Karel Šepec, Vida Rojic in Adalbert Slekovec. Namesto Kristine Šamperl-Purg je mesto predsednika prevzel Vlado Horvat. Društvo se je večkrat odzvalo tudi na problematiko odnosa do kulturne dediščine na Ptuju. Leta 1981 je protestiralo proti 136 spreminjanju zazidalnega načrta, ki je predvideval novogradnje ob tretjem mitreju, opozarjalo na problematiko gradov Tumišče in Ravno polje, Prešernove ulice,... Že leta 1978 si je postavilo za eno prioritetnih nalog izdajo Ptujskega zbornika 5. To nalogo je uspelo realizirait šele v letih 1984 do 1986, in to s precejšnjimi težavami. Namesto poleti 1985 je zbornik izšel spomladi 1986. Ob zborniku je izšla tudi obsežna bibliografija Ptuja.3i Tudi v drugi polovici osemdesetih let je društvo največ pozornosti posvečalo organiza- ciji strokovnih ekskurzij in predavanj. Število članov je naraščalo in doseglo število 240. Ve- liko zanimanja so člani pokazali predvsem za ekskurzije. Leta 1988 mu je uspelo izdati nov Vodnik po Ptuju in okolici. Tega leta je bilo na Ptuju tudi 24. posvetovanje slovenskih zgodovinarjev. Leta 1989 je Ivana Lovrenčiča na mestu predsednika Zgodovinskega društva zamenjal Bojan Terbuc. Delo društva je tudi v zadnjih letih potekalo po ustaljenih tirnicah. V tem času smo organizirali predavanja neka- terih znanih slovenskih zgodovinarjev (dr. M. Stiplovšek, dr. T. Ferenc, dr. M. Ževart in dr. J. Pleterski), več predavanj pa so imeli tudi člani društva. Vsako leto organiziramo po dve ekskurziji, ki se ju udeleži veliko članov. Naslednje leto bo društvo praznovalo jubi- lej 100-letnico, ki jo bomo zaznamovali na več načinov. Eden pomembnejših je tudi ta številka Kronike. O načrtih društva v prihod- nosti je nehvaležno govoriti, saj je pričujoči pregled društvene zgodovine pokazal, da bodo člani in izvršni odbor morali nadaljevati boga- to tradicijo Muzejskega in Zgodovinskega društva. OPOMBE 1. Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), fond muzejskega društva (MD), šk. št. 5, signatura 1-5/2, — 2. A. Smodič, Muzejsko društvo v Ptuju , Spominski listi septemberskih dogodkov, Ptuj 1933, str. 16, — 3. M. Šamperl-Purg, 90-let plodnega delovanja mu- zejskega in nato zgodovinskega društva v Ptuju, Muzejsko društvo v Ptuju 1893-1956, Ptuj 1983, str. 3, — 4. M. Ciglenečki, Muzejsko društvo v Ptu- ju in muzejske zbirke, navedeno delo, str. 10-21, — 5. Isto kot 3, str. 5, — 6. Letno poročilo muzejskega društva v Ptuju, CZN 16 1. 1921, str. 126, — 7. ZAP MD, šk. št. 8, signatura 1-6/3. — 8. Isto kot 7. — 9. Isto kot 7. — 10. Isto kot 6, ČZN 17 1. 1922, str. 55,-11. Isto kot 6, ČZN 18 1. 1923, str. 62, — 12. ZAP MD, šk. št. 5, signatura 1-5/2, — 13. Isto kot 6, ČZN 23 1. 1928, str. 99. — 14. Isto kot 10. str. 56, — 15. Isto kot 6, ČZN 24 1. 1929, str. 254, — 16. Isto kot 6, ČZN 30 1. 1935, str. 128, — 17. Isto kot 6., ČZN 32 1. 1938, str. 126, — 18. Isto kot 7, signatura 1-6/5, — 20. Isto kot 18, — 21. Isto kot 7, signatura 1 -6/6, — 22. Isto kot 21, — 23. Isto kot 21,-24. Isto kot 21, — 25. ZAP MD, šk. št. 10, signatura I-9/I, — 26. Isto kot 25, — 27. Isto kot 25, —28. Isto kot 25, — 29. Od leta 1976 dalje smo uporabili gradivo arhiva Zgodovinskega društva v Ptuju, — 30. Ljubica Šuligoj, Spoznavanje krajevne zgodovine ob kulturnozgodovinskih spomenikih ptujskega pokrajinskega muzeja, Ptuj 1984 (ponatis iz CZN 50 št. 1, str. 122-136), — 31. Jakob Emer- šič. Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, Ptuj 1985. ' 137 KORENINE ARHIVA SEGAJO V MUZEJSKO DRUŠTVO PTUJ MARIJA HERNJA MASTEN Arhiv, knjižnica in muzej imajo na Ptuju istega začetnika. Muzejsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1893. Prebivalci Ptuja in okolice so vedno živeli obdani s starinami, zato se jih niso niti zavedali in so bili do njih tudi predolgo brezbrižni. Zanimanje za razi- skovanje stare rimske Poetovione se je zato na Ptuju zbudilo zelo pozno, i Skrb za ohranjanje pisnih dokumentov je bila v začetku nuja, saj so jih potrebovali sa- mostani, gospoščine in mestna uprava za do- kazovanje svojih pravic. Iz srednjega veka se je ohranilo sorazmerno malo dokumentov, saj so spravljali v majhne, vendar dobro zavaro- vane prostore le tiste dokumente, od katerih so si obetali neposredno pravno korist. Mesto Ptuj je imelo na magistratu spravljen starejši arhiv poleg redne registrature v maj- hnem prostoru v pritličju zraven zapora. Sta- rejši arhiv, listine in rokopisi, je v požaru 8.5.1684 zgorel, ohranilo se je le nekaj drob- cev. V zapuščinskem spisu mestnega sindika Gašperja Straussa iz 1785. je tudi popis stare- ga mestnega arhivskega gradiva, za katerega je moral skrbeti.3 Iz tega starejšega arhivskega gradiva je naj- več podatkov objavil ptujski historiograf Si- mon Povoden, ki to v svojih delih izrecno pove. Pater Ludvik Pečko je v Kroniki mino- ritskega samostana navedel na prvem mestu vire, ki jih je uporabil za pisanje kronike: ar- hiv minoritskega samostana, zgodovinsko zbirko Simona Povodna, regeste Johana Hö- nischa in Edwarda Damischa (dva ptujska zgodovinarja).^ Najpodrobnejši prikaz arhi- vov pa nam je podal Ferdinand Raisp, ki je zgodovino Ptuja napisal na podlagi virov, ki so jih hranili naslednji arhivi: arhiv mesta Ptuja in vseh cehov, arhiv proštije Ptuj, arhiv župnije Pemegg ob Muri, arhiv minoritskega konventa Ptuj, arhiv gradu Domava, arhiv In- validske uprave, arhiv glavnega carinskega urada Ptuj, arhiv političnega okraja Ptuj, ar- hiv okrajnega sodišča Ptuj, arhiv davčnega urada Ptuj.5 Vsi navedeni fondi so bili v Raispovem času še pri ustvarjalcih gradiva, ki so imeli za arhiv samostojen prostor in človeka, ki je zanj skrbel. Danes del gradiva, ki ga navaja Raisp, najdemo v Zgodovinskem ahrivu Ptuj kot sa- mostojne fonde, na žalost pa se vsi navedeni niso ohranili, med njimi arhiv Domave, glav- nega carinskega urada, političnega okraja in davčnega urada Ptuj. Tako ob nastanku muzejskega društva na Ptuju niso posvečali posebne pozomosti ar- hivskemu gradivu in njegovemu zbiranju. Prva pravila dmštva iz leta 1893 postavljajo na prvo mesto ustanovitev lokalnega muzeja za mesto Ptuj, ohranjanje umetnostnih in zgo- dovinskih spomenikov, ohranjanje gradbenih spomenikov, zbiranje rimske ostaline, pospe- ševanje izkopavanj, itd., celo skrb za čisto okolje in varstvo narave je bila opredeljena v teh pravilih.6 Pravila so se glede na potrebe spreminjala in šele leta 1904 je v njih nekaj ohlapnih določil, ki kažejo na to, da so v dru- štvu zbirali tudi arhivsko gradivo. Določila 3. člena so nalagala: a) raziskovanje ptujske zgodovine na podla- gi virov in spomenikov; b) pridobivanje teh v originalih z darili, iz- kopavanji, nakupi ali v dobrih kopijah in po- snetkih; c) pridobivanje tiskanih del, rokopisov in spisov, bakrorezov, lesorezov in litografij.'' Prav točka c) je najbližja formulaciji zbira- nja arhivskega gradiva. Tedanja dežela Štajerska je imela od leta 1868 centralni ahriv - Steiermärkisches Lan- desarchiv v Gradcu. Ta je nastal z zdmžitvijo arhiva Joaneja, ki je bil ustanovljen že leta 1811 in štajerskega stanovskega arhiva.8 Ta dva sta s prizadevanjem nadvojvode Janeza in arhivarja Josefa Wartingeija in Josefa pi. Za- hna že v začetku 19. stoletja prevzela večji del ohranjenih ^arhivov graščin, mest in trgov na Spodnjem Štajerskem, poleg teh pa tudi sta- rejše arhive sodišč in državne uprave. Pri tem moramo omeniti, da so tudi slovenski štajer- ski zgodovinarji, med njimi Matej Slekovec, podpirali zbiranje arhivskega gradiva v skrbi za ohranitev starih arhivalij.9 Leta 1894 je štajerski deželni arhiv iz Grad- ca opravil tako imenovano Archivbereisung, arhivsko potovanje, na katerem so evidentira- li fonde in popisovali starejše arhivalije, ki bi jih bilo primemo in potrebno prevzeti v ormoški občini. Takrat so na podstrešju ro- tovža v Ormožu našli stari mestni arhiv v zelo slabem stanju. Mesto se je odločilo, da ga od- stopi v hrambo deželnemu arhivu. V Gradcu so ga dopolnili s še starejšimi arhivalijami ter dokumenti iz drugih arhivskih fondov, ki so jih pridobili že prej. Mesto si je pridržalo ori- ginal mestnih pravic iz leta 1386, ki se je ka- sneje izgubil. Leta 1955 se je ormoški pisec kronike Trstenjak obmil na Deželni arhiv v Gradcu zaradi gradiva in podatkov za zgodo- vino Ormoža, pa so mu odgovorili, da je gra- divo tam deponirano, dopolnjeno in če so se mestne pravice izgubile, lahko dobi pri njih 138 prepis iz leta 1830, da pa so prav gotovo leta 1894 s prevzemom mestnega arhiva ta fond ohranili pred uničenjem in izgubo. 10 Tako je Muzejskemu društvu bila zožena možnost zbiranja gradiva. Od leta 1878 je vsa- ko leto na Ptuj prihajal tudi profesor Franc Ferk, ki je deloval na terenu, kjer je zbiral predvsem arhivalije. Prof Franc Ferk je kasneje svoje zbirke, ki jih je imel v ^muzeju v Gomilicah, zapustil mestu Ptuju. Že obstoječa mestna in Ferkova zbirka sta se združili, zaradi česar je prišlo do spora med donatorjem in Muzejskim dru- štvom ter njegovim prvim predsednikom in ptujskim županom Josefom Omigom.i ' Leta 1895 so bile v okviru društva razdelje- ne naloge za skrb in urejanje posameznih zbirk. Za knjige, rokopise in listine, karte, na- črte, itd. je bil zadolžen tajnik Josef Felsner in član izvršnega odbora Kukovec.i2 Mestna občina je leta 1907 Muzejsko dru- štvo povprašala o ptujskem mestnem grbu. Predsednik Stering je poročal na seji, da je ob- čini priporočil, naj se glede tega obrne na Šta- jerski deželni arhiv v Gradcu. 13 Iz Gradca je potem poslal dr. Anton Meli skice in odtise pečatov mesta Ptuja. 14 Iz njegovega poročila se vidi, da je bilo takrat v Gradcu zbrano že skoraj vse starejše arhivsko gradivo. V letu 1908 je mestna občina pod vodstvom župana Omiga odstopila ves starejši arhiv mesta Ptuja Štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu in sicer kot depozit s pridržkom lastninske pravice. Najbrž je bilo krivo temu stanje v Muzejskem društvu in spori med Or- nigom in Ferkom. Društvo je sicer z darili in nakupi pridobivalo starejše arhivalije, vendar je težko konkuriralo strokovni organizaciji iz Gradca. Dr. Kotnik je o tej problematiki kas- neje na odborovi seji 1921. poročal, daje tudi Št. Jurij ob južni železnici leta 1907 izročil svoj arhiv v hrambo v Gradec s pridržkom lastninske pravice. 15 Po koncu 1. svetovne vojne je delo v dru- štvu po štiriletnem premoru ponovno zažive- lo. Vodstvo društva je prevzel odbor s pred- sednikom F. Vajdom. V letu 1923 seje muzej razdelil na oddelke. Dr. Kotnik je prevzel na- rodopisni oddelek in arhiv. 16 V času historične razstave v Varaždinu od 14. do 20. julija 1923, so se srečala na prija- teljskem sestanku dne 19. julija Zgodovinsko društvo Maribor ter Muzejski društvi Celje in Ptuj. Na sestanku so pod drugo točko obra- vnavali vrnitev javnih in zasebnih arhivov, ki so se nahajali v inozemstvu in so se nanašali na ozemlje bivše Spodnje Štajerske, i Društvo je vzdrževalo stike s kulturnimi in- stitucijami in posredniki v tujini. Iz Gradca je leta 1922 dobilo ponudbo za odkup cehovske- ga reda kovačev s Ptuja iz 1705, ki gaje potr- dil cesar Leopold, za 90.000 kron. 18 Razni darovalci so prepuščali muzejskemu arhivu Popis mestnega arhiva v zapuščinskem spisu Gaš- perja Straussa iz leta 1785 svoje stare arhivalije; tako je leta 1933 dobilo od šolskega nadzornika Gorupa pečat mesar- skega ceha in sveženj cehovskih listin iz Po- lenšaka za čas od 1810 - 1830.12 Društvo je arhivalije tudi razstavljalo: v istem letu so uvedli vitrine med okni v refektoriju domini- kanskega samostana za razstavljanje listin.20 Ob obletnici septemberskih dogodkov je bil tu predstavljen tudi material, ki je bil razstavljen v risalnici Mladike. Izbor gradiva je bil pre- puščen prof Ferku in Smodiču.2i V arhiv niso prevzemali samo gradiva s Ptuja, temveč so člani društva pridobivali fonde tudi v dru- gih občinah. Leta 1934 je s prizadevanjem podpredsednika Skrabarja trška občina Roga- tec s pridržkom lastninske pravice odstopila ptujskemu muzeju vse svoje lepe cehovske li- stine in arhivalije, ki so bile poleg skrinje za listine del arhiva. Dr. Sixt Fichtenau pa je arhivu podaril dve rokopisni knjigi Raispove kronike s časopisnimi izrezki, programi in le- taki iz ptujske preteklosti. Ker danes cehovskih listin in arhiva trške občine Rogatec ne hranimo v Zgodovinskem arhivu Ptuj, jih je moralo društvo najbrž kdaj vrniti, o čemer pa ni ohranjenih virov. Enako seje zgodilo s posameznimi arhivalijami, ki so bile podarjene ali odkupljene za arhiv, pa jih danes v zbirkah ZAP nimamo. Ena takih je rokopis na pergamentu, ki ga je potrdil cesar 139 Leopold 1. ptujskim minoritom za žebljarstvo na Hamrah (Majšperk) in ga je leta 1934 po- daril društvu dr. Heric iz Prage, ter neimeno- vano listino iz Rogatca, ki jo je društvu poda- ril Skrabar.22 V letu 1934 je zaradi nuje in utesnjenosti prišlo do razširjanja muzejskih prostorov, predvsem za knjižnico in arhiv. Pred preseli- tvijo je tajnik Smodič delno uredil arhiv in zbirko zemljevidov.23 V poročilu iz leta 1935 je tej razširitvi posvečena kar obširna razpra- va: »Vsakdo ve, v kako neprimernih prostorih je bila nastanjena knjižnica. V temni in tesni sobici je bila pisarna, knjižnica in arhiv, de- lavnica in magacin. Prostor je vlažen in dela so se kvarila. Odbor je dolgo razmišljal, kako naj odstrani ta nedostatek. Prošnja Muzejske- ga društva je našla, lahko bi rekli, tradicional- no razumevanje pri občinskem svetu, katere- mu predseduje Ladislav Jerše. Mestna občina je prepustila za knjižnico nekdanji zimski re- fe ktorij. V prvi sobi je pisarna, v drugi arheo- loška znanstvena knjižnica, v tretji leposlovna Ferkova knjižnica, v četrtem prostoru je ar- hiv, v katerem je omara s ptujskim županskim mečem, žezlom in cehovskimi listinami. Dru- štvo je dalo napraviti nove police in električ- no napeljavo.24 Za postavitev muzejskih zbirk je društvo nabavljalo različno pohištvo. Arhiv, ki ni bil toliko na očeh javnosti, so imeli spravljen v najrazličnejšem pohištvu, ki ga je muzej pri- dobil na ta ali oni način. Resnejše težave so nastale, ko se je tega gradiva nabralo toliko, da so morali pričeti razmišljati o specialnem pohištvu. Po preselitvi arhiva v primernejši prostor, so se pokazali problemi glede primer- ne opreme. Problem je bila zbirka zemljevi- dov. Društvo se je pogodilo za nakup štiridel- ne omare iz orehovega lesa z mnogimi pre- makljivimi predali, ki bi bila primerna za arhiv, ki jo je prodajala gospa Fürstova, žena vinskega veletrgovca.25 Pred preselitvijo so arhiv sicer uredili, vendar ni znano, po kak- šnih načelih, ter katere fonde in zbirke, ker o tem ni ohranjenih nobenih zapisov. Glede na nabavo pohištva lahko sklepamo, da je šlo bolj ali manj za fizično urejanje, zlaganje in odlaganje v različno pohištvo. Sedaj, ko je arhiv imel večji prostor, je dru- štvo leta 1937 pričelo pritiskati na občino, da jim odstopi del starega arhiva, shranjenega na podstrešju občine. Prav zaradi stiske pri opre- mi, so želeli arhiv prevzeti z omaro, v kateri je bil spravljen. Gradivo je društvo prevzelo po- stopoma. Občina je od društva zahtevala, da bo arhiv po prevzemu vsakomur dostopen za proučevanje.26 Skrabar je v letu 1938 daroval vse svoje za- piske in fotografije ter načrte o svojih razisko- vanjih in izkopavanjih na teritoriju stare Po- etovione in okolice.27 Iz zadnjih dveh let pred začetkom 2. svetov- ne vojne in obdobja okupacije nimamo podat- kov o muzejskem arhivu. Tik pred pričetkom vojne so se za primer agresije določile lokacije za umik kulturnih dragocenosti, vendar arhi- va niso nikoli selili. Ostal je v dominikanskem samostanu, dokler se ni leta 1951 preseHl v prostore etnografskega depoja v drugem nad- stropju samostana.28 Šele po vojni je muzej postal poklicna usta- nova, ki je počasi pridobivala kustose različ- nih strok. Na muzej in enega samega kustosa v njem se je v tem času zgrnilo preveč nalog: tu so bili porušeni kulturni spomeniki, odpe- ljane so bile kulturne dragocenosti, zaščititi je bilo treba arheološke terene pred velikimi gradnjami, zbirati arhivsko gradivo ter ga za- ščititi, pojavil se je problem arhivskega gradi- va narodne revolucije in okupatorskih arhi- vov. V prošnji za razširitev muzejskih prosto- rov leta 1945 je zapisano: »Z izkopavanji in novimi pridobitvami in nakupi so se zbirke tako pomnožile, da smotrno razstavljanje in proučevanje znanstvenega gradiva ni več mo- goče ter je sedanji muzej prej podoben skladiš- ču, kakor znanstveni ustanovi. Arhiv je na- meščen v dveh temnih in ozkih sobicah in drugih prostorih. V njem so shranjeni vsi ur- barji skoraj celega ptujskega okraja, del pro- štijskega in minoritskega arhiva, arhiv Muzej- skega društva in druge listine. Pričakovati je, da si bo muzej pridobil še grajski arhiv na Gornjem Ptuju in arhiv iz Ormoža. Tudi za dragoceno zbirko zemljevidov ni nobenega prostora. Zato je nujno potrebno, da se čim- prej uredi vprašanje razširitve muzejskih pro- storov, posebno še, če računamo na ptujske zbirke in arhivalije, ki se trenutno še nahajajo v Gradcu in na Dunaju«.29 Uprava Mestnega Ferkovega muzeja je leta 1945 dobila dovoljenje, da na lastne stroške prevzame in prepelje iz sodišča Ormož »or- moške urbarje od 1800« (gre za stari fond ze- mljiške knjige ) .30 Pritiski za osamosvojitev arhiva so postali močnejši, saj je šel tudi drugod razvoj v smeri ustanavljanja specializiranih kulturnih usta- nov. Osamosvojitev arhiva na Ptuju pa je po- stala realnejša šele potem, ko se je v Ljubljani ločil Državni arhiv od Narodnega muzeja ter je bila izdana uredba o Državnem arhivu in arhivskem svetu. 31 V mestnem Ferkovem muzeju so arhivu si- cer vedno posvečafi pozornost, delo z arhi- vom pa je bilo bolj prostovoljno, diletantsko in brez pravih strokovnih meril, kar se vidi iz poročila, ki ga je muzej poslal sindikatu kul- turnikov ob prvomajskem tekmovanju: »V ar- hivu smo odbrali 1927 listin«. Seveda gre za dokumente in ne srednjeveške listine. Na- sploh o strokovnih opravilih na fondih in zbirkah iz obdobja, ko je arhiv delal v okviru muzeja, ni ohranjenih nobenih zapisov. V letu 1950 so za arhiv naročili samostojen 140 žig,32 kar daje slutiti, da je že deloval kot samostojen oddelek. V letu 1952 je Osrednji državni arhiv Slove- nije v Ljubljani prvič popisal in evidentiral arhivsko gradivo na Ptuju. Popis sta opravila arhivista Majda Smole in Peter Ribnikar. Pre- ureditev kulturnih zavodov na Ptuju je v širši javnosti povzročila mnogo hude krvi. Študij- sko knjižnico so hoteli ukiniti (kasneje združi- ti z Okrajno ljudsko knjižnico; še kasneje jo priključiti arhivu). Na seji Sveta za prosveto in kulturo je bil predsednik okrajnega ljudske- ga odbora mnenja, naj se študijska knjižnica priključi arhivu, ki bo kmalu postal samostoj- na ustanova. V smislu tega priporočila so raz- delili strokovni kader ter imenovali dve komi- siji. Prva bi morala znanstveno študijske knji- ge izločiti od beletristike, ki jih bo dobila Okrajna ljudska knjižnica, druga komisija, v kateri so bili Gumilar Franjo, Anton Klasinc (nastopil leta 1954 službo arhivarja) ter Jože Maučec, pa naj bi pregledala hrastovški arhiv.33 Še marca^leta 1954 se zaradi pravnih zaple- tov okrog Študijske knjižnice ni vedelo, kdo bo ustanovil arhiv. Svet za kulturo in prosveto je sicer že marca sprejel sklep, da bo izdatke zanj deloma kril Okrajni ljudski odbor Ptuj, deloma pa Ljudski odbor mestne občine Ptuj. Proračun je bil ocenjen na 422.800 din, ker je arhiv potreboval nove police.34 Okrajni ljudski odbor je 1. julija 1954 na lo- čenih sejah obeh zborov sprejel sklep, da se ustanovi proračunska ustanova Okrajni arhiv, katerega predmet poslovanja je zbiranje in urejanje ter vodenje in čuvanje državnega ar- hiva. Svet za prosveto in kulturo LRS v Lju- bljani je ta sklep razveljavil in tako arhiv pravno formalno v tem letu še ni bil ustano- vljen, čeprav je dejansko že samostojno delo- val. Izvršni svet LR Slovenije je dal svoj pri- stanek šele naslednje leto in tako je Ljudski odbor mestne občine Ptuj lahko na svoji seji dne 24.3.1955 ustanovil Mestni arhiv.35 Dolga je bila pot in preteklo je kar nekaj Drave od leta 1893, ko je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo na Ptuju, v katerem so bili tudi zametki ptujskega arhiva, pa do leta 1955, ko je postal samostojna kulturno - znanstvena organizacija, brez katerega bi bil kulturni utrip Ptuja danes prav gotovo precej drugačen. OPOMBE 1. Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), MD -šk. 1, zgodovina društva 1893-1912. — 2. ZAP, Rokopis- na zbirka, R-30 Vpisna knjiga meščanov 1684-1917 z opombo na platnici o požaru 16. maja 1684, ko je bil uničen del starega arhiva. — 3. ZAP, Arhiv mesta Ptuj, šk. 13, Zapuščina Gašperja Stra- ussa 2 dne 27. avgusta 1785, ki vsebuje med doku- menti tudi popis mestnega arhiva. — 4. ZAP, Ro- kopisna zbirka, R - 32, Minoritska kronika, uvod. — 5. Ferdinand Raisp, Pettau Steiermärks älteste Stadt, Graz 1858. Avtor v predgovoru potoži, da mesto še nima samostojne publikacije. Iz slavne preteklosti ne more pokazati nič razen kamnitih spomenikov in notic, raztresenih po različnih knji- gah in spisih. Pri zbiranju je imel veliko težav za- radi slabo ohranjenih arhivov, ki so bili v mestu uničeni ob mnogih požarih. — 6. ZAP, MD, šk. 1 - spisi za 1893 in pravila. — 7. ZAP, MD, šk. 1 - spisi za 1904 in pravila. — 8. Gesamtinventar des Steiermärkisches Landesarchives Graz, 1959: Uberblick Uber die Geschichtlich Entwicklung. — 9. 50. let Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 1983. — 10. ZAP, Rokopisna zbirka R-70 Kronika mesta Ormož - dopis z dne 28.1.1955 — 11. Mu- zejsko društvo na Ptuju 1893 - 1956 - Zgodovinsko društvo na Ptuju 1956 - 1983, Ptuj 1983: Kristina Šamperl Purg, 90 let plodnega delovanja Muzej- skega nato Zgodovinskega društva na Ptuju. — 12. ZAP, MD, šk. 8, zapisniki odborovih sej, zapisnik 1. oktober 1895. — 13. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 8. julij 1907. — 14. ZAP, Mestna občina Ptuj, šk. 146, spis 7341-5-1907. — 15. ZAP, MD, šk 8, za- pisnik 24. oktober 1921. — 16. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 2. maj 1923. — 17. ZAP, MD, šk. 8, zapis- nik 1. julij 1923. — 18. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 18. oktober 1922. — 19. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 2. junij 1933. — 20. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 15. julij 1933. — 21. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 29. julij 1933. — 22. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 30. junij 1934.—23. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 7. september 1934. — 24. ZAP, MD, šk. 8,'zapisnik 15. maj 1935. — 25. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 17. april 1937, omara je bila kupljena in izplačana 5.5.1937 za 1000 din. — 26. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 30. ju- lij 1937, v dopisu 13.10.1937 je občina prepustila društvu arhiv z navedenim pridržkom. — 27. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 2.1.1938. — 28. Vodnik po fon- dih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Ptuju, Ptuj 1985: Kristina Šamperl Purg. Zgodovinski arhiv ima svoje prostore v žitnici nekdanjega dominikan- skega samostana. — 29. ZAP, Pokrajinski muzej šk. 1, spis 77/1945. — 30. ZAP, Pokrajinski muzej Ptuj, šk. 1, spis 78/1945. — 31. ZAP, Pokrajinski muzej Ptuj, šk. 1, zapisnik z dne 28.12.1945 o seji nadzornega odbora zborovanja slovenskih zgodovi- narjev, ki je bila v Umetnostno zgodovinskem seminarju Univerze v Ljubljani dne 28.12.1945. —32. ZAP, Pokrajinski muzej Ptuj, šk. 3, računi za leto 1950. —33. ZAP, Okrajni ljudski odbor Ptuj, Tajništvo za prosveto in kulturo Ptuj, fase. 2, zapisnik 8. seje sveta z dne 21. junija 1945. — 34. ZAP, ibidem, zapisnik z dne 29.6.1954. — 35. Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju 1955 - 1980. 141 PTUJSKE KNIŽNICE, PROFESOR FERK IN MI (200-letnica prve javne knjižnice na Pti^u) JAKOB EMERŠIČ Kako je knjiga, tisti prvi pogovor otroka, ti- sti človeški izdelek, ki prehaja v božanstveno sfero, tisti nevidni fluid med generacijami, na- rodi, med preprostimi in učenimi, podobna knjižnici! Najprej se mi je ob prebiranju lite- rature o zgodovini ptujskih knjižnic, ali bi- bliotek nasploh, zdelo, da bi bilo potrebno dati naslov temu sestavku Knjižnica - mati, učiteljica, mučenica ali vlačuga, saj so biblio- teke kot matere, ki vzamejo v svoje okrilje vse, ki iščejo, učiteljice in vzgojiteljice odpr- tim glavam, mučenice, ki ponižno sprejemajo, kar jim družba ponudi, čeprav ob tem celo tr- pijo, lahko pa so tudi vlačuge, ki se prodajajo potrošništvu, potrošniški miselnosti, ali celo same pomagajo zaradi oportunizma ali kosa kruha zavajati cele generacije. Nas zanima ti- sti vzvišeni cilj in namen knjižnic, služiti dru- gim v dobrem in modrem, čeprav v zgodovini ptujskih knjižmc prihaja do izraza tudi oni negativni vidik. Prebujanje in nastajanje knjižnic je tesno povezano s pismenstvom, pozneje z meščanstvom, ki se je ob njih osa- mosvajalo od prejšnjega prevladujočega vpli- va plemstva, bodisi z novoveškimi verskimi gibanji od protestantizma naprej, ki so hotela potisniti rimsko Cerkev na stranski tir, pa s protiverskimi gibanji, tudi socialnimi, ki so temeljila na novem bogu, ki se imenuje Jaz, Človek, Tehnika, Industrija, Napredek. Po drugi strani pa se je ob vretju nacionalnih gi- banj pričelo gibanje s težnjo, dati Slovencem domačo knjigo in s tem se je budila misel na večja ali manjša izposojevališča, bralnice, knjižnice, pri narodno zavzetih duhovnikih pa želja, dati dobro slovensko knjigo, nudi^ pogovor z Bogom v domačem jeziku. Z nasta- janjem knjižnic je povezan še en vidik, to je siljenje tiskam, ki so se pojavile pri nas v Lju- bljani, Mariboru, Celju, na Ptuju, v Novem mestu idr. Tako proslavlja letos Ptuj dve po- membni kulturni obletnici: 200-letnici prve znane ptujske tiskarne in prve javne knjižnice. Na Ptuj je namreč leta 1792 preselil svojo ti- skamo iz Celja Franc Anton Schütz ter v treh letih, kar je tukaj ostal, izdal več knjig v kaj- kavščini, slovenščini in nemščini. Zaradi po- večanja zaslužka se je ukvarjal tudi z izposojo knjig, zato štejemo njegov Bücherlesekabinett za najstarejšo znano ptujsko javno knjižnico. Ne pozabimo pa, da so bili v tem mestu že minoritski, dominikanski in kapucinski samo- stani, ki so imeli svoje knjižnice, čeprav zapr- te za širši krog. Tako so imeli dominikancl svojo knjižnico dejansko že od ustanovitve leta 1230, dokler jih ni Jožef II. leta 1786 raz- pustil in dal knjižnico odpeljati nekam v av- strijske dežele. Hkrati s samostanom, ki je ušel zaprtju, je ostala minoritska knjižnica, ki ima precej dragocenih del iz 16. do 18. stoletja, ter precej fragmentov na pergament pisanih tek- stov od 10. stoletja naprej in je med vsemi ptujskimi knjižnicami še najbolje obdelana. Kako je s starejšo kapucinsko knjižnico, ki je izginila hkrati s samostanom, ki ga je prav tako ukinil Jožef II., ni znano, o novejši pa bomo spregovorili pozneje. Omembe vredna je še proštijska knjižnica, ki pa je bila delno uničena med okupacijo delno pa po vojni, tako da obstaja le še del njenega fonda. Ob ne- katerih knjigah v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj ugotavljamo, da so morali biti zanimivi knjižni fondi po gradovih Ptuja in okolice (ptujski grad. Domava, Tumišče, Zavrč itd.) Ko smo omenili prvo Schützovo javno či- talnico, smo zanalašč pustili vnemar domnev- no knjižnico sv. Viktorina Ptujskega v 4. sto- letju, protestantsko ali potestantske knjižnice na Ptuju, ali biblioteke v prvih ptujskih šolah, ki se prav tako posredno omenjajo. Ker je bil Schütz na Ptuju le krajši čas, si ne moremo predstavljati, daje po njegovem odhodu knjiž- nica ali bralnica še obstajala, tako da je pote- klo celih sto let do prve sistematično urejene Ferkove knjižnice, ki jo je Ptuj dobil le zaradi darovalčeve velike ljubezni do mesta, njegove zgodovine in arheologije. To ne pomeni, da je bila vmes sama praznina, saj srečamo celo vr- sto knjižnic, od privatne knjižnice Emesta Fürsta, slovenske knjižnice Oroslava Cafa, na Ptuju pa so službovali znani zgodovinar in duhovnik Anton Krempl, prav tako zgodovir nar in plodovit publicist Davorin Trstenjak, slovničar in pisatelj Jožef Muršec-Živkov, ki so bili vsi goreči narodni delavci, ljubitelji in pospeševalci ter razširjevalci slovenske knjige; omenimo le, da je Muršec med drugim usta- novil pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah veliko famo knjižnico, še pred njim pa tudi »pevec Slovenskih goric« Leopold Volkmer ter ptujski nadžupnik Franc Cvetko. Od meš- čanskih knjižnic omenimo še poznejšo zbirko ptujskega advokata in slovenskega narodnjaka Antona Brumna, podobno dr. Frana Jurtele, ali knjižnico dr. Jakoba Ploja, ki so prišle bo- disi v gimnazijsko knjižnico, pozneje pa delno v muzejsko oziroma današnjo Ljudsko in štu- dijsko knjižnico. Zelo dragocena je tudi knjiž- 142 Volkmerjeva slovenska knjiga, foto Stojan Kerbler, 1978 niča bibliofila in amaterskega raziskovalca slovanske in slovenske mitologije in zgodovi- ne Davorina Žunkoviča, ki jo je daroval delno ptujski delno pa mariborski nekdanji Študijski knjižnici. Okrog 1890. se pojavi na Ptuju v Osterber- gerjevem hotelu ali nekdanjem Zlatem noju (danes Hotel Mitra) nemška Volksbücherei, Südmarkina knjižnica, ki je bila nekaj let v ptujskih gimnazijskih prostorih, leta 1920 pa so jo v glavnem prepeljali v NUK. Tudi med obema svetovnima vojnama sta bili na Ptuju vsaj dve društveni nemški knjižnici, leta 1941 pa Gemeinde Bücherei, ki ji je bila osnova evangeličanska knjižnica ali Bibliothek des Schwabisch-Deutschen Kulturbundes. V času okupacije je načrte za Städtisce Bücherei na- pravil arhitekt Jonser iz Gradca: štela je 4000 knjig. Te knjige so prišle nato delno v Mestno ali Ljudsko knjižnico, delno pa v novo Študij- sko knjižnico ter se pomešale s fondom narod- ne imovine, to se pravi, povojnih zaplemb, kolikor jih niso uničili, odpeljali v Ljubljano (kot na primer dragoceno kartografsko gradi- vo) ali v Beograd, kakor nas pouče arhivski viri v fondu Narodna imovina v ptujskem Zgodovinskem arhivu. Za nas Slovence je še ena pomembna knjižnica - Ljudska knjižnica Narodne čitalnice, kije nastajala od leta 1864 in se kot Ljudska knjižnica imenuje od leta 1907. Ta je zgodovinsko slabo raziskana, saj sojo Nemci leta 1941 skoraj v celoti zažgali. Enaka usoda je doletela drugo javno knjižnico izpred druge svetovne vojne, ki jo je ustanovi- lo in vodilo Kmetijsko bralno društvo v Krče- vini ali pozneje Bralno društvo za minoritsko ^ župnijo na Ptuju, ki je prav tako zgorela leta 1941 na minoritskem trgu pred samostanom., Na Ptuju je bilo še več bibliotek raznih kul- turnih, prosvetnih ali političnih društev, ter : seveda vaške, farne in druge okoliške knjižni- ce, ki so jih prav tako uničevali nemčuiji v ; letu 1941. Ptujska gimnazija, ki so jo ustano- vili 1869., je imela svojo knjižnico že po svo- jih pravilih, njena fizionomija pa seje s časom spreminjala, dokler se ni preimenovala v knjižnico Srednješolskega centra. Ko govorimo o zgodovini današnje Ljudske : in študijske knjižnice, zlasti Študijske knjižni- ; ce, moramo začeti z njeno neposredno pred- j hodnico, prej omenjeno Ferkovo knjižnico, saj je njen fond temelj in ponos današnje knjižnice, zlasti zaradi številnih dragocenosti. Njena zgodovina od leta 1893 naprej je dokaj razburljiva, zanimivi pa sta tudi podoba in vloga njenega ustanovitelja in mecena, profe- sorja, zgodovinarja in arheologa Franca Fer-1 ka. Zato preglejmo glavne postaje njegovega! življenja, ki so še vedno dokaj skromno obde- lane. 143 Ferk seje rodil 16. novembra 1844 v Gomi- lici pri Arvežu, v današnjem Gamlitzu v av- strijskem delu Slovenskih goric. Njegov stric Matija Ferk (21.2.1810 Luce - 27.11.1887 Ptuj) je bil hajdinski in pozneje ptujski mestni kaplan (beneficiat), zato je fant pogosto priha- jal na Ptuj, tukaj pa tudi obiskoval četrti raz- red ljudske šole. Za zgodovino ga je poleg stri- ca navdušil učitelj Alfred Amschl, v Mariboru na gimnaziji pa nekdanji ptujski duhovnik Davorin Trstenjak ter profesor Rudolf G. Puff. Arheologija ga je zgodaj privlačevala, zato je po posredovanju očeta nekega sošolca pričel obiskovati zadnji razred gimnazije v Celju. Tu je ustanovil numizmatično zbirko. V Gradcu je študiral germanistiko in zgodovi- no. Čeprav je na Ptuju služboval le eno leto (1874), na takratni nižji gimnaziji, se je sem redno vračal na arheološka izkopavanja. Vik- tor Geramb omenja v spominskem članku o Ferku, da mu je pisatelj Wilhelm Fischer v ro- manu Die Fahrt der Liebesgöttin - Pot bogi- nje Venere (München 1914) postavil najlepši spomenik. Najprej je služboval kot asistent v Münzen und Antikenkabinettu v Joanneumu v Gradcu, presedlal 1869. na meščansko šolo v Fürstenfeld, kjer je poučeval geografijo, zgo- dovino in nemščino, nato je dve leti učil v Ju- denburgu, eno leto na Ptuju, potem pa na uči- teljišču ter končno na drugi državni gimnaziji v Gradcu. Imenovali so ga za častnega člana Zgodovinskega društva v Gradcu, Muzejskega društva v Mariboru in na Ptuju ter za častnega občana občin Gomilice, Hajdina ter Race. Okrog 1898. je bil nekaj časa predsednik ptuj- skega Muzejskega društva. Razen z arheolo- škimi izkopavanji se je ukvarjal tudi z narodo- pisjem in jezikoslovjem (to gradivo se nahaja v Gradcu), od njegovih študij pa omenimo Er- läuterungen zu Schillers Cassandra (Sechster Jahresbericht des Steiermärkisch - Landschaf- tlichen Realgymnasium zu Pettau 1875), Über Druidismus in Noricum (Erster Bericht der k.k. Lehrerbildungsanstalt zu Graz 1876), Eine keltische Festung bei Peggau (Grazer Post 1877), Vorläufige Mitteilungen über das römische Strassenwesen in Untersteiermark (Graz 1893), Volkstümliches aus dem Reiche der Schwämme (Graz 1910), Ein Fund rö- mischer Familienmünzen in Pettau (Monat- sblatt d. Numismatischen Gesellschaft in Wien 1895). Vse razprave se nahajajo v ptuj- ski Ljudski in študijski knjižnici. Graškemu Joanneumu je podaril knjižnico z okrog 4000 zvezki in še približno toliko por- tretov. Leta 1878 je ustanovil v rojstnem kraju krajevni muzej; na njegovo iniciativo so usta- novili tudi lokalne muzeje v Celju, Lipnici, Arvežu, Voitsbergu, Leobnu, Eisenerzu, Hart- bergu, Fürstenfeldu, na Ptuju, v Laškem. Leta 1901 je ustanovil mestni muzej v Mariboru. Ker je videl, da muzej in knjižnico v Gomilici zanemarjajo, ju je daroval mestu Ptuju. Ta fond se je že v prvih letih imenoval Ferkov, Kocbekov literarni večer leta 1971 v Narodnem domu na Ptuju, foto LŠK Ptuj 144 muzej in Ferkova knjižnica in je osnova vseh treh ptujskih kulturnih ustanov: muzeja, knjižnice in arhiva. To so glavni biografski podatki, posneti po skromni literaturi o njem. Ko pa pogledamo zgodovino celjskega, mariborskega in celo ptujskega muzeja, vidimo, daje Ferkova vloga dokaj mačehovsko obravnavana. Če se ga je najprej skušal otresti Omig s svojimi somišlje- niki, so tudi v stari Jugoslaviji kmalu spreme- nili Ferkov Mestni muzej in Ferkovo knjižni- co (Städtische Ferk Museum - Bibliothek Pet- tau) le v Mestni muzej, a knjižnico v Knjižni- co Muzejskega društva, v dmgi Jugoslaviji pa je izginilo še to ime. Čeprav je 3. avgust 1893 rojstni dan ptuj- skega Muzejskega društva in v nekem smislu muzeja in knjižnice ter arhiva, so vendar že prej obstajale nekatere zbirke, arheološke, nu- mizmatične ali kultumozgodovinske, knjižne zbirke in arhivski fondi. V prvem letu so več- krat razpravljali o Volksbibliothek - Ljudski knjižnici, ki naj bi jo postavila Südmarka : to je bil namreč čas, ko so prihajale na F*tuju vedno bolj do izraza nemške nacionalistične sile ter nestrpen odnos župana Omiga in -nje- govih somišljenikov do vsega slovenskega. On je postal tudi prvi predsednik Muzejskega dmštva, ostrino nemštva v dmštvu pa je delno omilil podpredsednik in slovenski gimnazijski profesor Matija Cilenšek, delno pa tudi sam Ferk. Na zasedanju dmštva 1. julija 1894 so. omenjali 2000 knjig. Nekajkrat se omenja Jo- sef Felsner, pisec ptujskega vodiča, kot biblio- tekar: ta se leta 1896 pritožuje, koliko dela da ima s knjigami. Leta 1897 so bila dotiskana pravila Muzejskega durštva, kjer je jasno vide- ti, da so postavljali v enakopraven položaj muzej in knjižnico. 20. junija 1899 sta sklenila Ferk in njegova žena Florentina z mestom Ptuj darilno pogod- bo, s katero je bilo med dmgim določeno, da mora imeti študirajoča mladina prost vstop v muzej in knjižnico. Statut iz leta 1903 govori jasno o uporabi knjižnice za ptujske šolarje. Zanimiva so Ferkova pisma iz leta 1900, ki govore o knjižnici, in članki v ptujskem lokal- nem časopisu Pettauer Zeitung. V pismih omenja prof Hansa Pircheggeqa, ki bi bil sposoben urediti knjižnico. Maja navdušeno piše o obljubi ptujskega župana Omiga, da bo dal posebne prostore za knjižnico. Toda kma- lu se pojavijo dvomi, moti ga pretesen prostor v gimnazijski stavbi, poleg tega pa so knjižni- co prestavili brez njegovega soglasja. Med knjigami so ogorki cigaret in sedanji knjižnič- ni prostori ne dovoljujejo nadaljnega razvoja. Pravi, da mu je usoda knjižnice vzela vse ve- selje do dela na Ptuju. Septembra omenja Pet- tauer Zeitung, da je v knjižnici okrog 10.000 zvezkov. Leta 1901 so na seji Muzejskega dmštva sklenili, da se preuredi Muzejska knjižnica v ljudsko knjižnico in da se ji priključi tudi Süd- Del razstave Pomembni možje Ptuja in okolice v sejni dvorani magistrata na Ptuju leta 1969, foto LŠK Ptuj 145 markina knjižnica. V tem letu se je lotil in- ventarizacije knjig prof. Pirchegger, pozneje znani štajerski zgodovinar. Katalog, ki je ohranjen v študijskem oddelku pod naslovom Auszug aus dem Hauptkatalog der Bibliothek enthält die Prof. Ferk'sche Bibliothek, je raz- deljen na 19 strok in našteva 3645 zvezkov, medtem pa Pettauer Zeitung leta 1902 ome- nja ureditev 2000 del s 7218 zvezki. Prihajalo je še do večjih razhajanj med Ferkom in Ptuj- čani, čeprav je skušal to nepodpisani pisec v Pettauer Zeitung (5.1.1902) izgladiti, češ daje Ferk zaradi svojih zaslug vedno dobrodošel na Ptuju. 1902. se pogosto pojavlja pisanje o Südmar- kini knjižnici, ki se, kot je videti, ni popolno- ma združila s Ferkovo. V zvezi s slednjo Fel- sner ostro graja Ferka, ker mu ni hotel dati na razpolago inventamega seznama predmetov in knjig. Verjetno je Felsner delal ob Pircheg- gerju, saj prosi za sestavo inventarja muzej- skih zbirk in knjig, ki jo je katalogiziral v letih 1902-03, ter povračilo stroškov. Vendar poro- čilo iz leta 1912 govori o zmedi, kije vladala med knjigami, ko so bila najboljša dela v eni omari, ostala pa v nekaki »rumpelkamri«. Ne vemo, koliko sé je pozneje kupovalo in koliko je bilo darov. (Slovenci iz ptujske okolice so raje dajali svoje knjige mariborskemu sloven- skemu zgodovinskemu društvu!) Iz poročil, ki jih je v stari Jugoslaviji objavljal pretežno CZN, vidimo, da se je nasploh malo kupova- lo, prevladovala so večja ali manjša darila. Tako so leta 1920 kupili 1 knjigo, 1923. 5 knjig... Leta 1925 je začel knjižnico znova urejati učitelj Anton Smodič, ki jo je postavil po strokah in po abecednem redu avtorjev. Uredil je tudi priročno muzejsko knjižnico ter napravil dvojni katalog. 1932. so prišli že do inventarne številke 6800, a mnogo je ostalo še nevpisanega. Leta 1935 so knjižnico preselili v večje prostore: dobila je štiri sobe. 30. marca 1938 zasledimo v poročilu z občnega zbora te besede: »Posebno skrb je muzej postavil svoji knjiž- nici, ki je bila izpopolnjena z mnogimi redki- mi in dragocenimi deli, tako da danes prište- vajo ptujsko muzejsko knjižnico med najbolj- še znanstvene tovrstne ustanove v Sloveniji.« Tik pred vojno je dobila z arheološkimi deli bogato Skrabarjevo knjižnico, ki pa so jo ob ustanovitvi Študijske knjižnice Ptuj leta 1948 razdelili med muzej in novo biblioteko. Med nemško okupacijo so bile tukaj skrite knjižni- ce gimnazije, kapucinov in nekaterih župnij, a natančnejši podatki o tem niso znani. Po os- voboditvi se pojavi za muzejsko knjižnico iz- raz Študijska knjižnica in govorilo se je o pri- bližno 50.000 zvezkih. Ko je z odlokom št. 40007/1-48 Okrajni odbor Ptuj dne 27. julija 1948 ustanovil Študijsko knjižnico, so nastali zapleti glede prostorov, ki naj bi jih dobila, pa tudi mešetarjenje, katere knjige ostanejo v muzeju, katere gredo v ŠK. Še večji problem je bilo osebje, ki gaje odločno primanjkovalo, medtem ko so bile knjige strahovito pomeša- ne: tu je bila Ferkova knjižnica, ki sploh še ni bila v celoti popisana, pa zaplenjene knjige Narodne imovine, precej duplikatov in tripli- katov. Dela se je lotil upravnik Henrik Sel, skupaj s honorarnim snažilcem in administra- torko. Tudi denarja za nabavo novih knjig ni bilo. Začeli so se pojavljati seznami knjig, ki bi lahko škodovali ideološki podobi knjižnice in še sreča, da je bila v njej taka zmešnkva, drugače bi bilo še marsikaj odpeljanega. Ce je Ferk zbiral dela z entuziazmom, jih je Šel ure- jal s prizadevnostjo, a novo vsebino je dal knjižnici razgledani bibliotekar Andrej Ko- vač. Razumljivo je, daje zaradi fonda knjižni- ce, ki je bil v osnovi v nemščini, medvojenga nezanimanja za slovenistiko ter zaplemb pre- gnanim ali pobitim Nemcem in Slovencem, manjkalo knjig v slovenščini. Ptujski knjižnici v začetku tudi ni uspelo pridobivati obveznih izvodov. Leta 1953 naj bi štela okoli 38.000 invetariziranih knjig. Naslednje leto je OLO Ptuj, ki je zanjo dajal že tako minimalna sred- stva, izdal odločbo o njeni ukinitvi, knjige s študijskim značajem pa bi naj predali novemu okrajnemu arhivu. Vendar je bibliotekarsko društvo doseglo, da so ta sklep preklicali. Čez nekaj let pa so jo združili z ukinjeno Ljudsko oziroma Mestno knjižnico v Ljudsko in štu- dijsko knjižnico Ptuj, kije bila pravna nasled- nica v letu 1946 ukinjene Ljudske knjižnice Narodne čitalnice in tudi lastnica Narodnega doma. Od tam so jo pregnali v Krempljevo ulico, kjer je še danes, kot oddelek LŠK. Z združitvijo Mestne in Študijske knjižnice je nastala nekakšna dvotimost, ki jo zaradi prostorske ločenosti občutimo še danes. Fina- nčno je knjižnica vedno močno zaostajala za drugimi v Sloveniji: po obsegu fonda je v ne- kaj letih po vojni zdrsnila na zadnje mesto, vedno pa ji je primanjkovalo tudi osebja. Na strokovnih posvetovanjih sta ŠK Ptuj in Rav- ne vedno znova zahtevali obvezne izvode ,^če- mur so se upirali NU K in Mariborčani. Sele od leta 1971, ko se je spremenil zakon, dobi- vajo vse študijske knjižnice obvezne izvode. S tem so tudi manjši kraji dobili pristop do vse- ga knjižnega gradiva, ki izhaja v Sloveniji. V zadnjem letu pa se ponovno s strani obeh osrednjih knjižnic pojavljajo v tisku zahteve po ukinitvi obveznega izvoda vsem ostalim knjižnicam. V združevanju knjižnic različnega tipa, kakršne so mladinske, ljudske ali študijske, celo potujoče, je velika nevarnost, da posa- mezni oddelki izgube svojo temeljno funkcijo, ki je še kako potrebna za razvoj knjižničar- stva. Vsaka ima svoje zakonitosti, nasilno po- enotenje vodi do istih napak, kot na primer v srednješolskih centrih, rezultat pa je padec strokovnosti. Zato je modrost sleherne knjiž- 146 nice, da skuša ohranjati in razvijati vse svoje oddelke in sleherno dejavnost, ki služi bral- cem, dvigu njihove kulturne ravni in varova- nju premične kulturne dediščine, kamor uvrš- čamo tudi knjige, da zbirajo domoznansko gradivo in ga posredujejo uporabnikom ter tako spodbujajo spoštovanje in ljubezen do ožje domovine. Ptujska Ljudska in študijska knjižnica mora zbirati in posredovati podatke o osebnostih s tega področja, pa tudi dela, ki spadajo v svetovno kulturno dediščino, nava- jati dijake in študente na samostojno uporabo literature in se vključevati v celotni slovenski kulturni prostor. Knjižnica, tudi ptujska, naj bo ogledalo družbi, a včasih naj se tudi sama pogleda vanj! Osebnosti, kot so bili Ferk, Andrej Kovač pa ! tudi Anton Ingolič, naj nam bodo vzor širine, ! modrosti in ljubezni do naše preteklosti, seda- ; njosti in prihodnosti. LITERATURA Glavna literatura je našteta v: Trideset let Študijske i knjižnice v Ptuju, Ptuj 1978 z bibliografijo člankov o ptujskih knjižnicah; — F. Baš, Bibliografija Ptuja, ; ČZN 1933; — J. Emeršič, Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, Ptuj 1985, zlasti str. 18-19; — Muzejsko društvo Ptuju 1893-1956... Ptuj 1983; —J. Emeršič, Minoritska knjižnica na Ptuju, Sostro 1989; ibid. Donacija dr. Šteflce Cobelj, Ptuj 1990; — L. Majnik - J. Emeršič - V. Kajzovar, Dragoce- nosti ptujske knjižnice, Riij 1988. \ 147 MUZEJSKO DRUŠTVO IN ARHEOLOGIJA OD 1893 DO 1945 IVAN ŽIŽEK Namen članka ni analiza arheološkega dela v okviru Muzejskega društva, ampak kronolo- ški pregled prisotnosti arheologije v njegovem delovanju. 1 Je pa priložnost, da se ponovno spomnimo zaslužnih strokovnjakov, ki so pri- bližali vedenje o antični Poetovioni, njenih prebivalcih in njihovem delu, saj so si ti po- stavili na tem koncu Slovenije največje rim- sko mesto pri nas. Pričujoči zapis pa je tudi spomin na vse brezimne arheološke kopače, restavratorje, risarje, saj bi brez njih arheologi kaj malo napravili. Kronologija 1893 Gaupmann, Ott, Omig in dmgi lju- bitelji starin ustanovijo Muzejsko dmštvo. 1894 V Zgodovinskem arhivu Ptuj je ohranjeno pismo Martina Vnuka, v katerem omenja grobove. 1895 Franc "Ferk je izkopaval na Zg. Bre- gu in Zg. Hajdini in našel opeke z žigi legij, fibule, žare, koščene igle, novce, keramiko, terro sigillato, itd. Kohaut prevzame novce in fibule, ki so bili najdeni na Adelsbergerjevem posestvu na Štukih. 1896 Izkopavanje Franca Ferka na Zg. Hajdini in na Zg. Bregu. Kohaut prevzame novce in ostalo arheološko gradivo (pismeno spročilo F. Matjašiča z dne 26.8.). 1897 Ferk izkopava na Zg. Bregu in Zg. Hajdini. Iz tega leta imamo pismo Martina Vnuka o najdbah. 1898 Izkopavanje na minoritski njivi pri srednješolskem centm, kjer so našli antično opeko in rimske novce. Oktobra Gurlitt na Sp. Hajdini odkrije prvi mitrej. 1899 Gurlitt preda Muzejskemu dmštvu najdbe, ki jih je izkopal prejšnje leto. Muzej- sko dmštvo izkopava na Zg. Hajdini in Zg. Bregu ter Panorami. 1901 Gurlitt tega leta odkrije drugi mitrej na Sp. Hajdini, 50 metrov južneje od prvega. Rimske najdbe pri nekdanjem hotelu Ostber- ger - danes je tu hotel Mitra. Na Panorami so pri izkopavanju našli relief boginje Epone. Muzejsko dmštvo je izkopavalo tudi na Omi- ggovi njivi. 1902 V Dravi so našli rimske kamne, o čemer je v Zgodovinskem arhivu Ptuj ohra- njen dopis. Dmštvo je obvestilo svoje člane o grobovih, ki jih je izkopal Martin Vnuk. Gur- litt pa je poslal pismo v zvezi z izkopavanji. 1903 V jeseni so izkopavali na Zg. Bregu južno od rimske ceste ter pri tem odkrili teme- lje stavb, fragmentiran mozaik, keramiko, ste- klo, itd. Pri svojem delu so naleteli tudi na se- vemi rob velikega kasnoantičnega grobišča. Gurlitt v pismih obvesti dmštvo o izkopava- njih. 1904 Nadaljevanje izkopavanja na Zg. Bregu. Decembra so tu našli oltar, posvečen bogu Drave - Dravus Augustus. Na področju kasame so na mestu kasnejšega oficirskega pa- viljona raziskali del ceste in del stavb ob njej. 1905 Veliko izkopavaiije muzejskega dm- štva pod vodstvom Viktorja Skrabarja na Zg. Bregu. Izkopali so temelje hiš, večjo količino drobnega arheološkega materiala, kanalizaci- jo, itd. 1906 Viktor Skrabar poroča o lončenih posodah s kačami. V zgodovinskem arhivu je ohranjen dopis o prenosu marmornega kamna iz zakristije cerkve sv. Martina na Hajdini v muzej. 1907 V poročilu Muzejskega dmštva za to leto beremo o izkopavanju na Vičavi in loci- ranju rimske ceste v Krčevini. Zgodovinski ar- hiv Ptuj hrani pogodbo Franca Ferka z lastni- ki zemljišč na Zg. in Sp. Hajdini, ki dovoljuje samo njemu izkopavati na tem področju pod vodstvom Martina Vnuka. Pogodba zajema tudi člen, da izkopavalec vme zemljišče v pr- votno stanje. Podobna pogodba je bila skle- njena tudi z lastniki zemljišč v Krčevini. 1908 Poročilo Muzejskega dmštva ome- nja izkopavanje rimskega grobišča na Zg. Bre- gu in rimsko vilo s hipokavstom. 1909 Viktor Skrabar odkrije staroslovan- sko grobišče na ptujskem gradu. Mihovil Abramič izkopava poznorimsko grobišče na Zg. Bregu. Na Zg. Hajdini, ob pragerski cesti, so našli žgane grobove, v katerih so bili: žare, vrči, oljenke, balzamariji, srebm prstan, dva napisna kamna. 1910 Pri kopanju temeljev za šolo na Bre- gu so našli skeletne grobove, pri sv. Roku pa prazgodovinske črepinje. Društvo je poizkus- no izkopavalo tudi na Vičavi. 1911 Poizkusnp izkopavanje na Vičavi ter izkopavanje zgodnjeantičnega grobišča na Zg. Hajdini. Tega leta je Mihovil Abramič izko- paval na Panorami za grofa Herbersteina, ki je to delo tudi financiral. 1912 V Zgodovinskem arhivu Ptuj, hrani- jo situacijski načrt izkopavanj pri vojašnici na Vičavi, kjer so našli rimske zidove, dele klo- ake in cesto Celeia - Poetovio - Savaria. Na Zg. Hajdini so izkopali temelje grobnic in žga- ne grobove. Pri rušenju ograjenega zidu pri cerkvi sv. Ožbolta so našli naslednjo plastiko: Jupitrovo glavo, Ikamsa in leva. 148 Izkopavanja velikega antičnega grobišča na Hajdini 14.2.1889 (Franc Ferk, Martin Vnuk) 1913 Viktor Skrabar je tega leta odkril na Zg. Bregu ostanek rimskega mostu in frag- mentiran napis iz Hadrijanovega časa. Odkril je tudi tretji mitrej, ostanke rimskih stavb in kasnoantične grobove. Balduin Saria je izko- paval na Panorami ter raziskal villo urbano s kopališčem, zidove stavb, itd. 1914 Walter Schmid Muzejskemu društvu poroča o svojem izkopavanju na Zg. Bregu. Od 26. julija do 15. avgusta je raziskoval tudi na Sp. Hajdini. 1915 Viktor Skrabar je raziskoval na Pa- norami kasnoantično grobišče. 1916 Sondiranje za tretjim mitrejem, kjer so našli temelje hiš in del kanalizacije. 1918 Walter Schmid je izkopaval zahod- no od tretjega mitreja na Omigovi njivi in na Sp. Hajdini, kjer je našel temelje horree. 1919 Tudi tega leta je izkopaval Walter Schmid, vendar dokumentacija ni ohranjena. V Zgodovinskem arhivu Ptuj je ohranjena njegova ponudba, da zapiske, ki so še pri njem, podari muzeju. Notar Winkler je izko- paval na Zupančičevi njivi jugovzhodno od ljudskega vrta ob rimski cesti. 1920 Na posestvu Pezdička na Sp. Hajdi- ni so sondirali. Severno od cerkve sv. Ožbolta je bila odkrita rimska lončarska in opekarska delavnica, v gramoznici pri pokopališču v Ro- goznici pa temelji antične stavbe. 1922 Viktor Skrabar je izkopaval v Skor- bi. 1923 Ptujsko Muzejsko društvo je delavno praznovalo tri desetletja svojega delovanja. Na Ptuju so se zbrali od 1.-4. septembra na kongresu jugoslovanski arheologi, prišli pa so tudi gostje iz Avstrije. Eden najpomembnejših. sklepov je bil, da se izdela arheološka karta Jugoslavije. 1924 Na posestvu Meznariča in Skrbinška so našli dva zgodnjeantična grobova. 1925 V Orešju pri Ptuju so odkrili grobo- ve s konca 3. stoletja, zbirka se je množila z naključno najdenimi predmeti kot so: odtis geme, arhitektonski člen zgodnjekrščanske ba- zilike iz Havlekove hiše, različni arheološki material s Sp. Hajdine (Senkovič) itd. Vincen- tič ponuja v odkup 800 rimskih novcev muze- ju. Izkopavanje na vrtu za dominikanskim sa- mostanom. 1926 Društvo je izdalo vodnik Poetovio Mihovila Abramiča. Na vrtu Kravagne so na- šli rimsko cesto, opeke, keramiko... 1927 Mihovil Abramič je raziskoval krip- to cerkve sv. Ožbolta in ugotovil, da so stene deloma zidane iz rimskih kamnov. Viktor Skrabar pa je na Dobnikovem vrtu na Sp. Hajdini odkril rimske ostaline treh gradbenih faz. Jeseni so delavci oblastne sadjarske dre- vesnice ob vznožju Panorame odkrili ostanke ogromnega rimskega poslopja. Med ruševina- mi so našli vodnjak, katerega gornji del je iz- delan iz enega kamna. 1928 Balduin Saria in Viktor Skrabar sta sondirala na dvorišču dominikanskega samo- stana in pred njim. Našla sta ostanke rimskih zidov, opek, keramike, novcev. 1929 Smodič na Zg. Hajdini pri šoli reši nekaj grobov, ki pripadajo velikemu zgod- njeantičnemu grobišču. Na Sp. Hajdini je bil najden depo rimskih novcev iz Konstancije- vega časa. 1930 V Vidmu so našli nagrobnik stotnika legije VIII. Augustae. Postavitev drugega mi-. 149 Izkopavanje term na Panorami leta 1913 (Balduin Saria) treja v kripto cefkve dominikanskega samo- stana. 1931 Arheološka raziskovanja so se ome- jevala na slučajne najdbe: ob gradbenih delih za stavbo kmetijske hranilnice in posojilnice, grobovi na Zg. Hajdini, nekaj predmetov z Omigove pristave, pred magistratom pa rim- ske opeke, nagrobnik in keramika. 1932 Pri adaptaciji hiše na Titovem trgu so našli starokrščansko oltarno menzo, ki so jo delavci razbili, keramiko, ter oltar posve- čen Liberu in Liberi. V gramoznici na Zg. Hajdini so tega leta našli grobove iz zgodnje antike, na Zg. Bregu pa spodnji del rimskega nagrobnika z reliefom Romulusa in Remulu- sa. 1933 Pri kopanju gramoza na Zg. Hjadini delavci najdejo lepe vrče različnih oblik in ve- likosti, oljenko, ter dva pokrova z valovito or- namentiko, itd. Mihovil Abramič je izkopaval južno od cerkve sv. Jurija in našel kapelo sv. Mihaela. 1934 Na Mestnem vrhu najdejo rimski nagrobnik Marcusa Titiusa Zosima, pri tre- tjem mitreju otroški grob z dvema zapestnica- ma, na Panorami bradato glavico, na prostoru bolnišnice pa preprost sarkofag, v katerem je bil odlomek male fibule in novčiča iz Kon- stantinovega časa. 1935 Walter Schmid je vodil velika izko- pavanja na Sp. Hajdini, kamor je lociral fo- rum. Na jugozahodnem pobočju Panorame so odkrili zidane grobove iz opek, obložene ter pokrite z rezanim kamenjem, odlomki starej- ših oltarjev in spomenikov. Muzejska zbirka se je povečala z naključnimi najdbami z Zg. Hajdine (grobišče), kamnitimi fragmenti zgod- njekrščanske bazilike (prostor vzhodno od trž- nice) in še nekaterimi predmeti. 1936 Pod hajdinsko cerkvijo so našli skle- do iz terre sigillate. 1937 V Zgodovinskem arhivu Ptuj hrani- jo račun za Mihovila Abramiča, ki je izkopa- val na minoritskih njivah za mestnim poko- pališčem, kjer je našel temelje rimske vile in poznoantično grobišče. Na Zg. Hajdini so na- šli zgodnjeantične grobove, v Stojncih latenski grob, na Panorami pa je Balduin Saria razi- skoval potek rimske ceste. 1938 Balduin Saria je raziskoval potek rimskega vodovoda, ki ga je zgradila legija XIII. Gemina, od Frama do Petovione. Na Zg. Hajdini so našli grobove iz zgodnje antike. 1939 Muzejsko društvo je pridobilo laten- ske in rimske predmete iz grobišča v Forminu. 1941 Anton Smodič pred vojno nevarnos- tjo dragocne predmete shrani v zaboje. Med vojno Muzejsko društvo ni delovalo, vendar se je arheološka aktivnost nadaljevala pod vodstvom Walteija Schmida, Balduina Sarie in Rudolfa Brataniča. 1941 Balduin Saria je izkopaval med cer- kvijo sv. Jurija in gledališčem. 1942 Walter Schmid je izkopaval na Sp. Hajdini, na Zupančičevem vrtu in našel teme- lje zgodnjekrščanske cerkve. Jeseni istega leta je raziskoval tudi na Mariničevem vrtu (mate- rial je odpeljal, o izkopavanju pa ni poročila). 1943 Walter Schmid izkopava na Sp. Haj- dini, na križišču cest Ptuj, Pragersko, Mari- bor. Rudolf Bratanič v Ormožu najde halštat- sko keramiko, pri gradnji barake blizu okoli- ške šole na Ptuju pa dva votivna napisa. 1944 Bratanič je muzejske predmete skril v kripto dominikanskega samostana in jih re- šil pred evakuacijo v Murau. 1945 Pri bombardiranju Ptuja je letalska bomba na Panorami odkopala votivni oltar posvečen Jupitru. Rudolf Bratanič je po kon- čani vojni inventariziral vso arheološko zbir- ko. Namesto zaključka: Naslednje leto bo leto, ki se ga bomo v Po- krajinskem muzeju Ptuj spomnili z vsem spo- štovanjem. Minilo bo namreč 100 let od usta- novitve Muzejskega društva. Daleč je že 1893., ko so se zbrali zanesenjaki in ljubitelji starin, si napisali statut-pravilnik o delovanju in skušali preprečiti drugim muzejem odnaša- ti starine.2. Marsikateri predmet pa je končal v zasebni zbirki ali pa je bil zaradi nevednosti razbit in uničen. Takoj po ustanovitvi društva so si člani zadali nalogo postaviti muzej in javnosti prikazati vse bogastvo, ki ga premo- reta stari Ptuj in okolica. Organizirali in delno financirali so arheološka izkopavanja z ugled- nimi arheologi takratnega časa. Preko njih je Ptuj zaslovel kot eno pomembnejših antičnih 150 mest province Panonije. Najdbe so dopolnje- vale poselitveno sliko tega prostora in širile znanje o umetnosti, arhitekturi, religiji, roko- delskih spretnostih in oblikah pokopa pokoj- nih. 1894. leta je občina dodelila društvu sobo in to je verjetno leto, ko se pojavijo potrebe po prezentaciji že pridobljenih predmetov. Franc Ferk je ponudil svojo zasebno zbirko Muzej- skemu društvu s pogojem, da se muzej imenu- je po njem. Ker vemo, da je Ferk veliko izko- paval na Zg. Hajdini, je društvo to ponudbo z veseljem sprejelo, kljub večkratnim sporom. Zbirka se je vsako leto dopolnjevala, pro- storska stiska je bila velika. Problem sta 1928. leta umno razrešila Mestna občina in župan Brenčič z odkupom dominikanskega samosta- na.3 Tu so nanovo postavili muzejsko zbirko in po podatkih, dostopnih v Zgodovinskem arhivu Ptuj, velikopotezno pripravili odprtje zbirk. Ti prostori so zadovoljevali potrebe Ferkovega muzeja do 1945. leta, ko pride do drugačne organiziranosti. Muzej postane de- lovna organizacija z zaposlenimi strokovnimi delavci in tehničnim osebjem. Po vojni se te- žišče dela prenese iz dominikanskega samo- stana na grad, arheologija prične padati v anonimnost.4 Pojavlja se pa redno na prvih ali zadnjih straneh dnevnega časopisja ob no- vih odkritjih, brez kasnejše strokovne obdela- ve. Lažni standard in gradbena manija posegata v antične kulturne plasti. Arheološka stroka niti organizacijsko niti strokovno ne dohaja zahtev, ki so postavljene prednjo. Arheološki areali, vredni sistematičnega arheološkega ra- ziskovanja, so deležni le arheološkega nad- zora, v skrajnem primeru pa zaščitnega izko- pavanja v okviru gradbenih norm. 5 Arheološko gradivo pa se je množilo in se še množi. Vsi programi so se zreducirali na iz- kopavanja, izdelavo predračunov in pisanja poročil o opravljenem delu, ki dostikrat ne za- služi prehodne ocene. Edini rezutat so unikat- ni predmeti, ki pa so varno zaklenjeni v pre- dalih in tako skriti strokovni in širši javnosti. OPOMBE 1. Zgodovino arheološkega raziskovanja na Ruju je podala Iva Mikl-Curk v Ptujskem zborniku ob ti- sočdevetstoletnici 1969. leta. — 2. Raziskovanja na našem področju je izvajal graški deželni muzej Jo- anneum po ustanovitvi arheološko epigrafske kate- dre na Dunaju. Zanj so izkopavali: W. Gurlitt, O. Fischbah in A. Premerstein. — 3. Vsaka asociacija na kasarno Dušana Kvedra je zgolj naključna. — 4. Od 1945 do 1950 so na ptujskem gradu in Panora- mi izkopavali Paola in Josip Korošec ter Josip Kle- mene, ki so svoje terensko delo strokovno obdelali. Za njimi je vse ostalo delo opravljeno preveč stihij- sko. — 5. Ali ni to naša lažna morala o reševanju arheološkega materiala in arhitekture pred gradbe- nimi stroji, saj so cela področja že pred tem bila na- menjena uničenju? LITERATURA Poročila muzejskega društva v Časopisu za zgodo- vino in narodopisje XVII, 1922. - XXXV, 1939. leta. — M. Abramič, Poetovio, 1925. str. 45-50 s pripadajočo literaturo. — I. Mikl-Curk, Zgodovina arhološkega raziskovanja v Ruju, Poetovio - Ptuj 69-1969, str. 7-17, s starejšo literaturo. — J. Emer- šič, Gradivo za bibliografijo Ruja in okoUce, 1985, str. 54-62. — B. Slapšak, Poročilo o delu PZE za arheologijo pri urejanju depoja v februarju in mar- cu leta 1981, Arheo 01, 1981, str. 49-51 — A. Kla- sinc, Razna dela v okviru muzejskega društva in muzeja, rokopis v Zgodovinskem arhivu Ptuj — Arhiv muzejskega društva v ZAP, predvsem v ška- tlah MD 5 in 6 151 DVAJSET LET ARHEOLOŠKEGA DELA ZAVODA ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE MARIBOR NA PTUJU IN V OKOLICI IVAN TUŠEK Pravo arheološko strokovno delo, ki v sa- mem začetku vsebuje tudi prvo evidenco ar- heoloških območij in spomenikov na obmo- čju občine Ptuj, se je pričelo šele s prihodom prvega strokovnega delavca - arheologa na Zavod za spomeniško varstvo Maribor v za- četku leta 1973. To delo pa ni vsebovalo samo izdaje soglasij s pogoji arheološke zašči-" te terenskih spomenikov pri zemeljskih pose- gih na novogradnjah in ogledov stanja arheo- loških ostalin na terenu, določanja njihove nadaljnje usode v prostoru in vrisovanja v to- pografsko dokumentacijo, ampak je bilo hkra- ti tudi že zasnova za izdelavo strokovnih os- nov nepremične naravne in kulturne dediš- čine, ki jih je skupščina občine Ptuj uradno sprejela in potrdila leta 1989. Na terenu se je delo kazalo v obliki nadzo- rov ob vseh posegih v zemeljske plasti, sondi- ranj in zaščitnih izkopavanj, zbiranja najdene- ga materiala in urejanja dokumentacije. Seve- da je bilo potrebno zbrano arheološko gradivo v kulturnih plasteh tudi preparirati in resta- vrirati. Strokovna ekipa se je zaradi vseh teh potreb povečala še za enega arheologa, arheo- loga-risaija in preparatoija. S tem je bila dana možnost, da se zbrani arheološki material pre- teklih zgodovinskih obdobij proučuje, primer- ja z materialom in dognanji na sosednjih ob- močjih ter izsledke predstavi tako širši javno- sti-, kakor tudi strokovnim krogom. Poleg vse- ga tega pa se da arheološka dediščina s pred- stavitvijo v naravnem okolju kvalitetno vklju- čevati v .sodobno življenje in razumevanje tega za marsikoga nerazumljivega početja. In ravno to nerazumevanje lastnikov ze- mljišč, privatnih in družbenih, je velikokrat oteževalo delo arheološke ekipe na terenu v preteklih dvajsetih letih. Poleg tega, da so ar- heološka zaščitna dela potekala v vseh vre- menskih razmerah in letnih časih, v večni borbi s kvadratnimi metri, časovnimi roki in zasledujočimi gradbenimi stroji, je bilo treba vložiti še veliko truda v prepričevanje o po- menu in nujnosti arheoloških posegov, ki le s pomočjo najdenih kulturnih ostalin preteklih obdobij in s strokovnim arheološkim delom dajo prave rezultate za razumevanje zgodo- vinskih dejstev ter življenja na naših tleh od prazgodovinskih obdobij preko rimske zapuš- čine do kulturnih ostalin naših slovanskih prednikov. Prvo veliko arheološko začitno izkopavanje se je odvijalo na B-1 v Rabelčji vasi - vzhod na Ptuju, kjer seje ob odkritih arhitektonskih elementih prvič izoblikoval pogled na rimsko obrtniško cono Poetovione, kar so nadaljnja večletna arheološka dela tudi potrdila. Ta ar- heološka akcija je bila tudi začetek kasnejših večletnih arheoloških izkopavanj na območju celotne Rabelčje vasi. Arheološka raziskoval- na dejavnost je bila v tem času v porastu tudi na območju ob Mariborski cesti na Hajdini in Bregu ter na Vičavi. V letu 1974 je bila v gradbenih ostalinah rimske stavbe na pare. št. 1152/3 k.o. Hajdina najdena lončarska peč okrogle oblike z ohra- njeno obodno steno in popolnoma ohranjeno rešetko na globini 75 cm od zgornjega roba peči. Dobra ohranjenost je narekovala resta- vratorski poseg in prvo zavodovo arheološko prezentacijo najdbe - lončarske peči na pro- stem na pare. št. 2175 k.o. Ptuj. Pri privatnih novogradnjah ob Mariborski cesti na Hajdini in na Bregu v letih 1973-1992 Keramični medaljon z upodobljenim Merkurjem, božjim slom in zavetnikom trgovcev in nepridipra- vov, 2. do 3. stoletje, Ptuj, Srednješolski center 1981, foto B.Kovačič______ 152 smo imeli v glavnem opraviti z manjšimi deli rimskih grobišč z žganimi in skeletnimi gro- bovi in z delno poškodovanimi rimskimi gradbenimi ostalinami. Kulturna plast se po- javlja večinoma v globini 30 cm in sega proti severnemu delu območja, proti potoku Stu- denčnici do globine preko 2 m. V ostalinah rimskih hiš smo našli poleg drobnega materi- ala (bronasti novci in nakit, fragmenti kerami- ke in stekla) tudi dele mozaikov, ostanke hi- pokaustov, raznih estrihov in tlakov. Značil- nost delno ohranjenih temeljev rimskih stavb so dve ali tri gradbene faze, med katerimi se vidijo tudi prezidave in dodatne gradnje. Zi- dani so v glavnem iz rumenega neobdelanega peščenca in rečnih oblic, vezanih z apneno malto. Širina temeljev je v glavnem med 30 in 80 cm. Ob nadzoru gradnje primarne in se- kundarne kanalizacije ob Mariborski cesti 1983. in 1984. leta pa smo našli poleg delno poškodovanih različnih gradbenih faz teme- ljev rimskih stavb tudi del rimskega grobišča s 43 grobovi ob južni strani ceste. Ob robu dravske terase, pod katero teče po- tok Studenčnica, smo dokumentirali še delno ohranjeno cestišče rimske ceste Celeia-Poeto- vio-Savaria, ki je pa bila z dravsko ero- zijo od II. mitreja naprej proti vzhodu odneše- Že leta 1975 je bilo pri izkopu za kotlovni- co v kasarni Dušana Kvedra na Vičavi jasno, da bo na še nepoškodovanih delih pare. št. 995/1 k.o. Ptuj, še veliko arheološkega dela. Ob obnovi le-te v letu 1992 za potrebe novega učnega centra TO smo ob nadzoru lahko do- kumentirali precej rimskih gradbenih ostalin, med katerimi je bila tudi trasa rimske ceste s kanalizacijo ob eni in verjetno marmornim pločnikom ob drugi strani 6 m širokega cestiš- ča, na katerem smo našli tudi kose kamnitih plošč z vrezanimi kolesnicami. Največja arheološka zaščitna izkopavanja ZVNKD Maribor pa so se odvijala v Rabelčji vasi - zahod pri gradnji Srednješolskega cen- tra. Doma učencev in nove blokovne gradnje. V letih 1977 do 1984 smo s presledki izvajali arheološka zaščitna izkopavanja na SŠC, nje- govem parkirišču, delavnicah, telovadnici in ob urejanju okolice. Raziskovali smo rimsko grobišče z žganimi in skeletnimi grobovi. Pro- ti zahodu, proti potoku Grajeni, in proti seve- rozahodu se grobišče počasi zaključuje, naj- dba bronaste čebulaste fibule v skeletnem gro- bu s tegulno konstrukcijo v obliki strehe na območju telovadnice, pa sodi v skupino naj- mlajših najdb. Od grobnega inventarja smo našli precej steklenih posodic - solznic in di- šavnic, bronastih novcev, bronastih fibul in zapestnic, ogrlic iz steklenih peri različnih barv, različnega keramičnega posodja in Razširitev izkopa za toplovod z ostanki rimske arhitekture med Bolnišnico dr. Jožeta Potrča in kotlovnico na Ptuju, zaščitno izkopavanje v letih 1987/8, foto I. Tušek 153 oljenk z žigi izdelovalcev (FORTIS, VRS- VLI), ne manjka pa tudi fragmentov sigillat- nih posod. Med najbogatejše sodi otroški ske- letni grob obložen s tubuli, v grobu pa so bili poleg bronstega novca in fragmenta bronaste igle ter petih solznic, še zlata ogrlica, dva zlata uhančka s smaragdnimi vložki in zlat prstan s kameolom. Grobišče lahko po pridatkih po- stavimo v čas od 2. do 4. stoletja. Le-to je več- krat uničilo nekaj starejšo rimsko naselbinsko plast, od katere imamo ohranjene le še delno razrušene lončarske peči. Pod rimsko plastjo so se na tem prostoru pojavile tudi naselbinske ostaline iz mlajše kamene dobe, pa bronastodobne ostaline ter del grobišča iz obdobja kulture žamih grobišč. Le-to pripada vrsti žganih planih grobišč, ki s to najdiščno točko dopolnjuje kulturni krog takoimenovane dobovsko - ruške skupine v času od 10. do 8. stoletja pr. n. št. To pa niso edine prazgodovinske ostaline, ki smo jih našli in raziskovali na našem ob- močju. 1980. leta smo pričeli z zaščitnim iz- kopavanjem železnodobnih gomil v Podložah pod Ptujsko goro, ki so bile ogrožene ob me- lioracijskih delih in s preoravanjem travnikov v neposredni bližini gomil. V gomili 2 smo našli iz peščenih plošč sestavljeno dvojno grobno skrinjo z žganino in kalciniranimi kostmi, ob grobni konstrukciji pa tri velike, delno poškodovane posode z bradavicami na ramenu in grafitiranim geometričnim oma- mentom. Med njimi je ležala črno žgana sko- dela na prstanasti nogi. V izmetani zemlji pa smo našli še fragmente keramične žare in pet bikoničnih keramičnih vretenc, od katerih je bil najmanjši omametiran z vrezi. 1986. leta v gomilah 3 in 5 večjih najdb nismo našli, saj so bile že prej prekopane. Najdbe iz gomil ne- sporno sodijo v starejšo železno dobo in pri- padajo halštatski naselbini, ki smo jo locirali s sondo na vrhu hriba vzhodno od pokopališča na Ptujski gori na njivah s pare. št. 579/1 in 2 k.o. Doklece. V gozdu na severnem področju hriba proti Podložam in pod naselbino pa smo odkrili novo gomilno grobišče s 26-timi gomilami. V prazgodovinsko obdobje smo posegli še leta 1989 pri zaščitnih izkopavanjih ob obno- vi predvojnega hotela »Zlati noj« v Prešernovi ulici 6. Pod novejšo in srednjeveško kulturno plastjo se je pojavila do 20 cm debela prazgo- dovinska kulturna plast. Zasledili smo stojke za lesene kole prazgodovinskih hiš in v kul- turni plasti našli fragmente keramike, ki ima- jo značilne elemente kasno eneolitskih ali zgodnje bronastodobnih posod. S prazgodovinsko kulturno plastjo in redki- : mi najdbami se srečujemo skoraj pri vseh ar- heoloških zaščitnih delih na območju Ptuja, Arheološka sonda z ohranjenimi sledovi stojk prazgodovinske bronastodobne hiše, zaščitno izkopavanje leta 1982 na prostoru delavnic v Srednješolskem centru na Ptuju, foto 1. Tušek 154 vendar je rimska in kasnejša gradbena dejav- nost starejše plasti poškodovala, če ne popol- noma uničila. Več let trajajoča zaščitna izkopavanja so se odvijala tudi na območju Doma učencev in gradnje novih stanovanjskih blokov v Rabel- čji vasi - zahod. Na Domu učencev smo ob nadzoru za izkop temeljev že leta 1979 našli lončarsko peč in nagrobno ploščo rimskega le- gionarja. Leta 1980 pa smo pri urejanju okoli- ce našli še kamniti sarkofag ter severno in vzhodno od novega doma še čez 60 žganih in skeletnih grobov. Istočasno smo še sevemeje od doma raziskali obširno območje z lončar- sko delavnico in pripadjočimi objekti, petimi lončarskimi pečmi, zbiralnikom za vodo, tre- mi vodnjaki in jamo za mešanje gline s temelji pomožne stavbe. Zaščitna izkopavanja od 1981. do 1984. leta na območju gradnje novih stanovanjskih blo- kov v Rabelčji vasi - zahod pa so predstavila rimsko grobišče z več sto žganimi in nekaj de- setinami skeletnih grobov. Pridatki v grobo- vih kažejo, da je bilo grobišče uporabljano v dokaj dolgem časovnem obdobju, saj sodi v čas od 2. do 3. stoletja, nekaj grobov pa tudi v 4. stoletje. Spomladi 1983. leta so se pričela dela na obnovi jablanovega sadovnjaka na Panorami na Ptuju z ruvanjem starih dreves. Že ob tem delu smo ob nadzoru našli izredno najdbo v grobu na severnem pobočju hriba. Grob je bil obložen in pokrit z marmornimi ploščami, med katerimi je bilo šest fragmentiranih in ena cela oltarna plošča rimskih Nutrices Augustae. Po reliefih in napisih sodeč sodijo v čas druge polovice 2. in začetka 3. stoletja. Naloga arheoloških zaščitnih del na devetih hektarjih površine novega nasada je bila ome- jena le na reševanje še delno ohranjenih ar- heoloških spomenikov v že preoranih plasteh do globine 70 cm in dokumentiranje še nedo- taknjene rimske kulturne plasti z vrisom naj- db. Posebnosti do globine 70 cm ni bilo, saj so bile plasti premešane že ob prešnjih zemelj- skih delih, pa tudi v predvojnih in povojnih arheoloških raziskavah na Panorami. Odkrili smo 45 skeletnih in 5 žganih grobov ter na- grobno ploščo, ki jo je rimski legionar posvetil svoji ženi in časovno sodi v 3. stoletje. Na se- verni strani smo našli del trase rimskega vodo- voda iz Grajene, ki je imel na dnu položene tegule. Na jugovzhodni strani smo našli slabo ohranjene temelje rimskih stavb, na precej ravnem terenu pa v ruševenski plasti dele mo- zaika, kamnitih rozet in ograje sakralnega objekta. V letih 1987/88 smo spremljali tudi dela na trasi vročevoda od nove kotlovnice v Rabelčji vasi do bolnice Dr. J. Potrča. Najprej smo na Ziherlovi ploščadi pred samopostrežbo Rim- ska peč našli ostaline treh rimskih peči za žganje opeke in keramike. Pred bolnišnico so se v izkopu pojavile zelo kvalitetne ostaline rimske hiše z več prostori, ki leži ob severni strani tudi v izkopu dokumentirane rimske ceste Poetovio-Savaria. Med Prešernovo ulico in Domom učencev v Rabelčji vasi pa smo našli v izkopu za vročevod ostaline V. mitreja z oltarjem in napisom, ki sodi v prvo polovico 3. stoletja. V sondi smo poleg slabih temeljev zidov iz rečnih oblic našli še polomljene dele Mitrovih oltarnih plošč, dele gladkih in po- ševno kaneliranih stebrov, fragment kultne posode, srebrnik cesarja Karakale in več bro- nastih novcev. Pri nadzoru del na povezovalnem cevovodu od novih vodnjakov do črpalne postaje v Skorbi in pri izkopu za regionalni vodovod v Kungoti smo dokumentirali traso rimskega vodovoda od Frama preko dravskega polja do Ptuja. Zaščitno izkopavanje na prizidku ginekolo- ško-porodnega oddelka bolnice Ptuj od 1989. do 1991. je bilo skupna akcija ZVNKD Mari- bor in Pokrajinskega muzeja Ptuj. Odkrili smo ostaline rimke lončarske delavnice z os- mimi pečmi različnih oblik, od katerih je vsaj ena opekarska. Ob severnem robu dvoriščnega prostora smo našli gradbene ostaline reprezentančne hiše s hipokaustom, ki se je odpirala proti mimo potekajoči cesti, ki je povezovala panonski svet proti vzhodu in italski svet proti zahodu. Na Ptujskem gradu smo z zaščitno akcijo v letu 1978 rešili 12 skeletnih grobov, ki pripa- dajo že prej odkritemu slovariskemu grobišču na tumirskem prostoru. Kot pridatke smo na- šli v gobovih posrebrene obsenčne obročke z S-pentljo, posrebrene omamentirane luniča- ste obeske, bronaste kraguljčke, bronasta tor- kvesa in ogrlico iz steklenih jagod. Pridatki v grobovih sodijo v čas na prehodu med 10. in 11. stoletjem. Zaščitna arheološka dela so potekala 1990. leta tudi znotraj in zunaj Mestnega stolpa - zvonika. Dokumentirali smo gradbene faze v notranjosti stolpa, zunaj stolpa pa smo našli še rimske gradbene ostaline s hipokaustom, slovanske grobove, ostanke srednjeveškega grobišča okoli cerkve sv. Jurija in na jugoza- hodni strani močan srednjeveški obrambni zid z oboki, ki sega do globine 4,5 m. Dokumentacija, ki jo na terenu izdeluje in zbira že dvajset let ZVNKD Maribor, bo dala pravo podobo terena v različnih zgodovinskih obdobjih šele v prihodnosti, ko jo bomo pove- zali z dokumentacijo predhodnih raziskovanj vseh raziskovalcev na območju Ptuja. Le-ta pa bo služila tudi za nadaljnje načrtovanje ra- ziskovanj in možnosti ureditve arheološkega materiala s prezentacijo in situ. Arheološka ekipa ZVNKD Maribor si je vedno prizadevala svoje delo tudi predstaviti javnosti. Sprotna so bila objavljanja v časopi- sju, predavanja z diapozitivi z vedno novih iz- 155 kopavanj, ob tem pa je izrednega pomena tudi j prezentacija arheoloških spomenikov in situ. j Tako nam je uspelo poleg lončarske peči na Hajdini prezentirati sarkofag iz peščenca pred Domom upokojencev in urediti zasnovo ar- heološkega parka ob bolnici na Ptuju, kjer smo postavili v zelenico ovršja kamnitih pepelnic in sarkofag, v katerem je bil kot pridatek v otroškem grobu najden zlati falus - simbol rodovitnosti. Pred novo porodnišnico ; p^a poizkušamo prezentirati del cestišča; rimske ceste z vidnimi kolesnicami v \ gramozni površini. | V avli SŠC smo v učne namene uredili stal- no arheološko zbirko predmetov iz prazgodo- vinske naselbine in grobov ter rimskih grobov, postavljena pa sta tudi dva grobova v original- ni obliki. Podobno zbirko in fotodokumenta- cijo smo uredili v avli nove porodnišnice, v hotelu Mitra pa smo postavili stalno zbirko najdenih delov oltarjev in ostalega materiala iz V. mitreja. Z vsem tem poizkušamo pri do- mačinih vzbuditi pozornost do arheološke de- diščine kot nove vrednote v njihovem prosto- ru, tujcu pa pokazati, kakšno arheološko pre- telost skriva v sebi domača kulturna plast. 156 PROSTOR IN ČAS PODOBA PTUJA V PRAZGOEK)VINSKIH OBDOBJIH MARJANA TOMANIČ JEVREMOV Na področju današnjega Ptuja so bile odkri- te številne arheološke najdbe, ki sodijo v raz- lična prazgodovinska obdobja. Po njihovi iz- povedni moči jih uvrščamo v kulturne kroge, značilne za naše področje v določenem času. Na osnovi teh spoznavamo življenje, ki se je tod pričelo odvijati pred več kot štiritisoč leti. Najstarejše najdbe uvrščamo v neo-eneo- litsko obdobje. Razen keramičnih fragmentov z Vičave in posameznih glajenih prevrtanih kamnitih sekir, sta bili doslej odkriti dve na- selbini, ki sodita v eneolitsko obdobje (2.100 - 1.800 pred. n.št.) in v kulturni krog, poimeno- van bodisi kot alpski facies lengyelske kulture, ali kot lasinjska kultura. Prvo so zgradili na naravno zavarovanem prostoru na današnjem grajskem griču. Odkri- ta je v večjem obsegu, vendar je bila zaradi poznejših intenzivnih posegov v zemljišče po- škodovana. Razen keramičnih in kamnitih iz- delkov za vsakdanjo rabo, so odkrili posame- zna ognjišča in jame različnih dimenzij. Le delno so raziskali posamezne sledove vodo- ravnih brun in z oblicami tlakovan prostor manjših razsežnosti. Premalo, da bi lahko go- vorili o tem, v kakšnih hišah so prebivali ta- kratni prebivalci. Nekaj keramičnih izdelkov pa pripada poznejši vučedolski oziroma sla- vonski kulturi. Naslednjo poselitev tega pro- stora lahko zasledimo šele v pozni bronasti dobi, ali t.i..kulturi žamih grobišč. Seveda pa je zaenkrat vprašljiv tudi začetek poselitve grajskega griča. Pod plastjo najstarejše razi- skane plasti, ki pripada, kot je bilo že ome- njeno, alpski facies lengyelske kulture, sta bili leta 1989 pri strojnem izkopu vidni še dve kulturni plasti, ki sta strmo padali proti stavbi današnje žitnice. Zaradi nerazumevanja in spleta različnih okoliščin jih pol leta poprej, ko so se tod vršila arheološka izkopavanja, žal ni bilo moč raziskati. Tako so bili uničeni po- datki in materialni dokazi o najstarejši poseli- tvi Ptuja. Drugo naselbino, ki je vsaj nekaj časa živela sočasno z naselbino na grajskem griču, so od- krili na nizki terasi nad potokom Grajena, na prostom današnjega srednješolskega centra. V dveh plitvih poglobitvah so v plasti žganine odkrili različno oblikovane keramične izdelke in kamnito orodje. Času enolitske poselitve sledi bronasta doba (1.800 - 700 pred n.St.). V prehodni čas posta- vljajo naselbino, ki je stala na južnem vznožju grajskega griča, na prostom današnejga hotela Mitra. V njej so razen keramičnih izdelkov odkrili tudi sledove lesene arhitekture. Stene hiš so njihovi prebivalci gradili s sobami, ki so jih postavili že v prej izkopane jame. Na enak način so gradili hiše v obsežni na- selbini na prostom današnjega Srednješolske- ga centra. Naselbina je bila enoplastna z dalj- šim razponom poselitve. Prvi prebivalci so naselili prostor že prej omenjene eneolitske naselbine. Nato so se postopno širili proti zahodu in sevem. Tu so razen keramičnih, bronastih in kamnitih izdelkov za vsakdanjo rabo, odkrili jame za shranjevanje živil in sle- dove štirih kurišč oziroma peči, poševno vko- panih v mmeno ilovico s sprednjim delovnim prostorom. Hiše, od katerih so odkrili le jame za sohe in hišni lep ob njihovih daljših ali krajših stranicah, so pravokotnega tlorisa, srednjih dimenzij, z enim ali dvema prostoro- ma. Naselbino uvrščamo v čas srednje brona- ste dobe, ko je naš prostor ^pdil v naselitveno območje nosilcev bronastodobne kulture go- mil. V srednjo bronasto dobo sodijo tudi trije skeletni pokopi v skrčeni legi iz Tumišča pri Ptuju. V njih so bili značilni pridatki za ta čas, med katerimi naj omenim iglo z žebljiča- Zg. Hajdina: lonec, okrašen z vrezi, pozna bronasta doba i. 157 sto glavico in keramičen vrč. Podoben vrč so odkrili tudi v enem izmed grobov na Ptuju, kjer pa je že prisoten druga- čen način pokopa. Grobovi so bili odkriti juž- no od Potrčeve ceste, na prostoru današnje upravne stavbe Mesokombinata Perutnine. Časovno sodijo na prehod iz srednje v pozno bronasto dobo, torej na začetek kulture žamih grobišč. Kuliumo jih uvrščamo v virovitiško skupino, s katero jih veže tudi način pokopa. Zanjo so značilni plani žgani grobovi, pokri- vanje žar z narobe obrnjeno skledo, razbijanje posod nad odprtim grobom in oblaganje žar s fragmenti razbitih posod. V čas virovitiške skupine so postavljene tudi igle z narebreno vazasto glavico. Dve taki so odkrili v ruševi- nah antične vile na Vičavi. V žganih planih grobovih so pokopavali še v pozni bronasti dobi, v času t.i. kulture žar- nih grobišč. Iz časa mlajše kulture žamih gro- bišč (1.000 - 700 pred n.št.) imamo prav na področju Ptuja največ najdb. Ta kultura je bila tako enotna, da so jo po najstarejšem od- kritem grobišču v Sloveniji poimenovali ruška in pozneje ruško - mariborska skupina. Ta- kratni prebivalci so zgradili obsežne naselbine na vzpetinah ob dolinah rek, koder so bile sta- re prometne poti še ohranjene. Na širšem po- dročju Ptuja so bile odkrite tri naselbine in dve, njim pripadajoči grobišči. Naselbino na grajskem griču so zgradili na naravno utrjeni vzpetini nad reko Dravo, na prostoru prejšnje eneolitske. Od gradbenih elementov so bili odkriti sledovi dveh hiš, ki sta bili po vsej verjetnosti zgrajeni na vodo- ravnih bmnih. Hiši sta pravokotnega tlorisa, postavljeni po vzdolžni stranici, v smeri V - Z. V notranjosti je bilo ognjišče. Razen teh je bilo odkritih preko 20 ognjišč, za katera do- mevamo, da so bila vsa postavljena znotraj hiš. Ognjišča so različno grajena. Včasih so bila premazana le z glino, nekatera so bila ob robu obložena s posameznimi oblicami, pri drugih pa je bila pod ilovnatim premazom podlaga iz keramičnih fragmentov in posa- meznih oblic. Na severnem robu naselbine so bile pozneje odkrite dobro ohranjene jame, globoke tudi do enega metra, v katere so bile postavljene sohe z zašiljenim koncem v smeri V - Z na razdaljo cca 1 metra. Morda so pri- padale kakšni stavbi, ali pa so služile varova- nju naselbine. Dmga naselbina je stala na nižinskem pre- delu, vzhodno od današnje Volkmeijeve ceste. Na sevem se je razstezala na prostom pod in- dividualnimi stavbami ob sedanji cesti Borisa Kraigherja, na jugu je segala skoraj do Potrče- ve ceste, na zahodu pa do potoka ob sedanji Volkmerjevi cesti, katerega so v srednjem veku zasuli. Ni pa je bilo moč omejiti na vzhodu. Naselbina, ki se je razstezala na veli- ki površini, je bila precej poškodovana s po- znejšo rimsko gradnjo. Skozi njo je potekala prazgodovinska, t.i. »jantarjeva cesta«, ki sojo odkrili pod traso rimske. Severno in južno od nje so stale stavbe. Imele so pravokoten tloris, ter podolžni stranici, orientirani v smeri JZ - SV in S - J. Njeni graditelji so v prej skopane jame postavili sohe z zašiljenim ali nezašilje- nim koncem. Zašiljene sohe so v jame verjet- no še zabili in včasih obložili z oblicami. Nato so jame zasuli z ilovico, katero so trdno po- teptali. Sohe za stene hiš so postavili v vrste. Med sobami so, razen ob vhodu in okenskih odprtinah, naredili preplet iz vejevja, ki so ga ometali z blatom ilovice, pomešanim z zdro- bljenim ločjem ali s slamo. Na to opozarja ož- gan omet - hišni lep z vidnimi odtisi. Na stene iz soh so polagali večje veje ali tramove, ki so jih na vogalih med seboj pritrdili. V notranjo- sti hiš so postavljali še sohe za pregradne stene ali za oporo ostrešja, slemena. Svoje pokojni- ke so pokopavali zahodno od naselja, na pro- storu današnjega Srednješolskega centra. Po sežigu pokojnika so pepel s preostalimi zogle- nelimi kostmi nasuli na dno grobne jame, ali pa so ga položili v žaro in hkrati razsuli po jami, redkeje pa so ga zbrali samo v žaro. Iz časopisnih člankov izvemo, da so že na koncu prejšnjega stoletja in pozneje leta 1937 na tem prostpm izkopali preko sto žganih in nekaj skeletnih grobov. Nimamo pa nobenih podat- kov o najdbah. Zato lahko le domnevamo, da morda nekateri sodijo v sklop tega grobišča. Obsežno grobišče z žganimi grobovi so na začetku tega stoletja odkrili na Zg. Hajdini, na robu nekdanje dravske terase. Sodeč po naj- dbah, odkritih na različnih mestih, jo lahko prištevmo med obsežne ravninske naselbine. Vendar se je žamogrobiščna poselitev na našem področju nadaljevala še v starejši želez- ni dobi (700 - 300 pred n.St.). Na to nas opo- zarjajo nekatere bronaste in keramične naj- dbe, odkrite v naselbini na današnji Ziherlovi Ptuj: bronasta vozlasta fibula, starejša železna doba 158 ploščadi. Za to obdobje je značilen pokop v gomilah. Na področju Ptuja so verjetno gomi- le že zdavnaj izravnali. Tako so izravnali tudi gomile na Zg. Hajdini, omenjene v topograf- skem zvezku Blatt Ptuj. V njem se omenja tudi železnodobna keramika, odkrita na po- dročju griča pri cerkvici Sv. Roka na Sp. Bre- gu. Številne najdbe pa nam izpričujejo močne- jšo poselitev Keltov v mlajši železni dobi (300 pred n.St. do našega štetja). Kelti so naseljevali predvsem ravninske predele ob reki Dravi, o čem^f pričajo odkrite seliščne najdbe na Sp. Hajdini in grajskem griču, ter grobiščne v Brs- tju in Skorbi. Posamezne latenske ostaline pa so odkrili na prostoru antične Poetovione, na današnji Ziherlovi ploščadi in Panorami. Na grajskem griču so, razen keramičnih iz- delkov in sledov utrdbe, zgrajene v suhozidni tehniki, odkrili tudi sledove lončarskih peči. Izdelane so iz gline in imajo okroglo kupola- sto obliko. Ob njih je bilo kurišče, ki je bilo nižje od dna peči. Dna so bila pod ilovnatim premazom obložena s slojem drobnega gra- moza. Drugače pa je bila grajena lončarska peč na Sp. Hajdini. Odkrili so jo na prostoru skla- dišča za plin, na dvorišču hajdinske zadruge, južno od mariborske ceste. Peč je okrogle oblike, s premerom 105 cm. Na rešetu, ki je delilo peč na spodnji in zgornji del, je bilo na. loženih več skled enakih oblik in različnih ve- likosti. Spodnji del peči ali kurišče je bil raz- deljen na dve simetrični polovici. V njeni bli- žini sta bili med drugim odkriti tudi dve vko- pani kurišči ovalne oblike in pravokoten pro- stor s pripravljeno ilovico za izdelovanje lon- čehine. Po vsej verjetnosti pripadajo tej nasel- bini odkriti grobovi v Skorbi, v katerih so bili razen železnega meča, sulične osti, ščitne grbe (ostanki lesenega ščita) tudi keramični izdel- ki, med njimi skleda iz srednjelatenskega ob- dobja, ki je enako oblikovana kot sklede na rešetu peči. Žgani grobovi s pridatki so bili odkriti tudi v Brstju, v gramoznici severno od vaške ceste. Med njimi izstopa ženski grob, v katerem je bil med drugim bronast členkast pas z vlože- nim raznobarvnim emajlom, bronasta fibula in modra steklena prstana. S keltsko naselitvijo so se pričele uveljavlja- ti nove obrti. Pri nas je najbolje izpričana lon- čarska. Prvič so na hitro se vrtečem lončar- skem kolesu pričeli izdelovati različno obliko- vano ločnenino. Pri trgovanju z različnim blagom so plačevali s kovanim denarjem. Ne- kaj novcev so odkrili tudi na področju Ptuja. Ptuj je imel zaradi izredne lege ob Dravi in »jantarjeve ceste«, ki je bila speljana skozenj, vseskozi pomembno trgovsko in strateško vlo- go. Keltska poselitev pa je pustila močne sle- dove tudi v rimskem času. Ti so vidni v obli- kah nekaterih keramičnih in kovinskih izdel- kov. Ravno na področju Ptuja je v 1. in 2. sto- letju močno prisotna noriško panonska noša, prav tako pa se je na rimskifi kamnitih spo- Brstje pri Ptuju: bronasta fibula in pašni sklepanec, okrašen z vrezi in vloženim emajlom, mlajša železna doba 159 menikih ob vrsti domorodnih imen še dolgo I ohranila noriško-panonska voluta. Še naprej i so tudi negovali kult raznih keltskih božan- stev, med njimi naj omenim le bogove vina, Libera in Libero ter božanske dojnice. Nutri- : ces Augustae. Rimljani pa so od njih prevzeli j tudi razne geografske pojme, kot ime reke Drave (Dravus) in ime kraja Ptuj (Poetovio). LITERATURA Mihovil Abramič, Poetovio, 1925, 9ss. — Stojan Dimitrijevič, Problem neolita i eneolita u sjevero- zapadnoj Jugoslaviji, Opuscula archaeologica 5, 1962, 22 ss. — Stane Gabrovec, Kasno brončano doba (Kultura polja sa žarama), Praistorija jugoslo- vanskih zemalja. Bronzano doba, zv. 4, 1983, 70 ss; isti, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji, Arheolo- ški vestnik 17, 1966, 174 ss. — Blagoj Jevremov, Grobovi z začetka kulture žamih grobišč iz Ptuja, Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989; isti, Varstvo spomenikov 21, 1977, 247 ss, 266s; isti, Varstvo spomenikov 22, 1979, 194 ss; isti, Varstvo spome- nikov 23, 1981, 149 ss; isti, Varstvo spomenikov 25, 1983, 232 ss; isti Antični Poetovium, Arheolo- ški pregled 20, 1978, 59 ss. — Josip Korošec, Neo - in eneolitski elementi na Rujskem gradu. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, 1965, 13 ss; isti. Prazgodovinska naselbina na Ptuj- skem gradu, Dela SAZU 6, 1951. — Paola in Josip Korošec, Prazgodovinsko in staroslovansko grobiš- če pri Tumišču v Ptuju, Razprave SAZU 3 , 1953, 181 ss. — Paola Korošec, Eneolitik Slovenije, Ar- heološki vestnik 24, 1975, 180 ss. — Josip Kle- mene in Balduin Saria, Blatt Ptuj, Archeologische karte von Yugoslavien, 1936, 29 s. — Peter Kos, Keltski novci Slovenije, Situla 18, 1977. — Iva Miki - Curk, Keltski sledovi v duhovni in material- ni kulturi antičnega Poetovia, Arheološki vestnik 17, 1966, 417 ss; ista. Varstvo spomenikov 7, 1958-59, 327 s; ista. Varstvo spomenikov 22, 1979, 307 ss. — Stanko Pahič, K predslovenski naselitvi Slovenskih goric in Pomurja, Svet med Muro in Dravo, 1986, 165 ss; isti Keltske najdbe v Podra- vju. Arheološki vestnik 17, 1966, 275 ss. — Anton Smodič, Nove latenske najdbe na Dravskem polju. Časopis za zgodovino in narodopisje, 35, 1940, 1 ss. — France Stare, Ilirsko grobišče na Zg. Hjadini pri Ruju, Arheološki vestnik 1/1-2, 1950, 33ss. — Mira Strmčnik-Gulič, Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabeljčji vasi na Ruju, Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989, 147 ss; ista. Raziskova- nje prazgodovinskih obdobij v Ruju, Ptujski zbor- nik 5, 1985, 377 ss; ista, Žamo grobišče iz Rabelčje vasi v Ruju, Situla 20/21, 1980,61 ss; ista, Varstvo spomenikov 25, 1983, 193 ss;ista. Varstvo spome- nikov 26, 1984, 199 ss. — Marjana Tomanič- Jevremov, Poselitev Ruja in njegove okolice v prazgodovini, Rujski zbornik 5, 1985, 387 ss; ista. Kovinske najdbe iz žamega grobišča na Zg. Hajdini pri Ptuju, Rujski zbornik 3, 1969, 16 ss; ista, Var- stvo spomenikov 15, 1972, 145 ss; ista, Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, 109 s, 165 s; ista. Var- stvo spomenikov 21, 1977, 247 s. — Ivan Tušek, Varstvo spomenikov 32, 1990, 165 ss. — Ksenija Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sje- vemoj Hrvatskoj, 1973, 24 ss; ista, Virovitiška sku- pina, praistorija jugoslovanskih zemalja, Bronzana doba, zv. 4,1983,551 ss. 160 POETOVIO V RIMSKEM OBDOBJU BRANE LAMUT 3 Po posegu Oktavijana na zahodni Balkan v tridesetih letih prvega stoletja pred našim šte- tjem, se je Rim zaradi strateških in gospodar- skih interesov sredi drugega desetletja ponov- no odločil za prodor, meja države se je posto- poma pomaknila do Donave. Ena od smeri prodorov je verjetno vodila tudi ob starodavni »jantami poti« proti severozahodu. Na mestu, kjer je trgovska pot na najugodnejšem preho- du prečkala reko Dravo, je ležalo naselje Po- etovio, z imenom keltskega ali celo ilirskega jezikovnega porekla. Zaradi strateške važnosti so Rimljani naselje z zaledjem odtrgali od No- rika in ga vključili v provinco Ilirik. Prebival- stvo novo osnovane province se je po dveh de- setletjih zasedbe uprlo v znanem ilirsko - pa- nonskem uporu (od 6. do 9. n.š.). V ta čas sodi verjetno prihod legije VIII. Avguste v Poeto- vio, kjer je ostala do vlade cesarja Klavdija. Po zadušitvi upora je bila provinca Ilirik razdeljena in Poetovio je pripadla provinci Panoniji. Arheologi predpostavljajo, da je le- gijski tabor stal na desnem rečnem bregu, na današnji Hajdini pod rečno teraso (na podlagi pogostosti legionarskih nagrobnikov in kasne- jšega zaključka vodovoda). Na koga so Rimljani naleteli v teh krajih in kakšen je bil odnos do staroselcev, o tem vemo bolj malo. Plinij poroča, da žive na po- dročju ob Dravi, Serapilli in Jasi. Za slednje vemo, da so živeli na vzhodu našega področja okoli Varaždinskih toplic (Aque lasae), raz- merje med Serreti in Serapilli pa je manj jas- no. Na podlagi analize je v tridesetih letih lin- givist A. Mayer mejo med njimi potegnil pri- bližno po Dravi: severno naj bi živeli Serreti, južno pa Serapilli. Drava, ki je bila že od pozne bronaste dobe važna komunikacija z vzhodom, je ljudstva povezovala in obenem tudi ločevala. Na področju kasnejše rimske kolonije poznamo v prazgodovini vedno dvoj- no poselitev: na levem rečnem bregu (grajski grič, Rabelčja vas) in na desnem bregu (Hajdi- na). Tudi neposredno pred prihodom Rimlja- nov je enak položaj: na eni strani je poseljena Hajdina (najdba keltske lončarske peči), na drugem rečnem bregu pa Panorama in Grajski grič (slučajne najdbe). Po nekaterih predvide- vanjih naj bi naselbina na levem rečnem bre- gu nosila ime Poetovio. Rimljani so poleg le- gijskega tabora zgradili še naselje najrazlič- nejših obrtnih delavnic, ki so bile potrebne za vzdrževanje vojske. Takšno naselje so imeno- vali canabae; običajno jih lociramo na teraso nad taborom (na današnji Spodnji Hajdini), tja , kjer je kasneje zrasel zaselek - vicus Fotunae. Takšna trodelna poseljenost, naselje staro- selcev, legijski tabor in canabae, je značilnost večine obrambnih rimskih postojank ob Do- navi (Vindobona, Camuntum, Brigetio, Aquincum, Singidunum in Viminacium) in poselitev Poetovione v tem času odgovarja splošnemu rimskemu konceptu. Ta se ni spre- menil niti v času cesarja Klavdija, ko je legijo VIII. Avgusto zamenjala legija XIII. Gemina. Ta je za potrebe legijskega tabora in canab zgradila vodovod od Frama na Pohorju do Hajdine, kar dokazujejo legijski žigi, najdeni na več opekah vodovodnega kanala. Kako do- bri zemljemerci so bili Rimljani, nam priča potek vodovoda: znali so v ravnini z minimal- nim padcem poiskati najugodnejšo traso, ki se na nekaterih odsekih sklada z današnjo nape- ljavo. Tako je bila leta 1989 ob polaganju no- vega vodovoda ob gradu Ravno polje pri Kungoti najdena tudi rimska trasa. Zemlje- mersko znanje Rimljanov se kaže tudi pri iz- gradnji cest, ki ponekod na Ptujskem in Drav- skem polju potekajo podobno kot današnje. Državne ceste na področju Poetovine sta gra- dili in vzdrževali v prvem stoletju prav ome- njeni legiji. Tabor legije XIII. Gemine v bližini Poeto- vione je znan tudi iz pisnih virov. Tacit piše o sestanku legijskih poveljnikov, ki so leta 69 sklenili brez odlašanja kreniti z razpoložljivi- mi legijami v Italijo, kjer so premagali Vespa- zijanovega konkurenta in odločilno pripomo- gli k ustoličenju novega cesarja in z njim fla- vijske dinastije. Urbanizacija v provinci Panoniji je tekla postopno. Prvi sta status mesta - kolonije, do- bili Emona in Savaria, že v času julijsko- klavdijske dinastije. Cesar Trajan je na prelomu prvega in dru- gega stoletja prestavil legijo XIII. Gemino na Donavo, naselju ob Dravi pa podelil nekje med leti 103-105 status mesta, ki se je po njem imenovalo COLONIA ULPIA TRAIA- NA POETOVIO (Ulpia po cesarjevem rod- binskem imenu), svobodni prebivalci pa so dobili pravico voliti v rimskem okrožju PAPI- RIA, v volilnem okrožju cesarja Trajana. Ce- sar je dal ob podelitvi mestnih pravic postavi- ti, kot je bil običaj, neko javno zgradbo (mor- da terme) in dogodek zaznamovati z napisom, izklesanim v marmorno ploščo. Provinca Pa- nonija je bila na začetku 2. stoletja razdeljena na Spodnjo in Zgornjo, Poetovio je bila dode- ljena slednji. Trajan je več svojim odsluženim vojakom podelil zemljo v zaledju Poetovione. Njihovi nagrobniki pričajo, da gre večinoma za vetera- 161 ne legije XIII. Gemine, ki je prej tu domovala, pa tudi za vojake nekaterih drugih enot. Med j njimi naj omenimo le K. Kornelija Vera, ki je prejel dvojno mero zemljišča, kot nam priča njegov nagrobnik, danes vzidan v severno ste- no mestnega stolpa. Valerijci so bili potem vse stoletje najvplivnejša družina v mestu, tudi znameniti Orfejev spomenik oziroma »pran- ger« je nagrobnik enega od »županov« iz te družine. Najvišje od vseh pa je segel Mark Va- lerij Maksimijan, ki se je po uspešni vojaški karieri povzpel do senatnega plemstva in leta 184 postal konzul v Rimu. Mesto je dobilo svojo samoupravo. Na pod- lagi cenzusa so sestavili ordo Coloniae Ulpiae Poet., izvolili so svet desetih mož (decurione- s), ki se zelo pogosto javljajo na nagrobnih na- pisih. Na čelu mesta sta bila dva župana ozi- roma sodnika, ki sta izrekala pravdo (II viri iure dicundo), ali pa so izvolili njuna na- mestnika (praefecti pro II viris iure dicundo), včasih pa so postavili celo štiri (IUI viri iure dicundo). Na vsako peto leto, ko je bila odme- ra davka - census, sta se župana imenovala II viri quinquennales. Volili so tudi mestnega fi- nančnika (questor) ter mestnega arhitekta, ki je bil odgovoren tudi za red in varnost (aedil), znani pa so še nekateri nižji uradniki. Za razliko od Emone, ki se je razvijala v okviru nekdanjega vojaškega tabora, je Poeto- vio zrastla v mesto, ki se je raztezalo v več ki- lometerski liniji vzdolž glavne ceste (Jadran - Donava), od današnje Hajdine na zahodu do Rogoznice na vzhodu, obe polovici mesta pa je v prvem stoletju in v začetku drugega stole- tja povezoval lesen most preko Drave, ki je ta- krat tekla približno za eno širino jugozahod- neje, tako da so njegove ostanke odkopali na suhem. Tako je rimska kolonija v 2. stoletju prvič združila v celoto prazgodovinski poseli- tveni lokaciji. Mesto, razpotegnjeno ob glavni cesti, lahko v grobem razdelimo v nekaj četrti. Na zahodu (Hajdina) je stala poslovno - tr- govska četrt, od tod pa do Drave (Zg. Breg) re- prezentančna četrt, onstran reke, na današ- njem Muzejskem trgu, na začetku Vičave in na Panorami se je razprostiral forum, na graj- skem griču je bila verjetno opazovalnica in svetišča, preko Grajene na vzhod pa se je raz- prostirala obrtniška četrt. Takšna razdelitev je seveda močno poenostavljena: tudi na Hajdini in Bregu nahajamo sledove raznih obrtnih de- javnosti. S podelitvijo statusa kolonije je mestu pri- padlo obsežno zaledje (ager). Poetovionski ager je na zahodu mejil na ozemlje Celeje (ne- Odsek kanala rimskega vodovoda Fram na Pohorju - Poetovio pri Kungoti ob gradu Ravno polje, 1. stol. n.St., ob njem sodobna vodovodna napeljava. Izkopavanja in foto Ivan Tušek 162 kje zahodno od Črešnjevca), na severu na oze- mlje Flavije Solve (Wagna pri Lipnici). Na Dravskem polju je ozemlje vključevalo Starše, Hoč pa ne več, potem je meja tekla po Slo- venskih goricah in dalje, po Muri, na vzhodu je ager morda vključeval Varaždinske Toplice (posvetilni napisi Poetovioncev), na jugu pa je segal do vrha Haloz, ali še dlje, tako daje me- jil na ager Andautonije (Ščitarjevo pri Zagre- bu). Nadaljnje ugodnosti je mesto prejelo za časa cesarja Hadrijana, ugodnosti, ki so Poeto- vio dvignile nad običajno provincialno me- sto. Takrat začne delovati na zahodnem obro- bju mesta postaja carinske službe, ki je bila organizirana vse od meje z Recijo (današnja Švica), obsegala je Norik, nekdanjo provinco Ilirik, Mezijo in segala s pasom ob Donavi vse do obale Črnega morja (publicum portorium Illyrici). Carino je dal cesar za določeno vso- to v zakup, običajno so se s tem ukvarjali lju- dje iz srednjih plemiških slojev (equites). Ne- kaj zakupnikov nam je znanih z napisnih marmornih kamnov tudi po imenih. Ker je šlo pri zakupu za večjo vsoto, jo je po navadi založilo več ljudi, v napisih se omenjajo obi- čajno zakupniki tretjine carine. Za opravljanje carinske službe so lastniki nastavili izobraže- ne sužnje, večinoma iz grško govorečega vzhodnega dela države. Po tem sistemu je ca- rina funkcionirala do leta 182, potem pa je prišla pod direktno cesarsko upravo in delo- vala še do konca vlade cesarja Septimija Seve- ra leta 211. Do istega časa je imel v Poetovioni sedež arhiv province Zgornje Panonije: uradniki različnih stopenj so nam znani z napisnih kamnov, od katerih je najmlajši kvadrast po- svetilni kamen Jupitru, najboljšemu in najve- čjemu, ter blagru in zmagi cesarja Septimija Severa. Postaviti ga je dal osvobojenec Juni- jan, kije bil pomožni uradnik arhiva province zgornje Panonije. Tretja služba, ki je delovala v Poetovioni, je bil urad za davek na dedišči- no, uradniki so omenjeni na nekaj napisnih kamnih. Poetovio je po proglasitvi za kolonijo doži- vela v drugem stoletju bliskovit vzpon in po- stala v tistem času največje mesto na ozemlju današnje Slovenije. Nekateri izračuni na pod- lagi kapacitete vodovodov govore celo o cca. 30.000 prebivalcev, kar je verjetno pretirana številka. Po površini je obsegala ozemlje, ki ga je Ptuj dosegel šele v zadnjih desetletjih, torej po skoraj tisočdevetsto letih. Mesto ob Dravi je predvsem izkoristilo odlično prometno lego. Tu sta se križali dve osnovni prometni žili. Prva je že omenjena starodavna »jantar- na« pot. Rimljani sojo posodobili, zgradili so najprej lesen most (ki je bil delan po vzoru Trajanovega mostu na Donavi), kasneje, za časa cesarja Hadrijana, so ga obnovili, kot nam priča fragmentiran napisni kamen. Po tej cesti se je pretakalo proti Donavi vse, kar so Odsek rimske ceste na vzhodnem robu Poetovione (prizidek porodnišnice). Posnetek prikazuje levi vozni pas s kolesnicama in na desni niz kamnitih plošč, ki so zaznamovale sredo cestišča. Izkopava- nja in foto Ivan Tušek rabile rimske obrambne postojanke, v naspro- tni smeri pa panonska produkcija žita, tkanin, goveda, kož itd.. Cesta je imela odcepe, prvič v zahodnem delu agra preko Dravskega polja na sever do sosednjega mesta Flavije Solve in v vzhodnem delu agra odcep za Murso (Osije- k). Ta cesta je bila v antiki pomembnejša, kot smer Emona - Siscija. Ob teh pa je obstajala še cela mreža lokalnih cestnih povezav. Glav- na cesta je bila v državni upravi, prav tako pas zemlje ob njej, na katerem so potem v določe- nih razdaljah zrastla počivališča in postaje za menjavo konj ter poštne postaje. Takšna po- štna postaja je bila tudi na zahodnem robu Poetovione. Potek ceste skozi samo mesto nam je dokaj dobro poznan in z novejšimi ra- ziskavami podrobnje lociran. Najnovejše od- kritje je odsek ceste na vzhodnem robu mesta (prizidek porodnišnice), kjer je bil odkopan del cestišča z dvema trasama kolesnic. Ceste so bile označene z miljniki, antičimi smero- kazi, ki so označevali razdalje med mesti. Naj- bliže Poetovione je bil najden valjast stebri- čast napisni kamen (odkrit pri obnovi cerkve na Zgornji Hajdini), ki nam pove, da je do mesta še tisoč korakov (cca 1,5 km). Poleg vojske so ceste uporabljali seveda tudi trgovci, ki so častili boga Merkurja: v mestu je bilo od- kritih nekaj njemu posvečenih votivnih kam- 163 nov ter keramični kalup z reliefno upodobi- tvijo in atributi. Poleg tega je bil najden (in kasneje izgubljen) relief boginje Epone. Ta starodavna keltska boginja je bila med drugim tudi zaščitnica konj, zato so se nanjo obračali s priprošnjami predvsem transportni delavci keltskega porekla. Drugo važno prometnico je predstavljala takrat plovna Drava. Transport je bil možen nekje od Ruš navzdol, drugo pristanišče je bilo nasproti današnjih Starš in tretje v Poeto- vioni (ostanki so bili najdeni v bližini današ- njega železniškega mostu). Z nasprotnega des- nega brega pa je znan posvetilni kamen vzvi- šenemu bogu Drave (in geniju legije - začetek tretjega stoletja). Ladje in splavi so lahko pluli vse do Murse in dalje po Donavi. V virih je omenjena rečna flota, po napisnih kamnih pa je znan tudi kapitan (trierarcha) ladje. Obsežno zaledje (ager) je zagotavljalo s so- dobno produkcijo hrane pogoj za hitro rast števila prebivalstva in novih priseljencev. Ro- dovitna zemlja Ptujskega in Dravskega polja je bila razdeljena v določenem delu rimskim veteranom, ki so si tu postavili posestva (vil- lae rusticae); nekatere so arheologi delno od- kopali (Pavlovci, Središče). Tudi primeri da- našnje razdelitve polj nam morda odkrivajo sledove rimskega zemljemerstva (centuriaci- je). Eden izmed zemljemercev. Mark Ulpij Tertulij, si je dal na stranicah marmornatega sarkofaga izklesati tudi orodje svojega poklica, gromo in kladivasto sekirico. Na Hajdini od- krito pepelnico danes hrani graški muzej. Del ozemlja (tudi v nižini) je pripadal zasel- kom s pretežno staroselskim prebivalstvom - npr. Formin. Poseljen je bil tudi gričevnati svet Slovenskih goric, verjetno s posameznimi kmetijami ali razpršenimi zaselki, katerih ar- hitektura je bila verjetno lesena in ostankov do sedaj še niso našli. O bivanju na tem po- dročju nam priča le veliko število gomil in redke zgradbe s temelji iz peščenca. Takšno prometno križišče, kot je bila Po- etovio, je bilo ugodna točka za razvoj obrtno predelovalne industrije. Nekaj surovin je nu- dil sam poetovionski ager in sosednja podro- čja. Že za samo izgradnjo mesta sta bila po- trebna gradbeni les in kamen. Po napisu nam je znano združenje tesarjev (collegium fabrum tignuariorum). Poleg gradbenega lesa, pa je mesto potrebovalo precejšnjo letno količino lesa, tako za ogrevanje kot za kurjavo v ope- karskih, lončarskih in drugih pečeh, prav tako oglje za kovačije. Ob tem pa so mizarji izdelo- vali še najrazličnejše predmete; med arheolo- škimi najdbami naj navedemo leseno vedro na dnu vodnjaka. Za gradnjo stavb so uporabljali najmanj tri vrste kamenja. Običajne stavbe so zidane po- navadi kar iz rečnih oblic, v tehniki »ribje ko- sti«, pri kateri so linije kamenja postavljene poševno, izmenično enkrat v eno, drugič v Čelak (antefix) s podobo maske je krasil vrh sleme- na poetovinske hiše. Foto Bine Kovačič drugo stran (zadrževanje vlage). Drugo vrsto kamenja so lomili pri Sv. Barbari. To je bil rumeni peščenec, ki so ga potem transportirali najprej po kopnem do pristanišča pod Vur- bergom (nasproti Starš) in nato dalje po reki do poetovionskega pristanišča. Uporabljali so ga za temelje in druge važnejše gradbene čle- ne. Tretja vrsta kamenja, ki ga najdemo v rim- skem mestu, je pohorski marmor. Pod zaščito zavetnika Saxana so ga lomili na Šmartnem na Pohorju. Iz njega so izdelovali predvsem okrasne gradbene člene, gladke ali nasvitkane stebre, okrašene preklade, vanj so vklesovali nagrobnike, posvetilne napise raznim bogo- vom in klesali reliefe. Nedokončane pepelni- ce, okruški marmorja itd. nam pričajo, da je v mestu cvetela klesarska obrt. Naslednja surovina, ki je bila Poetovion- cem pri roki, je bila relativno kvalitetna glina, ki so jo kopali v ravninskih predelih ob Dravi in Grajeni. V obrtni četrti na vzhodnem delu mesta je bilo do sedaj najdenih že več kot 80 opekarskih in lončarskih peči, običajno po več skupaj (lahko z istim manipulativnim prostorom) v zaključenem obratu, ki je imel prostor za glino, delavnico, sušilnico, skladiš- če, stanovanjski del itd. Ob žganju gline so za delo potrebovali vodo, tako da najdemo ob lončarskih pečeh tudi vodnjake. Opekarji so izdelovali razne vrste opek v precej standar- dnih merah, tako da ločimo tiste za gradnjo sten, različne vrste tlakovancev, strešno ope- ko, slemenjake in čelake z reliefi mask, ki so krasili čelo strehe in imeli obenem zaščitni pomen. V pečeh so žgali tudi cevi (tubuse), ki so jih uporabljali pri »centralni kurjavi« za pretok vročega zraka v stenah. Z opeko so oblagali kanalizacijo, ki je bila speljana po 164 mestu, iz opek so sestavili korito vodovoda, ki so ga za potrebe mesta na levem rečnem bregu speljali vse od Vurberga po slemenih obron- kov Slovenkih goric do Panorame, zdrobljeno opeko so uporabljali za izdelavo enostavnega hišnega tlaka - estriha, tudi svoje mrtve so včasih polagali v grobnice, sezidane iz opek. O številnih opekarskih mojstrih nam priča- jo žigi z napisi. Nekateri so nam znani le po kraticah, kot npr. QSP, ki se večkrat pojavlja na opekah na skrajnem vzhodnem robu mesta (prizidek porodnišnice), drugi so z enim ime- nom, kot npr. Adiecti, ali s polnim nazivom, kot so Lucij Oktavij Sekundin, Kaj Julij Agi- lij. Mark Junij Firmij, Mark Veprij Sever. Še raznovrstnejši so žigi izdelovalcev kera- mike. Lončarji so poleg grobe keramike naj- različnejših oblik izdelovali še finejšo posodo (terra sigillata), okrašeno z reliefnimi okrasi. O tem nam pričajo najdeni kalupi. V dvodel- ne kalupe so stiskovali tudi oljenke, s katerimi so si svetili in jih polagali mrtvim v grobove. Reliefno nam dajejo vpogled v provincialno umetnost rimske Poetovione. Prav tako tudi freske, običajno geometrijskih oblik ali ra- stlinskih vzorcev, redkeje pa so ohranjeni mo- tivi iz narave, kot sta npr. dva prizora z moč- virskimi pticami. Medtem ko so bili freskanti gotovo domačini, pa tega ne moremo z goto- vostjo reči za izdelovalce mozaikov, ki so kra- sili reprezentačne hiše v zahodnem delu me- sta. Surovine za nekatere obrti so poetovinski obrtniki uvažali iz sosednjega Norika. To ve- lja predvsem za kovine, kot so železo, svinec, srebro, morda tudi baker. Ali so izpirali zlato v zlatonosni Dravi in ga uporabljali za izdela- vo nakita, ki je bil najden v grobovih na robu mesta, za zdaj ne moremo ugotoviti. Livarske delavnice so bile locirane na zahodnem robu mesta, v četrti, imenovani po boginji sreče - vicus Fortunae, ki je imela tu svoje svetišče. V tej četrti so bili najdeni stožčasti livarski lon- čki za bron in svinec. Verjetno so livarji prav tu vlili svinčeno ploščato reliefno plastiko Fortune, zavetnice svoje četrti, ki jo hrani ptujski muzej v zbirki drobnega arheološkega gradiva. Druga pomembna najdba iz te četrti je najdba več desetin glinenih kalupov za en- kratno uporabo, v katere so vlivali v bronu sponke (fibule) za obleko. Druga obrt, nujno potrebna v mestu ob tako prometni cesti, je bilo kovaštvo. Kovači- je so bile locirane predvsem ob robovih mesta. V vzhodnem delu je bil odkrit nagrobnik, ki v reliefu prikazuje orodje pokojnikovega po- klica: klešče, kladivo in nakovalo. Tudi na za- hodnem robu mesta, kjer so se ob carinski po- staji ustavljali vozovi, je bila verjetno kovači- ja. Tu je stalo namreč manjše svetišče Vulka- na in Venere s posvetilno ploščo, najden je bil tudi posvetilni kamen, posvečen Vulkanu (Volcano), najprej zaščitniku kovačev, kasneje Marmorni kip Ikarja je bil verjetno nagrobnik pre- zgodaj umrlega mladeniča. Foto Bine Kovačič pa so ga častili vsi obrtniki, ki so imeli oprav- ka z ognjem - livarji, verjetno tudi steklarji. V zahodnem delu mesta (Zg. Breg) so bile najdene steklarske peči (tudi v vzhodni mestni četrti). Najbolje ohranjena je ovalne oblike in kaže dvodelno zasnovo: v eni polovici, ki je bila kupolasto obokana, so se surovine stopile v stekleno maso, ki je potem stekla v drugo pravokotno oblikovano polovico, od koder so jo zajemali za pihanje ali ulivanje v kalupe. Na dnu pravokotnega dela je še danes ohra- njena zelenomodra steklarska masa. Kje so pridobivali kremenčev pesek, potreben za iz- delavo stekla, se ne da natanko ugotoviti. Naj- bližja znana ležišča so na Pohorju, kjer se je tudi v novem veku razvilo glažutarstvo. Ver- jetno so pesek prav tako kot marmor trans- portirali po reki, saj je bil rečni prevoz v anti- ki najcenjši. Našteli smo le nekaj osnovnih surovin, na katerih so temeljile obrtne dejavnosti. Te so bile temelj poetovionskega gospodarstva. Ob njih pa je cvetela še cela vrsta drugih obrtnih in uslužnih dejavnosti: čevljarstvo, tkalstvo, izdelava koščenih izdelkov: piščali, igel za ši- vanje, okrasnih igel, igralnih kock in žetonov, držajev za nože, zapestnic, glavnikov itd.. Sprememba, ki jo doživi kraj ob umiku voj- ske in hitrem razvoju mesta, se kaže tudi v provincionalni umetnosti, v motiviki, ki jo iz- birajo za reliefe na svojih nagrobnikih. V pr- vem in na začetku drugega stoletja krasijo na-, 165 grobne kamne vojakov predvsem odlikovanja: ovratnica (torques), zmagovalni venec (coro- na), dvoročajna posoda (kantharos), nadalje bojna oprema: čelada, oklep, golenice, ščiti ali pa znaki njihovega čina: stotniška palica, pra- por. V drugem stoletju pride do spremembe, do drugačnega čustvovanja. Nagrobnike krasijo reliefi, ki izražajo upanje v večno življenje in ponovno vstajenje, motivika pa je izbrana iz grško - rimske mitologije. Med motivi naj na- štejemo le nekatere: Heraklej vodi Alkesto iz podzemlja. Luna skuša obuditi spečega Endi- mijona. Amor in Psiha, geniji zime, geniji smrti s spuščeno plamenico ali pa eroti z dvig- njeno baklo, ki izraža upanje v nov plamen življenja. Nagrobne stele večkrat zaključujejo levja ovršja. Ležeča leva na levi in desni varu- jeta grob, v sredini pa je prikazana glava grško - egipčanskega boga Serapida z valjasto poso- do izobilja na glavi (khalatos). Sadje in drugi plodovi zemlje (ki na reliefu zaradi poenosta- vitve niso upodobljeni) v Serapidovi posodi izobilja pripovedujejo o naravi, ki se vsako leto obnavlja, na nagrobnikih pa motiv izraža upanje v novo življenje. Ob tej motoviki se razvije tudi portretna re- liefna plastika. Z nagrobnih stel in sarkofagov zro v nas portreti odličnih meščanov, arhivski uradnik s svitki papirusa, mož in žena ali cele družine s prezgodaj umrlimi otroki. Vsi so oblečeni v toge, nekateri detajli, kot so fibule aH pokrivalo, pa nam povedo, ali so bili med njimi tudi romanizirani staroselci. Sarkofage vojakov krase zdaj reliefi mladih golih herojev s kopjem, čelado in ščitom, gro- bove prezgodaj umrlih mladeničev pa kipi Ikarja, ki je v svoji zagnanosti omahnil v smrt. Poetovio je imela od ustanovitve dalje pri- bližno 60 let miru, vso vladavino cesarjev Trajana, Hadrijana in Antonina Pija. Potem pa je razvoj pretrgal okrog leta 167 vpad ger- manskih plemen Kvadov in Markomanov, ki so prebivali onstran Donave. Bojem, ki so tra- jali vse do vladarjeve smrti leta 180, se je pri- družila še kuga in število prebivalstva se je verjetno precej skrčilo. Zadnja obrambna toč- ka na poti iz Panonije v Italijo takrat ni bila Poetovio, ampak Ločica pri Polzeli, kjer si je postavila tabor II. Italska legija. Šele cesar Komod je v začetku 80-tih let drugega stoletja sklenil mir, ki pa je trajal le do cesarjeve smrti, potem pa so sledili boji za oblast, iz katerih je izšel kot zmagovalec nek- danji guverner Spodnje Panonije, Septimij Se- ver (po rodu iz severne Afrike). Med poho- dom nad konkurenta Klodija Albina je šel z vojsko skozi Poetovio, o čemer nam pričajo posvetilni kamni. Cesar, ki je bil začetnik nove, severske dinastije (do 235), je seveda dobro poznal razmere v Panoniji, prebival- stvu je verjetno dal vrsto ugodnosti. Od začet- ka njegovega vladanja se v veliko večjem šte- vilu kot prej pojavljajo napisi izvorno domo- rodnih božanstev. Najštevilnejša so v Panoniji posvetila domačemu Silvanu (Silvano dome- stico): reliefi so poznani tudi iz Poetovione. Koncem 2. in v začetku 3. stoletja je v mestu ob Dravi posebno pribljubljen lokalni kult Vzvišenih dojilj (Nutrices Augustae), ki so se jim zaobljubljali starši za zdravje svojih otrok. Ob ozdravitvi so jim v manjših svetiščih (Spodnja Hajdina, Zgornji Breg, Panorama - ali bližina -najdeno v sekundami uporabi) posvečali marmorne reliefne plošče s standar- diziranim motivom, ki nam odkrivajo podobo provincialne umetnosti na prehodu iz 2. v 3. stoletje. Iz časa Severjevih naslednikov Kara- kale ali Elagebala je posvetilo starodavnemu bogu Drave, ob njem pa še geniju (zavetniku) neke legije, kar priča o prisotnosti vojske v tem času. Čas med vladanjem Marka Avrela in kon- cem severske dinastije 235 n.š. kaže prve zna- ke propadanja in nemirov. To se odraža tudi v duhovni podobi prebivalstva tega časa. Med- tem, ko so v začetku častili tradicionalne rim- ske bogove: Jupitra, Junono, Venero, Viktori- jo, Merkurja in razne domače bogove, skrite pod preobleko rimskih, pa se, od srede 2. st. dalje pojavljajo najrazličnejše vzhodnjaške re- ligije, ki so transcedentalno usmerjene. Sprva so njihovi častilci orientale! z grško govorečega vzhoda, kasneje vstopajo tudi do- mačini. Takšna svetišča so smela v tem času stati le izven začrtane meje mesta (pomerija). Med temi religijami naj navedemo Izidin kult: trije njej posvečeni marmorni zaobljeni kamni so bili odkriti na Hajdini, prav tako nekaj bro- nastih votivnih ploščic, ki so bile prvotno pri- trjene na zaobljubne predmete, ki se nam niso ohranili. Količina teh najdb nas navaja na sklep, da je tu nekje moralo stati Izidino sve- tišče, verjetno na Spodnji Hajdini, kot je skle- pal B. Saria. Poleg Izidi posvečenih votivnih kamnov, je bil odkrit tudi kvadrast zaobljubni kamen egipčansko-grškemu bogu Serapidu, ki je danes vzidan v sevemo steno mestnega stol- pa. Od vseh religij vzhodnega izvora, pa se je v mestu najbolj razširil mitraizem. Vero per- žanskega izvora so v imperiju živeči orientalci pod vplivom grške misli bistveno predelali in ustvarili povsem novo religijo. Eden od njenih temeljev je bila tudi lojalnost in tako so cesar- ski uradniki in sužnji, pripadniki mitraizma, predstavljali ob vojski drugi steber cesarske oblasti. Poetovio spada med tri najmočnejše centre te religije v Spodnji Panoniji. Prvi za- četki sodijo morda že v Hadrijanov čas, ko je bila v vicus Fortunae postavljena carinska po- staja, kjer so delali uradniki - sužnji po pore- klu iz vzhodnega dela cesarstva. Do sedaj je bilo odkritih pet svetišč in nekaj posameznih posvetil, ki kažejo, da je bilo mitrejev celo več. Starejši templji (2. pol. 2.st. in 1. pol. 3. 166 Pogled na izkopavanja na delu kasnoantičnega grobišča ob severovzhodnem predelu Poetovione (Rabelčja vas). Izkopavanja in foto Ivan Tušek st.), v katerih so predvsem posvetila carinskih uradnikov, so bili postavljeni na robu mesta : L, II. mitrej na zahodnem, III. mitrej na seve- rovzhodnem koncu. Šele vojaški V. mitrej, dobi uglednejše mesto v reprezentančni četrti v zahodnem delu mesta (Zgornji Breg), naj- mlajši, IV. mitrej iz Dioklecijanovega časa, ko so imeli mitraisti močno podporo cesarja, pa je bil lociran na robu poetovionskega foruma. Ker so v mitraizem vstopali lahko le moški, so ob mitrejih stali običajno še templji raznih božanstev, ki so jih častile predvsem ženske. Tako je s prostora ob III. mitreju ohranjen doprsni kip Velike Matere (Mater magna), bo- ginje maloazijskega izvora (njeni sveti kamen je bil prepeljan v Rim že za časa zadnje vojne proti Hanibalu). Poleg mitraizma naj omeni- mo še verstvo »danubijskih« konjenikov, ki je bilo gotovo mistično, saj o njem nimamo ni- kakršnih zapisov, še njegovega pravega imena ne poznamo. Vse, kar se nam je do danes ohranilo o tej religiji, so manjše zaobljubne plošče, najdene pretežno ob Donavi (od tod ime) in njenih pritokov; najdbe iz Poetovione predstavljajo eno od robnih področij njene razprostranjenosti. Marmorne reliefne plošče s Panorame prikazujejo boginjo, Mater mag- no, ki se ji ob glavi vijeta kači, z leve in desne pa se preko ležečih teles bližata konjenika (Dioskura). Zgoraj se plošče zaključujejo z upodobitvijo Sola in Lune, pod preklado v spodnjem delu plošče pa je prizor žrtvujočih svečenikov ob trinožniku. Tako zasnovane plošče izpričujejo sinkretistično verstvo, ki je nastalo z mešanjem različnih religij. Poleg omenjenih kamnitih, je bila v zadnjem času najdena še svinčena ploščica s podobnim pri- zorom. Orientalsko božanstvo, ki pa se pojavlja le obrobno, je Sol (sonce); njegovo čaščenje je bilo posebno razširjeno za časa cesarja Elage- bala. Posvetilni kamen je danes vzidan v se- verni steni mestnega stolpa. Prav tako je le z enim napisom dokumenti- ran Jupiter Dolichenski: posvetilni kamen je bil odkrit ob I. mitreju na Spodnji Hajdini in je datiran na konec severske dinastije. S padcem le-te se začne za cesarstvo, pa tudi za Poetovio, petdeset let nestabilnosti in gospodarskega usihanja. Vojska je menjavala cesarje drugega za drugim, konkurenti so se bojevali za prevlado. V času cesarja Galijena so v mestu ob Dravi stacionirani oddelki dveh legij, V. Makedonske in ponovno XIII. Gemi- ne, pod poveljstvom predstojnika Flavija Apra. Poslani sta bili verjetno, da zavarujeta pot v Italijo pred pohodi panonskih uzurpa- torjev. V drugi pol. 3. st. je mesto prizadela huda naravna nesreča. Drava je močno spremenila 167 svoj tok in odnesla na desnem bregu na po- dročju vse do nekdanje terase in Studenčnice predel, kjer je nekoč morda stal legijski tabor, na levem bregu pa jugovzhodni del, področje pristanišča itd. Mreža mesta je po tem času nekoliko drugače usmerjena. V 3. st. se spremeni tudi način razporejanja pokopališč. Med tem ko so v prvih stoletjih pokopavali v ozkem pasu ob vseh vpadnicah v mesto, pa so sedaj pokopališča zasnovana kot večji zaključeni areali. Poetovio je imela dve obsežnejši: na desnem bregu reke se je razprostiralo južno od glavne ceste (Zgornji Breg), na levem bregu, pa sevemo od glavne ceste oziroma obrtniške četrti (Rabelčja vas), kjer je bilo od srede sedemdesetih let do danes odkopanih več kot tisoč grobov. Sredi osemdesetih let 3. st. je skušal cesar Dioklecijan z gospodarskimi, denarnimi in upravnimi reformami rešiti propadajočo drža- vo. Med številnimi ukrepi je bil tudi odlok o maksimiranju cen osnovnih izdelkov. V tem ceniku je navedena tudi vrsta poetovionske tkanine. Za časa Dioklecijana je bila Poetovio odtr- gana od province Zgornje Panonije in dodelje- na spet Noriku, kamor je gravitirala že v praz- godovinskem času. Sodila je v del province, ki se je razprostirala južno od alpskega grebena, bila je bliže morju, zato seje imenovala Medi- teranski Norik. Obdobje Dioklecijanove vladavine je tudi čas forsiranja starih rimskih bogov in mitraiz- ma, obenem pa čas hudega preganjanja kris- tjanov. Mnogi so umrli mučeniške smrti, med njimi v prvih letih 4. st. tudi poetovionski škof Viktorin, znan zgodnjekrščanski pisec. Krščanstvo, ki je bilo prisotno v mestu že koncem 3. st. je dokumentirano vse do propa- da Zahodno rimskega cesarstva. V mestu je znanih nekaj zgodnjekrščanskih cerkva, na druge sklepamo posredno, vendar verjetno niso vse iz istega časa. Nove raziska- ve v osemdesetih letih so odkrile nekaj moza- ikov in gradbenih členov že prej predposta- vljene bazilike na Panorami, druga cerkev je bila na vzhodnem delu grajskega griča (4./5. stol. po J. Klemencu), tretja verjetno na pro- stom današnje proštijske cerkve (gradbeni čle- ni v okoliških stavbah in grobišče iz 4. st.), četrta na Spodnji Hajdini (v kolikor je oprede- litev W. Smida pravilna), peta na Zgomjem Bregu je vprašljiva (arhitektura z apsido), na šesto, pokopališko sklepamo po najdbi dveh zgodnjekrščanskih svečenikov na Rogoznici. V tem času je bilo število prebivalstva bi- stveno manjše (glede na 2. st.), površina mesta se skrči, grobišča so skoncentrirana okoli na- vedenih cerkva, posamezni grobovi pa se na- hajajo tudi med stavbami nekdanjih predme- stij. Ugodna prometna lega Poetovione, ki je v 2. st. vzpodbujala trgovino in razvoj obrti ob glavnih prometnih žilah, pa je v nemirnem 4. in 5. stoletju izpostavila mesto pohodom naj- različnejših vojska. Skozi mesto je šel verjetno sam Konstantin Veliki (obnova Varaždinskih toplic), dalje viri navajajo pogajanja med od- poslanstvi Konstancija II. in Konstansa, are- tacijo cesarjeviča Gala v vili izven obzidja, pohod cesarja Valentinijana leta 351, pohod vojske Teodozija Velikega in Maksima leta 388. Po zmagi prvega in uvedbi krščanstva za edino državno vero, je cesar pred smrtjo 395. razdelil cesarstvo med sinova Honorija in Ar- kadija. Poetovio je pripadla seveda zahodu. Razdelitev pa ni stabilizirala razmer. Na prehodu iz 4. v 5. stol. prodirajo proti Italiji Zahodni Goti. Nekaj kasneje je ponovno vzpostavljena rimska oblast, vendar jo zruši pohod Hunov pod vodstvom Atile v sredini 5. stoletja. Pred padcem zahodnorimskega cesar- stva je zadnji zgodovinski podatek, ki se nana- ša na Poetovio tisti, ki pravi, da je bila mati zadnjega rimskega cesarja Romula Avgustula, po rodu Poetovionka. Nadaljni zgodovinski razvoj mesta je zavit v temo časa preseljevanja ljudstev in zgodnjega srednjega veka. Le splošno zgodovinske po- datke lahko apliciramo na razvoj mesta ob Dravi. Vendar lahko sklepamo, da ni nikoli povsem zamrlo, tako da se je lahko ime mesta preneslo v mlajši čas in je ohranjeno v ne- mškem jeziku kot Pettau, v slovenskem pa kot Ptuj. LITERATURA Obsežno liteaturo o rimski Poetovioni je zbral nazadnje Jakob Emeršič, Gradivo za biliografijo Ptuja in okolice (Ptuj 1985), str. 5433: Arheologija. Med navedenimi deli naj bralca posebej opozorim na članke, ki so jih napisali Mihovil Abramič, Ba- lduin Saria, Josip Klemene, Viktor Skrabar, Jaro Šašel, Erna Diez, Iva Mikl-Curk, Stanko Pahič, Zorka Šubic, Blagoj Jevremov, Marija Lubšina- Tušek, Ivan Tušek in Mojca Vomer Gojkovič. Po- datke o izkopavanjih po letu 1985 bo bralec našel v reviji Varstvo spomenikov, članke pa v Arheolo- ških vestnikih. Med sintetičnimi pregledi o rim- skem mestu ob Dravi naj navedem le najnovejše delo: Iva Curk, Ptuj starih dob, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 176, 1991. 168 FRAGMENT TEODOZIJEVEGA KODEKSA V MINORITSKI KNJIŽNICI NA PTUJU p. MARJAN VOGRIN S pričujočim fragmentom sem se seznanil ob pripravi na razstavo Zakladi in pričevanja Ptuja in Ormoža, ki je bila leta 1987 v Lju- bljani. Fragment sem že takrat predstavil s kratkim referatom, ki ga na tem mestu povze- mam. Pergamentni fragment je danes ovitek knji- ge Sedeš mateiarum iuris, ki je bila tiskana leta 1598 v Ambergu. Leta 1632 je bil lastnik knjige Julijan Lay, kar je izpričano na za- dnjem notranjem listu knjige, njegov exlibris pa je tudi na fragmentu. Naslednji exlibris pri- pada p. Konstantinu Wuttu iz minoritskega samostana v Mariboru. Po njegovi smrti je knjižica prešla v minoritsko knjižnico na Ptu- ju. V katalogu iz letail774je že omenjena, o čemer priča tudi signatura na prvem notra- njem listu in prilepljeni listič na hrbtu knjiži- ce. Prav na hrbtu knjižice je tekst najbolj po- škodovan, pa tudi robovi ovitka so v slabšem stanju. Ker je bil fragment zamaščen in delo- ma nečitljiv, sem ga pred razstavo očistil. To pa je bilo potrebno tudi zaradi identifikacije samega teksta. Fragment meri po dolžini 21 cm in v višino 15,3 cm. Popisan je na obeh straneh (še vedno je ovitek). Dolžina teksta je 19 cm, med vrsti-, carni je 8 mm razmaka. Inicialke (I, Q, I) so obrobljene in zeleno pobarvane, rdeči napis pa je konec 11. in začetek 12. knjige. Na frag- mentu sta dva poznejša vpisa: Sum luliani Lay in gnad dienst. Ob pogledu na fragment se oči ustavijo na ' črkah v rdeči barvi. Explicit in Incipit, konec ; in začetek, sta pisana v kapitalni pisavi. Tudi ) uncialna pisava je prisotna na tem malem ; fragmentu. Najdemo jo v naslovu 12. knjige i (In titulo de decurionibus), kakor tudi v vrstici z datumom vil. knjigi. Karakteristične črke uncialne pisave: d, N in R najdemo v 6. vrsti- ci. Ostali tekst je pisan v lepi karolinški mi- '[ nuskuli. Že to dejstvo nas postavlja v visoki \ srednji vek. Ko pa se posvetimo posameznim črkam, se ta ugotovitev samo še potrdi. Zato ; bom predstavil nekaj črk karolinške pisave. a - to črko najdemo skoraj v vsaki ' besedi, zato je ne bo težko najti. Poševna črta ; z dodanim polkrogom. Črka a je najbolj ka- i rakteristična črka v karolinški minuskuli, g - na žalost je v tekstu samo ena črka, pa še ta je slabo vidna (prva vrstica - in- genui), druga je izbrisana; odprta je spodaj, kar je karakteristično za karolinško minusku- lo. 169 r - zgornji del črke ima dolgi rep (druga vrstica - postulantur), e - črka je za nianso višja in sxrtico povezana z naslednjo črko (tretja vrsta - sed fides). V tekstu so prisotne tudi ligature. Najbolj vidna je st (post v prvi vrstici in še druge). Tudi ae ligatura je na enem mestu lepo vidna (notitiae - v tretji vrstici). Ligatura je tudi et (v prvi vrstici, še bolj pa je vidna v 6. vrstici - et cetera), ki je prešla v današnjo okrajšavo &. V bistvu je ta okrajšava e in narobe obrnjen t, kot vidimo v tekstu. Drugače pa je v samem tekstu malo okraj- šav, kar je za pravne tekste značilno. Že ob objavi Teodozijevega kodeksa leta 438 je izšel zakon, da se ob predpisih ne sme uporabljati okrajšav, razen seveda standardnih in vsem razumljivih. V tekstu so tudi nepravilne okrajšave. Tako najdemo v začetku 13. vrstice Impp za impe- rator, moralo bi biti imp. Napaka ali nepra- vilna okrajšava je tudi v 6. vrstici pri imenu Teodozija (Theud namesto Thed, kot je zapi- sano v prvi vrstici). Od okrajšav bi omenil samo še qm, ki se pojavlja proti koncu 8. sto- letja, čeprav so uporabljali tudi qum. Tudi quo je bila okrajšava v 8. in 9. stoletju, pozne- je pa quom (13. stol.) in qn (15. stol.), vse v pomenu quoniam. V tekstu se pojavljajo imena, od katerih predstavljam le pomembnejša. Honorij (rojen 384. v Carigradu in umrl 423. v Ravenni) je bil sin Teodozija Velikega (345-395), njegov naslednik ter prvi zahodnorimski cesar. Teo- dozij II. (rojen 401. v Carigradu, kjer je tudi umrl 450. leta) je bil sin Arkadija (378-408), ki je bil prvi vzhodnorimski cesar, in nečak Teodozija Velikega. Očeta je nasledil kot cesar v Carigradu. Po njem je dobila pravna zbirka tudi ime - Codex Theodosianus. Konstantin Veliki (ok. 280/5 - 337) je znan, pa ne samo v krščanskem svetu, po tem, da je izenačil krščansko vero z ostalimi, in tudi za- radi reform, ki jih je izvedel v upravi rimskega cesarstva. Transkribirani tekst se glasi takole: 1. Impp /imperatores/ Honor[ius]et The [o]d[osius]aa /augusti/ (Caeciliano praefecto) p[raetori]o. Post alia: Q[uonia]m ingenui te- stes ad (cau)- 2. sas postulantur alienas, si (socii et pa)r- ticipes 1 * criminis non dicant(ur), 3. sed fides ab his notitiae postu(letur,in) exhibitione necessarium personar(um), 4. hoc est testium, talis debet (esse cau)tio iudicantis, ut bis Venturis ad iudi- 5. cium2 per accusatorem aut ab bis, p[er] quos fuerint postulati, sumptus c[on]peten- 6. t[es] dari p [raejcipiat. Et cetera. Dat[u- m] (X)I1 K[alendae[ Febr[uarii], Rav[ennae] llonorio VIII et Theod (osio)3 lllaa /augusti/ 7. a uno 9 con s alaris. lnt[ér]pr[etatio]: 8. Quicumque testes necessa(rios ha)bet, dummodo idoneos, qui non sint cau- 9. sae in culpa4 participes, st(udeat), qu- aliter eos suo suptu,5 ubi causa di- 10. cenda est, debeat exhibere. 11. EXPLICIT LIBER XI INCIPIT LI- BER Xll 12. I. titulo (De) decuri(oni)bus 13. Impp /imperator/ Constantinus a /augustus/ ad Eva[grium]. Nemo iud[ex] civi- lium muneru[m] va[ca]- 14. tionem cuiquam praestare curiali co- netur vel aliquem suo arbi [trio de curia libe- ret]. 1. V tekstu sledi originalna razura 2. V tekstu: iuditium 3. V tekstu: Theudosio 4. V ediciji: aut culpae 5. V tekstu: supmpto Razlaga v transkribciji: / / izpisana okrajšava [ ] dopolnjena okrajšava ( ) nečitljivo Prvi popolni tekst kodeksa je datiran z 21. januarjem 409 v Raveni, drugi pa je bil izdan 15. marca 313. Na koncu tega kratkega zapisa pa si mora- mo postaviti še najtežji vprašanji: kdaj in kje je nastal pričujoči fragment? Obe vprašanji sta med seboj povezani, a zaenkrat je težko poda- ti zadovoljiv odgovor. Glede kraja nastanka bi bil lahko indie kraj tiskanja knjige in exlibris Juliana Laya; po vsej verjetnosti ga lahko išče- mo nekje na Bavarskem ali na Salzburškem. Prav zaradi te nejasnosti je težko določiti tudi čas nastanka. Ker pa je tekst pisan v karolin- ški minuskuli, nas že to postavlja v visoki srednji vek. Z ozirom na paleografske karakte- ristike, uvrščam fragment v drugo polovico 9. stoletja. Kadar bo z gotovostjo mogoče ugoto- viti kraj nastanka, pa bo lažja tudi časovna opredelitev. Pričujoči fragment je neprecenlji- va dragocenost minoritske knjižnice na Ptuju, na katero sta ponosna samostan in mesto Ptuj. VIR Theodosiani libri XVI cum constitutionibus Sir- mondianis. Uredila in izdala: Th. Mommsen in P. Mexer, Berlin 1905. LITERATURA B. BischofF, Palaeographie des römischen Alter- tums und des abendländischen Mittelalters. Berlin 1979. — Zapiski predavanj prof dr. P. Lander (Fri- bourg). 170 ZAPUŠČINA DRUŽINE LESLIE NA PTUJSKEM GRADU MARJETA CIGLENEČKI Ptujski grad je eden namogočnejših grajskih kompleksov na Slovenskem. O njegovi pre- teklosti se je nabralo že veliko strokovne literature,' mnoga nepojasnjena vprašanja pa nenehno vabijo k novim raziskavam. Ptujskemu gradu pripada pomembno mesto med slovenskimi gradovi tudi zaradi opreme. Nekdaj so bili gradovi in graščine na območju današnje Slovenije bogato opremljeni, o če- mer lahko beremo v starih inventarjih in dru- gih opisih. Prvi večji poseg v to bogastvo je bil storjen v letih med obema vojnama. Nove gospodarske razmere so spravile graščake ob dobršen vir dohodka in mnogi so se zatekli k razprodajam umetnin. Veliko teh dragoceno- sti je bilo prodanih v Avstrijo. Kar je prežive- lo vihre druge vojne, je bilo leta 1945 z nekaj redkimi izjemami prepuščeno vsem in vsako- mur. Na Ptuju pa so grajska vrata ostala zapr- ta tudi v najbolj nemirnih in negotovih dneh leta 1945. Že spomladi 1946 so bile bogato opremlje- ne sobane ptujskega gradu na ogled obiskoval- cem. Ptujski muzealci so jih razkazovali kot primer fevdalne stanovanjske kulture, kakrš- no so na Ptuju gojili Herbersteini, zadnji graj- ski lastniki. Herbersteini so ptujski grad kupili leta 1873 na dražbi, zanj pa so odšteli 147.000 florintov.2 Več ali manj velja, da so prevzeli izpraznjene stavbe, ki so bile vrh vsega tudi v slabem gradbenem stanju. Takratna gospoda- rica Terezija Herberstein se je lotila temeljite obnove, kije bila zaključena leta 1904 z vgra- jevanjem novih okenskih okvirov, vratnih podbojev in stenskih opažev. Leta 1907 so v prostore začeli nameščati pohištvo, slike in drobni inventar z bližnjega gradu Vurberg. Vurberg je bil v posesti Herbersteinov že v 17. stoletju, leta 1907 pa so ga namenili ruskemu Rdečemu križu. Ker dragoceni in že v 19. sto- letju znameniti vurberški grajski inventar ni več ustrezal novi namembnosti, so ga preselili na Ptuj. V letu 1925 so se Herbersteini odrekli še bivanju na gradu Hrastovec, ki je sodil med njihove najimenitnejše posesti. V gradu so na- mestili ruske ubežnike in kadetsko šolo, opre- mo pa so se odločili razprodati. Dr. France Stele je v skladu s pristojnostmi konservator- ske službe prepovedal prodati v tujino najve- čje hrastovške dragocenosti: zbirko družinskih portretov ter stari družinski arhiv in knjižni- co. Vse to in še nekaj neprodanih kosov pohi- štva je Josip Herberstein preselil na Ptuj. Današnji inventar ptujskega gradu tako v pretežni meri sestavljajo kosi iz zapuščine Herberstein. Herbersteini so radi poudarjali, kako zahtevno je bilo obnavljanje in oprem- ljanje ptujskega gradu, hkrati pa so se živo zanimali za prejšnje lastnike in z vso skrbjo hranili vse, kar je ostalo za njimi v ptujskih grajskih prostorih.3 Za gradbena dela, ki so potekala na ptuj- skem gradu med leti 1873 in 1904, lahko trdi- mo, da so bila spomeniškovarstveni posegi v modernem pomenu besede. Enako velja za ohranjevanje redkih premičnin iz obdobja, ko so na ptujskem gradu gospodarili Leslieji. Z imenom družine Leslie se na ozemlju da- našnje Slovenije ne srečujemo ravno pogosto. Že v 11. stoletju se je Bartolomej Leslie, os- rednja osebnost pomembne ogrske rodbine, preselil najprej v Anglijo in nato na Škotsko. V nekaj stoletjih so Leslieji na Škotskem do- segli mnoge visoke položaje ter obogateli. V 16. in 17. stoletju pa se je nekaj posameznikov iz družine preselilo nazaj na celino. Večina jih je služila v vojski. Najznamenitejši med njimi je bil Valter (Walter) Leslie. Udinjal se je ce- sarju Ferdinandu II. in se proslavil v tridese- tletni vojni. K uspehu v vojaški službi mu je leta 1634 pripomoglo sodelovanje pri dokaj nečednem poboju vojvode Wallensteina, ki ga je cesar zaradi svojevoljnih pogajanj s Švedi in nemškimi protestanti razglasil za veleizda- jalca. Po tem mučnem dogodku je Valter Les- lie hitro pridobival nove nazive. Najprej je postal poveljnik regimenta, nato mu je cesar podelil grofovski naslov in kmalu je postal še poveljujoči v Slavonski krajini. Valter Leslie se je proslavil predvsem kot vojak. V vojaški službi je tudi obogatel, v zrelih letih pa je us- pešno opravil še nekaj pomembnih diplomat- skih poti.4 Leta 1656 je Valter Leslie kupil ptujski grad od zagrebških jezuitov za 62.000 florintov.5 Grad je ostal v lasti Lesliejev vse do leta 1802. Že Valter Leslie se je lotil obsežnih prezidav, z deli pa so nadaljevali njegovi nasledniki. Po- segi Lesliejev so bili doslej v strokovni litera- turi označeni kot barokizacija ptujskega gra- du, čeprav bi bilo potrebno to oznako nekoli- ko precizirati in dopolniti z novimi podatki. Nekaj novih spoznanj je že bilo objavljenih.6 Na kratko bi lahko rekli, da so Leslieji najprej do kraja izpeljali urbanistično zamisel, ki so si jo začrtali italijanski gradbeniki v petdesetih in šestdesetih letih 16. stoletja, ko so moderni- zirali ptujski grajski utrdbeni sistem. Šele nato so sledile baročne novogradnje in prezidave, ki pa niso prerasle renesančnega koncepta. V 17. stoletju so Leslieji grajske sobane na 171 novo opremili. Podatki o takratnem inventar- ju ptujskega gradu so sila skopi. V Janische- vem leksikonu iz leta 1885 lahko preberemo, da je bila viteška dvorana nekdaj opremljena z upodobitvami knezov in princev iz 17. stole- tja ter s portreti grofov iz družine Leslie iz 18. stoletja. Slike so bile po letu 1802 prenesene nekam na Moravsko.7 Čisto vsega pa Leslieji le niso preselili na Moravsko. Herbersteini so proti koncu 19. stoletja na gradu našli nekaj zavrženih pre- mičnin. Zapuščene in poškodovane predmete so ocenili za dragocenosti in jih vključili med svoj inventar. Tako pravi družinsko izročilo. Tudi v harbersteinskih popisih je najti omem- be v zvezi s tem, nekaj teh kosov pa je celo označenih z grbom družine Leslie. Najdragocenejše iz tega fonda so tapiserije. Terezija Herberstein, ki je leta 1873 kupila ptujski grad, jih je našla na podstrešju, zavržene in nagrizene od miši. Že Terezija ali pa kateri od njenih naslednikov, je dala tapi- serije pokrpati in uokviriti. Herbersteini so se zavedali visoke vrednosti tkanih umetnin. Na- mestili so jih v najodličnejše grajske sobane. Tapiserije razvrščamo v dve skupini. Prve štiri so flamske in dosegajo izredno visoko kvaliteto. Datirane so na začetek 17. stoletja, predstavljajo pa prizore iz Odiseje: Odisej reši Telemahu življenje, Odisejevo slovo do feja- škega kralja Alkinoa in njegove hčere Nausi- kae, Odisej ponuja Polifemu pijačo in Odisej s tovariši pobegne Polifemu iz votline.8 Tapi- serijam žal manjkajo bordure, zato se tudi ni ohranil znak delavnice, kar seveda otežuje na- daljne raziskave. Posamezni prizori so dokaj neenakomerno porazdeljeni izseki iz Odiseje. Morda smemo domnevati, da je serija prvotno obsegala več kosov. Šest francoskih tapiserij so tako imenovane verdure.9 Predstavljajo z drevjem na gosto preraščeno pokrajino, ki se povečini nekje na sredini odpira v osončene jase, s čimer je po- udarjeno prespektivično poglabljanje prosto- ra. V pokrajino je postavljenih nekaj pastoral- nih, lovskih in ljubezenskih prizorov. Člove- Flamska tapiserija Odisej pobegne s tovariši iz Polifemove votline, začetek 17. stol., foto S. Habič 1969 172 Francoska tapiserija Lovska pokrajina z jezdecem in ljubimcema, konec 17. stol., foto S. Habič 1969 ške postave so nesorazmerno majhne v pri- merjavi z drevjem. Razen na eni manjši, so se na francoskih verdurah ohranile bordure, na katerih pa tudi ni delavniškega znaka. Tudi francoske tapiserije so bile hudo poškodova- ne. Skorajda vse so sestavjene iz več skupaj sešitih kosov. Ti so sicer dokaj spretno zlože- ; ni, vendar so nelogičnosti v kompozicijah, očitne. Tapiserije s ptujskega gradu so doživljale podobno usodo, kot mnoge druge tekstilne ¦ umetnine po Evropi. V prvi polovici 19. sto- \ letja niso bile več v modi, zato so jih marsikje \ zavrgli. Ne sme nas presenečati, da so se tudi ; tapiserije s ptujskega gradu znašle na podstre- [ šju, posledice pa seveda niso izostale. Ob po- ; pravljanju so preveč načete dele preprosto iz- rezali, spoji pa nato niso več sledili prvotni li- kovni zasnovi. Ne glede na hude poškodbe, pa je deset ta- piserij s ptujskega gradu dragocena ostalina iz posesti Lesliejev. Gradovi na Slovenskem so bili v preteklosti bogato opremljeni s tapi- i serijami, o čemer pričajo stari inventarji.'O Do konca druge vojne pa je ostalo v Sloveniji le ; malo gradiva te vrste, ki ga hranita le ptujski • in Narodni muzej v Ljubljani. i Iz Lesliejeve posesti je na ptujskem gradu ostalo tudi nekaj masnih oblačil. Točnega šte- vila zaenkrat sicer ni mogoče ugotoviti, saj je v starejših popisih originalno lastništvo več- krat zapisano skupaj z vprašajem. Ena od ka- zul, ki jo dopolnjujejo še stola, manipel in bursa, nosi (oz. je nosila) grba družin Leslie in Liechtenstein. Leta 1982 sta bili iz ptujske grajske kapele ukradeni dve kazuli, ki ju kri- minalisti niso več izsledili. Ena od obeh je že omenjena z Lesliejevim grbom iz belega in rdečega brokata,'' datirati pa jo je mogoče na začetek 18. stoletja. Leslieji so bili povezani z Liechtensteini že v 17. stoletju. Ženo iz te družine je imel Jakob Leslie, ki je gospodaril na ptujskem gradu od 1667 do smrti 1692. Njegov nečak in naslednik Jakob Ernest Les- lie je bil poročen z Luizo Liechtenstein. Jakob Ernest je uporabil grba obeh družin, da je z njim označil štukaturo na stropu grajske jedil- nice, ki je pripisana mojstru Petru Zaaru in datirana v drugo desetletje 18. stoletja. 12 Tudi dragoceno kazulo, ki se najbrž ne bo več vrni- la v ptujski muzej, je treba pripisati zakonske- mu paru Jakob Ernest Leslie - Luiza Liech- tenstein. Za časa Lesliejev je bilo na ptujskem gradu. 173 postavljenih več temnorjavo glaziranih peči, ki jih lahko datiramo v drugo polovico 17. stoletja. Na pečnicah se ponavljajo angelske glavice, girlande, akant in družinski grb. Ko so Herbersteini leta 1873 prevzeli grad, so morale biti te peči že hudo poškodovane. Po- djetna Terezija Herberstein, ki se je lotila te- meljite prenove gradu, je iz več različnih, a dokaj podobnih peči dala postaviti eno samo v jugovzhodnem grajskem traktu v takoime- novani grajski pisarni. Na pečnicah se pona- vljata grba družin Leslie in Thum-Taxis (?).13 Več fragmentov enakih in podobnih temnor- javo glaziranih pečnic seje našlo leta 1981 ob severnem grajskem zidu ob priliki podteme- ljevanja.l4 Ob severnem grajskem zidu je bila odpadna jama, kamor so grajski stanovalci od- metavali vse nepotrebno, tudi dele razrušenih peči. Tudi obnovitvena dela v letu 1991 so pri- nesla nekaj zanimivih izkopanin. V notra- njosti in v neposredni bližini vzhodnega graj- skega stolpa, ki ga je leta 1665 dal pozidati Valter Leslie, smo med drugim našli srebrnik Leopolda I. in fragmentiran keramičen krož- nik s cvetličnim omamentom.l5 Oba sodita v drugo polovico 17. stoletja. Skopi opis v Janischevem leksikonu omenja slike v viteški dvorani, za katere danes ne vemo več, kje so shranjene. Vsaj eno oljno sli- ko in eno grafiko, ki sta v fondu ptujskega Leonardo Venetiis: Portret grofa Leslieja, ba- krorez, 17. stoletje, foto B. Kovačič 1991 Lesliejev grb v viteški dvorani, foto Langerholz 1962 muzeja, pa lahko z dokajšnjo verjetnostjo pri- pišemo Lesliejem. Eno od pomembnih ptujskih likovnih del je veduta Ptuja iz leta 1687.16 Na sliki je pravza- prav upodobljen ptujski grad in takšen je tudi naziv slike, izpisan na sredini zgoraj - Ober- pettau (Gornji Ptuj). Tako se je ptujski grad imenoval še na začetku 20. stoletja. Neznani slikar pa je upodobil tudi celo mesto. Do po- drobnosti je dokumentiral mestne zgradbe, ki se stiskajo na ozkem prostoru med Dravo in vznožjem grajskega griča. V središču slikarje- ve pozornosti pa je bil grad, ki je upodobljen nekoliko predimenzionirano v primerjavi z drugimi objekti. Slika ni niti signirana niti da- tirana. Leto nastanka je določeno glede na izoblikovanost posameznih objektov v mestu, kije bilo hudo prizadeto v požaru maja 1684, a je do leta 1687 že obnovilo večino svojih stavb. 17 Slika je narejena nekoliko konserva- tivno, v pogledu od zgoraj navzdol. Kompozi- cija je razdeljena v več zaporednih pasov, ki se pomikajo navzgor in tako ustvarjajo vtis globine. Kljub konservativnemu pristopu pa slikarju ne kaže odrekati likovnega znanja. Uspelo mu je ustvariti vtis poznega popoldne- va. Preko hiš so se potegnile dolge sence, le na zahod obrnjena pročelja so še toplo obsijana od sonca. ¦ 8 Gornji Ptuj velja za prvo posvetno veduto kakega kraja na Slovenskem in torej ni vezana na čudežni dogodek.'9 Brez večjega omahova- nja lahko za naročnika določimo Jakoba 174 Veduta Ptuja, 1687 Leslieja, ki je bil leta 1687 lastnik ptujskega gradu. V ptujskem muzeju pa je shranjen tudi ba- krorez z doprsno upodobitvijo grofa Valterja Leslieja,20 kije kupil ptujski grad leta 1656 in ostal njegov lastnik do smrti leta 1667. Najznamenitejši predstavnik nemške veje Lesliejev je upodobljen v vlogi cesarskega od- poslanca na turško porto. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru, 1. avgusta 1664, je cesar Lepold I. prav Valterju Leslieju naložil eno od zahtevnejših nalog pri ratifikaciji mi- rovne pogodbe s turškim sultanom Mehme- dom IV. Leslie se je sprva upiral napornemu in dolgemu potovanju v oddaljeni Istanbul, saj je imel že več kot 60 let. Premamil pa ga je red zlatega runa, s katerim ga je odlikoval cesar. To visoko odličje so prejeli le redki iz- branci. Eden od Valterjevih naslednikov, ver- jetno Jakob Leslie, je dal red zlatega runa sku- paj z družinskim grbom vklesati nad portal vi- teške dvorane na ptujskem gradu. Odličje je bilo pač eden največjih družinskih ponosov. Ovenčan s to slavo, se je Valter Leslie le od- pravil na pot in dobro opravil svojo nalogo. Njegov življenjepisec (Edvard Damisch) nava- ja,2i da so na turški porti zelo občudovali Les- liejevo razgledanost. Menda noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega čaščenja na osmanskem dvoru. Dolga pot pa je bila za starega moža vendarle prenaporna. V Dežel- nem arhivu v Gradcu so shranjena štiri pisma s te poti, ki jih je svojemu očetu Janezu Maksimilijanu I. Herbersteinu pisal Janez Jo- žef Herberstein, eden od Lesliejevih spremlje- valcev.22 Janez Jožef Herberstein je imel 35 let, pa je težko prenašal zastoje na cestah, ki so ob vsakem dežju postale skoraj neprehod- ne. Med člani spremstva so razsajale bolezni, tedne in tedne trajajoče bivanje v Istanbulu pa je postalo dolgočasno celo za mladega moža. Valter Leslie je po vrnitvi domov zbolel. Umri je 4. marca 1667, pokopali pa so ga v Škotski cerkvi na Dunaju. Bakrorezec Leonardo Venetiis je Valterja Leslieja postavil v interier. Steber v ozadju ovija zavesa s cvetličnim vzorcem. Plemičev obraz obdajajo kodrasti lasje ter dolga brada in brki. Obleka se mu na prsih zapenja z vrsto drobnih gumbov, odet pa je še v vzorčast brezrokavnik s krzneno obrobo. Oblačilo spo- minja na dragocene orientalske obleke in ga lahko primerjamo z nekaj podobnimi oblačili na portretih osmanskih veljakov iz ptujske zbirke turquerij,23 ki je nastala okrog leta 1666 po naročilu Janeza Jožefa Herbersteina in je tesno povezana z Lesliejevo diplomatsko odpravo v Istanbul leta 1665. Turški sultani so evropskim diplomatom pogosto poklanjali kaftane iz najdražjih tkanin. Evropejci, ki jih je očaralo orientalsko razkošje, so se v njih radi upodabljali.24 Tudi italijanski napis pod 175 portretom Valterja Leslieja poudarja, da je bil ta znameniti vojak in cenjeni diplomat odpo- slanec na turški porti.25 Po vsej verjetnosti se med muzealijami na ptujskem gradu skrivajo še kakšni predmeti, ki so bili prvotno v lasti Lesliejev. Morda bodo obnovitvena dela v naslednjih letih ali pa celo študijsko zasnovana izkopavanja na ptujskem gradu kdaj v prihodnosti odkrila še kakšne ostaline njihove oprave, ki jih danes prekriva zemlja. Vendar lahko tudi na osnovi majhnega števila ohranjenih umetnin iz pose- sti Lesliejev sklepamo, da je bil ptujski grad v 17. in 18. stoletju bogato opremljen. Leslieji so bili dobri gospodarji. Dokončali so temeljito preobrazbo ptujske trdnjave, ki je bila zastavljena v 16. stoletju, ter izpeljali po- membne baročne prezidave. Grajske sobane so napolnili z mnogimi dragocenostmi. O tem priča nekaj skopih starih zapisov ter več umetnin, ki so se ohranile na ptujskem gradu. OPOMBE 1. Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Območja Maribora in Ptuja, Ljubljana 1990. Na str. 105 je našteta vsa pomembnejša literatura o ptujskem gradu. — 2. J. A. Janisch, Lexicon von Steiermark, Graz 1885,11. del, str. 482 (geslo Ober- pettau). — 3. Vrsta podatkov o tem, večina še ne- obdelanih, je zaspisana v arhivski zapuščini druži- ne Herberstein. Hrani jo Zgodovinski ahriv Ptuj pod oznako Arhiv Herberstein - sekretariat — 4. Marjeta Ciglenčki, Družini Leslie in Herberstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj. Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu. Raz- stavni katalog, Pokrajinski muzej Ptuj 1992, str. 44-46. Na str. 44 so navedeni najpomembnejši viri in literatura, ki navajajo zgodovino družine Leslie. — 5. J. A. Janisch, Lexicon von Steiermark....., str. 478. — 6. Miroslav Klemm, Štuko dekoracije sje- vemog krila isusovačkog kolegija u Varaždinu. Go- dišnjak gradskog muzeja Varaždin, leto 8, Varaždin 1988, str. 33-43. Marjeta Ciglenički, Ptuj - utrdba v obrambi pred Turki. Srečanje z Jutrovim..., str. 31-36. Marjeta Ciglenički, Družini Leslie in Her- berstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj. Srečanje z Jutrovim str. 43-52. — 7. glej op. 2. — 8. Inv. štev. UO 485 T, UO 490 T, UO 488 T, UO 489 T. — 9. Inv. štev. UO 481 T, UO 482 T, UO 483 T^UO 484 T, UO 486 T in UO 487 T. — 10. Hanka Stular, Tapiserija v Slove- niji. Razstavni katalog. Narodni muzej v Ljubljani 1982, str. 18, 19. Marjeta Ciglenečki, Oprema gra- du Velika Nedelja v letu 1673. Ormoški zbornik III, Ormož 1988, str 62, 62, 68. — 11. Inv. štev. UO 419 - A - h. — 12. Miroslav Klemm, Štuko deko- racije ... -— 13. Inv. štev. UO 501 - peč. — 14. Mar- jeta Ciglenčki in Blagoj Jevremov, Posegi na ptuj- skem grajskem kompleksu po letu 1945. Varstvo spomenikov XXV, Ljubljana 1983, str. 92. Frag- mend nosijo inv. štev. UO 1547 K - UO 1554 K. — 15. Marjeta Ciglenčki, Družini Leslie in Herber- stein ....., str. 46, kat. št. 4.48. — 16. Inv. štev. G 829 s; o.pL, 48x69 cm. -- 17. Jože Curk, Razvoj ptujske mestne vedute. Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, str. 238, 240. — 18. Marjeta Ciglenečki, Ptuj na starih vedutah. Razstavni katalog, Ptuj 1989 (ponatis) str. 8, 9, 27. — 19. Ivan Komelj, Sloven- ski kraji in naselja v preteklosti. Razstavni katalog. Narodna galerija v Ljubljani 1978, str. 12. — 20. Inv. štev. G 529 g; 25x16,7 cm. — 21. (Edvard Da- misch?), Des heiligen römischen Reiches Graffen von Leslie deutscher Linie von ihren Ursprung 1067 bis zum Austerben 1802. Zgodovinski ahriv Ptuj, rokopisna zbirka, R - 39. — 22. Harald Hep- pner, Johann Josef von Herberstein und die kaiser- liche Grossbotschaft nach Konstantinopel 1665-66. Osterreichische Osthefte 20/1978, str. 116-123. Srečanje z Jutrovim str. 127, kat. št. 4.17 (kata- loški opis Harald Heppner). — 23. Srečanje z Ju- trovim str. 153, 157. — 24. Znameniti diplomat Žiga Herberstein (1486-1566) je trikrat upodobljen v kaftanu, ki mu ga je leta 1541 poklonil sultan Su- lejman Veličastni v Budi. Leta 1559 se je dal upo- dobiti sam na koloriranem lesorezu, ki je objavljen v njegovm avtobiografskem delu Cratae posteritati Dunaj 1560. Lesorez je nato dvakrat služil kot predloga za oljno sliko. Starejša iz 17. stoletja je shranjena na gradu Herberstein na avstrijskem Šta- jerskem, mlajša iz 18. stoletja pa v Pokrkajinskem muzeju Ptuj. — 25. GVALTIERO CONTE DI LESLIE DEL CONS: DI STATO DI/ S. MTA CESA GENERALE IN SCHIAVONIA, CAVA- LIER DEL/ TOSON, AMBASCIATORE STRA- ORDINARIO ALLA PORTA / OTTOMANNA. 176 PTUJSKO MESTNO POKOPALIŠČE! IRENA LAČEN BENEDIČIČ Čas grajske naselbine od leta 1100 do 900 pr. n. št. sovpada z naselbino na Hajdini. Gro- bišče jasno osvetljuje kulte in predstave starih prebivalcev. Mrliče so sežigali in pepel poko- pavali preprosto v zemljo ali pa v lončenih posodah - žarah. Od tod tudi poimenovanje tega časovnega obdobja - kultura žamih gro- bišč. V starejši železni dobi se je način poko- pavanja spremenil, umrle so pokopavali pod velikimi kopami zemlje - gomilami. V rimski državi zasledimo posebnost glede pokopališč. Razprostirala so se vedno ob glav- nih cestah, ki so vodile v mesto. Posebnost rimskega mesta je bila, da so človeka, ki se je bližal mestu, pozdravile najprej vrste nagrob- nikov z napisi, ki so govorili o življenju meš- čanov. Popotnik se je tako najprej srečal z mr- tvimi rodovi mesta, šele nato z živimi. V prvih časih prevladujoča oblika nagrob- nika se v Poetovioni imenuje stela, visoka, vitka plošča. Nosila je napis o imenu, stanu in domovini umrlega ter podatke o njegovem ži- vljenju. Pogosto je imel njen bogati relief mi- tološko vsebino, nanašajočo se na življenje in smrt, čeprav je bil antični človek bolj navezan na življenje. Tudi Rimljani so mrliče sežigali in pokopa- vali pepel v različnih žarah, zidanih skrinjah - pepelnicah, revne pa preprosto polagali v zemljo. Največje poetovionsko grobišče leži ob današnji Prešemovi ulici in Ljudskem vrtu. V tretjem stoletju, ko je bila državna vera mitraizem, se je obseg mesta širil, a se je že ob koncu stoletja (čas Diokleciana) močno zmanjšal. Grobišča so se razširila v bližino mesta. Skoraj vedno so pokopavali neupepe- Ijene mrliče, premožnejše so polagali v krste, ali pa so jih zavijali v mrtvaški prt. Od števil- nih bogatih pridatkov v grobove je ostal le bronast novec za brodnika. V 4. stoletju prevzame mesto državne reli- gije krščanstvo. Zrastejo nove cerkve, okoli katerih začno nastajati grobišča. Grobovi so skromni, pridatkov večinoma ni. Mrliče so pokopavali v vrstah in, kot je bilo značilno tudi za srednji vek, z obrazom obmjenim pro- ti vzhodu. To je odraz vere preprostih ljudi, ki so častili predvsem sonce in dnevno luč, ki so jima pripisovali božanski pomen.2 V srednjeveškem mestu je osrednjo vlogo na Ptuju dobila proštijska cerkev sv. Jurija, ob kateri se omenja pokopališče že leta 1314. Na pokopališču, ki je verjetno bilo obzidano, je stal okrogel kamer sv. Mihaela, ki je bil v letih 1495, 1676 in 1754-55 obnovljen. Bilje romanski, odstranili pa so ga po letu 1776, ko je bilo pokopališče opuščeno.3 Marija Terezi- ja je 9. junija 1751 vsem mestom pokopavanje v cerkvi ali okoli nje prepovedala. Za Štajer- sko je bil takšen odlok izdan leta 1774. Z dvomim dekretom 1. decembra 1783 pokopi v cerkvah skoraj popolnoma zamerejo, Jožef II. pa ponovi dekret z okrožnico 23. avgusta 1784.4 Država je s svojimi odloki močno vplivala na zunanji videz pokopališč. Patent Marije Terezije 28. julija 1750 je določil, da pri po- kopu darovanje duhovniku ni dovoljeno. 23. septembra 1763 odredi Marija Terezija, da mora duhovščina glede na vrsto pokopa svoj- ce vprašati, v kateri klasi naj pokopljejo umr- lega. Brezplačen pokop revežem je odredil Jo- žef II. leta 1782.5 Tri leta kasneje je isti vladar določil, da naj umrlega od župnišča ne spremljajo na poko- pališče, ampak naj ga odnesejo v župnijsko cerkev. Tam naj ga blagoslovijo, nato pa naj ga tiho, brez ponašanja in blišča štirje nosači odnesejo h grobu.6 Jožef II. je z odredbo 20. januarja 1785 do- ločil, da morajo umrle pokopavati v krstah. Dmga odredba pa izhaja iz prakse. Glede na to, da so bila pokopališča oddaljena od na- selij, je z dvomim dekretom 6. decembra 1784 prišlo do razlastitve pokopališkega zemljišča. Odredilo se je tudi, da je pokopališče potreb- no obdati z obzidjem. Z dvomim dekretom 13. januarja 1756 je bilo odrejeno, daje obči- na pristojna, da določi čas pokopa, nikakor pa mrtvih ne smejo pokopati manj kot 48 ur po smrti. Zaradi nastalega smradu, posebej v po- letnih mesecih, je dolžna cerkev ali občina urediti mrtvašnico. Tmpla, ki razpadajo, je potrebno takoj po mrliškem ogledu pokopati. Umrle zaradi nalezljive bolezni lahko poko- pljejo prej kot v 48 urah, vendar po mrliškem ogledu. 30. oktobra 1789 je bil izdan zakon, ki je prepovedal svojcem ogled, če je pokojnik umrl zaradi črnih koz. Izdan je bil poseben predpis o pokopu samomorilcev, ki jih je bilo potrebno pokopati na tiho. Samoumevno je bilo, da duhovnik pospremi umrlega h grobu po njegovi volji. Če je bil samomorilec vojak, je lahko igrala vojaška pogrebna godba. Če je zapomik umrl v zapom, so ga sorodniki lahko pokopali brez oznanila. Stroške zanje in za revne je nosila občina, kjer je bil pokojnik najden, ne pa tista, kamor je bil pristojen. Ti- ste, ki so umrli v bolnišnici, pokoplje ta na svoje stroške, saj so zajeti v nego bolnika. Pri 177 tujcih je običajno plačala stroške občina, če pa je pokojnik imel sorodnike ali svoje premože- nje, to ni bilo potrebno7 Jožef II. je 23. avgusta 1784 oznanil: 1. Grobnice, pokopališča okoli cerkve ali tako imenovane božje njive, ki se nahajajo v okolici naselij, naj se ukinejo, zanje pa naj se izberejo primernejši prostori. 2. Vse in vsakega umrlega, tako kot doslej, na njegovo željo ali željo sorodnikov odnesejo v cerkev, tako kot predpisuje red, podnevi ali zvečer, kjer ga ob cerkvenih molitvah tudi blagoslovijo. 3. Za pokopališče je potrebno izbrati dober prostor, kjer zemlja ni premokra, ograjeno pa naj bo z obidjem in označeno s križem. 5. Grob naj bo 6 čevljev globok in 4 širok. Istočasno se lahko pokoplje več umrlih. Med grobovi mora biti prostor v širini 4 čeveljv. 7. Želji svojcev ali prijateljev, ki želijo umr- lemu postaviti spomenik oziroma nagrobnik, se mora na vsak način ustreči. To je mogoče ob obzidju, nikakor pa ne na sredini pokopa- lišča. 8. Prenehati je potrebno z vsemi grobnica- mi in pokopi v samostanih in bolnišnicah. Točki 4 in 6 pa določata, da naj bodo trupla zašita v lanene vreče, župnik naj opravi po- grebno slovesnost, na pokopališču pa naj ga stresejo iz vreče in posipajo z apnom. En odstavek v Avstrijskem državnem slo- varju je namenjen tudi grobiščem. Z zakonom iz 1782. je bila določena ureditev pokopališča za katolike in nekatolike. Zakon iz leta 1788 je določal ureditev javnega pokopališča. Jožef II. je dovolil ureditev pokopališč nekatolikom povsod tam, kjer so imeli svojo božjo hišo: ne- katoliki naj si uredijo svoje pokopališče. Ne- katolikom sicer pokopa na katoliškem poko- pališču ne morejo prepovedati, vendar jih lah- ko pokopavajo skupaj na posebej odbranem mestu. Na posebnem mestu se naj pokopavajo tudi samomorilci, ločenci in podobno, vsi po- grebi pa naj imajo na voljo duhovnika. Pokop je potrebno urediti po zakonih cerkve. Zadr- ževanje na pokopališču je svobodno ker je ja- ven prostor in zanj ni potrebno plačati davka. 8 V letu 18949 je mestna občina Ptuj ustano- vila lasten pogrebni zavod. Pri izdelovalcu pokopaliških vozov v Varaždinu je naročila mrliški voz. Poročila o mrliških ogledih v letu 189410 so dvojezična. V primerjavi z letom 18961' je več tuberkuloze, ki prevladuje v obeh letih, poleg marazmusa. Mrliško ogledno poročilo za leto 190012 pa kaže, daje ena tretjina ljudi umrla za tuberkulozo, kot bolezen in vzrok smrti pa so navedeni še paraliza, marazmus, bronhitis, abortus, tifus, želodčni rak... V odnosu do umrlega se človekova simbol- na narava odraža v obredu, katerega glavna priča je spomenik - nagrobnik. Spomenik po- meni sporočilo bližnjim in spominja na pre-, minule, pokopališče je torej potreba živih. ', Nagrobniki naših prednikov so pogosto ob drevesih, obdani z bršljanom in tako opozar-, jajo na svetost prostora. Na ptujskem pokopališču so ohranjeni na- grobniki umrlih, za katere lahko danes v ar- hivskih virih najdemo veliko pričevanj o nji- hovi trgovski, kulturni, obrtni ali kakršnikoli drugi aktivnosti. Zelo malo osebnosti, ki so pokopane na našem pokopališču, pa je danes znanih Ptujčanom. Priimki na nagrobnikih pojasnjujejo izvor prebivalcev mesta. Na Ptuj so se v 16. stoletju priselili številni italijanski mojstri, ki jim je mesto nudilo dober zalsužek. Tako so se ohra- nili tuji priimki na nagrobnikih, pri tem pa lahko štejemo nemške priimke za »domače«, ker je bilo mestno prebivalstvo po nacionalni strukturi v večini nemško. V času protirefor- macije so se iz nemških dežel priselili tudi šte- vilni cehovski mojstri. Tuje priimke imajo poleg italijanskih gradbenikov (Celloti), tudi padli vojaki iz prve svetovne vojne. Napisi na nagrobnikih so bili v prejšnjem stoletju na splošno povsod zelo skromni. V 20-ih in 30-ih letih tega stoletja pa se na na- grobnikih, ki so sevemo od centralnega dela, ločeni s potjo, pojavijo napisi v slovenščini, medtem ko so v istem času v centralnem delu, kjer so pokopani ljudje iz višjih socialnih slo- Situacijski plan pokopališča iz leta 1880 178 jev, nemški. Verzov Gregorčiča ali drugih pesnikov, ki jih najdemo na drugih pokopali- ščih, na Ptuju ni. "Slovenska kultura je ena redkih, ki nadalju- je svojo jezikovno ljudsko pisno varianto v nagrobnih napisih. Večina nagrobnikov v Slo- veniji posreduje minimalne življenske podat- ke, vendar nam jezikovni sprehod mimo njih na splošno da veliko raznovrstnih sporočil. 13 Na mestnem pokopališču je veliko neogot- skih nagrobnikov, ki so jim v prvi polovici 19. stoletja dodajali portrete ljudi, ki so zazrti v daljavo, proč od sveta. V skladu z meščansko ideologijo so na historične nagrobnike 2. po- lovice 19. stoletja, kjer sta pomembna posa- meznik in osebno poveličanje, nameščali por- tret umrlega, doprsje ali obraz. Nekateri na- grobniki imajo tako funkcijo spomenika. 14 Od razsvetljenstva dalje se pojmuje smrt kot usoda, ki zadeva umrlega in tistega, ki žaluje za njim. Pozno 19. stoletje je nagrobnike okraševalo z geniji smrti. 15 Razsvetljenstvo je spremenilo pogled na svet, ga osvobodilo krš- čanskih spon. Smrt ni okostnjak, temveč dvoj- ček sna. Oprijeli so se antičnega mladeniča ali genija z ugaslo plamenico (ugaslo je tudi ži- vljenje). Ti geniji proti koncu stoletja močno odražajao čustva (si brišejo solze...). V prejš- njerii stoletju je prišlo tudi do preobrazbe krš- čanske ikonografije in simbolike nagrobne umetnosti. Po letu 1900 pa srečamo zelo po- gosto motiv Kristusovega vstajenja. Epitafi 20-ih in 30-ih let 20. stoletja po- udarjajo arhitektonsko obliko spomenikov. Mednje spada tudi nagrobnik družine Heler - Majer, ki je izdelan pod vplivom socrealizma. Načrt kapelice sv. Jožefa iz leta 1834 ki se meša s tradicionalnostjo. Avtor nagrob- nika ni znan, nadaljeval pa je s ciklusom žalu- jočih žena, ki dominirajo v romantiki. Ostala stara ptujska pokopališča Ko so se Turki vračali po bitki pri Dunaju (1529) in Kiseku (1532) mimo Ptuja, so razde- jali cerkev sv. Ožbalta ter pokopališče. Poko- pališče okoli cerkve so leta 1535 obnovili, skupaj s cerkvijo in mežnarijo. Leta 1637 je Ožbaltova cerkov postala farna. Leta 1786 so jo zaprli in v letu 1818 ponovno obnovili. Okrajno glavarstvo na Ptuju pa je 6. avgusta tega leta predlagalo, da se pokopališče pri sv. Ožbaltu opusti. 15 Cerkev Vseh svetnikov je v drugi polovici 16. stoletja služila protestantom in je bila leta 1607 skupaj s tremi oltarji ponovno posveče- na. Okoli cerkve je bilo takrat urejeno poko- pališče za nekatoličane. Cerkev je v letu 1705 pogorela, skupaj s pokopališčem pa je bila ukinjena (ekserirana) v letu 1786/87. Leta 1840 sojo preuredili v cerkvico v današnji Ja- dranski ulici (Allerheiligegasse)i'' Mestna občina je poleg rotovža imela v me- stu tudi špital, ki se omenja že leta 1376 in leta 1395. V vzhodnem delu južnega trakta špitala je bila kapela sv. Duha, ki je bila leta 1786 eksekrirana. Kapela je bila tipično got- ska, ob eksekraciji pa so jo preuredili v skla- dišče in leta 1840 predelali v bolnico. Danes je v njej glasbena šola (Hrvatski trg). 18 Cerkvica sv. Jožefa je bila posvečena sicer v letu 1707, postavljena pa že v letih 1681-83. Leta 1735 je invalidska uprava uredila okoli cerkvice pokopališče, ki je leta 1775 postalo mestno. Cerkev je imela stolpič in štiri oltarje, vendar sojo v letu 1786 eksekrirali in nasled- nje leto porušili. 19 V Rogoznici se nahaja staro špitalsko poko- pališče. Knezoškofija in mestni župnijski urad na Ptuju sta 8. februaija 1908 posredovala ek- semplar pokopališkega reda za špitalsko po- kopališče. Zapisani so sanitetni zakoni in do- ločila, navedeno je lastništvo, upravljanje, razdelitev pokopališča, prijava mrliških pri- merov in katalogizacija grobov.20 Pomembnost in veličino ljudi lahko spo- znamo tudi po tem, koliko in kako so ljudje cenili sme sebe. Lep odraz človekove skrom- nosti, veličine, bogastva, odnosa do Boga, do življenja, odnos do bližnjih in način pokopa odražajo tudi testamenti. V vedenju, da bodo zapustili zemeljsko življenje, so ljudje radi prej ali slej nakazali smernice življenja svoj- cev tudi po svoji smrti. Z občutkom olajšanja so nato odšli k zadnjemu počitku z zavestjo, da so kar se da najbolje poskrbeli za svoje bližnje. 179 OPOMBE 1. Obravnavano je nekdanje mestno pokopališče Ptuja, kjer so pokopavali do sedemdesetih let tega stoletja. Sicer je današnje mestno pokopališče na Rogoznici, oddaljeno od mesta proti sevrovzhodu. — 2. Iva in Jože Curk, Ptuj, Ljubljana 1970. — 3. Prav tam. — 4. Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), Mischler in Ulbrich: Österreichische Staat- wörterbuch II, Dunaj 1906, str. 50-:154. — 5. ARS, Alphabetische - Chronologische Übersicht derk.k. Gesetze und Verordnungen vom Jahre 1740 bis zum Jahre 1821, Haupt Repertorium 1, Dunaj 1825, Str. 528. — 6. Prav tam, str. 530. — 7. ARS, Mischler in Ulbrich: Österreichische Staatwörter- buch II, Dunaj 1907, str. 491. — 8. Glej opombo št. 4. — 9. ZAP, MOP, šk. 54, 3733-5/1894. — 10. ZAP, MOP, šk. 57,99-12/1894. — 11. ZAP, MOP, šk. 73, 3-12/1896. — 12. ZAP, MOP, šk. 99, 674-12/1900. — 13. Jože Patemost, Struktumopo- etski prikaz samogovorov mrtvih v slovenskih na- grobnih napisih, Slavistična revija 1987, letnik 35, str. 26-50. — 14. Sonja Žitko, Historizem v kipar- stvu 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1989,, str. 65-91. — 15. S terminom genij označujemo kip ! z najnujnejšo draperijo in angelskimi perutmi (po. i 5. Zitko). — 16. Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), Mestna občina Ptuj (dalje MOP), šk. 12, 1807/1886. — 17. Curk I. J. , Ptuj, str. 124. — 18. prav tam, str. 124. — 19. prav tam, str. 111, 112. — 20. ZAP, MOP, šk. 146,6318-5/1907. 180 TRADICIONALNI PUSTNI LIKI S PTUJSKEGA PODROČJA ANDREJ BRENCE Na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in na obronkih Slovenskih goric, torej na ozemlju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva Pokrajinski muzej Ptuj, najdemo mnoge še ži- ve pustne like. Največ jih srečamo na Ptuj- skem polju, ki ga lahko imenujemo kar klasič- no šemsko ozemlje Slovenije. Najbolj poznan lik je korant ali kurent. Ko- rant ga imenujejo ljudje na podeželju, iz kate- rega ta lik izhaja. V literaturi, časopisih in drugih informativnih medijih pa se je uvelja- vil izraz kurent. Tako je ime korant skoraj za- tonilo v pozabo. V zadnjih letih pa se ponov- no vse bolj uporablja. Korant je demonski lik, ki je po verovanju ljudi preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Danes je izgubil svojo magično moč in funkci- jo. Kljub temu pa ni čisto navadna pustna maska, saj s svojo mogočno pojavo vzbuja grozo in strah. Za začetek si oglejmo podobo današnjega koranta. Na glavi ima kapo, ki je izdelana iz poldruge ovčje kože. Naličje je usnjeno z do- lgim rilčastim nosom. Pobarvano je z rdečo, rumeno ali katero drugo barvo. V naličje so vrezane odprtine za oči in usta. Oči so obro- : bljene belo ali črno. Pod nosom so brki iz sir- ka in zobje, ki so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik iz bla- ga ali usnja. Ušesa so narejena iz peruti pura- nov ali gosi. Na vrhu kape je pritrjeno dvoje paličic, ovitih v usnje, ki predstavljajo rogove. Rogovi so okrašeni z raznobarvnimi papirna- timi trakovi in rožami. Oblečen je v ovčji kožuh. V čislih so kožuhi ; z dolgo dlako. Prepasan je z verigo, na kateri \ je obešenih pet kravjih zvoncev. Za pas si pri- veze žepne robce. Včasih so mu jih podarila dekleta ali pa si jih je prisvojil s silo. Danes si jih kar kupi v trgovini ali vzame iz domačega predala. Obut je v volnene nogavice rdeče ali zelene barve in visoke čevlje. V rokah vihti je- ževko, ki je na spodnjem koncu odebeljena in obita z ježevo kožo. Korantijo, tako se imenuje celotna oprava, danes izdelajo za trg posebni mojstri. Opremo je moč naročiti pri Klincu v Spuhlji in Rogoz- nici ter Zeleniku v Markovcih. Najdejo pa se tudi posamezniki, ki si jo izdelajo zase ali znance. Kožo nabavljajo v južnih republikah Medved, koranti, picek. Markovci 1961, foto Jože Vrabl 181 sedaj že bivše Jugoslavije. Vojne razmere v za- dnjem času pa so njihovo nabavo zelo otežko- čile. Zvonci so uvoz iz Avstrije, izdelujejo pa jih tudi že doma. Pred desetletji je korant izgledal nekoliko drugače. Matija Slekovec piše konec 19. stole- tja v Kroniki župnije sv. Marka niže Ptuja (danes Markovci), da ima na glavi kapo, ki je zadaj kosmata. Obrazni del je iz starega usnja s prišitim nosom, izrezanimi odprtinami za oči in usta ter dolgim rdečim jezikom. Vse na- ličje je pobarvano z belo barvo. Zgoraj ima kapa rogove iz usnja ali klobučevine, na kon- cu rogov pa še gosje pero. Oblečen je v narobe oblečen ovčji kožuh. Na hrbtu ima privezan kravji zvonec, s katerim že od daleč opozarja nase. V rokah drži ježevko, ki mu služi za obrambo. Svoj grozoviti izgled podkrepi še s tem, da izgleda, kakor da bi pobegnil iz pekla in se pobratil s samim Lucifetjem. Do tridesetih let našega stoletja so imeli ko- ranti na kapah usnjena ušesa. Nato so jih za- menjale peruti purana ali gosi. Nekoč so si fantje sami napravili korantijo. Izdelovanja so se naučili od starejših bratov ali fantov. Kapo so šivali naskrivaj. Osnovo za masko so naredili iz zgornjega dela starih us- njenih škornjev. Namesto ovčje kože so včasih uporabili tudi zajčjo. Puranova peresa je bilo težko dobiti. Zbirali so jih vso leto. Izdelano kapo so skrili v hlevu ali v katerem drugem gospodarskem poslopju. Koranti. Markovci 1961, foto Jože Vrabl Kožuhe so dobili od starejših žensk. Te so imele zimske plašče podložene z ovčjim krz- nom. Z leti so se ti plašči strgali in so iz njih sešili kape. Izposoja kožuha pa ni bila zastonj. Fantje so to odslužili z delom na polju ali travniku. Zvonce so dobivali od Pohorcev, ti so jih pa za potrebe planinskega pašništva kupovali na Gorenjskem. Nogavice so jim spletle sta- rejše ženske. Čez poletje so ulovili ježa in kožo posušili na soncu. Koranti opravijo s\joj obredni obhod posa- mič kot plužarji pri oračih ali pa v skupinah. Včasih se je lahko našemil samo neporočeni fant. Sedaj je to drugače. Fantom so se pridru- žili poročeni moški, otroci in ženske. Obhod korantov je nekoč trajal od pustne nedelje do pepelnične srede. Ob večerih med svečnico in pustno nedeljo pa so fantje zvonili z zvonci in tako napovedovali prihod našemljencev. Za- dnja leta pa koranti hodijo naokoli že od sveč- nice dalje. Pred desetletji so hodili po doma- čih in sosednjih vaseh, v mesto pa niso zaha- jali. S časom se je tudi to spremenilo in danes jih srečamo največ na ptujskih ulicah. Najbolj znane so skupine iz Markovec, Stojnc, Spuh- Ije, Lancove vasi in Ptuja. Korante pa še sre- čamo v mnogih vaseh na Ptujskem in Drav- skem polju, obronkih Slovenskih goric in Ha- loz. Za svoje obhode se zbirajo v domačih va- seh ali pa v mestu. To so skupine iz okoliških vasi in mesta. Radi zahajajo tudi v druge kraje 182 Slovenije in zamejstva. Modna pa so postala nastopanja izven pustnega časa, zlasti na raz- nih športnih tekmovanjih in drugih priredi- tvah. V čim bolj oddaljenem kraju, državi ali kontinentu je prireditev, tembolj je vabljiva za »korante«. Takšni nastopi so povezani z gmotnim položajem in iznajdljivostjo posa- meznikov ali skupin. Ob tem se lahko vpraša- mo, ali je upravičeno izrabljati pustni lik ko- ranta, del naše dediščine, v takšne namene. Kot je že omenjeno, so koranti pred drugo svetovno vojno hodili po domačih in okoli- ških vaseh. Pri tem je večkrat prišlo do spopa- dov med posameznimi skupinami. Fantje so pod masko najlaže poravnali medsebojne spo- re, ponavadi zaradi deklet. Napeto vzdušje v času pusta nam lepo prikaže kratka novica v Marburger Zeitung iz leta 1924 z naslovom: Nobenega fašenka v okolici. V njej prebere- mo, da je okrajno glavarstvo prepovedalo obi- čajno pustovanje v okraju Ptuj z namenom, preprečiti ponavljajoče se vsakoletne pretepe in štihanje z noži. Nadalje navaja, da lahko ta ukrep samo pozdravimo, kajti dejstvo je, da ni minilo skoraj nobeno leto, ki ne bi prineslo krvavi fašenk. V časopisih med obema vojnama lahko red- no zasledimo poročila o krvavih dogodkih v času Pusta. Priložnost za spopad so izrabili na vaški poti, večerni veselici v gostilni ali na za- bavi po posameznih domačijah. Po drugi svetovni vojni so takšni krvavi spopadi prenehali. Danes svoje spore, zlasti tiste, ki se tičejo različnih gostovanj in poto- vanj, rešujejo na sestankih folklornega dru- štva, v katerega so včlanjene posamezne sku- pine korantov. Te skupine so iz Markovec, Rogoznice, Spuhlje, Lancove vasi, Stojnc, Ptuj 1, Ptuj 2, Ptuj 3 in Srednješolski center. Korant s Ptujskega polja je danes zagotovo najbolj znan in množičen tradicionalni pustni lik v Sloveniji. Na to je vsekakor vplivalo vsa- koletno ptujsko kurentovanje, ki poteka že od začetka šestdesetih let. Prvo kurentovanje je bilo na pustno soboto 27. februarja 1960. Or- ganiziralo ga je Zgodovinsko društvo s Ptuja. Predstavila se je folklorna skupina iz Marko- vec. Nastopili so kopjaši, koranti, rusa, med- ved, piceki in vile. Leta 1961 seje folklorne- mu priključil še karnevalski del. V njem na- stopajo sodobne maske in skupine, ki na šaljiv način prikazujejo dogodke iz vsakdanjega ži- vljenja, politike, gospodarsta in podobno. De- litev kurentovanja na dva dela se je ohranila do danes. Število šemskih skupin v tako ime- novanem folklornem delu se je vsako leto ve- čalo, domačim so se pridružile skupine iz ostale Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bolga- rije, Avstrije, Italije, Madžarske in tako dalje. Leta 1969 je prvič organiziralo kurentovanje Folklorno društvo. Od 1972 dalje pa je orga- nizacija v rokah Folklornega in Turističnega društva Ptuj. Na našem področju pa so še številni drugi liki, orači, picek, rusa, vile, kokot, medved, hudič itd. Za razliko od koranta nastopajo ve- činoma samo v pustnem času, od pustne ne- delje do pepelnične srede. V hudiča se našemi fant. Izdela si kapo iz usnja ali blaga. Na njej so rogovi, rilčast nos in dolg rdeč jezik. Kapa je rdeče ali črne barve, jopič in hlače prav tako. Preko ledij ima vržen sak, mrežo za lovljenje duš, v rokah pa drži vile ali trizob. Hudič se pridruži skupini ko- rantov. Pustno oranje je star običaj, s katerim so ča- rali rodovitnost in dobro letino na polju. Sku- pino oračev sestavlja šest konjičev, ki vlečejo lesen plugec, okrašen s smrečico in pisanimi trakovi. Za plužarja je korant. Zraven sta še pobirač in pokač. Pobirač ima v roki grablje in košaro, v katero spravlja darove. V njej nosi tudi pleve, ki predstavljajo seme. Pokač s po- kanjem z bičem naznani prihod oračev, ki na kmečkem dvorišču zaorjejo simbolično braz- do. Vanjo pobirač ali plužar poseje seme z že- ljo, da bi zrasla debela repa. Najbolj so znane skupine oračev iz Marko- vec, Lancove vasi in Podlehnika, ki delujejo v okviru folklornih skupin iz omenjenih vasi. Vse opravljajo enak obred, razlikujejo se le po zunanjem videzu. Markovški konjiči, to so fantje, ki vlečejo plug, so oblečeni v bele sraj- ce, žametne telovnike, črne hlače in škornje. Preko ramen imajo privezani zidani ruti. Na glavi imajo črn klobuk, preko katerega je po- veznjena ruta, ki jim zakriva obraz. Enako je napravljen pokač. Pobirač se našemi v stara oblačila. Konjiči iz Lancove vasi si nadenejo bele platnene hlače in srajce. Ledja si prav tako prepašejo s pisanimi rutami. Na glavi nosijo polkrožna pokrivala, ki so okrašena s povoš- čenimi papirantimi rožami in raznobarvnimi trakovi. Prav tako sta zraven še pokač in pobi- rač, ki je našemljen v žensko s poudarjenim oprsjem. Plužar je korant. Skupino spremlja še dvoje ali troje korantov. Kape korantov iz Lancove vasi so nekoliko drugačne. Namesto umetnih imajo prave goveje rogove. Skupina iz Podlehnika je enako imenitna. Pokrivalo konjičev je okrašeno z umetnimi rožami, zimzelenom in pisanimi trakovi. Oblečejo belo srajco in črne hlače. Okoli vra- tu imajo ruto. Pripašejo si predpasnik in obu- jejo škornje. Za plugom stopa korant. Tudi njegova kapa ima prave goveje rogove. Zraven sta še pobirač in pokač. Rusa je živalska maska. Predstavljala naj bi konja. Njen namen je bil želeti plodnost in zdravje pri konjih in drugih živalih. Leseno ogrodje, ki je podobno krušnjaku, pokrijejo s ponjavo. Spredaj je na drogu lesena glava, obita s kožo. Spodnja čeljust je gibljiva. Pre- mika se s potezanjem vrvice. Zadaj je rep. Ob njem sta privezana napihnjena svinjska me- 183 hurja, ki predstavljata prašnike. V rušo se spravita dva fanta, vodita pa jo pobirač in go- njač, oblečena v stara oblačila. Obraz imata zakrit z masko ali namazan z barvo. Vodita jo od hiše do hiše in prodajata domačim. Pri tem rusa zganja razne norčije, skače, hlasta po lju- deh in se meče po tleh, gonjač pa jo kroti z bi- čem. Od hiše do hiše vodijo tudi medveda. Ima iz žaklovine sešito obleko, za katero so včasih zatlačili slamo. Kapa je iz blaga ali usnja. Da- nes lahko že srečamo medvede, katerih opra- va je vsa iz ovčjega kožuha. Medveda vodi na vrvi ali verigi gonjač, ki je maskiran v cigana. Na dvorišču mora medved zaplesati. Zganja tudi norčije, tako da ga mora gonjač krotiti. Poleg odraslih maskirancev poznamo še otroške like, kot so piceki in kokot iz Marko- vec ter vile iz Zabpvec. Picek je ptičje - kurja maska. Vanj se napravi fantič. Na glavi ima stožčasto kapo iz papirja, ki je oblepljena s pi- sanimi barvnimi trakovi. Obraz si zakrije s papirnatim naličjem. Okoli vratu in pasu si nadene dvoje platnenih kril. Picek zajaše pali- co. Na sprednjem delu je izrezljana kurja gla- va, na zadnjem pa je prilepljeno perje. Spre- mlja ga fantič, ki je oblečen v stara oblačila in ima obraz zakrit z masko iz papirja. V roki nosi grablje in košaro. V košari je pleve-seme, vanjo spravlja tudi darove. Na dvorišču zple- šeta in zapojeta: Mati, mati, dajte se spoznati, e mati, dajte se spoznati. Malo posejati, malo pograbljati, da ne bodo ptiči pozobali. O mati dajte malega piceka darovati... ^ Posejeta pleve in ga zagrebeta z grabljami. Želita dobro rast na vrtu in nesnost pri koko- ših. Kokot je prav tako ptičje - kurja maska. Narejen je iz kartona, obljepljenega s perjem. Fantič si obleče bele hlače in povezne nase masko. Tudi kokot želi obilo jajc pri hiši. Skupina vil šteje sedem deklet. Ena izmed njih je kraljica. Dekleta si razpustijo lase. Iz lepenke si naredijo krono, ki jo pobarvajo z zlato ali srebrno barvo. Oblečene so v bele obleke. Vile plešejo okoli kraljice in pri tem pojejo pesmi, ki so napisane prav v ta namen. Ena izmed njih se glasi: Me deklice smo prav vse vile, me namenle smo se k vam, vi mladi in pa stari vsi bodite pozdravljeni. Če bi radi vi to vedeli, kje je naš preljubi dom, vam povemo me takoj, da nam ne zamerite. Tam kjer šumlja zdaj reka Drava, tam kjer težka ladja plava, kjer prebiva Mark patron, tam je vse veseli dom. Z nami tudi je kraljica, ki je lepa kakor ptica, a na glavi krono ima, smeh ji gre prav iz srca. Opisane like lahko vidimo v pustnem času na vsakoletnem ptujskem kurentovanju in v okoliških vaseh. Pred leti so našemljenci za- puščali vasi in raje nastopali v mestu. V za- dnjem času dveh ali treh let, pa so vedno bolj aktivni v svojem avtohtonem okolju. Njihovo število je v letih, odkar obstaja kurentovanje, kar konstantno. Edino korantov, kot smo že omenili, je vsako leto več. Po vojni so ti obi- čaji že pričeli prehajati v pozabo, vendar se lahko zahvalimo folklorizmu, da so ponovno oživeli in dosegli današnji obseg. LITERATURA Niko Kuret, Praznično leto Slovencev 1, Družina, Ljubljana 1989 — Niko Kuret, Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana 1984 — Boris Orel, Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana 1944 184 PLOVBA PO DRAVI V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA NATAŠA KOLAR Reka Drava je bila pomembna prometna pot na ptujskem območju že v rimski dobi, to vlogo pa je obdržala tudi v srednjem in novem veku. Različno trgovsko blago so po Dravi prevažali s splavi, šajkami,! čolni in ladjami. Vendar pa Drava za razliko od Mure, ni bila vozna za ladje proti rečnemu toku.2 Kljub temu so se na Ptuju trudili, da bi po Dravi lahko vozili tudi navzgor. Tako najdemo v poročilu ptujskega magistrata št. 8331 z dne 25. aprila 18113 mnenje splavarskega mojstra Schranzhoferja, skupaj z željo trgovske zbor- nice po živahnejši plovbi po Dravi navzdol in naročilom višjih uradov o izposlovanju ladij- ske vožnje proti rečnemu toku. Tudi trgovska zbornica je bila zainteresirana za plovbo po Dravi v obeh smereh, saj bi se ji s tem povečal trgovski promet, ki se je v tem času zmanjšal zaradi vojne s Francozi. V istem poročilu pro- si magistrat trgovsko zbornico, da odstrani na Dravi vse ovire za hitrejšo in nemoteno plov- bo po reki navzdol, prav tako pa izrazi že- ljo, da bi prišlo kmalu do spremljanja^ladij proti toku, kar je zahteval najvišji ukaz. Že od časa cesarja Jožefa II. pa vse do srede 19. sto- letja so poskušali, da bi Dravo pripravili za plovbo navzgor, vendar je to vedno spodletelo zaradi nepremagljivih težav.4 Dolino Drave spremljajo od Dravograda do Maribora nepre- hodne skale, medtem ko se tok reke na Ptuj- skem polju menja zaradi pogostih poplav. 5 Med ovire na Dravi so sodili tudi mostovi in rečni mlini, med temi tudi štirje ptujski rečni mlini in ptujski most. V habsburški monarhiji je bil vodni promet po rekah urejen s cesarskim privilegijem. Splavarski mojstri (lastniki splavov) so se med seboj borili za čim ugodnejše privilegije, ki bi jim jih podelil vladar. V pismu, ki ga je poslal C. kr. okrožni urad iz Maribora ptujskemu magistratu 26. marca 18116, je sporočeno, da je mariborski splavarski mojster Franc Repp vložil 28. februarja 1810 prošnjo na dvor, da bi mu bilo dovoljeno zasesti mesto njegovega predhodnika Pranza Gutmanna in si pridobiti privilegij C. kr. splavarskega mojstra za mari- borsko okrožje, s tem pa tudi pravico do pre- voza trgovskega blaga (domačega in tujega) iz Maribora in s Ptuja, ne da bi ga smel pri pra- važanju in odvažanju po Dravi ovirati kateri koli posameznik ali ladijski ceh. V prošnji je še zapisal, naj ne bi imel takšnega pooblastila noben drug splavarski mojster mariborskega okrožja, ali da bi brez njegove vednosti sprejel na plovilo podobno trgovsko blago in ga celo prevažal po vodi; tak splavarski mojster naj bi j bil podrejen njegovemu vodstvu. Okrožni urad je končal svoj dopis s prošnjo, naj ptujski magistrat splavarskega mojstra, ki prebiva na Ptuju, povabi na pogovor o navedeni zadevi in nato sporoči njegovo mnenje. O tej zadevi je ptujski magistrat poslal okrožnemu uradu negativno mnenje s priporočilom, naj niti Franc Repp niti ptujski splavarski mojster Franz Schranzhofer ne dobita enakega privile- gija, ker bi potem eden izmed njiju ostal brez posla. 8 Dvoma pisama je tako 9. septembra 1811 odbila splavarskiemu mojstm Franzu Reppu iz Maribora njegovo prošnjo za dodeli- tev privilegija kot edinemu c. kr. splavarske- mu mojstru mariborskega okrožja. Sklep viso- kega gubemijskega ukaza z dne 25. januarja 1812 je poslal magistrat v vednost organizira- ni mestni trgovski zbomici. Obenem je magi- strat še naročil, da morajo odstraniti ovire na Dravi. Zbomica je odgovorila odklonilno, češ da si o tem sploh ne dovolijo razmišljati, ker bi pri tem poškodovali meje.8 Splavarji so vozili trgovsko blago po Dravi navzdol do Varaždina, Legrada in Demije na Madžarskem, Osijeka in naprej. Na tej poti so večkrat naleteli na vodne ovire, predvsem med Legradom in Demijo, na katere sta opo- zorila tudi trgovska zbomica in splavarski mojster Schranzhofer. Zaradi teh ovir so ladje in splave od Legrada do Osijeka spremljali la- dijski piloti iz Legrada in Demije, ki so dobro poznali pot. V Legradu in Demiji je obstajal že od cesarja Karla VI. ceh ladijskih pilotov. Privilegij, ki jim gaje podelil cesar, je določal, da mora spremljati vsa plovila, ki vozijo niz- vodno po Dravi do Osijeka, ne glede na vrsto blaga, njihov ladijski mojster ali ladijski hla- pec. Za spremljevalca so morali splavarji pla- čati 60 goldinarjev za ladijskega mojstra, za ladijskega hlapca pa 50 goldinarjev. Ptujska Invalidska uprava^ je bila lastnica dela zemlje, na katerem je bil pristan. Iz za- pisnika z dne 6. novembra 1845, ki je bil se- stavljen po dogovoru med magistratom in splavarskim mojstrom Carlom Higersperger- jem in Johannom Hauswirtom, lahko razbere- mo, da je bil predmet pogovora varovanje obale reke Drave, predvsem tistega dela pri- stana, katerega lastnik je bila Invalidska upra- va. Vojaška državna blagajna je napravila vodno brano že leta 1815. Z njenim vzdrževa- njem je bilo povezanih letno veliko stroškov: leta 1845 na primer 461 goldinarjev CMZ. Iz vsebine zapisnika je še razvidno, da seje odlo- čila generalna komanda Invalidske uprave za ohranjanje obalne varovalne brane, ki je trpe- 185 Načrt ptujskega mestnega pristana iz leta 1841 (Zgodovinski arhiv Ptuj, AMP, šk. 15.) Ptujski pristan je obsegal zemljišče v velikosti 3 j oho v in 412,9 klafter. Med leti 1761 in 1857 je bil razdeljen med dva lastnika, mestno občino, kateri je pripadal del v velikosti 1 joh in 1457 klafter in Invalidsko upravo, katere del je bil velik 1 joh in 555,9 klafter. Načrt nam kaže to razdelitev. S črko A je označen mestni del pristana s tesališčem, s črko B pa pristan InvaUdske uprave, kije bil prodan mestni občini leta 1857. V tem delu sta označena še dva prostora: s črko C vrt nadporočnika in s črko D zemljišče, ki ga je Invalidska uprava prav tako prodala. Na ozemlju, označenem s črko A, so iitteh obrtniki na voljo koče za shranjevanje materiala. Pod št. 1 je bila tesarska koča Sterbla Pod št. 2 je bila tesarska koča Schuckelgruberja Pod št. 3 je bila tesarska koča Weissenegga Pod št. 4 je bilo mestno skladišče z gasilsko opremo Pod št. 5 je bila Wemerjeva koča za skladiščenje desk Na zemljišču, kije označeno s črko B, pa je bila pod št. 6 čuvajnica, s črkami a, b, c pa je nakazan odvodni kanal. la vsako leto zaradi priveza ladij, splavov in čolnov, ker so se ta plovila privezovala zelo tesno na kamniti »talon« varovalne brane. Ko so plovila odplula, so običajno izvlekla te »ta- lone«, nastalih odprtin pa nato niso več zaprli. 10 Odločila se je, da bo naredila šest lastnih ladijskih privezov, kjer bodo lahko na- ložena plovila običajno pristajala. Z dovolje- njem gubemija pa bi tudi postavila opozorilne table, da se smejo plovila samo na teh prive- zih privezovati. Kdor bi bil proti, oziroma se ne bi držal tega določila, bi bil dolžan plačati denarno kazen v vrednosti 1 gld. CMZ; polo- vico tega bi dobil Invalidski fond, drugo polo- vico pa ptujski špital. 11 Na Štajerskem dravskem območju je bil ptujski pristan ob mariborskem in ormoškem eden najpomembnejših. Vzdrževanje pristana je bilo stvar zemljiških lastnikov, ki so izter- jevali pristaniško pristojbino. Na prostoru pri- stana so bile postavljene pristaniške čuvajni- ce, ki so imele nadzor nad pristanom. Promet v pristanu je bil urejen s prometnim redom, ki je bil večkrat spremenjen. Prometni red za leto 1858 določa predpise za pravilni vrstni red pri pristajanju, razkladanju in pro- daji prispelega blaga, kakor tudi za varnost pri pristajanju plovil v pristanu in pri brodišču. Čolnov, ki so bili določeni za prevažanje bla- govnega tovora, niso smeli nalagati med trž- nim časom na običajnem pristajalnem prosto- ru. V tržnem času so smeli pripeljati za nato- varjanje le tisto blago, ki so ga odložili na pri- staniškem prostoru. Praznim nadomestnim čolnom so odkazali ožje pristajalne prostore; to pa je veljalo tudi za tiste, katerih natovarja- 186 nje ali vožnja naprej je trajala več kot tri dni. Enako je veljalo tudi za splave. Čolni ali spla- vi so se morali umakniti v tržnem času takoj po iztovarjanju, izven tega časa pa v 48 urah po pristanku. Pripeljano vskladiščeno sadje so morali lastniki takoj prevzeti, drugače so to napravili drugi na njihove stroške, obenem pa so morali za kazen plačati še en goldinar. Ne- katere vrste blaga so ležale v pristanu dalj časa. Lastniki takšnega blaga so dobili od ob- čine navodilo, da morajo vložiti prošnjo za uporabo skladiščnih prostorov. Najemnino za te prostore pa so plačali po veljavnem ceniku. Za lesnino, ki je ležala na neodrejenem mestu določen čas, je veljalo sledeče pravilo: opazo- vali so jo tri dni kot blago brez lastnika in jo nato prodali na javni dražbi. Od denarja, ki so ga dobili na dražbi, so odtegnili izdatek za or- ganizacijo le-te in ležarino, ostanek pa izročili pravnemu nasledniku. Za podaljšanje skladiščnega prostora je bilo treba prositi pred iztekom najemne dobe, si- cer pa so plačali 10 krajcarjev za vsakodnevno prekoračitev. Pristaniško nadzorstvo je bilo odgovorno za štetje vinogradniškega kolja pri prodaji, pred- vsem za število navedenih šopov. Če so bile te palice pomešane s sleparskim namenom, pa je bilo potrebno narediti prijavo na občinsko predstojništvo. Stroške za pripravo šopov je nosil prodajalec. 12 K prometnemu redu je spadal tudi cenik pristana za nakladiščni in izkladiščni prostor na obeh straneh Drave in na brodišču pri Ptu- ju. Cene so bile ovrednotene v avstrijski vred- nosti. Cenik navajam v dveh tabelah: Ob tem ceniku je obstajal še cenik za mestni pristan na Ptuju z vodno mitnino in posebno sodno pristojbino v vrednosti 15 krajcarjev CMZ ali avstrijske vrednosti 26 kr. za vsako plovilo v treh letnih sejmih: Jurjev 23. apri- la, Ožbaltov 6. avgusta in Katarinin 25. no- vembra. Ceniku je bila priložena opomba, da se te pri- stojbine od številke 1 do 7 lahko izterjajo samo 14 dni pred letnim sejmom in 14 dni po njem, ne pa na sejemske dneve, ker obstaja za letne sejme poseben cenik in imajo v tem času tudi splavarji prosti rok. Splavili in šajkarili so lahko le od marca do novembra. Šajke so nosile 250 do 300 centov, to je 14 do 17 ton, splavi pa 200 centov, to je 11 ton.l3 Glavno trgovsko blago je bil les, ob tem pa so po Dravi vozili še steklo, železarske izdel- ke, svinec in prehrambene izdelke. Pomem- bno blago je bilo tudi sadje. Na Ptujskem po- lju so trgovci odkupili sredi 19. stoletja skoraj celo letino sadja in ga prepeljali na čolnih proti Madžarski in Sedmograški. Z odprtjem železniške proge med Mariborom in Celov- cem leta 1864, je upadla plovba s šajkami na Dravi. Zadnja šajka je dozdevno peljala skozi Ptuj leta 188814, splavarstvo pa seje obdržalo vse do druge svetovne vojne. 187 Situacijski načrt zemljišča v pristanu iz leta 1843, katerega lastnik je bila Invalidska uprava. Zemljišče je označeno z desetimi mejnimi kamni, ki so označeni s kratico I. H. C. in zaporedno številko. SEZNAM MER IN UTEŽI 1 seženj (klaftra) = 6 čevljev = 1,896 m 1 oral = i joh = 1 kvadratna klaftra = 1600 kvadrat- nih sežnjev 1 cent = 100 funtov = 56 kg OPOMBE 1. Šajke (nemško Platten = plitvica, čoln) so imele obliko pontona; bile so okoli 10,5 m dolge in 5 m široke ter imele okoli 1,3 m visoke stranske stene iz 2,5 cole (ca. 6,5 cm) močne mostnice. Krmarilo jih je po 4 do 5 mož in so jih lahko vozili po reki navz- dol; glede na svojo velikost so imele nosilnost od 5 do 10 ton. Othmar Pickl, Mur und Drau als Ver- kerswege nach den Sudosten, Mednarodni zgodo- vinski simpozij Modinci 1977, Maribor 1977, str. 237. — 2. O. Pickl, n.d., str. 235. — 3. Zgodovinski arhiv Ptuj, Arhiv mesta Ptuja, šk. 15, mapa 36 (v nadaljevanju le ZAP, AMP). — 4. O. Pickl, n.d., str. 235. — 5. Franz Leskoschek, Schiffahrt und Flossrei auf der Drau, v ZdHVf Stmk. 63 Jg./1972, Str. 137. — 6. ZAP, AMP, šk. 15, mapa 36. — 7. ZAP, AMP, šk. 15, mapa 36, Poročilo št. 8331. — 8. ZAP, AMP, šk. 15, mapa 36, akt št. 331. - 9. In- validsko upravo na Ptuju je leta 1751 ustanovila cesarica Marija Terezija. S to ustanovo je želela po- magati mestu, da bi se gospodarsko zopet okrepil. V prvi polovici 18. stoletja so številne naravne ne- sreče, kuga in nazadujoča trgovina povzročile gos- podarsko propadanje mesta. V mestu je nastanila gamizijo vojnih veteranov, 1752. leta pa je uvedla tudi Invalidsko upravo zaradi nerednosti v upravi. Invalidska uprava je imela v mestu pet stavb. Leta 1761 si je pridobila od občine v svojo last polovico lenta za shranjevanje lesa in njegovo prodajo. To polovico lenta pa je 1857. prodala nazaj mestni ob- čini. Z odlokom cesarja Franca Jožefa je bila 3.9.1860 Invalidska uprava ukinjena. — 10. Zap., AMP, šk. 15, mapa 37, Hst 216. — 11. Ptujski špi- tal so ustanovili 1315. gospodje Ptujski. Dali so mu bogato donacijo, s katero seje lahko sam vzdrževal. Od 15. stoletja dalje je dobil špital še razne posebne dohodke od ptujskih meščanov v obliki različnih volil (denar, razna posestva - kmetije, vinograde, gozdove, njive itd.). Stalne dohodke je imel tudi od svoje pristave in mlina ter od kmečkih podložnikov na Bregu, Hajdini, v Skorbi in Hajdošah. S temi do- hodki so vzdrževali 12 ubožnih meščanov tako, da so jim nudili zavetje, obleko, oskrbo in drugo. Sredi 18. stoletja je prevzela špital v upravljanje Invalid- ska uprava. Zaradi slabega gospodaqenja je prodala nekaj njegovih nepremičnin, denar pa je uporabila za namene špitala. Jožef II. je razpustil špital leta 1787, vendar gaje na prošnjo ptujskih meščanov že naslednje leto zopet obnovil. Kot zavetišče ubožnih meščanov je ptujski špital služil do druge polovice 19. stoletja. — 12. ZAP, AMP, šk. 15, mapa 37. — 13. J. Curk, Razvoj prometnih zvez v severovzhod- ni Sloveniji, Mednarodni zgodovinski simpozij Mo- dinci 1977, Maribor 1977, str. 216. — 14. V litera- turi se navajata za plovbo zadnje šajke po Dravi dve letnici. Čeprav navaja Pickl v svojem članku Mur und Drau als Verkerswege nach den Sudosten podatke Fr. Mišica, je za plovbo zadnje šajke podal leto 1886. Fr. Mišic in Fr. Leskošek pa omenjata leto 1888, prvi v članku V žaru in čaru šumovitega Pohorja, str. 176, drugi pa v članku Schiffahrt und Flosserei auf der Drau, str. 139. 188 GLASBENO ŽIVLJENJE NA PTUJU NADA JURKOVIČ Če govorimo o glasbenem življenju v našem mestu, ne moremo mimo glasbene šole. Zgo- dovina te institucije je zelo zanimiva, prav tako stavba, v kateri je bila in je še sedaj glas- bena šola. Zato bomo najprej pogledali zgodo- vino stavbe. Na nekdanjem Wagplatzu, do nedavnega Hrvatskem trgu, sedaj Dravski ulici, so leta 1315 Ptujski gospodje postavili meščanski špital. Ta je imel svojo cerkev sv. Duha, po kateri se je špital tudi imenoval špital sv. Duha. Bernard Ptujski gaje 1413. obnovil in dal urediti prostor za dvanajst onemoglih in revnih meščanov. Vse do leta 1875 je bil me- ščanski špital v tej zgradbi. Edino znamenje, ki še danes kaže na to, je sončna ura na južni strani zgradbe. Leta 1878 se je sem vselila glasbena šola nemškega glasbenega društva - Musikvereina. Šola je imela prostore v 1. nad- stropju, v pritličju je domoval mestni urad za tehtanje z mostno tehtnico ter pisarna bolni- ške blagajne. 1 Zanimivo je, da so v koncertni dvorani glas- bene šole imeli svoj bogoslužni prostor evan- geličani, saj najdemo v spisih zapisano, daje v dvorani oltarna stena, miza ter harmonij, last evangeljske podružne občine.2 Ptujsko glasbeno društvo - Pettauer Musikverein Ptujsko glasbeno društvo so ustanovili 9. marca 1878_ na pobudo trgovca Viktorja Schulfinka. Že 1. maja so pripravili nastop v parku, junija pa odprli društveno glasbeno šolo, v katero se je vpisalo 17 učencev. Mestna občina jim je dodelila letno subvenci- jo v višini 500 goldinarjev. Že prvo leto so imeli godbo in godalni sekstet, godalni orke- ster in harmonikarski orkester. Število učen- cev je naraščalo. Najzaslužnejši ravnatelj, kije sicer dobil naziv umetniški vodja, je bil Erich Wolf Degner. Ta je reformiral učni načrt po Bülowu iz Miinchna ter uvedel fakultativni pouk glasbene zgodovine. 27. avgusta 1885 je Ministrstvo za uk povzdignilo šolo v konce- sionirano ustanovo, število učencev se je od 50 povzpelo na 92. V Degnerjevem času je bilo koncertno življenje na Ptuju precej živah- no. Za posamezne koncerte so vabili glas- benike iz Celja, Maribora ter Gradca. Leta 1888 je Degner odšel v Weimar, 1889. ga je Glasbeno društvo imenovalo za častnega čla- na. Namesto Degnerja je prišel Arno Schütze, ki je moral zaradi pomanjkanja denarja odpo- vedati koncerte velikega orkestra, dal pa je I poudarek komorni glasbi. Po Schützevem od- hodu so se ravnatelji menjavali. Naj med nji- mi omenim dr. Fritza Fliednerja iz Londona, ter učitelja violine Maxa Jörgensena iz Roc- khamptona v Avstraliji. Leta 1903 je šola ob 25-letnici delovanja dobila priznanje Ministr- stva za kulturo in uk. V letih 1908 do 1910 je prevzel vodstvo šole dr. Roderick von Mojsi- sovics, ki je izdelal učni načrt po Degnerjevi metodi. Zadnji ravnatelj je postal Carl Ettler, ki je vodil šolo še v novi državi. Kraljevini SHS. Ker Slovenci in Nemci v novi državi niso našli skupnega jezika glede ureditve glas- bene šole, je predsedstvo poverjeništva za no- tranje zadeve z odlokom dne 24. aprila 1921 razpustilo društvo Pettauer Musikverein. Kot razlog so navedli prekoračitev s statutom do- ločenega delokroga - to je sodelovanje z Süd- marko in Schulvereinom. Z istim odlokom je bilo določeno, da se ves inventar glasbene šole izroči Mestni glasbeni šoli na Ptuju, ostane pa last mestne občine. Tako je po triinštiridesetih letih delovanja prenehala obstajati Glasbena šola nemškega glasbenega društva. Ob koncu naj omenim, da so med ustanovitelji Musi- kvereina bili tudi Slovenci, cilj društva pa je bil gojiti dobro glasbo.3 Slovenska glasbena šola Ptujčani so si zelo prizadevali za ustanovi- tev slovenske glasbene šole. Zato so imenovali pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali nadko- misar Mihael Meža, profesor Hinko Vodnik, kapelnik Vaclav Engerer, nadučitelj Vinko Šerona, učitelj Mirko Majcen, sodnik dr. Hin- ko Schreiner, učitelj Dragotin Kveder. Na nji- hovo pobudo je bila ustanovljena s sklepom mestnega sveta dne 27. junija 1919 Mestna glasbena šola. Ker ni imela svojih prostorov, je začasno gostovala v zgornji klavirski sobi dijaškega doma, pa tudi v biljardni sobi. Prvi kuratorij so sestavljali okrajni sodnik dr. Hin- ko Schreiner, zdravnik dr. Bela Štuhec, trgo- vec Milko Senčar, učitelj Mirko Majcen, nad- komisar Mihael Meža ter posestnik Ivan Ste- udte. Ravnatelj je postal Vaclav Engerer, ki je poučeval klavir in violino. Vpisalo se je 75 učencev za klavir in 34 za violino, kar je bilo spričo pomanjkanja učiteljev več kot preveč. Zato so prosili za pomoč tudi organista Ferda Frasa, ki je poučeval klavir, violino pa sta po- učevala Rudolf Mate in Mirko Majcen. Ker so bili prostori v dijaškem domu pretesni, so dobili v Musikvereinu na razpolago dve sobi. Prostorska stiska pa ni bila edini problem, s 189 katerim se je ukvarjala mlada slovenska glas- bena šola. Težave so bile tudi s kadrom ter z notami. Učne moči so iskali pri Glasbeni ma- tici v Ljubljani, kjer se je njen ravnatelj Matej Hubad precej trudil, pa tudi na konzervatoriju v Pragi. Čeprav je bila glasbena šola ustanovljena že leta 1919, je komaj 1921., po razpustitvi Mu- sikvereina, dobila prostore v nekdanjem meš- čanskem špitalu, kjer domuje glasbena šola še danes. Avgusta 1921 je mestni magistrat izdal razglas za vpisovanje gojencev v Mestno glas- beno šolo. Poučevalo naj bi se klavir, violino, solo petje, mladinsko petje, teorijo in harmo- nijo. Leta 1922 so bili člani kuratorija dr. Bela Štuhec, Ivan Klemenčič, Andrej Hemja ter Vinko Serona.4 Zanimiv je podatek, da so člani Čitalnice že leta 1884, torej šest let po ustanovitvi glasbe- ne šole pri Musikvereinu, ustanovili lastno glasbeno šolo, ki jo je vodil Steinberger. Žal pa je ta šola delovala le kratek čas.5 Glasbena šola, ki jo je ustanovila mestna občina, je od 1922., ko so na Ptuju ustanovili Glasbeno matico, pa do 1934. delovala pod okriljem Glasbene matice. Leta 1934 se je preimenovala v Glasbeno šolo Ptuj. Med leti 1926 in 1930 je bil ravnatelj Karol Pahor, ki je poučeval violino, solo petje in harmonijo. V času svojega delovanja je ustanovil 50-članski mladinski pevski zbor, klavirski trio, ki so ga sestavljali učitelji šole Karol Pa- hor - violina, Čenda Šedlbauer - violončelo ter Anka Stöhr - klavir. Trio je z uspehom na- stopal na Ptuju in drugod. 17. junija 1976 so šolo poimenovali po nekdanjem učitelju in ravnatelju^v Glasbeno šolo Karol Pahor Ptuj. Čenda Šedlbauer je prišel na Ptuj iz Prage leta 1928. Poučeval je violino in violončelo. Sodeloval je pri klavirskem triu ter pri goda- lnem kvartetu, ki so ga sestavljali Miroslav Logar - 1. violina. Drago Hasl - 2. violina, Ju- lij Pavletič - viola ter Cenda Šedlbauer - čelo. Šedlbauer je nekaj časa vodil moški pevski zbor, od 1931 do 1938 pa mešani pevski zbor Glasbene matice. Leta 1938 je Šedlbauer od- šel k opernemu orkestru v Ljubljano. Med spisi iz let 1930/31 je zanimiva pro- šnja Ubalda Vrabca (roj. 11.12.1905 v Trstu), ki je prosil za mesto učitelja violine. Pisal je iz Argentine, kjer je deloval kot zborovodja ter vodja društvenega orkestra. Vendar Vrabec v Buenos Airesu ni bil zadovoljen in se je želel čimprej vrniti v domovino. Tako je leta 1931 dobil mesto učitelja violine na šoli Glasbene matice v Mariboru, kjer je ostal do 1941.6 Iz Maribora je odšel v Trst, kjer je kot skladatej in zborovodja delal vse do 27. januarja 1992, ko se je izteklo njegovo bogato in plodno ži- vljenje. Med ravnatelji Glasbene šole je treba ome- niti še Jožeta Gregorca, ki je prevzel vodenje šole v šolskem letu 1940/41, potem pa zopet po vojni in sicer za pet let. Poučeval je violi- no, solo petje, glasbeno teorijo, vodil je mali simfonični orkester, bil dirigent mestne godbe ter zborovodja mešanega pevskega zbora. Ustanovil je Obrtniški moški pevski zbor, ki je predhodnik današnjega Komornega moške- ga zbora. Gregorca je nasledila Eleonora Šrol - Sen- čar, ki je začela poučevati klavir že 1945. Glasbeno šolo je vodila do upokojitve leta 1977. Bila je organizatorica koncertnih gosto- vanj na Ptuju. Sedaj že vrsto let vodi Glasbeno šolo Anton Horvat, ki je tudi diri- gent godbe na pihala.7 Slovensko pevsko društvo na Ptuju Slovensko pevsko društvo je bilo ustano- vljeno 21. novembra 1884 in je imelo pred- vsem narodno prebujevalni značaj. Iz ohra- njenega gradiva razberemo, da so 1886. orga- nizirali na dvorišču minoritskega samostana velik pevski koncert, kjer je sodelovala tudi vojaška godba. Nastopali so tudi v Čitalnici na Ptuju in v Mariboru. Ob pripravah na 10-letnico zbora so poslali prošnje skladate- ljem Benjaminu in Gustavu Ipavcu, Hrabro- slavu Volariču, Antonu Nedvedu, Antonu Foersteiju ter Stanku Pimatu, naj napišejo skladbe za veliki koncert ob jubileju društva.8 Povezovali so se tudi z drugimi zbori, prirejali Leta 1904 je Slovensko pevsko društvo poslalo v Gradec društvena pravila v potrditev. 190 Spored koncerta, ki ga je priredilo Slovensko pev- sko društvo na Ptuju 11. junija 1921 gostovanja. Tako je 1923. gostoval na Ptuju mešani zbor Glasbene matice iz Ljubljane. V Čitalnici so pripravili silvesterski program s pevskimi točkami, sodelovali so tudi pri slav- nostih Sokola, predvsem pa budili zanimanje za slovensko ljudsko in umetno pesem. Žal je ohranjeno ahrivsko gradivo o Slovenskem pevskem društvu zelo pičlo. Zaradi objektivnosti moramo omeniti še Pevsko društvo nemške manjšine na Ptuju (Gesangverein der deutschen Minderheit), o katerem so ohranjeni zapisniki za čas od 1923 do 1942. Iz zapisnikov je razvidno, da so ime- li pevski zbor, ki ga je vodil Wratschko ter gledališko skupino, ki sta oba sodelovala na družabnih večerih. To društvo je bilo izrazito nacionalistično usmerjeno. Glasbeno življenje na Ptuju od druge polo- vice prejšnjega stoletja do danes je bilo torej zelo razgibano. Naj ob zaključku tega zapisa omenim še pevski zbor ptujske gimnazije, ki je sodeloval na vseh šolskih proslavah ter imel vsako leto zaključni koncert, pa mešani pev- Iz leta 1923 je zanimiva statistika o poklicu staršev učencev glasbene šole ski zbor sv. Cecilije, ki ga je vodil zborovodja in organist Franjo Petek, ter zbor sv. Jurija iz proštijske cerkve, ki ga je vodil Ferdo Fras.9 Tradicija zborovskega petja se na Ptuju nada- ljuje še danes. OPOMBE 1. Felsner Josef, Pettau und seine Umgebung, 1895, str. 86 — 2. Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), fond Muzejsko društvo šk. 13 - Kurzgefasste Vere- insgeschichte des Pettauer MuSikvereines 1878-1919. — 3. Podatke o Musikvereinu in glas- beni šoli sem našla v fondu Muzejskega društva, šk. 13. — 4. ZAP, fond Muzejsko društvo šk. 21 - Glasbena šola Ptuj 1919-1922. — 5. ZAP,, fond Muzejsko društvo šk. 13 - Pettauer Musikverein- 1878-1921. — 6. ZAP, fond Glasbena šola šk. 3, ovoj 1. — 7. Drago Hasl, Petdesetletnica slovenske glasbene šole v Ptuju 1919-1969.- 8. Slovensko pevsko društvo Ptuj, fond Glasbena.šola šk. 1, ovoj 1. — 9. Jože Gregore, Kulturno življenje tik pred 11. svetovno vojno in prva leta po njej v Ptuju, Ptujski zbornik V, 1985, str. 159. 191 NOVA SPOZNANJA O PTUJSKI ZBIRKI GLASBIL DARJA KOTER Pokrajinski muzej Ptuj že skoraj celo stole- tje hrani zbirko glasbil, ki je k nam priromala v letu 1896, ko jo je lastnik profesor Franc Ferk podaril ptujskim muzealcem. Žal je do- kumentacija o njegovem fondu instrumentov izgubljena, zato nam na številna vprašanja de- loma odgovarja le Felsnerjev popis ekspona- tov iz leta 1902, vendar se zaradi številnih po- manjkljivosti nanj ne moremo sklicevati. Do- kumentacija prof Ferka je prav gotovo vsebo- vala podatke o tem, od kod so instrumenti, njihov opis, funkcijo, starost in izdelovalce posameznih kosov. Od izjemnega zbiralca sta- rin, kakršen je bil, bi to lahko pričakovali. Vsekakor pa se je vodstvo muzeja že takrat za- vedalo, da je ta zbirka glasbil v našem pro- storu edinstvena, zato so ji pripisovali velik pomen. O tem pričajo tudi ohranjeni doku- menti Muzejskega društva, iz katerih je raz- vidno, da so skrbeli tudi za dopolnitev zbirke. 1 Pomembnosti zbirke so se ptujski muzealci sicer vseskozi zavedali, vendar so mnogo pre- malo storili, da bi jo ustrezno raziskovali in prezentirali. Prvi, ki si je fond glasbil strokov- no ogledal in svoja spoznanja tudi opisal ter objavil, je bil glasbenik Hinko Druzovič. Čla- nek o tem je objavil v Kroniki slovenskih mest leta 1938. 2^enkrat nam ni znano, da bi se avtor z raziskovanjem instrumentov teme- ljiteje ukvarjal in v tem verjetno tiči vzrok, da so eksponati mnogokrat napačno predstavlje- ni in datirani. V naslednih dveh desetletjih so bila glasbila spet bolj ali manj prepuščena sama sebi. Zani- manje zanje je ponovno oživil profesor Drago Hasl, kije leta 1959 pripravil novo postavitev zbirke. Profesor Hasl, ki ni bil kustos muzej- ske zbirke, je sicer dopolnil naše vedenje o starih glasbilih, vendar se je temeljiteje ukvar- jal z ljudskimi instrumenti. 2^nimala so ga predvsem glasbila iz ptujske okolice in prav njim je posvečal največ pozomosti.2 Njegova velika zasluga je tudi v načrtnem zbiranju ljudskih glasbil, ki jih je pridobil za naš muzej in tako obogatil fond s precejšnjim številom eksponatov. Po letu 1965 je zbirka spet ostala brez stro- kovnega varuha; nekaj let je zanjo skrbela ku- stodinja Marija Mirkovič, nato pa dr. Štefka Cobljeva. V tem času so fond nekajkrat prese- lili in spreminjali postavitev, vendar za razi- skovalno delo žal ni bilo primernega strokov- njaka. Šele po letu 1981, ko je skrb nad glasbeno zbirko prevzela Marjeta Ciglenečki, kustodi- nja za kulturno zgodovino, je zbirka ponovno oživela. V tem obdobju je muzej pridobil nove eksponate, zbirka je dobila skrbnejšega varuha in rojena je bila ideja o načrtnem re- stavriranju instrumentov, ki so desetletja sicer krasili zbirko, njihovo glavno poslanstvo pa je ostajalo nemo. Ob uspešnih restavratorskih posegih so odkrivali tudi dragocene podatke za raziskovanje posameznih instrumentov. Smelo zastavljeni program je v letu 1988 obrodil tudi druge sadove: glasbena zbirka je dobila svojega kustosa. Kot kustodinja glasbene zbirke ptujskega muzeja se v tem članku omejujem le na nova spoznanja o glasbilih, ki so bila odkrita z re- stavratorskimi posegi po letu 1987 in na tista, ki so plod raziskovalnega dela v zadnjih dveh letih, odkar sem zbirko prevzela. Skromna bera strokovnih tekstov, ki pred- stavljajo našo glasbeno zbirko, me je postavila v položaj, ko je bilo potrebno začeti skorajda znova. Odpirajo se številna vprašanja, odgo- vori nanje pa so zapleteni in mnogokrat pre- uranjeni. V množici odprtih področij sem iz- brala le tista, ki so po moji presoji bila naj- manj ali površno obravnavana: to so tako imenovana salonska glasbila, nekoliko po- drobneje pa predstavljam osnovna spoznanja o instrumentih s tipkami. Ptujski muzej hrani primerke najpomem- bnejših instrumentov, ki so bili predhodniki sodobnega klavirja: klavikord, spinet ter kla- virje različnih oblik in mehanik. V zadnjih desetih letih smo v muzejsko zbirko pridobili največ klavirjev, ki sedaj omogočajo kronolo- ški prikaz razvoja tega instrumenta od konca 18. pa tja do prve četrtine 20. stoletja. Klavirkord je najstarejše strunarsko glasbilo s tipkami, ki so ga najverjetneje razvili v drugi polovici 14. stoletja v Italiji in sicer iz monokorda.3 Pravo redkost na Slovenskem predstavlja muzejski klavikord, o katerem smo jasnejšo podobo dobili prav po restavra- torskih posegih v letu 1988. Restavriran je bil v delavnici ing. Borisa Horvata v Ljubljani, ki se ukvarja z restavriranjem in izdelovanjem klavikordov, spinetov in čembal. Instrument je bil v dokaj zanemarjenem stanju, saj ga je skozi desetletja uničevala pretirana vlaga. Mojster je glasbilo popravil, mu vrnil zvok ter ga usposobil za koncertno življenje. Po obliki in funkciji je klavikord glasbilo za hišno mu- ziciranje - postavljali so ga kar na mizo, v uporabi pa je bil od 15. do 18. stoletja. Nanj so običajno igrale ženske, primeren pa je bil tudi za organiste, saj jim je služil za vajo. Naš 192 primerek sodi v tako imenovani tip vezanega klavikorda, ki so ga izdelovali že v začetku 17. stoletja, najverjetneje pa je bil izdelan v prvi polovici 18. stoletja. Za njegovo mehaniko je značilno, da ton proizvaja metalna ploščica - tangenta, ki udari po struni ter z mestom udarca določi dolžino strune in s tem višino tona. Po isti struni, vendar na različnih me- stih, udarjajo vzvodi dveh ali treh tipk in od tod tudi naziv vezani klavikord. Žal pa tudi po restavratorskih posegih ne vemo, kdo je in- strument izdelal, saj se mojster nanj ni podpi- sal. Če bi poznali ime, bi lahko smeleje in na- tančneje opredelili čas nastanka instrumenta ter ovrednotili izdelovalca. Med predhodnike klavirja sodi tudi čemba- lo in njegovi različici, spinet in virginal. Spi- net, ki je bil v svoji zgodovini sicer instrument 16. in 17. stoletja, je doživel renesanso ob koncu 19. stoletja, ko je glasbeni svet ponov- no oživljal muziko starih mojstrov, hkrati pa so zanj nastajala tudi sodobna dela. Muzejski primerek sodi v novejši čas: izdelan je bil v znani firmi Neupert Bamberg - Nürnberg v letu 1936.4 Instrument ima posebno obliko različno dolgih stranic, na najdaljši pa klavi- aturo, kar je za obliko spineta značilno. Nad njo so vzvodi za registre, s katerimi spremi- njamo zvok - pri našem glasbilu je to register lutnje. Spinetov zvok je nežen, toda svetel, ja- sen in bleščeč, kar je posledica zanj značilnega mehanizma: struna zazveni s pomočjo poseb- Spinet, Neupert Bamberg - Nurenberg, 1936, foto Bine Kovačič, 1991 nega peresca, ki trzne ob struno in jo zaniha. V letu 1988 je bil instrument obnovljen in po- novno usposobljen za koncertiranje. Zgodovina klavirja s kladivci se sicer priče- nja že v začetku 18. stoletja, uveljavil pa seje šele sredi stoletja, ko je zaradi bogatejšega zvoka in tehničnih prvin začel izpodrinjati klavikord, čembalo in njima sorodne instru- mente. Pri nas hranimo klavirje, ki predstavljajo kronološki razvoj tega instrumenta. Z razisko- vanjem njihovih značilnosti smo se začeli ukvarjati šele pred dobrim letom, vendar so prvi rezultati presenetljivi: hranimo ekspona- te, ki so jih izdelali priznani izdelovalci z Du- naja in iz Gradca v času avstro-ogrske monar- hije. Najstarejši med njimi je klavir s kladivci (Hammerflügel) graškega izdelovalca Karla i Benedickta, ki ga uvrščamo v obdobje okrog ' leta 1785. To je tip tako imenovanega krilne- ga klavirja plitkega ohišja na treh nogah (pr- votno je stal na štirih nogah) štirioglate oblike, ki se navzdol zožujejo. Obseg klaviature zaje- ma komaj pet oktav: tipke diatonične lestvice so prevlečene s temnimi ploščicami iz pali- sandra, poltonske nad njimi pa je krasila slo- novina, ki žal ni ohranjena. Nad klaviaturo je ohišje lepo intarzirano s tipičnim klasicistič- nim vzorcem, v sredi pa je pritrjena bela oval- na emajlirana ploščica s signaturo (Kari Bene- dickt /Instrumentenmacher/ In Gratz). Klavir s kladivci. Kari Benedickt, Graz, okrog 1785, foto Bine Kovačič, 1991 193 Serijska številka, ki je običajno na resona- čnem dnu, žal ni vtisnjena. Mehanizem je vpet na leseno ogrodje in ima preprosto od- bojno mehaniko, ki še nima sposobnosti hitre- ga ponavljanja istega tona, saj se kladivce ta- koj po udarcu vme v prvotni položaj. Prepro- stost mehanike je izražena tudi s pedalom, ki ga pianist uporablja s kolenskim vzvodom in ima vlogo podaljševanja stmnskega zvena. Opisana mehanika omogoča avtentično izva- janje baročnih in klasicističnih skladb, zato za ta instmment pogosto slišimo oznako »Mo- zart klavir«. Kvadratni klavir (Tafelklavier) Casparja Katholniga je nastal na Dunaju med leti 1810 do 1815 in prav tako predstavlja preprostejšo dunajsko odbojno mehaniko, ki je v začetku 19. stoletja že zahtevala izpopolnitve, da bi zadovoljevala potrebe in želje skladateljev ter pianistov. Njegovo ohišje je že furnirano, brez dodatnih okraskov in na štirih ravnih oglatih nogah. Klaviatura ima obseg petih oktav z do- dano kvinto, kar ustreza modelom iz obdobja od leta 1797 do 1813.6 Tipke so tudi pri tem modelu še vedno temne, poltonske pa iz slo- novine. Signatura je označena na beli ovalni emajlirani ploščici nad klaviaturo (Caspar Katholnig/Burger/in Wien). Njegova posebnost ni le v zunanjosti, speci- fična je tudi mehanika: stmne, ki so vpete na lesen okvir, so postavljene prečno na klavi- aturo in ne pravokotno, kakor bi morda priča- kovali, zato kladivca nanje udarjajo s prečnim udarcem, kar seveda povzroča nekoliko nena- vaden zvok. Instmment je imel že pedal z nožnim vzvodom, ki pa v celoti ni ohranjen.7 Na žalost pa temu klavirju manjka precej vi- talnih delov, tako da je odločitev o morebit- nem restavriranju mehanike precej vprašljiva. Johann Krämer je prav tako dunajski moj- ster. O njegovem življenju vemo bore malo, s svojim delom pa se je vpisal med pomembne- jše izdelovalce klavirjev, saj je bistveno izbolj- šal mehanizem. Na uglaševalno desko (stim- stock) je namestil medeninast mostič, kar je omogočalo trdnejšo napetost stmn in s tem tudi zanesljivejšo uglasitev. Izboljšave je pred- stavil na obrtni razstavi na Dunaju leta 1839 in si s tem pridobil poseben status med izdelo- valci klavirjev. Klavir, ki ga hranimo v ptujskem muzeju, je iz obdobja med leti 1820 do 1825. Ima obli- ko krilnega klavirja (Flügel), ki z nekaterimi elementi sodi v empir, vendar stilno ni dovolj enovit, da bi ga uvrščali med vrhunske izdel- ke. Morda je bilo ohišje kasneje spremenjeno, pa mizarju ni najbolje uspelo posnemati oblik dvajsetih let 19. stoletja. Instmment ima nekaj posebnosti: obseg tastature je razširjen že na sest oktav, tipke pa so obarvane tako, kakor je to v navadi še danes. Mehanika, ki je sicer še vedno dunajska, je že izpopolnjena in ima močnejši mehanizem kakor Benedicktov in Krilni klavir, Johann Krämer, Wien, okrog leta 1820 do 1825, foto Bine Kovačič, 1991 Katholnigov klavir. Največjo posebnost pa predstavljajo pedali; ta instmment jih ima na- mreč kar šest. Njihovo delovanje lahko pojas- nimo le deloma, ker so ohranjeni le deli me- hanizma. Dovolj očitna pa je razvrstitev peda- lov na štiri različne funkcije: forte pedal - za dvigovanje dušilca v basovski legi, forte pedal - za dvigovanje dušilca v sopranski oziroma diskantni legi, piano pedal - potisne med stm- ne usnjeni trak in s tem zaduši zven, ter fagot pedal - potisne med strune svileni papiranti trak in s tem spremeni barvo zvoka. Z nadalj- nimi raziskavami bomo verjetno pojasnili tudi delovanje preostalih dveh pedalov. In- strumenti s tolikimi nožnimi pedali so se izde- lovali predvsem v prvi četrtini 19. stoletja. Naslednjo razvojno stopničko predstavlja klavir Johanna Ehrenreicha z Dunaja, ki je nastal okrog leta 1830. Ohišje je tipično bider- majersko z nekaterimi nejasnimi potezami, zato zunanjost deluje nekoliko okomo. Posta- vljeno je na lepe okroglo stmžene noge z me- deninastimi kolesci, dolžina ohišja pa je glede na celoto precej kratka. Morda je bil instru- ment kdaj kasneje nestrokovno skrajšan, kar je pokvarilo celoten videz glasbila. Tudi v me- haniki so vidne določene izboljšave, vendar so opazni sledovi popravil in dodatkov iz kasne- jše dobe. Obseg klaviature je šest oktav in sig- natura je še vedno označena na porcelanasti ovalni ploščici. Novost predstavljajo polžasto 194 zaviti podstavki za sveče ob notnem stojalu. Instrument je precej dotrajan in skorajda ne- primeren za zahtevne restavratorske posege. Kronološkemu razvoju sledi biser naše zbir- ke klavirjev, to je izdelek Dunajčana Ignaza Bösendorferja, ki nosi napis dobitnika zlate medalje z obrtne razstave leta 1839 na Duna- ju. Omenjeni napis nam pove, da je bil ta mo- del nagrajen in so ga verjetno izdelovali kar nekaj let. Ker serijska številka ni označena, lahko le predvidevamo, da je naš instrument nastal okrog leta 1840, mlajši pa zagotovo ni. Delavnica Ignaza Bösendorferja je nastala v letu 1828 in je do današnjih dni ohranila vrhunsko kvaliteto. 8 Odlična zunanjost naše- ga klavirja, ki jo označuje bidermajerska obli- ka ohišja, je dopolnitev zelo izpopolnjeni me- haniki. Označujemo jo kot »pozno« dunajsko mehaniko, saj se že približuje trendu hitrega ponavljanja istega tona. Vpeta je v lesen okvir brez dodanih metalnih delov. Obseg je razšir- jen na šest oktav z dodano kvinto, mojster pa je uporabil odličen material. Klavir bo po re- stavriranju usposobljen za izvajanje klavirske literature poznega klasicizma in romantike, saj mu bodo restavratorski posegi ohranili barvo zvoka in višino intonacije. Le nekaj let mlajši je klavir Johanna Micha- ela Schweighoferja z Dunaja (okrog 1845). Njegove instrumente odlikujejo krasen ton, odličen in trpežen mehanizem ter zelo solidno ohišje. Za svoje delo je leta 1845 - prav tako na Dunaju - prejel zlato medaljo. Delavnico Schweighoferjevih je ustanovil že oče Micha- el, žal pa je po smrri sina Johanna Michaela leta 1852 prenehala z delovanjem. V drugo polovico 19. stoletja uvrščamo kar nekaj eksponatov te vrste, najimenitnejši med njimi pa je gotovo klavir firme Johann Baptist Streicher & Sohn z Dunaja. Zelo natančni na- pisi na resonančni deski, kar je sicer redko, nam povedo, da je instrument nastal v letu 1870. Ima obliko koncertnega klavirja z mo- gočnim ohišjem in stoji na treh močnih šeste- rokotnih nogah, ki se navzdol proti kolescem zožujejo. Okvir, na katerega so vpete strune, je že okrepljen z litim železom, kar je omogo- čalo večjo napetost strun in s tem tudi boljšo uglasitev.9 Obseg klaviature zajema sedem ok- tav. Pedal je oblikovan kot lira, ki postane običajna oblika in ima le dva vzvoda: piano pedal za dušenje zvoka s premikanjem klavi- ature ter forte pedal, ki ima funkcijo dvigova- nja letvice z dušilci. Družina Streicher je izde- lovala klavirje od leta 1796 pa tja do 1896. in je bila vseskozi vodilna med dunajskimi izde- lovalci. V dvajseto stoletje pa naša zbirka zaenkrat sega le z enim klavirjem: to je instrument fir- me R. Gors & Kallmann iz Berlina. Ustano- vljena je bila v letu 1877, njeno delovanje pa lahko spremljamo do leta 1974, ko postanejo podatki o njenem nasledstvu nepopolni. In- strument, kije v muzejski lasti, je iz leta 1918 in ima obliko koncertnega klavirja z angleško repeticijsko mehaniko, ki je danes pri vseh iz- delovalcih klavirjev običajna. Tovrstna meha- nika se je začela razvijati že v prvi polovici 19. stoletja, dokončno pa so jo izdelovalci sprejeli šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V letu 1990 je bil instrument restavriran v de- lavnici Marka Pavliniča v Zagrebu, kar je glasbilu povrnilo vse vitalne funkcije za javno prezentiranje. Nadaljnje temeljite raziskave bodo prinesle nova spoznanja in vrednotenje ptujskih in- strumentov s tipkami. Že danes pa lahko z zanesljivostjo trdimo, da hranimo vsebinsko bogato zbirko, saj so izdelovalci posameznih eksponatov znani mojstri svoje obrti. Primer- java našega fonda z muzejskimi zbirkami in- strumentov na Dunaju in v Grazu je potrdila nova spoznanja o kvaliteti ptujskih muzejskih glasbil. OPOMBE 1. Zgodovinski arhiv Ptuj, fond Muzejsko društvo. Iz zapisnikov muzejskega društva lahko razberemo, katere instrumente je društvo kupilo. — 2. Ptujski zbornik IV, Založba Obzorja Maribor 1975, Drago Hasl: Haloška žvegla, str. 383-389. — 3. Monokord je od grške antike do srednjega veka naprej glasbilo z eno struno; pravzaprav je to naprava za ugotav- ljanje strunskih dolžin in nihajnega razmerja inter- valov. Instrument z več strunami je polikord, ki je že zgodnja oblika klavirkorda. — 4. Firma Neupert je bila ustanovljena leta 1868 v Bambergu v Nemči- ji in se je specializirala za izdelovanje klaviqev ter instrumentov, ki sodijo v družino čembal. Danes jo poznamo predvsem po izdelovanju odličnih čem- bal. — 5. Helmut Ottner: Der Wiener Instrumen- tenbau 1815-1833, Tutzing 1977, str. 81. Casper Katholnig je bil rojen leta 1763 v Beljaku, umrl pa je na Dunaju, 9. marca 1829. Leta 1801 si je na Dunaju pridobil tudi meščanske pravice kot izdelo- valec klavirjev. — 6. Curt Sacks: Handbuch der Musikinstrumentenkunde, Leipzig 1930, str. 151. — 7. Pedal je prišel v uporabo najprej kot pedal s kolenskim vzvodom - leta 1770 in je imel funkcijo dviganja dušilcev, s čimer se podaljša zvenenje strun. Leta 1783 so v znani delavnici Erard v Pari- zu izdelali mehanizem za pedal na nožni vzvod: sprva je imel funkcijo dviganja dušilcev, kmalu pa so prišli v uporabo tudi pedali za utišanje tona ter spreminjanje barve zvena. Nožni pedal zaradi nje- gove oblike imenujemo kratko kar lira pedal. — 8. Ignaz Bösendorfer (1794-1859) seje obrti izučil pri slovitem izdelovalcu klaviqev Josefu Brodmannu. Leta 1839 je 1. Bösendorfer na obrtni razstavi na Dunaju dobil častni nalziv odličnega izdelovalca (k.k. Hof und Kammer Pianovertigers), po njegovi smrti pa je firmo prevzel sin Ludwig, ki je prav tako dobitnik številnih priznanj. — 9. Današnji klavirji imajo mehaniko vpeto v jeklen okvir, ki prenese napetost strun do 20 ton. 195 PTUJ Z OKOLICO NA RAZGLEDNICAH PRED LETOM 1918 FRANC GOLOB Od izida prvih razglednic je preteklo že celo stoletje. Razglednica postaja zato vse bolj in- teresantna kot zgodovinski vir, še zlasti za lo- kalno zgodovino, saj nazorno prikazuje, kak- šen je bil videti nek kraj v določenem obdo- bju. Marsikatere stavbe, ki jo vidimo na raz- glednici, ni več, spremenila so se imena ulic, nekdaj nepozidana zemljišča so danes novi mestni predeli. Po drugi strani so na razgled- nicah ulice, ki desetletja in desetletja niso spremenile videza. Mogoče so se menjali lastniki trgovin, gostiln, nemške napise so za- menjali slovenski, a v osnovi stavbe še vedno služijo istemu namenu. Ravno tako se ni spre- menil pogled na nekatere vasi, spet drugih ne bi več prepoznali, ker so popolnoma drugač- ne; zlasti sta se spremenila obseg vasi in tip hiš. Razglednica pa ni le slika neživih stvari. Na ulicah, pred gostilnami so ljudje v značil- nih nošah svojega časa. Prav zanimivo je opa- zovati ponosnega gostilničarja z družino in gosti, kako požira fotografu. Ce je imel kdo še kolo, tudi to ni smelo manjkati na posnetku. V posebnem okvirčku se je včasih našel pro- stor za pomembnejše kraje. Če so razglednice izdajala društva, so bili na njih fotografirani upravni odbor, člani društva, pevski zbor, godbeniki ali pa so bile ovekovečene društve- ne aktivnosti. Skratka, razglednice odražajo utrip življenja v nekem kraju in času. V tem prispevku se bom omejil na razgled- nice Ptuja in vasi, ki ležijo v današnji ptujski občini. Predstavil bom založnike, ki so jih iz- dajali in poskušali orisati najpogostejše moti- ve. Obdelal bom le razglednice iz obdobja od leta 1891, ko je izšla doslej najstarejša znana ptujska razglednica, do leta 1918. Najstarejšo ptujsko razglednico je izdalo Ptujsko tujsko prometno društvo (Pettauer Fremdenverkehrs Verein) leta 1891 v založbi tvrdke Schwider- noch z Dunaja. Razglednica sicer ni bila od- poslana, vendar se da njeno starost določiti s primerjavo z najstarejšo ljubljansko razgledni- co, ki je objavljena v knjigi Pozdrav iz sloven- skih krajev. Razglednici sta stilno identični (tipi črk, barve) in imata tudi zelo sorodni šte- vilki patentne zaščite plošč (Ljubljana 294, Ptuj 299). Osnova za raziskavo je moja zbirka 357 razglednic Ptuja in 54 okolice, dodatnih 71 pa sem jih za obdelavo dobil še pri dveh zasebnih zbiralcih na Ptuju, Srečku Šneber- geiju in Ferdinandu Koletniku, v Zgodovin- skem arhivu Ptuj in v fototeki Pokrajinskega muzeja Ptuj. Založniki ptujskih razglednic Razglednice so razširjale založbe,' ki so lahko bile zelo velike in svetovno znane. Taki sta bili založbi Tuck iz Londona in Stengel & Co. iz Dresdna. Ti sta izdajali razglednice kra- jev, raztresenih po vsej Evropi in celo izven nje. Srednje velik založnik je bil Kari Schwi- democh na Dunaju, ki je izdajal razglednice krajev iz vse Avstro-Ogrske. To so bile med zbiralci priljubljene litografije z napisom Po- zdrav iz oziroma Gruss aus ... Nič manj niso pomembni založniki, ki so pokrivali lo- kalna področja. Nekateri so zalagali samo raz- glednice svojih krajev ali pa svoje gostilne, tr- govine ali trafike. S tem pa so se ukvarjala tudi društva, ki so hotela pokazati in popula- rizirati svoje delo. Pogosto jim je bila razgled- nica vir zaslužka za vzdrževanje društva. Škoda, da založniki razglednic niso opremi- li s podatki o fotografu. Te je možno najti le, če so bili fotografi sami založniki. Podatki o njih bi bili zanimivi, saj so bili prav ti mojstri najbolj zaslužni za kvaliteto razglednic. Naše kraje sta najpogosteje fotografirala poklicni fotograf Johann Winkler in slikar Alojz Kasi- mir, ki je bil poleg t-ega odličen ljubiteljski fo- tograf Precej fotografij za razglednice je v času prve svetovne vojne prispeval S. Frank iz Gradca. V raziskavi sem obdelal 428 razglednic Ptu- ja. Menim, da je to dovolj velik vzorec, ki nam lahko pokaže verodostojno sliko založni- kov ptujskih razglednic. Iz pregleda le-teh se je dalo ugotoviti, daje bilo udeleženih 37 raz- ličnih založnikov, morda pa celo več, saj niso vse signirane. Iz Ptuja je bilo kar 15 založni- kov, in sicer: 196 Obdobje, v katerem so se razglednice poja- vljale, sem določil s pomočjo letnic izdaje, ki so natisnjene na hrbtni strani. Kjer pa tega po- datka ni, sem se naslonil na datum poštnega žiga. Iz preglednice je razvidno, da je bil najpo- membnejši ptujski založnik Wilhelm Blanke. Od 428 obravnavanih razglednic jih je založil kar 183. Med večjimi sta še Janez Nepomuk Peteršič (36) in Josef Kasimir (32). Ostali za- ložniki so zastopani z 1 do 6 razglednicami. Na osnovi obrtnega katastra mestne občine Ptuj2 se dajo ugotoviti dejavnosti, s katerimi so se ti založniki ukvarjali. Nekateri pa so sami zapisali na razglednici, da so fotografi. Wilhelm Blanke je bil tiskamar, knjigarnar, knjigovez in trgovec s papirjem, s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami. Leta 1890 je regi- striral tiskamo, 1897. razširil dejavnost na knjigoveštvo, papimico in prodajalno pisami- ških pripomočkov, 1898. pa še na razpečeva- nje molitvenikov, koledarjev in ljudskih knjig. V celostranskih reklamah v Štajerčevem kmetskem koledarju^ je več let zaporedoma (pred 1. svetovno vojno) ponujal tudi tisk raz- glednic: »Razglednice v najfinejši svetloti- skovni izvršitvi razpošilja zgoraj zabilježeni že za K 24 do 30, najfinejši tisk z barvami K 40 do 50 in sicer do 1000 komadov. Za izvršitev razglednic je vposlati samo dobro fotografijo. Razglednice se tiskajo po zahtevi v nemškem ali pa tudi v slovenskem jeziku. Dopisnice s cvetljicami, z voščilom: h godu, k novemu letu, k božiču, k veliki noči, binkoštam itd. jako fino in lepo izdelane, sortirane veljajo do K 4 in sicer 100 komadov. Gospodom trgov- cem dovolim pri cenah veliki popust ter pro- sim za prav mnogoštevilna naročila.« Iz rekla- me je razvidno, da Blanke razglednic ni samo zalagal, ampak jih je tudi tiskal. Razen svojih, je po vsej verjetnosti natisnil še večino drugih razglednic ptujskih založnikov. O tem lahko sklepamo po isti obliki črk tako na sprednji kot na zadnji strani razglednic. Janez N. Peteršič je imel od leta 1898 regi- strirano trgovino s šolskimi knjigami, moli- tveniki, koledarji in svetimi podobicami. Josef Heller je bil knjigarnar in trgovec z mešanim blagom. E. Urschitz je imel trgovino s fotoma- terialom in parfumerijskimi potrebščinami. Max Heller trgovino z mešanim blagom, isto vrsto trgovine sta imela tudi Josef Kasimir in Rufim Wratschko. Med založniki je bilo nekaj fotografov: Johann Winkler, najstarejši foto- graf na Ptuju (na hrbtnih straneh svojih foto- grafij trdi, da je bila njegova firma ustanovlje- na že leta 1860), Franz Petschar iz predmestja Kaniže in Janko Kociper. V času Avstro-Ogrske so ptujske razgledni- ce zalagali tudi v drugih mestih monarhije, in sicer: 6 založnikov iz Gradca (A. Burger, S. Frank, F. KnollmuUer, A. Schlauer, H. Schul- lerbauer, A. Sussitz), 5 z Dunaja (C. Binder, H. Kölz, H. Nachbargauer, K. Schwidemoch, Weiss & Dreykurs), po eden iz Salzburga (Jurischek), iz Kirchbichla na Tirolskem (W. Kirchler), iz Slovenske Bistrice (F. Erben) iz Maribora (V. Weixl) in iz Trsta (I. Korowitz). Pred 1. svetovno vojno so ptujske razglednice tiskali še v Leipzigu (Regel & Krug, Mehner & Maas), v Frankfurtu na Maini (A & M Lö- wenthal), v Münchnu (Hayd Co.) in v Offen- bachu na Maini (Möhlstein). Za ptujske razglednice iz avstroogrskih ča- sov je značilno, da jih je bila večina natisnjena v nemščini: Gruss aus Pettau, oziroma samo Pettau. V nemščini so tudi imena ulic in usta- nov. Od obravnavanih razglednic iz tega ob- dobja je le 22 primerov samo v slovenščini in 5 dvojezičnih. Večino jih je izdal J. N. Peter- šič, ki ga avtor članka Slovenska trgovina v Ptuju 1908 do 19334 prišteva med maloštevil- ne trgovce, ki so v času režima nemško usmer- jenega ptujskega župana Omiga uspeli ostati narodno zavedni. Motivi na ptujskih razglednicah V primerjavi z današnjimi razglednicami Ptuja so bile razglednice pred 1. svetovno voj- no motivno izredno bogate. Niso bile omejene le na splošno veduto mesta, kar je danes sko- raj edini motiv. Po tematiki bi lahko razgled- nice razdelili v več skupin. Splošna veduta mesta Na skoraj polovici razglednic je upodo- bljena na široko razpotegnjena veduta Ptuja, ki je s svojo idealno likovno podobo trikotni- ka kar klicala fotografe, da jo posnamejo. Eno oglišče je bil dominikanski, dmgo minoritski samostan, vrh pa grajski hrib. Ta trikotnik se potem ponovi v grajskem kompleksu, kjer vzhodni in zahodni stolp tvorita osnovni oglišči, sam grad pa vrh. Avtorji fotografije kot predloge za razglednico so le menjavali zomi kot, mesto pa so fotografirali z desnega brega Drave. Vedno je v ospredju Drava z že- lezniškim ali lesenim mostom, včasih pa kar z obema. Grajski kompleks Že na prvih razglednicah je bil eden najpri- vlačnejših in zato večkrat natisnjenih motivov Ptuja grad. Pojavljajo se posnetki gradu z zelo različnih strani. Pogled na mestne strehe Ena izmed ptujskih znamenitosti so slikovi- te strehe starega mestnega jedra. Največkrat so jih fotografirali z gradu in z mestnega stolpa. Nekaj posnetkov je z vrha stolpa minoritske cerkve, ki ga danes ni več in z okrasnega stol- piča mestnega magistrata. 197 Ulice in trgi Fotografe so pritegovale ozke ulice in sliko- viti trgi. Na razglednicah se pojavljajo: Lacko- va ulica (Ungarthorgasse), Prešernova ulica (Herrengasse), Cankarjeva ulica (Bürgergasse), Grajska ulica (Schlossgäschen), Murkova uli- ca (Bismarckstrasse), Krempljeva ulica (Flori- anigasse), Vošnjakova ulica. Trgi, upodobljeni na razglednicah, so: Mestni trg (Floriani- platz), Slomškova ulica (Schillerplatz), Mino- ritski trg (Minoritenplatz). S teh razglednic lahko razberemo, da se staro mestno jedro v tem stoletju ni kaj dosti spreminjalo. Se naj- več sprememb je doživela Lackova ulica. Na razglednici, poslani 1909., se lepo vidi proče- lje nekdanje kasame. Zanimivi sta razglednici začetka iste ulice, na katerih še stoji stavba s trgovino Franza Makescha, ki so jo porušili in na njenem mestu v letih 1906/07 postavili mestni magistrat. Pri trgih je več sprememb. Svojo podobo je spremenil Slovenski trg, ker je izginila čudo- vita fasada mestnega gledališča, ki je nastala s prenovo po načrtih dunajskega arhitekta Ru- dolfa Klotza 1896. Na minoritskem trgu ni več prekrasne minoritske cerkve z baročno fa- sado. Tam se danes šopiri tujek - modema zgradba ptujske pošte. Spremembe je doživel tudi del mesta, kjer je danes tržnica. Razgled- nice razkrivajo, da je včasih tu stala mogočna zgradba ene izmed ptujskih vojašnic. Pomembne zgradbe Starosta slovenskih mest Ptuj se lahko po- hvali s številnimi lepimi zgradbami. Na raz- glednicah so dobile posebno mesto naslednje mestne znamenitosti: čokati, visoki mestni stolp z značilno čebulasto streho, proštijska cerkev, ki skriva bisere umetnosti romanike, gotike in baroka, mestno gledališče, minorit- ski samostan, magistrat v stilu nemške neogo- tike, staro strelišče. Posebno skupino tvorijo razglednice takratnih ptujskih šol: Narodna šola ali Okoliška šola, ki je bila edina sloven- ska šola v našem mestu, Deška ljudska šola (Städtische Knabenschule), breška šola, ki se je takrat imenovala Nemška šola Breg pri Ptu- ju (Deutsche Schule Rann bei Pettau) in naj- večkrat upodobljena Mladika, v kateri sta bili Dekliška ljudska šola in Meščanska šola (Mädchen-Volks und Bürgerschule) ter dekli- ški dijaški dom (Deutsches Mädchenheim). Niso manjkale niti razglednice gimnazije, ki je bila vedno slikana skupaj z dijaškim domom (Kaiser Franz Josef Gymnasium und De- utsches Studentenheim Pettau). Ljudski vrt in Švicarija Ljudski vrt je začelo urejati ptujsko olepše- valno dmštvo leta 1890 s finančno pomočjo občine, grofice Herberstein in premoženejših meščanov. Postopoma je nastal čudovit park, uredili so ribnik za čolnarjenje in drsarije, na hribčku^ pa postavili gostinsko turistični objekt Švicarijo. Nastal je privlačen zaba- viščni in rekreacijski center za Ptujčane in obiskovalce. Žal te lepote danes lahko obču- dujemo samo še na številnih starih razgledni- cah. Mestni park Na dmgem koncu mesta, ob Dravi, so zače- li urejati mestni park že v letih 1842/43, kon- čno podobo pa je dobil v času Omigovega županovanja. On je dal urediti nabrežje, zato je dobilo ime Omig-Kai, sam park pa so ure- dili do leta 1907. V njem so ohranili vodni ali dravski stolp, postavili glasbeni paviljon, svo- je mesto pa je dobil tudi kip cesarja Jožefa II. Vinski in gostinski motivi Ptuj z okolico že dolgo slovi po dobrih vi- nih. Proti koncu 19. stoletja je prešlo v roke ptujskih meščanov veliko vinogradov v Halo- zah in Slovenskih goricah. Vinarstvo jim je postalo pomemben vir dohodka. Precej vina so prodali v svojih gostilnah, veliko pa so ga tudi izvozili. Vse to se odraža na razgledni- cah, ki prikazujejo pivske družbe in delajo re- klamo za ptujska vina (Pettauer Wein). Večji gostilničarji so izdali svoje razglednice, na ka- terih so bili upodobljeni njihovi lokali: Cafe Europa, Gasthof zum Weissen Kreutz (gostiš- če Pri belem križu), Gasthaus Judennatzl (da- našnja Pivnica), hotel Osterberger (danes ho- tel Mitra) in dmge. Dmštva Razglednice niso vedno prikazovale le mestnih znamenitosti. Na njih se pojavljajo člani raznih dmštev, ki so se radi postavili pred objektiv. Med ptujskimi dmštvi so na razglednicah: Sokoli, Vojno veteransko dm- štvo nadvojvoda Albrechta (Militär-Veteran- en-Verein Erzherzog Albrecht) ob njihovi de- vetdesetletnici. Glasbeno društvo (Musikve- rein), Ptujska fantovska godba (Pettauer Kna- benkapelle), ptujski Moški pevski zbor (Mä- ner Gesang-verein) ob petdesetletnici obstoja. Avstroogrska vojna propaganda na ptujskih razglednicah Ptujski Nemci so se v času 1. svetovne voj- ne spustili v propagandni boj za Avstro- Ogrsko z več razglednicami. Na njih so razen mesta upodobljeni še cesar Franc Jožef, av- stroogrski vojaki, ki jih čuva angel, ter avstrij- ske in nemške zastave. Vse to so opremili z domoljubnimi napisi: O du mein Osterreich!, Mit Gott für Kaiser und Vaterland! 198 Minoritski samostan s cerkvijo in Marijinim stebrom pred njo. Založnik razglednice je bil J. N. Peteršič, odposlana pa je bila leta 1901 Mladika, fotografirana kmalu po izgradnji. Založnik razglednice je bil W. Blanke, odposlana pa je bila leta 1904 ches Made 199 Muzej in muzejski eksponati Svoje razglednice je imel tudi mestni Fer- kov muzej, vendar nimajo označenega založ- nika. Po vsej verjetnosti je bilo to kar Muzej- sko društvo. Moralo jih je biti več, vendar sem do sedaj našel le razglednico kulturnozgodo- vinskega oddelka. Peteršič je založil razgled- nico starorimskih izkopanin na Hajdini. Na treh razglednicah so rimske izkopanine, ki so fotografirane na najdišču mitreja. Sem bi lah- ko prišteli še razglednice Orfejevega spomeni- ka na Slovenskem trgu. Ta rimski nagrobnik, ki je v srednjem veku služil kot sramotilni ste- ber, je konec prejšnjega stoletja dobil lepo ko- vano ograjo, v začetku tega stoletja pa so ga zavarovali še s streho. Še nekaj zanimivosti Okoli leta 1910 je Blanke založil razgledni- co z naslovom Ptuj v prihodnosti (Pettau in der Zukunft). Na njej je današnja Lackova uli- ca. Vanjo so spretno vključili kolesarje, tram- vaj, avtomobil, po zraku pa letajo balon z gondolo, fantazijsko vozilo, ki ga poganja ko- lesar in leteči tramvaj. Vse to si ogleduje gru- ča radovednežev. Veliko razglednic prikazuje gradnjo pon- tonskega mostu, ki so ga za vajo postavljali ptujski vojaki (Pionier - Brückenschlag). Za- nimivi so tudi nekateri drobni detajli: splav na Dravi, mož, ki na dravskih sipinah koplje pe- sek, ptujsko kopališče, velik lesen križ na sre- di dravskega mostu, kmečki vozovi na ulicah, tržni dan na Slovenskem trgu ... Okoliške vasi in trgi na razglednicah Razglednica si je kaj kmalu našla pot tudi v trge in vasi. Med razglednicami okolice Ptuja je nekaj takih, ki so datirane že pred letom 1900. Pri predstavitvi le teh se bom oitlejil na kraje, ki so v današnji ptujski občini. Med založniki, ki so skrbeli za izdajanje razglednic na našem podeželju, je bil ponovno najbolj podjeten Wilhelm Blanke. Izdal jih je kar 14 od 54 obravnavanih. Zanimivo je, daje v glavnem zalagal razglednice gradov, saj je založil 6 razglednic Vurberka (Wurmberg), 3 Boria (Ankenstein) in 1 Tumišča (Tumisch). Pojavlja se kot najpogostejši založnik razgled- nic Ptujske gore (Maria Neustift bei Pettau) in Podlehnika (Lichtenegg i.d. Kollos). Še dva Ptujčana sta izdajala vaške razglednice: J.N. Peteršič (Vurberk) in Franz S. Petschar (Haj- dina, gostilna Bračič v Novi vasi pri Ptuju - Neudorf bei Pettau, gostilna na Majskem vrhu - Gasthaus zum Maiberg bei Pettau). Večino vaških razglednic so založili kar do- mačini, najpogosteje gostilničarji in trgovci: gostilničar Josef Treff iz Rogoznice (Rogos- nitz bei Pettau), gostilničarja Edvard Marinič in Klemenčič z Destmika (Sv. Urban pri Ptu- ju - St. Urban bei Pettau), gostilničar F. Scho- staritsch na Vidmu (Sv. Vid pri Ptuju - St. Veit bei Pettau), trgovec Franc Mihelič iz Za- vrča (Sauritsch-Dubrava), trgovec in gostilni- čar Franc Miki v Gorišnici (Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Marjeta pri Moškanjcih), gostilničar M. Čeh v Markovcih (St. Marxen), gostilničar M. Korenjak v Bukovcih (PuchdorO, gostilni- čar Fr. Koser v Juršincih (Sv. Lorenc v Slov. goricah) in Simon Drofenig iz Stoperc (Sto- perzen). Nekaj razglednic so založili še založ- niki od dmgod: V. Weixl iz Maribora (Žetale -Schiltem. Sv. Lovrenc na Dravskem polju), Carl Wolff iz Maribora (Vitomirci - Sv. An- draž v Slov. goricah), F. Mogalič iz Celja (Za- vrč - Sauritsch), fotograf Fr. Kumik iz Sv. Trojice (Tmovska vas - Sv. Bolfenk v Slov. goricah, Vitomirci - Sv. Andraž v Slov. gori- cah), A. Schlauer iz Gradca (Cirkovce - Zir- kovitz b. Pragerhof), A. Burger iz Gradca (Tumišče - Schloss Tumisch b. Pettau), V. Schubert z Dunaja (Polenšak) in Kari Schwi- democh (Destmik - St. Urban bei Pettau). Pri 17 razglednicah se ni dalo ugotoviti založni- ka. Večino bi jih lahko pripisali kar domače- mu gostilničarju ali trgovcu, kar bi se dalo sklepati na osnovi gostilne ali trgovine, ki je na razglednici najbolj poudarjena. Založniki so hoteli največkrat predstaviti najpomembnejše zgradbe vasi, zato je večina vaških razglednic sestavljena iz več sličic. Vasi so namreč preveč razvlečene, zato se na splošnem pogledu na kraj podrobnosti prema- lo vidijo. Največkrat so poleg splošne vedute kombinirani še naslednji motivi: grad, cerkev, gostilna, šola, trgovina, pošta, notranjost cer- kve, domači duhovnik, župnišče, orožniška postaja in mitrej. Redkejši so primeri posa- meznih detajlov kraja kot samostojnih moti- vov na razglednici. Med takimi prevladujejo zlasti pogledi na gradove in gostilne. Vaške razglednice so se pojavile že zelo zgodaj. Na to je prav gotovo vplivala njihova reklamna vrednost, saj je trgovcem in gostilni- čarjem prinesla dodatni zaslužek. Med raz- glednicami, ki so bile zajete v to raziskavo, sta najstarejši datirani s poštnim žigom iz 1899., gotovo pa jih je bilo kar 35 natisnjenih pred letom 1910. V primerjavi z razglednicami Ptuja, je va- ških več v slovenskem jeziku (17) ali dvojezič- nih, to je v slovenščini in nemščini (11). So- razmemo veUko jih je samo v nemškem jezi- ku. Od devetindvajsetih je 14 razglednic gra- dov, kar je razumljivo, saj so bili lastniki ne- mškega rodu. Zanimivo je, da je večina raz- glednic iz Haloz v nemščini ali dvojezičnih, medtem ko so razglednice iz Slovenskih goric pretežno slovenske, le v redkih primerih dvo- jezične. To kaže, da so se Haloz v veliki meri že polastili nemški gospodarji iz štajerskih mest. 200 Veduta mesta, razglednica je bila odposlana leta 1902 Najpogostješi pogled na grad; pod obzidjem je velik vinograd. Razglednico je založil W. Blanke leta 1917 201 Lackova ulica z nekdanjo kasarno v osrednjem delu. Razglednico je založil J. N. Peteršič, odposlana pa je bila leta 1909 Ljudski vrt s Švicarijo. Založnik je W. Blanke, razglednica je bila odposlana leta 1917 202 Razglednica, ki propagira ptujska vina. Leta 1907 jo je založil F. Knollmüller Sokoli. Razglednico je založil okoli leta 1910 U. Weixl 203 Lep primer razglednice z vaško gostilno. Odposlana je bila leta 1913 Na razglednici so vse znamenitosti Polenšaka. Odposlana je bila leta 1904 204 v prispevku je obdelanih 428 do sedaj zna- nih razglednic Ptuja. Toliko razglednic je ve- liko za tako majhno mesto in za tako kratek čas, samo 27 let. V zadnjem desetletju prejš- njega stoletja se njihovo število počasi, a vz- trajno veča. Po letu 1900 mesto že nudi do- mačinu, turistu in slučajnemu obiskovalcu zelo bogat izbor številnih razglednic, ki so se močno razširile tudi na podeželju. Z masov- nostjo so začele razglednice izgubljati na kva- liteti izdelave: prve razglednice so namreč li- tografije, ki so pogosto miniaturne umetnine. Množičnost pa je po drugi strani prispevala k pestri izbiri motivov, k iskanju zanimivih po- drobnosti, predstavitvi posameznih mestnih delov, vaških znamenitosti, stavb ... Zaradi tega so nam ohranile te majhne sličice marsi- kaj, kar bi šlo v pozabo. Brez njih bi si danes mnogo težje predstavljali, kakšno je bilo ne- kdaj naše mesto in kakšen je bil utrip življenja v njem. OPOMBE 1. Lukan Walter, H kulturni zgodovini razglednic. Pozdrav iz Ljubljane. Ljubljana, Mladinska knjiga 1986. — 2. Zgodovinski arhiv Ptuj, Mestna občina Ptuj, Obrtni kataster 1902-1928. — 3. »Štajerčevi« kmetski koledar. Ptuj, Štajerčevo tiskovno društvo 1908-1914. — 4. 13. september 1908 leta v Ptuju. - Spominski list septembrskih dogodkov. Ptuj, 1933. — 5. Pozdravi iz slovenskih krajev, dežela in ljudje na starih razglednicah, Ljubljana, 1987 205 MESTNA OBČINA PTUJ MED SVETOVNIMA VOJNAMA LJUBICA ŠULIGOJ Ugodne hidrografske in geomorfološke da- nosti so vplivale na zgodnje nastajanje ptujske naselbine. Medtem ko je pomenila za Rimlja- ne Poetovio pomembno križišče vojaških in trgovskih poti, pa srednjeveško mesto, ki je nastajalo vzhodno od antičnega naselja, antič- nega razcveta ni moglo doseči. Glede na politične, gospodarske in kutume razmere se je namreč pomembnost prometnih poti skozi čas menjavala in tako je Ptuj v 18. in 19. stoletju, odrinjen od glavnih prometnic, kot podeželsko mestece gospodarsko komaj životaril. K tranzitni trgovini sta mu sicer pre- cej pripomogli v 18. stoletju zgrajeni cesti, ki sta ga povezovali z Varaždinom, Mariborom in Slovensko Bistrico, vendar je bila trgovina izrazito agrarno - provincialnega značaja, i Čas železnic v preteklem stoletju je neugod- no vplival na mestni razvoj; južna železnica, zgrajena iz gospodarskih razlogov, je obšla ptujsko območje. Leta 1860 je Ptuj res dobil železniški priključek Pragersko - Velika Ka- niža in bil od leta 1924 povezan s progo Or- mož - Murska Sobota, toda na njegov gospo- darski razvoj to ni posebej vplivalo; v razvoju je zaostal za Mariborom in Celjem. Zaradi svoje ugodne lege bi Ptuj mogel biti za gričevnati svet Haloz in Slovenskih goric eno od učinkovitejših tržišč, toda zaradi sla- bih prometnih povezav (1. 1939 v okraju 135 km avtobusnih prog) in pobiranja mitnine do leta 1928 na dravskem mostu, to ni bilo mogoče.2 Upravno - teritorialna ureditev ptujskega območja, ki se je v dobršni meri kontinuirano nadaljevala še dobro desetletje po prvi svetov- ni vojni, je izhajala iz upravnih reform v hab- sburški monarhiji sredi 19. stoletja. Pred le- tom 1918 je bilo okrajno glavarstvo na Ptuju kot državni organ izključno podrejeno cesar- sko - kraljevemu namestništvu za Štajersko v Gradcu, okrajni zastop ptujski pa je kot samo- upravno oblastvo med štajerskim deželnim zborom in občinami (soseskami) nadziral delo le-teh. Soseske so bile v določenih izvršilnih funkcijah odgovorne okrajnemu glavarstvu. Večinoma majhne občine (pred letom 1918 jih je v okraju 134) so se ločevale od avtonom- nega mesta Ftuja, ki je bil odgovoren deželne- mu zboru oz. v določenih zadevah direktno deželni vladi; Mestna občina Ptuj s predmes- < tjem Kaniža je bila tedaj po velikosti (3,44 km2) med soseskami na območju okrajnega glavarstva na 109. mestu.3 Ptuj je dobil 4. oktobra 1887 lastni statut in volilni red za mestno občino (Stadtgemeinde Pettau), v večini povzeta po štajerskem občin- skem volilnem redu. Poselej je 18-članski ob- činski svet (Rat) z županom in občinskim ura- dom (Gemeindeamt) kot izvršilnim organom vodil cesarsko kraljevo avtonomno deželno - knežje komorno mesto Ptuj (k.k. autonome landesfürstlichen Kammerstadt Pettau) in to na osnovi pridobljenih privilegijev (svobodno gospodarjenje z občinskim premoženjem, sklepanje o občinskih dokladah, trošarine in takse, občinske ceste, preskrba, tržno nadzor- stvo, ljudske šole, javni red idr.) ter Poslovne- ga reda mestne občine ptujske, sprejetega 7. marca 1888 in znova obnovljenga 1938. leta.4 Bistvenih upravnopolitičnih sprememb v no- voustanovljeni jugoslovanski državi namreč ni bilo, tako da je vse do novih zakonskih do- ločil 1. 1933/34 veljala avstrijska upravno - teritorialna ureditev.5 Za Mestno občino Ptuj, ki je ohranila po zedinjenju status samoupravne občine, ugo- tavljamo, da so bili 7. julija 1920 izvzeti nekateri posli iz njene pristojnosti ter preneseni na Okrajno glavarstvo Ptuj. »Skraj- no neugodne finačne razmere« so prisilile mestni sosvet, da se je odrekel nekaterim sta- tutarnim pooblastilom, kot so državljanstvo, sklepanje zakonov, ljudsko štetje, volitve v za- konodajna zastopstva, vojaštvo, policija, trgo- vina in obrt, vodno pravo, bogočastje, mestni fizikat.6 Sicer pa je ptujska mestna občina branila svoje avtonomne pravice in seje 1923. ter 1925. leta v Zvezi slovenskih avtonomnih mest, skupaj s Celjem, Ljubljano in Maribo- rom,odločno postavila po robu vladnemu na- črtu o enotnem občinskem zakonu, s katerim bi ta mesta izgubila svojo samoupravo. 7 Svoj posebni položaj statutarnega mesta je Ptuj us- pel obdržati ves čas med svetovnima vojnama. Zakon o mestnih občinah z dne 22. 7. 1934 je priznal nadaljnji obstoj nekdanjih statutar- nih občin, tudi ptujske. Mestni občini Ptuj, ki se je tako po pristojnostih še nadalje ločevala od podeželskih občin, so po zakonu o teritori- alnem preurejanju le-teh (komasacija) bili leta 1936 priključeni deli sosesk Grajena, Ro- 206 goznica, Spodnji in Zgornji Breg. S sedmimi Icatastrskimi občinami je zdaj njena površina znašala nad 18 km2 (površina mesta Ptuja 2,75 km2), tako da je bila mestna občina po velikosti na 23. mestu v okraju; poleg vaških občin sta bila pred njo tudi mesto Ormož in trg Središče ob Dravi.8 Gibanje prebivalstva v mestni občini je sko- zi obdobje njenega obstoja nujno povezovati z gospodarskimi dejavniki in političnimi doga- janji v okraju. Zato nekoliko komentirajmo posamezna ljudska štetja. Za čas od 1880 do 1910 je značilna počasna rast prebivalstva, ki se je v vaških soseskah povečalo za 6,1%, upoštevaje Mestno občino Ptuj pa za 6,4%. Na območju okrajnega gla- varstva pač ni bilo večjih gospodarskih sre- dišč, kar gostota naseljenosti tudi potrjuje. Leta 1910 je znašala ta brez mestne občine 83,3 prebivalcev na km2, z njo pa 86,7 na km2. Ptuj kot upravno središče okraja z nekaj manjšimi industrijskimi obrati je bil po števi- lu prebivalstva (4.631) ob zadnjem avstrij- skem štetju na prvem mestu v okraju in je po- menil pomembno tržišče kmetijskih pridelkov Dravskega in Ptujskega polja, še zlasti halo- škega in slovenskogoriškega vina. Zato je v omenjenem obdobju razumljiv porast prebi- valstva le v ptujski okolici, tako na Bregu, Hajdini, v Brstju in na Rogoznici.9 Po prvi svetovni vojni so na trend gibanja prebivalstva vplivale posledice vojne, delno pa tudi izseljevanje Nemcev; od 1. novembra 1918 do 8. oktobra 1919 se je s Ptuja izselilo 76 družin, največ v Nemško Avstrijo. 10 Tako seje v letih 1910-1921 število prebivalstva v okraju, vključno z mestno občino, zmanjšalo za 0,8%, brez nje za 0,7%. Mestna občina Ptuj je leta 1921 štela 4.449 prebivalcev, od teh 392 vojakov, se pravi nekaj manj kot leta 1910.1' Ob naslednjem ljudskem štetju leta 1931 je imela mestna občina 4.261 prebival- cev. Pokazalo se je, da se je prebivalstvo okra- ja v obdobju 1921/31, vključujoč mestno ob- čino, povečalo za 7,9%, brez nje za 9,5%. Pri- merjava gibanja prebivalstva nam pove, da je to v mestni občini v omenjenem desetletju na- zadovalo za 4,2%. Kmetijski pridelki, ki so se pred prvo svetovno vojno prek ptujskega trga plasirali po tržiščih monarhije, so se po letu 1918 teže prodajali. Zaradi izgube starih tržišč se je prejšnji izvoz občutno zmanjšal - Ptuj ni kazal kake posebne vitalnosti. Razmerje med okolico Ptuja in mestno ob- čino še vedno razkriva določeno koncentraci- jo prebivalstva okrog okrajnega središča (ko- nec tridesetih let v povprečju 114,6 ljudi na km2), vendar je bila ta še vedno majhna v pri- merjavi z drugimi industrijskimi centri, deni- mo Mariborom.'2 Ta je pritegoval tukajšnjo odvečno delovno silo ter bil kot tržišče privla- čen za kmetovalce. Ptuj je sicer za široko kmetijsko zaledje veljal kot tržišče, toda indu- strijsko se ni razvijal in je zato urbano le skromno vplival na okolico. Nenehna migracijska gibanja prebivalstva opozarjajo, da ptujsko območje ni moglo daja- ti zaslužka številnemu prebivalstvu. Demo- grafska razmerja v odnosu do mestne občine kažejo, da se je v sodnem okraju Ptuj poveča- lo število prebivalstva v obdobju 1910-1921, vključno z mestno občino, za 0,9%, brez nje za 1,4% in da se je v desetletju 1921/31 ob upoštevanju mestne občine dvignil delež pre- bivalstva le za 0,6%, brez nje za več kot odstotek. 13 Delež rasti prebivalcev gre torej v prid podeželju. Po komasaciji občin je bila Mestna občina Ptuj s 7.165 prebivalci vodilna v okraju. Na pragu druge svetovne vojne je živelo v okraju kot izrazito agrarnem območju brez mestne občine 85,5 prebivalcev na km2, z njo pa na km2 91,8 ljudi (na Slovenskem ok. 75 ljudi na km2). Izven mestne občine je živelo v okraju kar 91,0% prebivalcev. 14 Stagnacijo Mestne občine Ptuj, ki smo jo spremljali skozi demografska gibanja, so po- gojevale neugodne gospodarske razmere, o katerih velja obširneje spregovoriti. Ptuj kot predvojno kmetijsko tržišče in kot posrednik v izvozu živine ter kož na Ogrsko in v sevemo Italijo je to svojo funkcijo v danih okoliščinah ohranil tudi med svetovnima voj- nama. Preko ptujskih grosistov je npr. krom- pir našel tržišče v mnogih jugoslovanskih me- stih; skupaj z žitom je ta poljščina prihajala še na avstrijski in nemški trg. Ptuj je bil že pred prvo svetovno vojno pomembno središče tudi za izvoz plemenskih svinj. Letno so jih odpo- slali iz okraja nad 200 vagonov, in to na Kranjsko, Spodnjo in Zgomjo Avstrijo, Sal- zburško. Češko in Moravsko. Vojna je nato zavrla intenzivno svinjerejo in šele ponovno povpraševanje po svinjini v dvajsetih letih je vzpodbudilo dejavnost ptujske klavnice, ki je obratovala od 1898. in je pošiljala na domači in tuji trg večje količine mesa in mesnih izdel- kov. Zakol živine, predvsem govedi, se je sicer zmanjšal v času svetovne gospodarske krize, toda živalske surovine (sveže in suhe kože, dlake, perje) so še našle tržiče v Avstriji, Ne- mčiji in na Češkoslovaškem. Še vedno je bilo mogoče izvažati zaklano peratnino in divjači- no, največ v Avstrijo in Italijo, izvoz jajc v Švico pa je bil sploh v zakupu ptujskih trgov- cev. Leta 1929 so izvozili preko ptujskega trga 52.661 kosov zaklane pemtnine oz. 54.234 kg in 3.080 kg divjačine. 15 Toda čeravno je okraj po nekaterih pridelkih presegal banovinsko povprečje, donos ni zadostoval za številno prebivalstvo. Spremenjene tržne razmere po prvi svetov- ni vojni, spremljane z vinogradniško krizo, so se spet neugodno odražale na ptujskem trgu. Mestna občina v zaščito domačih vinogradni- kov, posebej tistih, ki zaradi veleposestniških 207 vinotočev svojega pridelka niso mogli iztržiti na Ptuju, ni ničesar ukrenila. Tuja konkuren- ca jih je ugonabljala. Ob tem povejmo, da so doklade na alkoholne pijače pomenile za mestno občino procentualno največji doho- dek, za Združenje gostilničarskih podjetij na Ptuju pa veliko obremenitev. Zahtev po zni- žanju trošarin je bilo veliko, saj je konkurenca veleposestniških vinotočev odtegovala upo- rabnike, gostilničarje pa spravljala ob doho- dek. V času najhujše krize leta 1930 je bilo na Ptuju kar 40 gostiln, vinotočev in vinskih trgovin; močan konkurent je bil vinotoč grofa Josefa Herbersteina v neposredni bližini Ptuja. 16 Poskusi reševanja vinogradniške krize, ki je bila na vrhuncu 1930/32, za Posojilnico na Ptuju, katere začetki segajo v leto 1883, niso prinesli zaželenih rezultatov. Okrajno sodišče na Ptuju je leta 1932 ob prehajanju mnogih posesti na dražbo posebej opozorilo mestno načelstvo na nujno zakonsko zaščito kmeta. To naj bi predvsem poskrbelo za poljedelske delavce, hlapce in dekle, ki so bili zaradi moratorija pri izplačevanju dolgov izpostav- ljeni »na milost in nemilost« svojim gospo- darjem. 17 Med temi je bilo več ptujskih Nem- cev, ki so se dokopali do najkvalitetnejših vi- nogradov vzhodnih in srednjih Haloz. Njiho- vo posestniško moč je znantno krepilo nem- ško posojilno društvo na Ptuju (Vorschuss Ve- rein Pettau). 18 Kmečko vprašanje je bilo v okraju temeljni družbenogospodarski problem. Neorganizira- ni kmetijski trg je bil za posamezne predele Haloz in Slovenskih goric tudi prometno ne- dosegljiv. Uvedba občasnih avtobusnih prog je sicer prizadetim prebivalcem skrajšala tri do štiriumo hojo do Ptuja, toda cena prevože- nega km, ki je veljala leta 1939 dinar, je bila za mnoge nedostopna; vožnja od Sv. Barbare v Halozah do okrajnega središča je veljala 15 din. 19 Projekt o povezanosti okraja z železniškimi prometnicami, ki gaje že leta 1914 načenjal ptujski župan Josef Omig, naj bi iz strateških in gospodarskih razlogov postal znova aktu- alen med svetovnima vojnama; Ptuj naj bi se povezal z mednarodno prometnico med Brati- slavo in Reko. Vendar sprejet ni bil niti načrt o izgradnji železniških odcepov med Ptujem, Vinico in Varaždinom ter med Varaždinom in Ormožem,^ki naj bi se priključila na progo Pragersko - Cakovec.20 Kmetijskim proizva- jalcem v okraju bi prometnica veliko pomeni- la, toda ta ni bila v interesu države. Splošna kriza se je odrazila na življenju Mestne občine Ptuj, ki je ob prometni zaostalosti okraja go- spodarsko stagnirala. Na tem območju so bile, sicer ob prevladi tujega, predvsem nemškega kapitala in bolj razvejani obrtniški dejavnosti, industrijske zmogljivosti majhne. V takih okoliščinah so se ponujale v nekaj manjših industrijskih obratih ptujske mestne občine še največje možnosti zaposlitve, in to v breški tovami čevljev Poetovia Josefa Piric- ha (pozneje Tovami usnja Paula Piricha), v perutninarski tvrdki Josipine Reinhard, ki je po uradnem soglasju Mestne občine Ptuj sme- la trgovati na veliko po vsej Kraljevini Jugo- slaviji, nadalje v Železniških delavnicah, Ple- tami, v obratu alkoholnih pijač Franza Hut- teija, v opekarnah na Rogoznici, v Žabjaku in Janežovcih ter v Vindiševi žagi, če pri tem upoštevamo območje komasirane mestne ob- čine po letu 1936. Več teh industrijskih obratov je poslovalo že pred prvo svetovno vojno, saj se v obdobju med svetovnima vojnama za industrializacijo Ptuja ni kaj storilo. Svetovna gospodarska kri- za in nelikvidnost denamih zavodov sta samo pospešili nazadovanje mesta, kar moremo os- vetliti na nekaj primerih. Zapora nekdanjih tržišč po prvi svetovni vojni in konkurenca tujih industrijskih izdel- kov (Bata, Tivar) sta prizadeli domače proiz- vajalce, zlasti močni rokodelski stan. Edino večje industrijsko podjetje, Petovia, je leta 1937 moralo ustaviti delo. Pri investicijskih naložbah so bile gmotne težave mestne občine poglavitna zavora, saj je sredstev nenehno pri- manjkovalo. Za primerjavo navedimo, da je znašal občinski proračun pred prvo svetovno vojno okoli 2 milijona kron, kar bi po dese- tletni valorizaciji veljalo 20 milijonov din, a leta 1938 je bilo proračunskih sredstev le 3 milijone din. Vsaka večja investicija bi bila nemogoča, saj je mestno občino med svetov- nima vojnama pestilo breme praktično izgu- bljenih sredstev vojnega posojila in zato se je morala nenehno zadolževati. Skozi sedem vojnih posojil je namreč iz ptujskega okraja odteklo 27.300.000 kron, od tega sta samo mestna hranilnica (Sparkasse der l.f. Kam- merstadt Pettau) in ptujska mestna občina vpisali 19.300.000 kron. Mestna občina, kije s svojim premoženjem okoli 5 milijonov kron zagotovila jamstvo Mestni hranilnici, je mora- la zdaj z rednimi letnimi prispevki predvsem sanirati položaj svojega denarnega zavoda, ki je namenil med vojno 90% svojih vlog za voj- na posojila in je zaradi tega v času svetovne gospodarske krize zabredel v brezupen polo- žaj. Tako je v začetku leta 1933 znašal nepo- kriti dolg mestne občine v Mestni hranilnici samo od zapadlih obresti 344.445,75 din in od posojila 2.401.818,40 din.21 Ob vprašanju industrializacije v okraju iz- postavimo okorelo rokodelsko konservativno miselnost ter lagodni oportunistični odnos po- sameznih občinskih struktur do domačega ne- mškega kapitala. Ko so po prvi svetovni vojni nastopili neugodni gospodarski pogoji, je Mestna občina Ptuj leta 1919 sicer predvidela možnosti razvoja ptujskega območja, vendar to pot pri ustreznih organih oblasti ni dobila 208 podpore. Mestna občina se je namreč znova zavzela za elektrifikacijo, ker se projekt švi- carske družbe o dravski elektrarni Petovia za- radi vojne ni realiziral in je tako bila mestna plinarna še vedno edini vir pogonske energije. Elektrifikacija naj bi ob železniški povezavi krajev prispevala h gospodarskemu napredku ptujskega območja. Pri elektrifikaciji Ptuja leta 1925 je nato mestna občina sodelovala s 50% deležem (milijon din), pridobljenim z na- jetjem posojila.22 Ker se Mestna občina Ptuj nikakor ni mo- gla dokopati do finančne stabilnosti, je zato z dokladami, trošaminami in najemninami iskala vire dohodka. Za industrijske obrate je bilo to nestimulativno. Zato so tudi pogajanja v obdobju 1927/35 o individualnih naložbah v tekstilni industrijo ostala brezuspešna; kapi- tal ni imel zdostnega jamstva za pridobivanje večjih profitov. Primer nespodbudnega odno- sa mestne občine se je pokazal v poslovanju Panonije, obrata za popravilo telefonskih in telegrafskih aparatov, poljedelskih strojev in avtomobilov, ki gaje leta 1920 osnoval dunaj- ski podjetnik Robert lachner. V času, ko se je slovenska industrija znašla v težkem položaju in ko se je mestna občina otepala s finančno nelikvidnostjo, je obrat z nekaj pomočniki in vajenci leta 1923 nehal poslovati.23 Ob vprašanju likvidacije taborišča v Stmiš- ču, kamor so se zatekli po vojni primorski be- gunci in vranglovci, v naselju pa so našle pro- stor mizarska in kovinarska zadruga pa pletar- ska šola, je Mestna občina Ptuj leta 1921 oce- nila, da je kraj prometno nepovezan in zato neprimeren za industrijsko proizvodnjo. V nekdanjih vojaških bolnišničnih barakah je namreč ptujski veleposestnik in vinski trgovec Franc Čuček po vojni odprl več manjših de- lavnic za lesno volno, slamnate tulce, predela- vo sHv za brincie ter tam zaposlil okoli 150 sezonskih delavcev. Gospodarski neuspehi so ga leta 1928 privedli v stečaj, pletamo rogoz- ne pletenine in preprog pa je prevzela ptujska Pletama .24 V takih okoliščinah mestna podjetja v Ptuju (žaga, mizama, klavnica, ekonomija) z nekaj zaposlenimi in s svojo nizko akumulativnos- tjo tudi niso mogla pokrivati gmotnega pri- manjkljaja občine. Mestna Pama žaga in trgo- vina z lesom je imela bolj lokalni pomen in le v času konjunkture so obdelani les izvažali v Avstrijo in Italijo; z vloženim domačim kapi- talom so letno proizvedli okoli 2.600 m3 ple- menitega lesa.25 Podrobnejši prikaz poslovanja posameznih industrijskih obratov na Ptuju ne sodi v sesta- vek, spregovoriti pa vendar velja o tistih indu- strijskih dejavnikih, ki so vplivali na razmere v mestni občini. Ugodne možnosti za razvoj živilske indu- strije se v okraju niso izrabile: zaostalo kmetij- stvo je terjalo velika sredstva, kar se lastnikom ne bi obrestovalo. Zato sledimo le kratkoroč- nim naložbam in ustvarjanju profitov s cene- no delovno silo. Najmočneje zastopana usnjarska dejavnost, ki je v konjuktumem obdobju pritegnila večje število delovne sile, je po prvi svetovni vojni zadevala ob inozemsko konkurenco, visoke uvozne in železniške tarife ter trošarine. Ob svetovni gospodarski krizi, ko je padec cen poljedelskih pridelkov zmanjšal kupno moč prebivalstva, so visoki davki in doklade na dr- žavne davke ohromili proizvodnjo. Slednje se je kazalo tudi na drugih industrijskih podro- čjih, tako da so restriktivni ukrepi v izvozu in zapore tržišč pred drugo svetovno vojno pri- peljali mnoge dejavnosti v stagnacijo. Brez- poselnost je bila zato neprestan družbeni pre- oblem, ob svetovni gospodarski krizi toliko bolj pereč. Posledice krize je občutilo tudi obrtniško delavstvo in tako je bilo v Mestni občini Ptuj leta 1937 že kakih dvesto ljudi brez dela. Sredstev za pomoč prizadetim obči- na ni imela. Pomagali so si z občasnimi javni- mi deli ter z zbiranjem prispevkov preko Od- bora za podpiranje in oskrbo brezposelnih.26 Obrtniška dejavnost je bila v primerjavi z industrijo bolj razvita. Na Ptuju je bilo konec 19. stoletja kar 70 različnih obrti. V primerja- vi s številom mestnega prebivalstva v obdobju 1880-1910 je imelo skoraj 10% ljudi prijavlje- no kako obrt. Če ob tem upoštevamo zaposle- ne pomočnike in vajence ter nasploh število aktivnega prebivalstva, lahko zaključimo, da se je na Ptuju pred prvo svetovno vojno ukvarjalo z obrtjo okoli 80% prebivalcev. Na prelomu stoletja je bilo v mestu največ šivilj, čevljarjev in krojačev. Le-ti so še po prvi sve- tovni vojni oskrbovali z oblačili in obuvali okoliško prebivalstvo. Res je, da sta tedaj že zrasla na Ptuju industrijska obrata Petovia in Delta, toda kmetje so še vedno raje kupovali na letnih ptujskih sejmih (Jurjevo, Ožbalt, Katarina).27 Medtem ko sta se krojaška in ši- viljska obrt še dolgo zoperstavljali industrijski konfekciji, pa so konkurenco tujih obrtnikov in domače Petovie najhitreje občutili čevljarji. Leta 1926 je 22 ptujskih čevljarjev v spomeni- ci mestni občini opisalo svoj težki položaj. Njihovim zahtevam po zavarovanju domače obrti in zmanjšanju davkov so se na pragu svetovne gospodarske krize pridruževali še drugi obrtniki, toda Mestna občina Ptuj za omejitev industrijske konkurence Petovie »ni imela kompetenc«.28 Obdobje stagnacije je doseglo obrtništvo; od srede dvjajsetih let do leta 1937 se je zmanjšala čevljarska obrt v mestni občini za 10%. Med množične tradicionalne obrtnike so se uvrščali na Ptuju mesarji, mizarji, pleskarji, uraiji, strojarji in ključavničarji. V mestu je bilo več uslužnostnih obrtnikov, tako klepar- jev, steklarjev, klobučarjev, usnjarjev, mo- distk, sodarjev, barvarjev, dimnikarjev in lon- 209 carjev, ki so dobavljali glino iz Sel pri Ptuju. Posamezne obrti so prerasle v industrijske obrate. Iz strojarske obrti se je razvila Piricho- va usnjarska industrija, iz pletarske obrti in košarstva je zraslo pletarstvo.29 Primer soda- rskega mojstra Johanna Steudteja, med prvo svetovno vojno tudi ptujskega podžupana ter vodje prosto volj enga gasilskega durštva še po vojni, opozarja na socialnoekonomske odnose v obrtništvu. Medtem ko so se podeželski so- darski obrtniki običajno naslanjali na lastno delo, je Steudte že pred prvo svetovno vojno ustanovil obrtno podjetje in posloval z več pomočniki in vajenci.30 Mestna občina Ptuj je bila ob Mariboru in Celju tudi središče neinškega trgovskega kapi- tala na Slovenskem Štajerskem. Okoli 75% nemških trgovskih obratov na Ptuju je izvira- lo iz obdobja pred letom 1918 in le nekaj jih je še nastalo po prvi svetovni vojni. Popoln zastoj v širitvi trgovinske mreže v tridesetih letih se povezuje z gospodarsko stagnacijo mestne občine, pri čemer je bila zlasti priza- deta slovenska trgovinska dejavnost. Tako je bilo leta 1921 na Ptuju 62 trgovin, od teh 28 (45,2%) nemških, 3 židovske (4,8%) in 31 ali 50% slovenskih ter 9 branjarij, od teh 7 slo- venskih in 2 nemški. Konec tridesetih let je bilo v mestu 51 trgovskih obratov, brez Vina- rie - trgovine z vinom in sadjevcem na debelo, ki je prehajala v nemške roke - in ptujske po- družnice Konsumnega društva za Slovenijo. Od navedenega števila je bilo 60,8% trgovin v nemški lasti, 33,3% je bilo slovenskih in 5,9%židovskih.3i Glede na povprečno število zaposlene po- možne delovne sile po trgovinah in ob upošte- vanju približno polovice aktivnega prebival- stva v mestni občini, se je s trgovsko dejavnos- tjo (po stanju prebivalstva leta 1931) ukvarja- lo na Ptuju pred drugo svetovno vojno dobrih 7% ljudi. Tedaj je nemški trgovski kapital pre- vladal nad slovenskim. Med slovenskimi trgo- vinami sta izstopala trgovski obrat z vinom Franca Čučka in trgovina manufaktume kon- fekcije ter perila Franca Lenarta. V primerjavi s slovenskimi obrati je bilo med nemškimi več takih, ki so se ukvarjali s trgovino na debelo (Valentin in Josipina Re- inhard, Sadnik & Kraker, Josef Murschetz, Wilhelm Dengg, Treza Celotti) in so v vinski trgovini spet izstopali Nemci, med njimi Kon- rad Fürst, Woldemar Hintze, Franz Hutter, Karl Kasper, Ludvik Kropf in Paul Omig. Na Ptuju in V primestnih občinah se je ukvarjalo z izvozom vina 14 zasebnih vinskih trgovcev, od teh lOnemških.32 V mestni občini so bili lastniki trgovskih obratov večinoma domači Nemci, pretežno ponemčeni Slovenci. Ob posameznih nem- ških priseljencih (Blankeji, Hutterji, Fürsti, Schwabi, Krakerji) so se na prelomu stoletja pričenjali ukvarjati s trgovino domačini s slo- venskih agrarnih območij (Artenjaki, Matzu- ni, Omigi, Slawitschi, Sellinscheggi, Scho- steritschi, Spruschina). S pomočjo Südmarke se je oblikovala trgovsko - posestniška nem- škutarska plast, tesno povezana z ostalim ne- mštvom. Povzeti je, da obrt in trgovina v Mestni ob- čini Ptuj nista imeli pomembnejšega izvozne- ga deleža. Obrt se je omejevala le na potrebe mesta in kmečke okolice, trgovina pa ni segla mnogo čez krajevne potrebe. Posledica ne- ugodne sestave gospodarstva je bila njegova nizka akumulativnost, izrazita v letih gospo- darske krize in po njej. V okraju, kjer je bilo več kot 80% ljudi na- vezanih na kmetijstvo, to zaradi majhnih, pa- sivnih posesti ni moglo preživljati vseh. Zato se je odvečna delovna sila največkrat zatekala v mestno občino, kjer je obratovalo 68,2% in- dustrijskih podjetij, od teh 46,6% v nemški la- sti, s pretežno tujimi obrati skupaj 53,3%. V skladu z objektivnimi pogoji je bila kvalifika- cijska sestava delovne sile neugodna: konec tridesetih let je bilo na celotnem ptujskem ob- močju razmerje med kvalificirano in nekvali- ficirano delovno silo 1:2,6 v korist slednje; največ 2,1% vaškega prebivalstva se je lahko zaposlilo v industriji.33 Nad 150 delavcev sta ob konjunkturi lahko zaposlila le Petovia in Reinhardova perutninarska tvrdka. V Želez- niških delavnicah je našlo delo okoli 70 ljudi, po opekarnah, v Lenartovem obratu in Ple- tami z delavci doma kakih 50, medtem ko je bilo drugod število zaposlenih nižje. Delovna sila je živela v obdobju gospodar- ske krize in po njej na meji eksistenčnega mi- nimuma in je namenjala svoj zaslužek najos- novnejšim potrebščinam. Leta 1938 je bilo npr. potrebno odšteti v mestni občini za kg čr- nega kruha 3,75 din, za kg sladkorja 16 din, govedine 12 din in masla 25 din. Mezdno delo je bilo nizko ovrednoteno, saj je ob desetur- nem delavniku zaslužil nekvalificirani dela- vec 2 din na uro, kvalificirani 3 do 4 din. Pov- prečenga zaslužka slovenskega delavca (510 din) večina na ptujskem območju ni doseg- la.34 Življenjska nuja je prisiljevala delavce, da so se uklanjali svojim delodajalcem. Odnos med slovenskim in nemškim kapitalom potr- juje večjo odvisnost od nemških lastnikov. V mestni občini je bilo vsaj 40% industrijskih obratov last ptujskega nemštva, kije leta 1918 prevzelo jugoslovansko državljanstvo. Brez gostilniških obratov je bilo okoli 50% ne- mških obrtnih delavnic, v katerih so nekateri razvijali svojo dejavnost že pred letom 1918 (Wilhelm Blanke, Josip Fürthner, Tomaž Lo- zinšek, Leopold Schamer, Julij Wagrandl). Z močjo svojega kapitala so omenjeni, kljub spremenjenim tržnim razmeram po vojni, us- peli ohraniti monopol in so v tridesetih letih postali srž hitlerjanstva v okraju. 210 Gospodarske razmere so se odražale na po- litičnem življenju ptujske mestne občine. Oblikovanje gospodarsko močnejšega sloja na prelomu stoletja je imelo za posledico, da je v mestu zagospodovala nemška uprava, nemški denarni zavod (Sparkasse) pa je vladajočemu nemštvu zagotavljal trdnejši položaj. V po- nemčevalnih prizadevanjih se je posebej izpo- stavljala uradna mestna občina, ki jo je pred- stavljal njen župan, renegat Josef Omig. Ta je v letih svojega županovanja (1894 - 1918) ustvaril iz mesta otok nemške gospodarske in politične nadvlade. Sicer je v marsičem pri- speval k razvoju Ptuja, vendar je nemštvo tako okrepil, da je mesto postalo ena njegovih »najmočnejih trdnjav na Slovenskem Stajer- skem«.35 Na Ptuju je pred prvo svetovno voj- no delovalo kakih 40 društev, večinoma nem- ških, ptujski Štajerc pa je bil najpomembnejši glasnik štajercijanstva. Narodnostna sestava prebivalstva potrjuje germanizatorična priza- devanja. Upoštevaje kriterij pogovornega jezika, je bilo v mestni občini leta 1880 80,8% Nemcev, leta 1900, ko seje povečalo število priseljenih nemških družin na Ptuj, pa 84,2% Nemcev in le 540 (15,6%) Slovencev. Zaradi neugodnih gospodarskih gibanj (vinska kriza, zadolže- vanje) in povečane nemške politične propa- gande, je Ptuj prav v teh letih spreminjal svojo narodnostno podobo. Ugotavljamo, da se je večina prebivalstva slovenskega rodu v ptujski »nemški trdnjavi« izrekla za nemški občeval- ni jezik. Od 1880 do 1910 se je spremenil na- rodnostni sestav v prid Nemcev. Leta 1910 se je od 3.672 prebivalcev mestne občine opre- delilo za nemški pogovorni jezik 85,3%, za slovenskega pa 608 ali 14,1%. Dodajmo, daje podeželje mnogo manj zapadlo ponemčeva- nju; v okraju seje leta 1910 za slovenski obče- valni jezik opredelilo 95% ljudi.36 Spreminjanje ptujskega mesta v trdnjavo nemštva se je kazalo v odkritih šovinističnih in fizičnih izgredih zoper slovenstvo, tako ob znanih septemberskih dogodkih v letu 1908. Začetek prve svetovne vojne so življenje v Ptuju spreminjali Štajerčeva propagandna po- ročila in izpadi proti slovenskemu življu. Zu- pan Josef Omig se je tmdil dokazovati nadre- jenim forumom nemško naravnanost Ptuja in okolice; v letu 1917/18 je Štajerc ob Omigovi podpori postal žarišče odpora proti sloven- stvu in jugoslovanstvu.37 Svoja hotenja je ptujsko nemštvo izkazovalo na »nemških po- govomih večerih«, na julijskem shodu Štajer- čeve stranke leta 1917, v odkritih nastopih proti deklaracijskemu gibanju. Joseg Omig si je prizadeval okrepiti »nemško bistvo« ptuj- skega mesta, tako da je bil mestni občinski svet zaradi svojega odklonilnega stališča do »jugoslovanskega gibanja« deležen posebne pohvale. Ptujski župan je v želji ohraniti ne- mški značaj Ptuja iskal pomoč na Dunaju in pri graški Siidmarki, kot vodja deputacije spodnještajerskih zastopnikov pa je pri cesar- ju 25. maja 1918 terjal zaščito »ogrožene« Spodnje Štajerske.38 Ob prevratu leta 1918 seje nemška mestna uprava le počasi umikala, upajoč, da bo ptuj- sko območje del Nemške Avstrije. Še novem- bra 1918 so se mudili stari ptujski oblastniki pri predsedniku avstrijske republike in držav- nem kanclerju, da bi »rešili nemški Ptuj«.39 In čeravno je od 30. oktobra že deloval na Ptuju okrajni Narodni svet, se je podžupan Johann Steudte imel za legirimnega zastopni- ka občine. Tako je šele konec novembra 1918 prenehalo dvovladje v mestu, potem ko je bil razpuščen stari občinski odbor in je gerentstvo za posle mestne občine prevzel vladni komi- sar, advokat dr. Fran Jurtela - »slovenski župan«.40 šele v juliju naslednjega leta so pri- hajali na Ptuj slovenski nameščenci. Nemški uradniki so ponovno zaposlitev kot lojalni ju- goslovanski državljani zavmili in so se pri iz- selitvi izgovarjali na nepoznavanje slovenšči- ne. Iz tega razloga je zdaj odhajala v Gradec nemška študirajoča mladina. Znova so se v mestu kazala narodnostna nasprotja v izgre- dih, šovinistični nemški nestrpnosti, odporu proti slovenizaciji šolstva, pa v izrazih sloven- ske narodne volje na »narodnih svečanostih«. Težavno uveljavljanje nove oblasti se je po- kazalo na Ptuju pri oblikovanju gerentskega sosveta, v katerem so začenjali nemški zastop- niki izkoriščati strankarska nesoglasja in nji- hov oportunizem. Vpogled v doganjanja nam ponujajo občinske volitve v Mestni občini Ptuj. Boj za njeno vodstvo se je zaostril ob pr- vih občinskih volitvah 26. aprila 1921, ki so bile razpisane pod gerentstvom dr. Mateja Senčarja. Po poslovnem redu mestne občine, ki se je naslanjal na mestni statut iz leta 1887 (brez prejšnjega kurialnega sistema), naj bi mestni odbor štel 24 članov.42 V volilno kam- panjo se je takoj vključil Ptujski list, ki je bra- nil program demokratov in napadal druge po- litične stranke, tako narodne socialiste (NSS), povezane s Slovensko ljudsko stranko (SLS), ter »nemškutarsko« naravnane sodialdemo- krate (JSDS), ki naj bi bili krivi gospodarskega nazadovanja občine. Volilni rezultati so nato pokazali, da seje volitev udeležilo 76,1% vo- lilcev (Nemci še brez glasovalne pravice) in da sta ob zmagujoči JSDS (46,6%) dobili jugoslo- vanska demokratska stranka (JDS) 27% ter NSS 26,4% glasov. Tako so pridobile JSDS 11 odbomiških mest, JDS 7 in NSS 6.43 Nezado- voljni ob volilnem izidu, so liberalci ob vpra- šanju mestnega župana začenjali nov politični boj. Izvolitev ptujskega župana se je ob očitku demokratov, da je kandidat za vodstvo občine pek Tomaž Lozinšek nemškutar, zatikala do januarja 1922, ko je nato Lozinšek dobro leto vodil županske posle. Lozinškov odnos do 211 slovenskega Dramatičnega društva je razkril županovo naklonjenost do ptujskih Nemcev, zato je oktobra 1923 pričel voditi ptujsko ob- čino dotedanji podžupan, narodni socialist in knjigovodja Anton Blažek; mesto podžuj)ana je prevzel socialdemokrat, mizar Ivan Segu- la.44 Politično življenje v mestu so še nadalje ra- zjedali notranji nemiri, tako zlasti ob novih občinskih volitvah 1924., ko so se ptujski Ne- mci (Domača gospodarska stranka) ob JSDS in Gospodarsko socijalnem bloku (Samostoj- na demokratska stranka - SDS, SLS, NSS, ra- dikali) že vključili v boj za mestno občino. Po volilnih izidih je Gospodarsko socijalni blok z 52,8% volilnimi glasovi pridobil 20 odbomi- ških mest, JSDS eno mesto (13,2 glasov) in Nemci s 34% glasov štiri odbomiška mesta. Zastopnik SDS dr. Matej Senčar je bil izvoljen za župana, podžupanske posle pa je opravljal Anton Blažek.45 Politična pomiritev je bila kratkotrajna, strankarstvo se je kmalu spet razbohotilo. Po- poln razkol v občinskem vrhu se je pokazal leta 1927, ko je veliki župan mariborske obla- sti ugotovil, da ptujski mestni svet ne more več opravljati dela in je do izvolitve novega občinskega zastopstva imenoval občinski sos- vet z gerentom Mihalom Zavadlalom. Ptujski župan dr. Matej Senčar je ukrep ocenil za kr- šenje avtonomnih pravic mesta in za zaplete v občinskem vodstvu obdolžil SLS ter nemške odbornike.46 V razdobju politične krize so bile medtem že razpisane občinske volitve izvedene šele ja- nuarja 1928, ko seje znova pokazala popolna neenotnost. Za vodstvo mestne občine se je potegovalo kar pet političnih skupin. SLS je s petimi mandati v koaliciji z nemškimi odbor- niki dobila svojega župana, nekdanjega deže- lnega poslanca in zagovornika majniške de- klaracije, posestnika Mihaela Brenčiča. Volil- ni rezultati so opozorili na večji vpliv nemške stranke, ki si je v mestnem svetu pridobila 8 odbomiških mest in podžupana, Paula Piric- ha. V opozicijo je prešla SDS.47 Ozračje strankarskih nesporazumov je pretrgala kraljeva diktatura. Veliki župan je januarja 1929 po razpustitvi občinskih uprav v državi imenoval odbornike mestne občine ter za župana nova postavil Mihaela Brenči- ča.48 Pogoste menjave mestnih odbornikov niso bile v prid stabilnemu razvoju občine. Z dik- taturo so se strankarska nasprotja na videz ublažila, slovensko - nemška nesoglasja pa so tlela naprej. Gremij trgovcev na Ptuju je leta 1931 terjal spremembo narodnostne sestave mestnega sveta »iz stališča slovenskega zna- čja mesta Ptuja«, toda pet nemških zastopni- kov je še nadalje ostalo v občinskem vodstvu; spreminjala se je le režimska naravnanost ob- činskega zastopstva: ob podžupanu Paulu Pirchu je oktobra 1931 prevzel vodstvo mestne občine finančni inšpektor v pokoju, narodnjak in simpatizer SDS Ladislav Jerše, decembra 1935 pa je stopil na politično povr- šje advokat dr. Alojzij Remec. Ta je z vmes- nim presledkom od junija do septembra 1940, ko sta županovala Ptuju dr. Vladimir Brez- nik in Ivan Cvikl, opravljal županske posle do okupacije.49 Iz političnih dogajanj v mestni občini po- vzamemo, da so bili Nemci pomemben dejav- nik. Gospodarsko močni, so postali med sve- tovnima vojnama jeziček na politični tehtnici. Ob tem se velja ozreti po narodnostnem opre- deljevanju prebivalstva v občini. Preštevanja prebivalstva, ki so zdaj izhajala iz materinega jezika, so pokazala, daje avstrij- ska statistika prikrivala bistvo, čeravno se je po letu 1918 izselilo s Ptuja nekaj obrtnikov, trgovcev in uradnikov. Leta 1921 je sicer ostal Ptuj še vedno najmočnejši nemški center v okraju, toda narodnostno razmerje v mestu se je povsem spremenilo v prid Slovencem (66,9%). K Nemcem se je prištevalo 974 ali 21,9% meščanov. Med njimi je bilo več takih, ki so še vedno podlegali nemškim gospodar- skim in političnim pritiskom ter nemški pro- pagandi, čeprav so bili slovenskega rodu; Ptujski Ust jim je očital »najhujšo nemčursko zagrizenost«.50 Leta 1931, ko so pri prešteva- nju prebivalstva poleg materinega jezika upo- števali še narodnost, se je v mestni občini opredeHlo za Nemce 542 (12,7%) in za Slo- vence 3.490 (81,9%).5i Nemški kritiki so sta- tistično ugotavljali, da je Nemcev več. Ob ne- mškem privatnem štetju leta 1928 so našteli v ptuju 1.100 Nemcev, se pravi, za 11,5% več, kot je bilo prikazano leta 1921.51 Prostorsko- etničnega izvora nemško opredeljenega prebi- valstva pred letom 1918 in nemškega izselje- vanja po vojni uradna nemška statistika ni priznavala. Upoštevaje popis članov Kultur- bunda pred okupacijo, bi ob primerjanju po- datkov mogli zaključiti, da je bilo tedaj v mestni občini okrog 540 članov omenjene or- ganizacije. Jedro te je predstavljala tista trgov- skoposestniška plast, ki je rasla v Omigovem Ptuju in je med svetovnima vojnama dajala ton življenju v mestu. Slovensko-nemška narodnostna nasprotja so dejansko bila nenehni spremljevalec doga- janj v Ptuju. Četudi so se nasprotja v dvajsetih letih navidezno nekoliko umirila in je nemška manjšina pod okriljem svojih društev izkazo- vala »lojalnost« do jugoslovanske države, pa so binkoštni dogodki leta 1923 govorili druga- če; ob 60-letnici nemškega pevskega društva je prišlo v mestu do resnih izgredov. Tudi boj za popolno gimnazijo v letih 1927/32 je opo- zarjal, da gre pri tem tudi za narodnostno vprašanje. Mestni občinski svet je zato opozo- ril ustrezne forume na šolo, ki »vrši važno na- rodno državno nalogo na skrajni severo-zapa- 212 dni naši državni meji«.53 Odkrito je nemška manjšina na Ptuju, okrepljena s svojim kapi- talom, izražala svoja politična hotenja po zmagi hitlerizma. Odgovor nanja so bile mno- ge narodnoobrambne akcije, svečanosti ob obletnicah septemberskih dogodkov in druge manifestacije zavednega slovenstva; pričale so o razburkanem političnem življenju mestne občine na pragu druge svetovne vojne. OPOMBE 1. Leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 500. — 2. Splošni pregled dravske banovine, Lju- bljana 1939, str. 66, 75- 76; ZAP MO Ptuj, Sk. štev. 267 (dok. št. 1237) šk. št. 271 (dok. št. 1382), šk. št. 272 (dok. št. 87, 415), šk. št. 277 (dok. št. 852/1), šk. št. 296 (dok. št. 1445/39, 1718/39), šk. št. 299 (dok. št. 113/40); Spominski zbornik Slove- nije ob 20-letnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 407. — 3. Glej op. 2, Spominski zbornik, str. 109-124; Specialni krajevni repertorij avstrij- skih dežel IV. Štajersko, Dunaj 1918, str. 3, 119-132. — 4. Glej op. 1, str. 499 in op. 2, Splošni pregled, str. 15-16 in 168; ZAP, MO Ptuj, šk . št. 292, Poslovni red mestne občine ptujske; Vasilij Melik, Ptujski statut iz 1. 1887, 600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuj, katalog ZAP Ptuj 1979, str. 20-21. — 5. Uradni list Ljubljanske in Mariborske oblasti št. 76/1929; Glej op. 2, Spo- minski zbornik, str. 109-124. — 6. ZAP, MO Ptuj 1920, šk. št. 247, dok. št. 526/2; Zapisniki občin- skih sej 1920-1923, knj. 99. — 7. ZAP. MO Ptuj 1923, šk. št. 259, dok. št. 408/5. — 8. ZAP, MO Ptuj 1937, šk. št. 287, dok. št. 533/37. — 9. Special Orts Repertorium von Steiermark, Wien 1893, str. 291-298 — 10. ZAP, MO Ptuj 1919, šk. št. 244, dok. št. 244, dok. št. 1268/25-19. — 11. ZAP, Sre- sko načelstvo 1, Okrajno glavarstvo Ptuj, Podatki ljudskega štetja z dne 31. jan. 1921; MO Ptuj, šk. št. 253 (Razno), šk. št. 273 (dok. št. 986), šk. št. 279 (dok. št. 319/35), šk. št. 282 (dok št. 394/36) šk. št. 284 (dok. št. 1792). — 12. ZAP MO Ptuj, šk. št. 285 (dok. št. 2658/36), šk. št. 293 (dok. št. 1955-38), šk. št. 295 (dok. št. 1402/37), šk. št. 298 (dok. št. 2625/37), šk. št. 301 (dok. št. 2283/40); Glej op. 2, Splošni pregled, str. 15-17, 92-93 in 168-174. — 13. Glej op. U. — 14. Glej op. 2, Spo- minski zbornik, str. 327. — 15. ZAP, MO Ptuj 1925, šk. št. 262 (dok. št. 700); šk. št. 269 (dok. št. 1/10, šk. št. 272 (dok. št. 101, 156); Glej op. 1, str. 499-500. — 16. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 2, Varia, ovoj 13; ZAP, MO Ptuj 1924, šk. št. 261 (dok. št. . 429); 1928 - šk. št. 267 (dok. št. 698), šk. št. 269, Razno; 1930-šk. št. 271 (dok. št. 2163); 1937-šk. št. 288 (dok. št. 1135/37). — 17. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 277 (dok. št. 1655-1933), šk. št. 275 (dok. št. 926), šk. št. 295 (dok. št. 494/39 - 497/39), šk. št. 298 (dok. št. 3607/37), šk. št. 286 (dok. št. 12/37). — 18. Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslavi- ji 1933 - 1941, Ljubljana 1966, str. 28. — 19. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 272 (dok. št. 87, 415), šk. št. 296 (dok. 1718/39, 1445/39), šk. št. 300 (dok. št. 1940). — 20. ZAP. MO Ptuj, šk. št. 251 (dok. št. 213/22 - 1921), šk. št. 271 (dok. št. 2135), šk. št. 274 (Varia). — 21. ZAP, MO Ptuj, Zapisniki občinskih sej 1937/38; šk. št. 238 (dok. št. 11299 Vojna posojila), šk. št. 251 (dok. št. 58, 250, 261), šk. št. 277, terja- tve Mestne hranilnice. — 22. Glej op. 1, str. 500; ZAP, MO Ptuj 1919, šk. št. 243 (dok. št. 652); 1925 — šk. št. 262 (dok. št. 700). — 23. ZAP, MO Ptuj, ' šk. št. 247 (dok. št. 700/2), šk. št. 254 (dok. št. 937/14-22), šk. 259 (dok. št. 750/1923). — 24. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 250 (dok. št. 3441/14-1921); AS, Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo, Pov. za notranje zadeve. Okrajno glavarstvo Ptuj dok. št. 2232/preds; Vida Rojic, Iz zgodovine Stmišča in Kidričevega, Ptujski zbornik IV., Maribor 1975, str. 272 -273, 277-278. — 25. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 272 (dok. št. 113); AS, P8, fas. 309 TOI Zbomica. — 26. ZAP. MO Ptuj, Zapisniki občinskih sej 1932, 1933, 1934, 1937/38. — 27. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 247 (dok. št. 449/1-1920). — 28. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 258 (dok. št. 225/1923), šk. št. 263 (dok. št. 393); Glej op. 2, Spominski zbornik, str. 387. — 29. ZAP, MO Ptuj 1923, šk. št. 258 (dok. št. 208/1923); Ralf Čeplak, Kje so tradicionalne obrti, katalog Pokrajinskega muzeja Ptuj (PMP) 1984, str. 24. — 30. ZAP, MO Ptuj 1923, šk. št. 259 (dok. št. 750). — 31. ZAP. MO Ptuj, šk. št. 251 (dok. št. 985/22-1921), šk. št. 9 Varia, ovoj 116. — 32. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 271 (dok. št. 2163); AS 332 (319-326) Obrt po strokah. — 33. prim. France Kresal, Socialno-politični in materialni položaj de- lavstva v Sloveniji, Revolucionarno delavsko giba- nje v Sloveniji 1921-1924, Ljubljana 1975, str. 58. — 34. France Kresal, Delavstvo med gospodarsko krizo na Slovenskem, Prispevki za zgodovino de- lavskega gibanja, Ljubljana 1970/X. 1-2, str. 81; Delavska politika 1935/XL (4.11), št. 89; 1938/XIV. (29.11.), št. 123; ZAP, MO Ptuj, šk. št. 290 (dok. št. 3593/37), šk. št. 293 (dok. št. 1433/38). — 35. Bogo Teply, Narodnostno življe- nje pri Lenartu v Slovenskih goricah pred prvo sve- tovno vojno. Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 486. — 36. Anton Melik, Štajerska s Pre- kmurjem in Mežiško dolino, Ljubljana 1957, str. 333 in 335; Leksikon občin, kraljestev in dežel zstopanih v državnem zboru, izd. po rezultatih po- pisa ljudstev dne 31. grudna 1900, IV. Štajersko, str. 232/245; Specijalni krajevni repertorij za Šta- jersko IV., izd. na podlagi podatkov ljudskega štetja 31. dec. 1910, str. 3, 119-121. — 37. ZAP, MO Ptuj 1917, šk. št. 229 (dOk. št. 1335/29, 1355/32, a, b in 1355/33); šk. št. 238 Varia (dok. št. 1), št. 4 (Proti »jugoslovanski hujskanji«). — 38. Glej op. 37, MO Ptuj 1917; ZAP, MO Ptuj 1019, šk. št. 230 (dok. št. 40/7), šk. št. 232 (dok. št. 609/1), šk. št. 233 (dok. št. 1046); Štajerc 1918/X1X. (14.4.), št. 15, (2.6.), št. 22 (Sprejem poslanstva alpskih dežel od cesarja). — 39. ZAP, MO Ptuj 1918, šk. št. 235 (fas. 451 - 1612, dok. št. 504/14). — 40. ZAP, MO Ptuj 1918, šk. št. 233 (dok. št. 1402, izgredi Narodne odbrane), šk. št. 235 (dok. 104o2); 1919 - šk. št. 241 (dok. št. 28/942), šk. št. 243 (dok. št. 801 - 8p5), šk. št. 244 (dok. št. 1268/25, Seznam izseljenih Nemcev Ptuja po 1. nov. 1918); Ptujski list 1919/1. (6.4.), št. 1, (13.4.), št. 2 (6.7.), št. 14. — 43. glej op. 4 ZAP in Vasilj Melik — 44. Ptujski list 1921/111. (24.2.), št. 17 (Pogled na občinske volitve v Ptuju), (3.4.), št. 14 (17.4.), št. 16(Pomen občinskih volitev); Tabor 1921/11. (29.4.), št. 96. — 44. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 253 Razno (občinske volitve 1921); šk. št. 259 (dok. 910/1923 Volitve župana in podžupana; Ptujski list 1921/11 (26.6.), št. 25 (9.10.), št. 39 (Zveza Nemcev in socialdemokratov), (17.7.'J, št. 28, (18.9.), št. 36 (Županske volitve v Ptuju), (25.9.), št. 37. — 45. ZAP, MO Ptuj šk. št. 261 (dok. št. 5, Občinske voli- tve v Ptuju 1924); zbirka MD, šk. št. 30, Saria Ba- 211 luin; Ptujčan, volilno glasilo narodne gospodarske stranke za občinske volitve 1928 (ZAP, št. št. 9 Va- , ria, ovoj 15); Arhiv oddelka za novejšo zgodovino PMP. fas. B. Blažek Anton (spomini). — 46. ZAP, MO Ptuj, 1927, šk. št. 264 (dok. št. 1073, Razpust občinskega sveta); Glej. op. 45, Arhiv oddelka — 47. ZAP, MO Ptuj, š. št. 267 (dok. št. 613, izvoljeni občinski svetniki); Varia, ovoj 145 (izjava Kluba občinskih svetnikov SDS). — 48. ZAP, MO Ptuj, šk. št. 269 (dok. št. 1, imenovanje odbornikov in župana). — 49. ZAP, MO Ruj 1936, šk. št. 282 (dok. št. 602/36); šk. št. 292 (Poslovni red MO ptuj- ske 7.3.1938 obnovljen); šk. št. 302, Primopredajni . zapisniki županskih poslov, 3. ovoj. — 50. ZAP, Okrajno glavarstvo Ptuj, Podatki ljudskega štetja z dne 31.1.1921; Ptujski list 1921/III. (20.2.), št. 8 (Ljudsko štetje v naših mestih), (6.3.), št. 10. — 51. Glej op. 36, Anton Melik, str. 336. — 52. Vladimir Klemenčič, Nemci v statistiki v jugoslovanski Slo- veniji med obema vojnama, ZČ 1986/XXXX, št. 4, str. 468; Glej op. 18, str. 21; Muzej za novejšo zgo- dovino Maribor, fond 139, prof Franjo Baš, Done- ski k problematiki slovenještajerskega nemštva pred in med okupacijo 1941/45. — 53. ZAP, MO Ptuj 1925, šk. št. 262 (dok. št. 503/2- 1925, Spome- nica mestne občine); kjn. št. 191, Zapiski občinskih sej 1924/27; knj. št. 195, Zapisniki občinskih sej 1932. ŠTAJERSKA DOMOVINSKA ZVEZA (STEIRISCHER HEIMATBUND) V PTUJSKEM OKROŽJU VLADO HORVAT Po okupaciji in razkosanju Kraljevine Jtigo- slavije so se Nemci odločili, da Spodnjo Šta- jersko priključijo nemški državi. Priključitev ni bila izvedena, pač pa je deželo do konca vojne upravljal šef civilne uprave. Ena najvaž- nejših nalog je bila čimprejšnje ponemčenje Spodnje Štajerske, ki so jo zaupali novi mno- žični politični organizaciji. Štajerski domo- vinski zvezi (Steirischer Heimatbund-u). Poli- tična organizacija je bila urejena po načelih NSDAP. Predvideli so, da bo obstajala tri leta, nato bi jo ukinili in ustanovili NSDAP. Bila je to edina politična organizacija na Spodnjem Štajerskem. Določili so rok za vpis od 17.5.1941 do 25.5.1941. V tem času seje večina nad osemnajst let starih domačinov vpisala v vpisni seznam in dobila predložitve- ni list za sprejem v Štajersko domovinsko zve- zo, mladina od 14. do 18. leta pa predložitve- ni list za sprejem v Nemško mladino. Vsak je dobil še osebni vprašalni list, ki je poleg sploš- nih vprašanj o prosilcu in družinskih članih vseboval še »mali dokaz o izvoru«, to je po- datke o starih starših. Podatki o rezultatih vpisa so bili objavljeni v glasilu Štajerske do- movinske zveze Befehlsblatt der Bundesfüh- rung des Steirischen Heimatbundes in v navo- dilih za delo - Arbeitsanweisung. V Ptujskem okraju se je za vpis v Štajersko domovinsko zvezo prijavilo 69.375' ljudi ali 95% prebival- stva. Uspeh je bil tako velik zaradi močne na- cistične propagande in tudi zaradi grožnje, da bo vsakdo, ki se ne bo vpisal, izseljen. V juliju 1941 je v vsako organizacijsko eno- to Štajerske domovinske zveze prišla sprejem- na komisija, ki je izvedla rasni in nacionalno- politični pregled. V ptujsko okrožje sta prišli dve leteči sprejemni komisiji, ki sta kandida- tom dali politično oceno, ki jo je običajno predlagal vodja krajevne skupine, in rasno oceno, ki jo je dal esesovski rasni preiskova- lec. Vodja sprejemne komisije je na osnovi obeh ocen podal začasno odločitev. Če je kan- didat ustrezal pogojem, je zapisal »brez po- mislekov«, če pa kandidat ni ustrezal, je napi- sal »nepojasnjeno«. Vsakemu kandidatu, ki je imel zapisano »brez pomislekov«, je komisija določila tekočo člansko številko. V zaključ- nem rasno političnem sporočilu je bila za pre- bivalstvo ptujskega okrožja podana naslednja rasna in politična ocena:2 Rasna ocena 214 Ocena vodje leteče komisije Članstvo v Štajerski domovinski zvezi je bilo dvojno. Dokončno članstvo so dobili vsi tisti, ki so po nacističnih trditvah svojo pri- padnost nemškemu vodji in rajhu že dokazali. To so bili t.i. Volksdeutscherji, ki jih je bilo 542, vsi člani Auslandsorganistion NSDAP, ki niso šli pred sprejemne komisije. Dokončni člani so dobili rdeče članske izkaznice. Druga ' oblika članstva je bila začasno članstvo, ki pa je lahko postalo dokončno, ko so kandidati zbrali dovolj dokazov o pripadnosti vodji in nemškemu rajhu. Začasni člani so dobili zele- ne članske izkaznice. V okrožju Ptuj je bilo po podatkih popisa 29.11.1942 naslednje stanje: j Med krajevnimi skupinami so bile'velike razlike. Krajevne skupine z najvišjim številom prebivalstva, ki je dobilo začasno članstvo, so bile Ptuj levi breg - Pettau L. D. U., Lenart - Leonhard i.d.B., Juršinci - Jörgendorf, Or- mož - Friedau in druge. Po večjem številu prebivalstva, ki je dobilo stalno članstvo, so izstopale krajevne skupine Ptuj levi breg - Pettau L. D. U., Ormož - Fri- edau, Ptuj desni breg - Pettau R. D. U., Race in še nekatere. Med krajevne skupine z maj- hnim številom prebivalstva, ki je dobilo stal- no članstvo, so spadale Cerkvenjak - Kirch- berg, Vitomarci - Wittmannsberg, Winter- dorf, Voličina - Strahleck in druge. Med kra- jevne skupine z večjim Jtevilom prebivalstva, ki ni bilo sprejeto v Štajersko domovinsko zvezo, so spadale Ptuj levi breg - Pettau L. D. U., Ormož - Friedau, Videm pri Ptuju - Tre- nn, Velika Nedelja - Großsonntag in še neka- tera, nižje število prebivalstva, ki ni bilo spre- jeto v zvezo pa so imele krajevne skupine Cer- kvenjak - Kirchberg, Voličina - Strahleck, Marklovci - Mörtendorf, Grajena - Wurm- berg in druge. Od kategorije članstev v Štajerski domovin- ski zvezi je bila odvisna državljanska kategori- ja. Večina prebivalstva ptujskega okrožja - več kot 80% ali 84.430 prebivalcev je dobilo državljanstvo na preklic. Močna skupina so bili zaščitenci nemškega rajha, ki jih niso sprejeli v organizacijo, pač pa so jih namera- vali uničiti s težkim delom ali izgnati. Teh je bilo v ptujskem okrožju 17.528 ali približno 16% prebivalstva. Stalno državljanstvo je do- bilo majhno število ljudi - 2.465. Brez držav- ljanstva je ostalo malo ljudi, vsega 251. Med posameznimi krajevnimi skupinami so bile precejšnje razlike v deležu posameznih držav- ljanskih kategorij kar je razvidno iz tabele dr- žavljanske kategorije prebivalstva v ptujskem okrožju.4 Nekaj ugotovitev: Po višjem številu prebivalstva, ki so dobili stalno državljanstvo, izstopajo krajevne skupi- ne v močnejših gospodarskih centrih. To so Ptuj levi breg, Pettau L. D. U., Ormož - Frie- dau, Ptuj desni breg - Pettau R. D. U., Sredi- šče ob Dravi - Polstrau. Nižje število prebi- valstva s stalnim državljanstvom so imele kra- jevne skupine na območju Slovenskih goric in Haloz in sicer Žetale - Schiltem, Voličina - Strahleck, Tomaž pri Ormožu - Thomasberg, Vitomarci - Wittmannsberg in še nekatere. Krajevne skupine z večjim številom prebi- valstva, ki so ostali brez državljanstva, so bile Lenart - Leonhard i.d.B., Gradišče v Sloven- skih goricah - Burgstall in Ptuj desni breg - Pettau R. D. U., precej krajevnih skupin pa prebivalstva brez državljanstva niso imele, n.pr. Bori - Ankenstein, Zlatoličje - Golldorf, Juršinci - Jörgendorf. Krajevne skupine z večjim številom tujcev so bile Zavrč - Sauritsch, Ormož - Friedau in Ptujska gora - Bergneustift, nekaj krajevnih skupin je bilo brez tujcev kot državljanske ka- tegorije npr. Cerkvenjak - Kirchberg, Makole - Maxau in Cirkovce - Stauden. Med krajevne skupine z večjim številom za- ščitencev so na primer spadale Ptuj levi breg - Pettau L. D. U., Ormož - Friedau, Miklavž - Kaisersberg, Majšperk - Monsberg, Videm pri Ptuju - Treun. Eden glavnih ciljev politične organizacije je bilo čim hitrejše ponemčevanje ali germaniza- cija Spodnje Štajerske, ki se je med drugim os- redotočila na vsesplošno uvajanje nemškega in zatiranje slovenskega jezika. Germanizacija na jezikovnem področju ni dala zadovoljivih rezultatov, kar je razvidno iz tabele o jezikov- ni strukturi prebivalstva v ptujskem okrožju.5 V tabeli so naslednje jezikovne kategorije: a - Nemški jezik obvladajo pisno in ustno in uporabljajo samo nemški jezik b - Nemški jezik obvladajo pisno in ustno, vendar ne uporabljajo samo nemškega jezika c - Nemški jezik obvladajo ustno, pisno pa pomanjkljivo ali nič d - Nemški jezik obvladajo komaj ali po- manjkljivo e - Nemškega jezika ne obvladajo niti pisno niti ustno Podatki kažejo, da sta v ptujskem okrožju prevladovali kategoriji d in e s 37,6% - 39.331 in 37% - 38.737 prebivalci, deleži se manjšajo od C prod a in sicer je jezikovna kategorija c zajemala 14,9% ali 15.579 prebivalcev jezi- kovna kategorija b je zajemala 5,6 ali 5.920 prebivalcev in jezikovna kategorija d 4,9% ali 5.122 prebivalcev ptujskega okrožja. Med krajevnimi skupinami so v jezikovni strukturi precejšnje razlike. Med krajevne skupine z več kot 5% prebivalstva, ki je prišlo v jezikov- no kategorijo a, so spadale Ptuj levi breg - 215 Dan krajevne skupine v Lenartu v Slovenskih goricah leta 1943. Pokrajinski muzej Ptuj, oddelek za novejšo zgodovino, fototeka Pettau L. D. U. s 30,5%, Ptuj desni breg - Pet- tau R. D. U., Ormož - Friedau, Podlehnik - Lichtenegg in Središče ob Dravi - Polstrau, med krajeven skupine z manj kot 1% prebi- valstva, ki je spadalo v jezikovno kategorijo a, pa Tomaž pri Ormožu - Thomasberg, Voliči- na - Strahleck, Cerkvenjak - Kirchberg, Le- skovec - Haslach, Videm pri Ptuju - Treun in Vitomirci - Wittmannsberg. Med krajevne skupine z več kot 10% prebivalstva, ki je pri- šlo v jezikovno kategorijo b, so spadale Sredi- šče ob Dravi - Polstrau, Ptuj desni breg - Pet- tau - R. D. U. in Ptuj levi breg - Pettau L. D. U. Med krajevne skupine z nizkim deležem, to je pod 1% v jezikovni kategoriji b, pa so bile Majšperk - Monsberg, Zavrč - Sauritsch in Žetale - Schiltem. Med krajevne skupine z več kot 50% prebi- valstva v jezikovni kategoriji d so spadale Zla- toličje - GoUdorf, Juršinci - Jörgendorf, Gra- jena - Wumberg, Tomaž pri Ormožu - Tho- masberg in Voličina - Strahleck. Med krajev- ne skupine z nižjim deležem, pod 25%, v jezi- kovni kategoriji d, so se uvrstile Ptuj levi breg - Pettau L. D. U., Lenart - Leonhard i.d.B., in Ptuj desni breg - Pettau R. D. U. Med krajevne skupine z več kot 50% dele- žem prebivalstva v jezikovni kategoriji e so spadale Cirkovce - Stauden, Videm pri Ptuju - Treun, Zavrč - Sauritsch, Žetale - Schiltem in Cerkvenjak - Kirchberg, med krajevne sku- pine z manj kot 20% deležem prebivalstva je- zikpvni kategoriji e, pa Središče ob Dravi - Polstrau, Ptuj desni breg - Pettau R. D. U in Ptuj levi breg - Pettau L. D. U. V nekaterih krajevnih skupinah so bile jezi- kovne kategorije prirejene potrebam Štajerske domovinske zveze. Primer takšne krajevne skupine je bil Podlehnik, v kateri je bilo kar 5% prebivalstva, ki je nemški jezik obvladalo pisno in ustno in tudi samo njega uporabljalo, to je kar 180 ljudi od 3.411 prebivalcev, pri- bližno 45 let prej pa se v Podlehniku kot sre- diščnem kraju ni nihče proglasil za Nemca. Ti podatki so^objavljeni v Specialnem repertoriju krajev na Štajerskem iz leta 1893. Organizacijsko je bilo območje Spodnje Šta- jerske razdeljeno na 5 okrožij (Kreise), eno od teh je bilo okrožje Ptuj. Najvišji organ Štajer- ske domovinske zveze je bil zvezni vodja- Bundesftihrer. Pomagal mu je posvetovalni organ - zvezno vodstvo (Bundesführung). V okrožjih so vodstvo prevzeli okrožni vodje (Kreisführer) pomagala pa so jim okrožna vodstva (Kreisführung). V okrožjih, tudi v ptujskem, se je Štajerska domovinska zveza delila na krajevne skupine (Ortsgruppe), kra- jevne skupine na celice (Zelle) in celice na bloke (Block) 216 Vodstvo krajevnih skupin so prevzeli vodje krajevnih skupin (Ortsgruppenfiihrer). Bili so večinoma nemške narodnosti, prišli so iz Av- strije, nemškega rajha, nekaj je bilo domačih Nemcev, ki so živeli v Kraljevini Jugoslaviji. Podatki o vodjih krajevnih skupin so bili objavljeni v glasilu Štajerske domovinske zve- ze Befehlsblatt des Steirischen Heimatbundes. Krajevne skupine, ki jih je bilo v ptujskem okrožju 29, in vodje krajevnih skupin so bili: Dan krajevne skupine v Lenartu v Slovenskih goricah leta 1943. Pokrajinski muzej Ptuj, oddelek za novejšo zgodovino, fototeka 217 Podatke o vodjih krajevnih skupin je razen glasila Štajerske domovinske zveze objavila tudi komisija za ugotavljanje zločinov okupa- torja in njehovih pomagačev. Podatki se ne ujemajo povsem. Krajevne skupine Štajerske domovinske zveze so se delile na celice, ki jih je bilo v ptujskem okrožju 113, in celice na bloke, ki jih je bilo 729. Vodje celic in blokov so bili domačini slovenskega porekla, ki so prosto- voljno ali pa tudi prisilno sprejeli to funkcijo. Delo Štajerske domovinske zveze v ptuj- skem okrožju je prekinil poraz okupatorja. Večina vodilnih članov je zbežala v Avstrijo in Nemčijo, nekateri, zlasti tisti z nižjimi funkcijami, pa so za svoje medvojno delo od- govarjali organom ljudske oblasti takratne FLRJ. OPOMBE 1. Dr. Tone Ferenc: Politične in državljanske kate- gorije prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, Pri- spevki za zgodovino delavskega gibanja 1/1960, št. 2, str. 73. — 2. Prav tam, str.77. — 3. Prav tam, str. 81. — 4. Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsauf- nahme in der Untersteiermark von 29. november 1942, Marburg a.d. Drau 1943, str. 38-39. — 5. Prav tam, str. 38-39. — 6. Befehlsbatt der Bundes- fiihrung des Steirischen Heimatbundes, Dezember 1942. (v nadaljevanju Befehlsblatt). — 7. Befehls- blatt, dec. 1942 in dec 1944. — 8. Befehlsblatt, dec. 1944. — 9. Befehlsblatt, dec. 1942 in julij 1943. — 10. Befehlsblatt, julij 1943 in marec 1944. — 11. Befehlsblatt, marec 1944. — 12. Befehlsblatt, de- cember 1942. — 13. Befehlsblatt, december 1942. — 14. Befehlsblatt, december 1942. — 15. Befehls- blatt, avgust 1944. — 16. Befehlsblatt, december 1942 in februar 1944. — 17. Befehlsblatt, maj 1942. — 18. Befehlsblatt, september 1943. — 19. Befehlsblatt, marec 1944. — 20. Befehlsblatt, de- cember 1942. —21. Befehlsblatt, december 1942. — 22. Befehlsbaltt, december 1942 in september 1943. — 23. Befehlsblatt, december 1943 in marec 1944. — 24. Befehlsblatt, september 1943. — 25. Befehlsblatt, september 1942. — 26. Befehlsblatt, december 1944. — 27. Arhiv Inštituta za novejšo zgodovino, Ljubljana, komisija za ugotavljanje zlo- činov okupatorja in domačih pomagačev, v nada- ljevanju Arhiv INZ. — 28. Befehlsblatt, december 1942 in december 1944. — 29. Befehlsblatt, decem- ber 1943. — 30. Arhiv INZ, komisija. — 31. Befehlsblatt, december 1942. — 32. Arhiv INZ, komisija. — 33. Befehlsblatt, december 1942 in de- cember 1944. — 34. Befehlsblatt, november 1944. — 35. Arhiv INZ, komisija. — 36. Befehlsblatt, de- cember 1942. — 37. Arhiv INZ, komisija. — 38. Befehlsblatt, december 1942. in december 1943. — 39. Befehlsblatt, december 1943 in april 1944. — 40. Befehlsblatt, junij in julij 1944 in december 1944. — 41. Befehlsblatt, december 1944. — 42. Arhiv INZ, komisija. — 43. Befehlsblatt, december 1942 in april 1943. — 44. Befehlsblatt, april 1943 in marec 1944. — 45. Befehlsblatt, marec 1944. — 46. Arhiv INZ, komisija. — 47. Befehlsblatt, de- cember 1942 in december 1944. — 48. Befehlsblatt, april 1944. — 49. Arhiv INZ, komisija. — 50. Be- fehlsblatt, december 1942 in november 1944. — 51. Befehlsblatt, december 1944. — 52. Arhiv INZ, komisija. — 53. Befehlsblatt, december 1942. —^ 54, Arhiv INZ, komisija. — 55. Befehlsblatt, junij in julij 1944. — 56. Arhiv INZ, komisija. — 57. Be- fehlsblatt, december 1942 in julij 1943. — 58, Be- fehlsblatt, julij 1943. — 59. Arhiv INZ, komisija. — 60. Arhiv INZ, komisija. — 61. Befehlsblatt, de- cember 1942. — 62. Befehlsblatt, februrar 1943. — 63. Arhiv INZ, komisija. — 64. Befehlsblatt, de- cember 1942. in april 1943. 218 IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI V ZADNJIH DESETIH LETIH NA PTUJU ŽARKO MARKO VIČ - Kako je bilo v šoli? - Super! odgovori hči, medtem ko se ji že mudi na vajo v gledališče. Kako je to drugače od zdolgočasenega odgo- vora, da se v šoli in v mestu ne dogaja nič. V preteklih letih se je zgodilo toliko zanimivega, da je teže narediti izbor vseh dejavnosti, ki jih za učence organizirajo šole in društva, kot bi bilo našteti vse pomembne uspehe in akcije za mlade. V občini Ptuj je bilo v letih 1981 do 1991 od 8.120 (1981) do 7.730 (1991) učencev, ki so obiskovali pouk v osemindvajsetih matič- nih in podružničnih šolah. Prav gotovo vse šole nimajo enakih dejavnosti, v prav vseh pa je bilo veliko narejenega za dobro počutje učencev v šoli in izven nje. Nedvomno preživijo učenci največ časa v šoli, kjer opravijo tudi največ interesnih de- javnosti. Del teh dejavnosti je sestavni del po- uka in jih opravljajo učitelji, del pa jih poteka v sodelovanju z mentorji, ki v šoli ali izven nje opravljajo to delo ljubiteljsko. V šoli pač najlaže uskladijo čas in prostor z učenci, hkra- ti pa med njimi pridobivajo nove člane kul- turnih, tehničnih in športnih društev. Izvenšolske dejavnosti lahko razdelimo na nekaj področij: 1. Delo šolskih krožkov 2. Tekmovanja v znanju, spretnostih in športu 3. Netekmovalne aktivnosti šol, kot so pevski zbori, tabomištvo, planinstvo, kultur- na srečanja in raziskovalna dejavnost 4. Dejavnosti šole v naravi in letovanja 5. Dejavnosti za mlade, ki jih izvajajo dru- štva in druge institucije izven šole. Šolski krožki so najstarejša in najbolj uteče- na oblika dela v šolah v okviru interesnih de- javnosti. Ker so vsi učenci nadarjeni, le da ne vsi za isto področje, šolske interesne dejavno- sti pomagajo učencem odkrivati in razvijati ti- ste sposobnosti in znanja, ki jim nudijo največ zadovoljstva. Pri tem pa dosegajo tudi zelo pomembne uspehe. Vse šole so v preteklih letih vedno imele krožke na kulturno umetniškem in športnem področju ter dejavnosti, ki so neposredno ve- zane na okolico. Stalni pa so tudi krožki, ve- zani na posamezne šolske predmete in delo v njih pomeni nadgradnjo šolske snovi, hkrati pa pripravo na občinska in republiška tekmo- vanja. Med kulturno umetniškimi krožki in dejav- nostmi so najbolj razširjeni pevski zbori. Na vseh šolah^delujejo, v Mladiki (do leta 1991 OŠ Tone Žnidarič) celo trije, srečujejo pa se na občinski reviji pevskih zborov. V preteklih letih se je nekaj zborov zaradi kvalitete prebi- lo tudi na področna in republiška srečanja pevskih zborov. Podobno kot pevski zbori, delujejo na vseh šolah tudi likovni krožki, učenci pa se udele- žujejo tudi likovnih kolonij. Osnovna šola Olga Meglic je sredi osemdesetih let dvakrat organizirala likovno kolonijo Ptuj v otroških očeh, na katero so prišli udeleženci iz trinaj- stih slovenskih občin. Omeniti je treba seveda Martino Žnidarič iz Cirkulan, ki se je s sliko Agonija živali na natečaju MUSEUM OF CHILDRENS ART iz Osla uvrstila v stalno muzejsko zbirko. V šolah pa živijo tudi dramske, recitatorske in novinarske sekcije. Dramske so se v prete- klih letih uveljavile predvsem v OŠ Mladika, Markovci in Videm, kjer so nastale kvalitetne gledališke predstave, med katerimi je imela predvsem predstava Krtačka zobačka mento- rice Nevenke Samobor zelo velik uspeh. Novinarske sekcije so na šolah skrbele za bolj ali manj redno izhajanje šolskih glasil, so- delovanje učencev v lo^kalnih medijih ter pri- pravo šolskega radia. Šolska glasila Mi kuje- mo. Nagelj, Lokvanj, Mlado klasje in druga kažejo na ustvarjalnost učencev osnovnih šol. V letu 1991 so se na šolah začeli pojavljati tudi prvi šolski časopisi, ki jih učenci brez mentorjev pripravljajo in razširjajo med sošol- ce. Tekmovanja v znanju imajo med učenci že tradicijo. Žal se je ob tem pojavilo komaj pri- krito tekmovanje med šolami. Tekmovanja z najdaljšo tradicijo in največjo udeležbo so v Veseli šoli, kjer so imeli učenci s Ptuja velike uspehe tudi v okviru Slovenije. Matematična tekmovanja, tekmovanja v znanju tujih jezikov, kemije, tehnike, promet- ne vzgoje in še česa so bila vsa pretekla leta velik motiv za učence, ki so dosegali na teh področjih tudi prva mesta v Sloveniji in Jugo- slaviji, pri čemer pa je bilo pogosto prezrto delo šolskih mentorjev. Za razvoj ustvarjalnosti se je v zadnjih letih uveljavilo mladinsko raziskovalno delo v okviru akcije Znanost mladini in v mladin- skih raziskovalnih taborih. Čeprav v začetku s težavami, se danes vedno več učencev in men- torjev loteva brskanja po zakladnici znanja in iskanja doslej nepoznanega. Največ so v prete- klih desetih letih na področju raziskovalnega 219 Otvoritev Pionirske olimpiade na Ptuju leta 1989, foto Langerholc ; dela naredili v OŠ Olga Meglic, kjer so prejeli leta 1988 republiško priznanje za raziskovalni nalogi in leta 1991 prvo nagrado za razisko- valno nalogo o divjih odlagališčih v občini Ptuj. Veliko so naredili na tem področju tudi v osnovnih šolah Mladika, Ljudski vrh (do leta 1992 Franc Osojnik), Videm, v zadnjem času pa tudi v Domavi, Juršincih, Markpvcih in Destemiku. Športna vzgoja Med učenci so prav gotovo najbolj prilju- bljena šolska športna dmštva, kjer v sodelova- nju s športnimi klubi gojijo različne športne panoge, včasih pa jim uspe pridobiti tudi zu- nanje mentorje. Na tem področju je že vsa leta najuspešnejša šola Mladika, ki je bila leta 1990 tudi najuspešnejša športna šola v Slove- niji, 1991. pa dmga. Športno življenje pa je zelo razvito tudi na osnovnih šolah Olga Me- glic, Kidričevo, Ljudski vrh. Domava, Pod- lehnik in Videm, ki so uspešne tudi v republi- škem merilu. Zato sodi Ptuj med občine z naj- bolj razvitim šolskim športom v Sloveniji. K športnemu razvoju občine je veliko pri- spevala Pionirska olimpiada, ki sta ju vsako leto organizirala Atletski klub Ptuj in ena od osnovnih šol na Dan mladosti. V osemdesetih letih je bila izvedena osemkrat, nato pa je sku- paj s Pionirsko organizacijo zamrla. Na športnem področju sta imela pomem- bno vlogo tudi v preteklih letih Planinsko dmštvo in tabomiška organizacija. Najmoč- nejše planinske podmladke imajo v šolah, ki aktivno sodelujejo s Planinskim dmštvom Ptuj in Majšperk. K zelo dobri organiziranosti in delovanju planinskih sekcij je prispevala tudi Haloška planinska pot, ki jo v osnovni šoli prehodi večina osnovnošolcev. Tabomiki pa so bili najbolj aktivni v os- novnih šolah Mladika, Kidričevo, Breg, Vi- dem, Olga Meglic in Ljudski vrh. V organiza- ciji tabomikov so potekala letovanja otrok in dmge aktivnosti. V taboru v Kastel Starem, kjer so vsa leta taborili tabomiki z osnovne šole Mladika, je v letih 1979 do 1990 letovalo 250 do 300 otrok, občasno pa so priredili leto- vanja tudi tabomiki z OS Olga Meglic in Ljudski vrh. Letovanja in šola v naravi Naštete dejavnosti so zanimiva in atraktiv- na zaposlitev za učence, o tem ni dvoma. Toda to ni vse. Krona vsega pa je le šola v na- ravi. Šola v naravi je postala sestavni del pouka kot zimska šola Osnovne šole Kidričevo 1975. leta, občasno pa se ji je v začetku priključila tudi šola Ljudski vrt. Od leta 1981 je začela z redno šolo v naravi OŠ Olga Meglic, 1983. OŠ Cirkovce, od leta 1985 pa ima šolo v naravi večina šol. Od tega leta potekajo za vse učen- ce 3. razredov tudi plavalni tečaji v Ptujskih toplicah, tako da se vsi učenci naučijo plavati. V 4. razredu nato učenci v šoli v naravi na morju znanje plavanja utrdijo, hkrati pa je to za večino otrok prvo letovanje brez staršev, kar ima pomembno socializacijsko vlogo. V 220 Projektni dnevi na osnovni šoli Breg 1992, foto Langerholc zimski šoli v naravi pa je poudarek na smuča- nju in spoznavanju življenja v hribih in zim- ske narave. Letno šolo v naravi so po letu 1985 organi- zirale OŠ Olga Meglic na Debelem rtiču. Do- mava pa v Piranu, pa tudi šole Ljudski vrh, Destemik, Mladika so omogočale letovanje otrok. Zimske šole v naravi pa so imele v zim- skih središčih na Koroškem in Pohorju OŠ Kidričevo, Olga Meglic, Cirkovce, Ljudski vrt in Mladika. Leta 1990 sta dobila šola v naravi in letova- nje otrok nov zagon. V Kukljici na otoku Ug- Ijenu je bilo v šoli preko 400 otrok, poleg tega pa je v organizaciji Zveje prijateljev mladine letovalo še 300 otrok. Čeprav je vojna v letu 1991 onemogočila šolo v naravi v Kukljici, pa zagnanost za organizacijo teh dveh dejavnosti ni nič manjša. Nekoliko izven običajnega ritma osnovnih šol deluje šola s prilagojenim programom, OŠ Ljudevita Pivka. Izvenšolske dejavnosti načr- tuje glede na sposobnosti otrok, vseeno pa je delovalo na šoli v preteklih letih preko 10 krožkov. Udeleževala se je šole v naravi v Pi- ranu in Kukljici ter športnih srečanj zavodov za usposabljanje Republike Slovenije ter bila tudi nosilec njihovega 9. srečanja. Obšolske dejavnosti za mlade izven osnovnih šol Pomembne stvari se dogajajo tudi izven šol. Najpomembnejšo vlogo je v preteklih letih pri vodenju in organiziranju prireditev odigrala Občinska zveza prijateljev mladine. Tu so da- lje Gledališče z mladinsko skupino in otroški- mi abonmaji, plesna sekcija pri PD Svoboda, Pokrajinski muzej Ptuj in vrtec ter Ljudska in študijska knjižnica s svojo redno dejavnostjo ter prireditvami. Občinska zveza prijateljev mladine je že vr- sto let nosilka akcij, ki se vežejo na ritem šole, hkrati pa vključuje mlade v življenje mesta in okolice. Kot organizator Bralne značke Anto- na Ingoliča in Branke Jurce skrbi v sodelova- nju z mentorji v šolah za dvig bralne kulture, saj je vsako leto osvojilo bralno značko okoli 5.000 od okoli 8.000 učencev občine Ptuj. Največ se dogaja od začetka decembra do Pusta. Začne se z novoletnimi prireditvami, ki so v preteklosti potekale v krajevnih skupno- stih, leta 1991 pa v Gledališču in so namenje- ne 5.000 otrokom do 7. leta starosti. Program so pripravljali vrtci, šolske skupine, mladi gle- dališčniki ter zunanji sodelavci. Prireditve do- sežejo drugi vrh ob Pustu, ki ima na Ptuju in okolici velik pomen. Od leta 1990 poteka ob kurentovanju tudi mladinski kameval, ki je brez velikih težav in brez velikega pompa ta- koj prerasel v osrednjo mladinsko prireditev z nekaj sto sodelujočimi in tudi nekaj tisoč gle- dalci. Že dan pred Pustom pa je v dvorani Mladika otroška maškerada z obveznim obi- skom kurentov. V letu 1991 se je začela tudi akcija ŽIV- 221 Prvonagrajena skupina na mladinskem karnevalu na Ptuju 1991, foto Langerholc ŽAV za otroke, ki jo sedaj ob sodelovanju vrt- ca. Dijaškega doma in Ljudske in študijske knjižnice prirejajo enkrat mesečno. Tam se dogaja vse mogoče od, »gumi tvista«, do pred- stavitev pravljičnih junakov, lutkovnih pred- stav, peke palačink in ježe pravega ponija. Naslednji, ki je na stežaj odprl vrata mla- dim, je Pokrajinski muzej. Od leta 1990 orga- nizira likovne delavnice, kjer so se učenci do- slej seznanjali z likovnimi tehnikami in mate- riali, drugo leto so naredili kaširane domišljij- ske maske in se z njimi predstavili na karne- valu, nazadnje pa maske iz odpadne embala- že. Največ pa se za mlade dogaja v Gledališču. Mladinske gledališke dejavnosti so se začele leta 1975, s Klubom mladih in literarnimi ve- čeri, tedaj mladih, danes pa uveljavljenih av- toijev. Ob koncu 70-ih let je delovala gledali- ška skupina, ki je predstavo Pravljica o ljudeh zastopala amaterska gledališča na srečanju Alpe Jadran v Novi Gorici. Od leta 1983 de- luje gledališka skupina Stopnje, v kateri sode- lujejo mladi starejši od 15 let, od leta 1989 pa starejši od 13 let. Vsako leto se v skupino vpi- še okoli 80 otrok, ki pripravijo navadno dve predstavi letno. Ob tem pa imajo tudi mladin- ski abonma, ki lutkovne, plesne in gledališke predstave pripravi 6-7 krat letno za okoli 1.800 otrok. Tako je pod vodstvom Branke Bezeljak-Glazer postalo Gledališče na Ptuju zbirališče mladih, iz katerega izhajajo po- membni slovenski umetniki, ne more pa na- domestiti 1990. leta zaprtega Kluba mladih. Iz Kluba mladih je izšla tudi plesna sekcija KPD Svoboda. Pod vodstvom Mire Mijačevič vključuje preko 100 članov, ki vsako leto pri- pravijo 1-2 projekta, redno sodelujejo na lju- bljanskih dnevih plesa, mentorica pa se je v Sloveniji uveljavila kot priznana plesna peda- goginja. Veliko je še institucij, ki se ukvarjajo tudi z otroki: tu naj omenim vsaj še mlade gasilce, ki najboljši ponavadi izhajajo prav iz ptujske ob- čine, pa zgodovinske in turistične krožke, ki mladini pomagajo spoznavati mesto Ptuj. VIRI Poročila osnovnih šol o izvenšolskih dejavnostih ; 1980-1990, sekretariat za družbene dejavnosti obči- ne Ptuj, 1992. — Organizacijska poročila osnovnih \ šol 1979-1992. — Poročilo Raziskovalne skupnosti i Ptuj. — Poročilo ZTKO - dejavnost ŠŠD 1980-1990. — Majda Fridl-Grah, Pedagoško delo v ; sodobnih muzejih, 1991. — Ocenjevanje uspešnostj j in tudi priznanja po novem, delo 3.12.1990. — OŠ \ T. Žnjdarič in Gimnazija Novo mesto - naj športni : šoli, Šolski šport 1991. — Letna poročila o deluj Občinske zveze prijateljev mladine. 222 IZZIV ZA USTVARJALNOST KRISTINA ŠAMPERL PURG Na prvi pogled gre za zelo poetičen naslov, ki pa opredeljuje dolgotrajno, izredno zahtev- no in predvsem vsestransko ustvarjalno delo tako na področju arhitekturne, konservator- ske in gradbene stroke, kot pri pridobivanju sredstev v današnjih ekonomsko in politično zahtevnih časih. Obnova minoritske cerkve na Ptuju je en člen v takoimenovani PTUJSKI TROJKI, projektu, ki obsega še dva člena in sicer: pre- stavitev in modernizacijo poštnega poslopja, ter obnovo Malega gradu za potrebe Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. Ta veliki in dolgo- ročni projekt meddržavnih razsežnosti je že dobil zeleno luč v usmeritvah občine Ptuj,ko so bile februarja 1992 potrjene dogoročne us- meritve na področju kulture. Vsi trije členi ptujske trojke, oziroma podprojekti so že v teku, vendar v različnem obsegu in z različno dinamiko. V tem prispevku nas zanima predvsem ob- nova minoritske cerkve, razlogi zanjo in kje Baročna fasada minoritske cerkve in Marijino znamenje smo s temi prizadevanji v sedanjem trenutku. Da bomo lažje razumeli obsežnost in pomembnost projekta, si oglejmo, kdo so sploh mino- riti ali manjši bratje, nekaj zgodovinskih po- datkov o minoritskem samostanu na Ptuju ter osvetlimo njihovo vlogo v našem mestu in v širšem srednjeevropskem prostoru. Pomen minoritov se kaže predvsem pri soustvarjanju bogate ptujske zgodovine, ki uvršča naše me- sto med kulturno in ekonomsko smetano srednjeveške srednje Evrope. Prizadevamo si, da bi Ptuj tudi danes in predvsem v bodoče zopet postal mesto na križišču evropskih poti. Uspešnost izvedbe projekta Ptujska trojka bo potrditev naših usmeritev. O minoritih včeraj je na voljo 450 strani obsegajoči Zbornik razprav,! ki je izšel ob nji- hovi 750 letnici, o minoritih danes pa govori poleg obsežne literature še publikacija Mir in dobro, kije prav tako izšla v tem času.2 In še o minoritih z besedami dr. Jožeta Mli- narica: 223 »Sedemstopetdeset let mineva, odkar so Frančiškovi sinovi prišli na Ptuj, sinovi tistega Frančiška, ki že skozi stoletja velja za enega najbolj globokih duhov, preprost v svoji zuna- njščini in delovanju, toda bogat po svojem Glavni oltar v nekdanji minoritski cerkvi duhu in notranjosti... v svojo skupnost je pri- vabil velike in male, premožne in revne, ne- izobražene in ljudi visokega znanja, da so sle- dili njegovemu zgledu in hodili po poti evan- geljskega uboštva... In že nekaj let po Franči- škovi smrti (+ 1226) so se njegovi sinovi nase- lili tudi v naših krajih: V Trstu, Gorici, Lju- bljani, Celju, na Ptuju, v Mariboru, Beljaku, Volšperku. Vstajali so opolnoči, prepevali hvalnice Gospodu, oznanjali veselo vest evan- gelija, pridigali božjo besedo in molili za čas- no in večno srečo ljudi. Postali so čuvarji gro- bov svojih ustanoviteljev in dobrotnikov. Pri- jeli so za pero in prepisovali besede drugih, pa tudi lastne misli prelivali v knjižno posodo. Skrbeli so za lepoto božje hiše in samostana. Bili so umni gospodarji na svoji zemlji.«3 Natančne letnice prihoda manjših bratov v naše mesto ne poznamo. Ohranjene listine in stavbna zgodovina govorijo o drugi polovici 13. stoletja, toda v tem času je stavbni kom- pleks že bil formiran: manjši bratje so morali priti prej. Mnogokrat uporabljena letnica nji- hovega prihoda, leto 1239, ni ne potrjena in ne v celoti ovržena. Kakorkoli že, od 13. sto- letja dalje so manjši bratje gradili mogočni mi- noritski samostan, ki je imel razen cerkve z najlepšo baročno fasado, refektorija z dragoce- nimi freskami in knjižnice tudi zaenkrat naj- starejše znane vinske kleti na Ptuju. Bil je lastnik obsežnih posesti, gozdov in predvsem vinogradov. Pozitivni odnos samostana do izobraževanja je pripomogel, da samostan ni bil ukinjen v času reform Jožefa II. Slovensko zadržanje patrov v 19. stoletju je pomembno pripomoglo k oblikovanju slovenske narodne zavesti v našem mestu in njegovi okolici. Sa- mostan je bil tesno povezan tudi z društvenim življenjem (čitalnica, pevski zbori, igre,...). Drugo svetovno vojno je pričakal še v slavi proslave 700. obletnice samostana. Sledila so izseljevanja manjših bratov pred- vsem na Hrvaško, refektorij je bil spremenjen v plesno dvorano, Marijin steber na trgu pred cerkvijo je bil odstranjen in ob koncu vojne je bila porušena minoritska cerkev. V kup ka- menja je bila spremenjena najlepša baročna fasada, redek primer zgodnjegotske arhitektu- re, gotski kipi, priče domače baročne mizar- ske obrti in prvovrstna baročna kiparska dela Jožefa Strauba.2 Od porušene cerkve je ostal prezbiterij v celotni višini stranskih sten, sla- voločna stena s slavolokom pa je bila podrta... Minoriti, ki so se po vojni počasi vračali, so prišli v izropan samostan in v porušeno cer- kev. S pomočjo vernikov so pričeli odstranje- vati ogromne količine »gradbenega materi- ala«. Bogoslužje so opravljali kar na dvorišču. Pričela so se prizadevanja za obnovo cerkve. Porušena minoritska cerkev na Ptuju - 1945 224 sledile pa so tudi zaplembe njihovih posesti, gozdov, nacionalizacija, zapori in podobno. Kljub temu pa je že decembra 1945 gvardijan samostana p. Marjan Gojkošek poslal prošnjo verski komisiji pri SNOS-u v Ljubljani za de- narno pomoč pri reševanju porušene cerkve in za obnovo znamenite gotske cerkve sv. Pe- tra in Pavla.6 Sredstva sklada so bila izčrpana - žal. Leta 1947 Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana ni dovolil rušenja prezbiterija in je določil, daje preostalo gradivo potrebno odbi- rati. Prizadevanja za obnovo so se nadaljeva- la, vendar so bila leta 1964 izničena, saj je bila odobrena na mestu porušene minoritske cer- kve lokacija nove pošte, ker »nihče ni obvestil pristojnih občinskih organov o želji in nameri obnove cerkve.« Ob 1900-letnici našega mesta, leta 1969, je bil obnovljen prezbiterij, ki je bil ob koncu 80-ih let spremenjen v bogoslužni prostor, ob- novljena sta bila knjižnica in samostan kot ce- lota. Ob 750-letnici samostana je bila ponov- no izražena želja stroke in vernikov, da Ptuj dobi minoritsko cerkev. Pobuda patrov mino- ritov je bila potrjena s sklepom Izvršnega sve- ta Skupščine občine Ptuj v letu 1991 in nato še s sklepom vseh zborov skupščine v letu 1992. Oblikovati se je začel projekt obnove minoritske cerkve na Ptuju in sicer kot pro- jekt nacionalnega pomena. Oblikovana so bila delovna telesa, ki so že posredovala idejo v širši slovenski prostor in v sosednje dežele (Alpe-Jadran). Tik pred izi- dom je promocijska publikacija z naslovom Minoritska cerkev na Ptuju - včeraj, danes, jutri, finansirana iz občinskih in samostanskih sredstev. Z njo želimo predstaviti problemati- ko obnove in hkrati vzpodbuditi čim širši krog ljudi, da bi s svojo ustvarjalnostjo in pro- nicljivostjo pripomogli k izpeljavi zgodovin- ske odločitve in da bi ta odločitev bila oprede- ljena kot dejanje kulture mlade države Slove- nije. V letu 1991 je bila organizirana okrogla miza, ki naj bi razrešila dilemo, ki se je cesto porajala in sicer: - ali obnova minoritske cerkve - ali svobodnejši pristop. Na okrogli mizi se je tehtnica nagnila v ko- rist obnove - anastiloze. vendar predvsem ar- hitekturna stroka želi razrešiti dilemo z med- narodnim razpisom, ki bi pokazal sposobno- sti ljudi našega časa, umetnostnozgodovinska stroka je razdeljena, restavratorska se nagiba k rekonstrukciji, predstavniki UNESCa, ki so obiskali Ptuj v letu 1989, pa so razmišljali le o rekonstrukciji. Vse navedene dileme se vrtijo okoli fasade in bi naj dobile rešitev in verifika- cijo le-te ob predstavitvi promocijske publika- cije. Obnova cerkvene ladje naj bi bila v skla- du z minoritskim kanonom - preprosta ravno stropana ladja. Prezbiterij že stoji, čeprav ne- koliko okrnjen. Dejstvo, da stoji prezbiterij, in da stoji tudi ves ostali samostanski kompleks, "ki narekuje tudi mere bodoče cerkve, bosta snovalca bo- doče cerkve vklenili v danosti, ki jih bo moral upoštevati, če naj Ptuj z obnovo cerkve dobi poleg bogoslužnega prostora nazaj tudi en- kratno podobo Minoritskega trga, kot enega od biserov v 2000 let starem mestu. OPOMBE 1. Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989 Ptuj- Celje 1989, Mohorjeva družba Celje. — 2. Mir in dobro - slovenski minoriti danes, Ljubljana - So- stro 1989, zbral in uredil p. Janez Šamperl. — 3. Dr. Jože Mlinaric, Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989, Ptuj - Celje 1989, str. 13-14, — 4. Dr. Jože Mlinaric, Zgodovina samostana od ustanovi- tve do 1800, str. 55, glej opombo 1. — 5. Dr. Mari- jan Zadnikar, Umetnostnozgodovinski pomen in usoda samostanske cerkve, str. 276, glej opombo 1. — 7. Ibidem, str. 195. 225 LETNO KAZALO AVTORSKO KAZALO ČLANKI IN RAZPRAVE Benedik Božo: Razvoj turizma na Bledu po drugi svetovni vojni — 16 Brence Andrej: Tradicionalni pustni liki s ptujskega polja — 181 Ciglenečki Marjeta: Zapuščina družine Leslie na ptujskem gradu — 171 Emeršič Jakob: Ptujske knjižnice, profesor Ferk in mi — 142 Fortunat Damijana: Slovensko splošno žen- sko društvo v Ljubljani — 98 Golob Franc: Ptuj z okolico na razglednicah pred letom 1918 — 196 Hemja Masten Marija: Korenine arhiva sega- jo v Muzejsko društvo — 138 Horvat Vladimir: Štajerska domovinska zveza (Steirischer Heimatbund) — 214 Jarc Janko: Dr. Žiga Bučar (1830-1879) — 9 Jurkovič Nada: Glasbeno življenje na Ptuju — 189 Kolar Nataša: Plovba po Dravi v prvi polovici devetnajstega stoletja— 185 Lačen Benedičič Irena: Ptujsko mestno poko- pališče — 177 Lamut Brane: Poetovio v rimskem obdobju — 161 Lozar Štamcar Maja: Shrambno pohištvo v plemiških zapuščinskih inventarjih 17. in 18. stoletja na Slovenskem — 88 Markovič Žarko: Izvenšolska dejavnost v zad- njih desetih letih na Ptuju — 219 Reisp Branko: Zastava kranjskega plemiškega poziva iz bitke pri Sisku leta 1593 — 83 Sinobad Jure: Novi stari radovljiški grb — 5 Šamperl Purg Kristina: Izziv za ustvarjalnost ali obnova minoritske cerkve na Ptuju — 223 Šuligoj Ljubica: Mestna občina Ptuj med obe- ma vojnama — 206 Šuštar Branko: O začetkih šolstva v Šiški — 28 Terbuc Bojan: Sto let organiziranega delova- nja zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine na Ptuju — 131 Tomanič Jevremov Marjana: Podoba Ptuja v prazgodovinskih obdobjih — 157 Tušek Ivan: Dvajset let arheološkega dela Za- voda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor na Ptuju in v okolici — 152 Vodopivec Peter: Prostozidarska loža Valen- tin Vodnik v Ljubljani (1940) — 44 Vogrin p. Maijan: Fragment Teodozijevega kodeksa v minoritski knjižnici na Ptuju — 169 Žitko Sonja: Spomeniki 19. stoletja na Slo- venskem — 23 Žižek Ivan: Muzejsko dmštvo in arheologija od 1893 do 1945 — 148 ZAPISKI IN GRADIVO Knez Darko: Božja pot na Dobrovi pri Ljub- ljani - Marija v leščevju — 114 Kresal France: Delavska zbornica — 55 Padežnik Stane: 80 let zaloške šole — 51 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Nebergoj Tomaž: Pismo brez pisave (O arheo- logiji, ključih in arhetipih) — 59 Štekar Vidic Verena: Razstava Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici — 117 Šuštar Branko: Šolske kronike - razstava po- krajinskega arhiva v Novi Gorici — 67 IZ DELA ŠOLSKIH KROŽKOV Razgovor z avtorjem knjige Plavi križ dr. Vas- jem Klavoro (Neda Perko, profesorica zgodo- vine na Gimnaziji v Novi Gorici) — 120 NOVE PUBLIKACIJE Annales, Koper 199j (Balkovec Bojen) — 73 Jakov Radovič & Želimir Škobeme, Zagreb prije početka, Zagreb 1989; Zoran Gregei, Ri- mljani u Zagrebu, Zagreb 1991 (Dular Anja) — 69 Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991 (Granda Stane) — 72 Sergij Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, Lju- bljana 1991 (Kambič Marko) — 75 Ivanka Tadina, Ignacij Knoblehar, 1819-1858. Veliki pionir krščanske civilizaci- je in odličen apostol črnih, Ljubljana 1991 (Kolar Bogdan) — 12 Argo XXX1-XXXII, Ljubljana 1991 (Pod- pečnik Jože) — 68 Miklošičev zbornik, Maribor 1991 (Rajšp Vinko) —76 Postrešček, kje si? Sto let dela in življenja lju- bljanskih postreščkov, Ljubljana 1991 (Roz- man Boris) — 125 Jože Mlinaric, Kartuziji Žiče in Jurklošter, Maribor 1991 (Žvanut Maja) — 124 KAZALO SLIK POKRAJINA, NASELJA, GRADOVI IN OBJEKTI Frančiškanska cerkev in gimnazija v Novem Mestu, razglednice iz 1908 — 11 Spomenik umrlih vojakov, Ljubljana - Stude- nec—23 226 Attemsov spomenik, Rogaška slatina — 24 Knobleharjev spomenik, Škocjan pri Novem mestu — 24 Jenkov nagrobni spomenik, Kranj — 25 Tomšičev spomenik, Maribor — 25 Slomškov spomenik, Maribor — 26 Nekdanji Grünov spomenik (zdaj Marijino znamenje), Ljubljana — 26 Tartinijev spomenik, Piran — 27 Trubarjev spomenik, Ljubljana — 27 Fotografija ljudske šole v Šiški okoli 1980 — 30 Fotografija šolske stavbe ob Gasilski ulici v Sp. Šiški okoli 1939 — 39 Knjižnica Splošnega ženskega društva — 99 Klubska soba Splošnega ženskega društva — 100 Mestni Ferkov muzej v prostorih gimnazije na Ptuju pred prvo svetovno vojno — 133 Mestni Ferkov muzej v zgradbi nekdanjega dominikanskega samostana na Ptuju leta 1931 — 132 Del muzejskih zbirk v križnem hodniku leta 1936— 134 Izkopavanje velikega antičnega grobišča na Hajdini 14. 2. 1889 — 149 Izkopavanje term na Panorami leta 1913 — 150 Razširitev izkopa za toplovod z ostanki rim- ske arhitekture med bolnišnico dr. Jožeta Potrča in kotlovnico na Ptuju v letih 1987/88 — 153 Arheološka sonda z ohranjenimi sledovi stojk bronastodobne hiše na prostoru SŠC na Ptuju leta 1982 — 154 Odsek kanala rimskega vodovoda Fram na Pohorju-Poetovio pri Kungoti ob gradu Rav- no polje— 162 Odsek rimske ceste na vzhodnem robu Poeto- vione (prizidek porodnišnice)— 163 Pogled na izkopani del antičnega grobišča v Rabelčji vasi — 167 Veduta Ptuja, 1687 — 175 Najstarejša razglednica Ptuja iz 1891 — no- tranja stran ovitka Veduta mesta, razglednica odposlana 1902 — 201 Najpogostejši pogled na grad. Razglednico je založil W. Blanke leta 1909 — 201 Lackova ulica z nekdanjo kasarno. Razgledni- ca, odposlana 1909 — 202 Baročna fasada minoritske cerkve in Mariji- no znamenje — 223 Porušena minoritska cerkev leta 1945 — 224 Glavni oltar v nekdanji minoritski cerkvi — 224 Minoritski samostan s cerkvijo in Marijinim stebrom. Razglednica, odposlana 1901 — 199 Mladika nedolgo po izgradnji. Založnik raz- glednice W. Blanke, odposlana leta 1904 — 199 Ljudski vrt s Švicarijo. Razglednica odposlana 1917 — 202 Razglednica, ki propagira ptujska vina. Zalo- žil jo je leta 1907 F. Knollmüller —203 Primer razglednice z vaško gostilno. Odposla- na leta 1913 — 204 Na razglednici so vse znamenitosti Polenšaka. Odposlana je bila leta 1904 — 204 NAČRTI ZEMLJEVIDI, RISBE Pečat Radovljice iz začetka 16. stoletja, risal J. Sinobad — 5 Pečat Radovljice iz 1574, risal J. Sinobad — 6 Pečatnik ceha radovljiških krojačev iz 1680, risal J. Sinobad — 6 Radovljiški mestni grb iz 1687, risal J. Sino- bad—7 Grb Radovljice iz IX. Knjige Valvasorjeve Slave, risal J. Sinobad — 7 Žig mestne občine Radovljice iz 1880, risal J. Sinobad — 7 Radovljiški grb z diplome Otona pl. Detele iz 1907, risal J. Sinobad —8 Grb Radovljice iz albuma E. Laszowskega iz 1930, risal J. Sinobad —8 Načrt fasade šolske stavbe v Šiški, 1882 — 29 Križ skozi zgodovino, risal T. Nabergoj — 65 OSEBE Dr. Žiga Bučar — 9 Učenci drugega razreda šole v Sp. Šiški leta 1909/10 — 31 Otroški vrtec v Sp. Šiški, 1907/8 — 41 Fran Govekar, nadučitelj v Sp. Šiški 1886-1890 — 42 Predavanje dr. Jaroslava Šašla ob mestnem stolpu 20. 10. 1982 — 135 Kocbekov literarni večer leta 1971 v Narod- nem domu na Ptuju — 144 Leonardo Venetiis, portret grofa Leslieja, 17 stoletje — 174 Medved, koranti, picek. Markovci 1961 — 181 Koranti. Markovci 1961 — 182 Sokoli. Razglednico je založil leta 1910 V. Weixl — 203 Dan krajevne skupine v Lenartu v Slov. gori- cah, 1943 — 216 Dan krajevne skupine v Lenartu v Slov. gori- cah, 1943 — 217 Otvoritev pionirske olimpiade na Ptuju leta 1989 — 220 Projektni dnevi na osnovni šoli Breg leta 1991 — 221 Prvonagrajena skupina na mladinskem karne- valu na Ptuju leta 1991 — 222 PREDMETI Železni pečatnik dr. Žige Bučarja — 15 Prostozidarji 1940 - znak dostojanstvenika — 45 227 Prostozidarji 1940 - kladivo velikega mojstra — 45 Prostozidarji 1940 - komplet insignij — 48 Prostozidarji 1940 - predpasnik — 49 Blejski kentaver - lokostrelec — 66 Zastava kranjskega plemiškega poziva iz 1593 — 86 Skrinja iz rezljane orehovine, 2. pol. 17. stole- tja — 89 Skrinja iz rezljane orehovine, pozno 17. stole- tje — 90 Skrinja iz stružene orehovine, 1785 — 90 Kabinetna omarica, 2. pol. 17. stoletja — 91 Kabinetna omarica na podstavku, 2. pol. 17. stoletja — 92 Kabinetna omarica iz črnega lesa, 2. pol. 17. stoletja — 92 Predalnik, 1. četrtina 18. stoletja —93 Predalnik, sreda 18. stoletja — 94 Nočna omarica, konec 18. stoletja — 94 Garderobna omara, konec 17. stoletja — 95 Garderobna omara, 1. pol. 18. stoletja — 95 Garderobna omara, 2. pol. 18. stoletja — 95 Tabernakeljska omara, 2. pol. 18. stoletja — 96 Predalnik z nastavkom, 2. pol. 18. stoletja — 96 Tabernakeljska omara, konec 18. stoletja — 97 Keramični medaljon z Merkurjem, Ptuj — 152 Zg. Hajdina: lonec, okrašen z vrezi, pozna bronasta doba — 157 Ptuj: bronasta vozlasta fibula, starejša železna doba — 158 Brstje pri Ptuju: bronasta fibula in pašni skle- panec, okrašen z vrezi in z vloženim emajlom, inlajša železna doba — 159 Čelak s podobo maske je krasil sleme poeto- vionske hiše — 164 Marmorni kip Ikarja je bil verjetno nagrobnik prezgodaj umrlega mladeniča — 165 Francoska tapiserija Lovska pokrajina z jezde- cem in ljubimcema, konec 17. stoletja— 173 Flamska tapiserija Odisej pobegne s tovariši iz Polifemove votline, začetek 17. stoletja— 172 Lesliejev grb v viteški dvorani ptujskega gradu — 174 Spinet, Neupert Bamberg-Nürnberg, 1936 — 193 Klavir s kladivci. Kari Benedict Graz, okoli 1785 — 193 Krilni klavir, Johann Krämer Wien, okoli 1820— 194 RAZSTAVE »Jaz sem luč sveta . . .« (Pismo brez pisave) — 60 Nekoč je bila poznoantična cerkvica .. . (Pis- mo brez pisave) — 61 Vstopim v zgodnjesrednjeveško cerkev (Pismo brez pisave) — 62 Grobovi - zrcalo življenja (Pismo brez pisave) — 63 Kako prikazati predmete? Primer . . . (Pismo brez pisave) — 63 Rekonstruiran relikviarij. Ajdovski gradeč nad Sevnico (Pismo brez pisave) — 64 Bistvo je očem nevidno? (Pismo brez pisave) — 64 Detajl z razstave Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici — 117 Detajl z razstave Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici — 118 Del razstave Pomembni možje Ptuja in okoli- ce, Ptuj 1969 — 145 TISKI IN ARHIVSKI DOKUMENTI Ivan Tomšič: ABC v podobah in besedi za otroke, Ljubljana 1869, po razglednici SŠM - notranja stran prve platnice prve številke Dolžno pismo dr. Žige Bučarja — 20 Žig krajnega šolskega sveta v Sp. Šiški — 34^ Vabilo k otvoritvi nove šolske stavbe v Sp. Ši- ški 1908.-36 A. Javoršek, Letno poročilo . . . šole v Sp. Ši- ški, 1910 — 38 Odpustnice osmorazredne deške ljudske šole v Sp. Šiški, 193 —40 Žig obrtne nedaljevalne šole v Sp. Šiški — 40 Žig in podpis nadučitelja nemške privatne šolevSp. Šiški, 1908 — 40 Posvetilo v Bibliji, ki jo je ljubljanski loži po- darila Velika Loža Jugoslavije — 47 Listina o razglasitvi Lože Valentin Vodnik - notranja stran zadnje platnice prve številke Podobica Marijine božje poti na Dobrovi pri Ljubljani — 115 Popis mestnega arhiva v zapuščinskem spisu Gašperja Straussa iz leta 1785 — 139 Volkmerjeva slovenska knjiga — 143 Fragment Teodozijevega kodeksa iz minorit- ske knjižnice na Ptuju — 169 Situacijski plan ptujskega mestnega pokopa- lišča iz leta 1880— 178 Načrt kapelice sv. Jožefa na ptujskem mestnem pokopališču iz leta 1834— 179 Načrt ptujskega mestnega pristana iz leta 1841 — 186 Situacijski načrt zemljišča v ptujskem prista- nu iz leta 1843 — 188 Društvena pravila Slovenskega pevskega dru- štva na Ptuju iz leta 1904 — 190 Spored koncerta Slovenskega pevskega dru- štva na Ptuju z dne 11. junija 1921 — 191 Statistika o poklicu staršev učencev ptujske glasbene šole— 191 228 UDK930.253+O6.011(497.12 Ptuj) Hernja Masten Marija, arhivistka. Zgodovinski arhiv Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1,SL0 Korenine arhiva segajo v Muzejsko društvo Ptuj i Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 138, cit. lit. 35 Avtorica kronološko prikaže skrb za arhivsko gradivo na Ptuju, navede nekatere starejše podatke in prikaže stanje ob koncu 19. stoletja, ko je bilo (1893) v mestu ustanovljeno Muzejsko društvo, kije začelo zbirati kulturno zgodovinske predmete in tudi arhivalije. Med obema vojna- ma je imelo društvo težave s prostori in kadri, stanje pa se je po drugi svetovni vojni, ko je bila ustanovljena specializirana ustanova, Mestni arhiv, naglo izboljšalo. UDK 069-tO6.011:902(497.12 Ptuj) Žižek Ivan, kustos arheolog. Pokrajinski muzej Ptuj 62250 Ptuj, Mu- zejski trg 1, SLO Muzejsko društvo in arheologija od 1893 do 1945 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 148, cit. lit. 5 Prispevek podaja kronološki prikaz večjih in manjših arheoloških izkopavnj in najdb v navedenem času. Ptuj z okolico je eno samo ar- heološko najdišče, iz katerega leto za letom prihajajo na dan materialni preostanki od prazgodovine do srednjega veka, posebno bogati pa iz rimskega obdobja. Strokovnjake to neprestano postavlja pred hude probleme, saj je gradbena dejavnost zadnjih desetletij na mestnem ob- močju tako obsežna, da arheologi ne uspevajo več reševati kulturne de- diščine tako, kot bi bilo potrebno, i UDK 908(091)(497.12 Ptuj) Terbuc Bojan, profesor zgodovine in geografije. Srednješolski center Ptuj, Strojna in metalurška šola, 62250 Ptuj, Volkmerjeva 11, SLO Sto let organiziranega delovanja zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine na Ptuju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 131, cit. lit. 31 Uvodni članek te tematske številke je posvečen ustanovitvi in razvoju Muzejskega društva Ptuj, kije bilo ustanovljeno leta 1893 in nalogam, ki si jih je zadalo in jih uspešno opravilo (ustanovitev muzeja, zbiranje arhivalij in knjig, arheološka izkopavanja). Delovalo je do leta 1956, ko seje preimenovalo v Zgodovinsko društvo. UDK 7.047(497.12 Ptuj)»18/I9l« Emeršič Jakob, višji bibliotekar, Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, 62250 Ptuj, Trg svobode 1, SLO Ptujske knjižnice, profesor Ferk in mi Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 142 Članek je posvečen 200-letnici prve javne knjižnice na Ptuju, v večjem delu pa se ukvarja z usodo knjižnega fonda, ki ga je mestu v začetku tega stoletja podaril zgodovinar in arheolog Franc Ferk, in ki predstav- lja zametek današnje Ljudske in študijske knjižnice. Tej donacije oko- liščine dolga desetletja niso bila naklonjene, pa tudi današnji položaj Mestne in študijske knjižnice ni tak, kot bi si ga strokovnjaki želeli. UDC 069+06.011:902(497.12 Ptuj) Žižek Ivan, Curator Archeologist, Provincial Museum Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO The Museum Society and Archeology from 1893 to 1945 Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 148, cit. lit. 5 The contribution presents the chronology of the archeological excava- tions of the various comprehension in mentioned period. Ptuj with its surroundings is an unique archeological site, where material remanents are coming out year after year, the most abundant the ones from the Roman Era. This fact represents a constant problem to the experts, for the building activities in the city in last decades extended in such way, that the archeologists no longer succeed in preserving the cultural heri- tage es needed. UDC 930.253+06.011(497.12 Ptuj) Hernja Masten Marija, Archivist, Historical Archives Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO Historical Archives Ptuj take Root in the Museum Society Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 138, cit. lit. 35 The author chronologically presents the preservation of the archives at Ptuj, mentions some older data and describes the situation at the end of the 19th century, when the Museum Society was founded in the city, and started to collect historical objects and also archives. In the pe- riod between the two world wars there were room and employees pro- blems, but the conditions improved rapidly after the World War 11., when a specialized organisation, Municipal Archives Ptuj, was foun- ded. UDC 7.047(497.12 Ptuj)» 18/191 « Emeršič Jakob, Superior Librarian, Public and studious Library Ptuj, 62250 Ptuj, Trg svobode 1, SLO The Libraries of Ptuj, Professor Ferk and us Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 142 The article is dedicated to the 200th anniversary of the first public li- brary at Ptuj. Mainly it deals with the destiny of the book fund, which was given to the city by the historian and archeologist Franc Ferk at the beginning of the century and which represents the basis for todays Public and studious Library. For decades the circumstances were not favourable to this donation and even today the position of the Public and studious Library isnt as good as the experts would like to be. UDC 908(091)(497.12 Ptuj) Terbuc Bojan, History and Geography Teacher, Secondary School Centre, 62250 Ptuj, Volkmerjeva 11, SLO Hundred Years of organized Work of the Historians and History Lo- vers at Ptuj Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 131, cit. lit. 31 The introductor article of this thematic issue is dedicated to the found- ation and development of the Museum Society at Ptuj, founded in 1893, as well as to the tasks (foundation of the Museum, collecting of the archives and the books, archeological excavations), set and succes- fully fulfilled by the Society. It operated until 1956, when it was trans- formed into the Historical Society. if UDK903(497.12 Ptuj) Tomanič Jevremov Marjana, kustodinja arheologinja. Pokrajinski mu- zej Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO Podoba Ptuja v prazgodovinskih obdobjih Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 157 Življenje se je na ptujskem območju začelo že pred več kot štiri tisoč leti: najstarejše najdbe so iz neo-eneolitskega obdobja, ko je naselbina stala tudi na današnjem grajskem griču, tam pa je bila tudi v času kul- ture žarnih grobišč. Zelo živahno je bilo na tem podoročju tudi v obdo- bju t. im. »ruške« skupine (1000 - 700 pr. n. št.), ko so v tem delu Slo- venije zrasle številne naselbine, med njimi tri na Ptujskem. V mlajši že- lezni dobi je to območje doživelo močnejšo poselitev Keltov, ki so na novo razvili nekatere obrti, zlasti lončarstvo. UDK091»08«+271.3:726.7(497.12 Ptuj) Vogrin p. Maqan, licenciat filozofije, Minoritski samostan Ptuj, 62250 Ptuj, Trg svobode 1, SLO Fragment Teodozijevega kodeksa v minoritski knjižnici na Ptuju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 169 Avtor predstavlja v transkripciji in s kratkim komentarjem fragment Teodozijevega kodeksa, ki je bil verjetno napisan v drugi polovici 9. stoletja na Bavarskem ali Salzburškem, danes pa - kot sestavni del platnic neke knjige - predstavlja največjo dragocenost knjižnice mino- ritskega samostana na Ptuju. UDK 902.3:719(497.12 Ptuj) Tušek Ivan, arheolog, samostojni konservator, Zavod za varstvo narav- ne in kulturne dediščine Maribor, 62000 Maribor, Slomškov trg 6, SLO Dvajset let arheološkega dela Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor na Ptuju in v okolici Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 152 Poročilo o dvajsetletnem delu ZVNKD Maribor (1973-1992) na ob- močju občine Ptuj opisuje začetne težave z lastniki zemljišč ter arheo- loška izkopavanja prazgodovinskih najdišč v Srednješolskem centru, v Položah, na Ptujski gori in v hotelu Mitra na Ptuju, dalje rimske grad- bene ostanke in grobišča na Hajdini, Bregu, Panorami in v Rabelčji vasi ter odkrivanje slovenskih grobov na ptujskem gradu. Ob koncu je podan opis prezentacij in situ, ki jih je uredil Zavod na nekaj lokacijah na Ptuju. UDK 903(497.12 Ptuj) Lamut Brane, kustos arheolog. Pokrajinski muzej Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg I, SLO Poetovio v rimskem obdobju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 161 Avtor podaja v članku osnovne zgodovinske in arheološke podatke, ki so rezultat več kot stoletnega raziskovanja rimskega mesta Poetovione. Na kratko predstavi keltsko poselitev, legijski tabor iz 1. st. n. št., raz- voj mesta v 2. in 3. stoletju s poudarkom na njegovi pomembni pro- metni legi in njegovi vlogi centra različnih obrti. Na kratko so omenje- ni tudi rezultati arheoloških izkopavanj v zadnjih dveh desetletjih. Cas 4. in prve polovice 5. stoletja je nakazan le z nekaj osnovnimi podatki: navedene so zgodnjekrščanske najdbe v mestu, kjer življenje tudi po- tem ni zamrlo, tako da se je ime antične Poetovione ohranilo v sloven- skem in nemškem jeziku. UDC 091»08«+271.3:726.7(497.12 Ptuj) Vogrin p. Marjan, Licentiate of Philosophy, Minorite Monastery Ptuj, 62250 Ptuj, Trg svobode 1, SLO The Fragment of Teodosius' Codex from the Minorite Monastery Li- brary at Ptuj Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 169 The author presents a transcription of the medieval text with a short commentary. This fragment was very likely written in the second half of the 9th century in Bavaria or in Salzburg territory. Today it repre- sents - as a constituent part of the cover of a book - the most valuable object in the Minorite Monastery Library at Ptuj. UDC 903(497.12 Ptuj) Tomanič Jevremov Marjana, Curator Archeologist, Provincial Muse- um Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO The Image of Ptuj in the prehistorical Periods Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 157 The civilisation in the Ptuj area dates more than four thousand years back in the time: the oldest finds are from the Neo-eneoiithic period, when there was a settlement also on todays castle hill, where another one also took place during the Urn-field culture period. Very vivid was here as well in the so colled »Ruše group« period, when this part of Slovenia a great number of settlements were established, three of them also in the Ptuj Area. In the Early Iron Age the territory was intensi- vely settled by Celts, which developped some new crafts, especially the pottery. UDC 903(497.12 Ptuj) Lamut Brane, Curator Archeologist, Provincial Museum Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO Poetovio in the Roman Era Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 161 The author gives basic historical and archeological data, which are the results of over a century long research of the Roman city Poetovio. There is also a short description of the Celtic settlement, the legionary camp of the 1st century, the progress of the city in the 2nd and 3rd cen- tury, where the importance of its traffic position as well as its impor- tance as a trade centre are emphasized. All these data are followed by the results of the archeological excavations during the last two decades. The period of the 4th and the first half of the 5th centuries is described shortly, followed by a list of the Early Christian finds of the city, in which life contunied so that its antique name got preserved even in slo- vene and german language. ^ t : ¦ UDC 902.3:719(497.12 Ptuj) Tušek Ivan, Conservator Archeologist, Institute for natural nad cultu- ral Heritage Conservation Maribor, 62000 Maribor, Slomškov trg 6, SLO Twenty Years Work of the Institute for natural and cultural Heritage Conservation Maribor at Ptuj and its Surroundings Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 152 The report on twenty year's work (1973-1992) of the Institute on the territory of the Ptuj Commune describes the initial problems with the land owners and in continuation the excavations of the prehistorical sites on the area of the Secondary School Centre, in Polože, at Ptujska gora and on the area of the Hotel Mitra at Ptuj, then Roman buildings and graves at Hajdina, Breg, Panorama and Rabelčja vas, as well as re- vealing of the Slavic graves at the Ptuj castle. At the end there is a re- view of the Institute's presentations in situ at Ptuj. UDK 726.8(091 )(497.12 Ptuj) Lačen Benedičič Irena, arhivistka. Arhiv Republike Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, SLO Ptujsko mestno pokopališče Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 177, cit. lit. 20 Z zgodovinskim pregledom razvoja ptujskih pokopališč je prikazano, da je tudi pokopališče zgodovinski vir. Odraža ekonomski, socialni, umetnostnozgodovinski in krajevni aspekt in končno tudi odnos ljudi do smrti, pojmovanje smrti oziroma življenja. Tako so tudi opuščena pokopališča lahko predmet različnih raziskav. UDK 656.62(497.12 Drava)» 18« Kolar Nataša, kustodinja zgodovinarka. Pokrajinski muzej Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO Plovba po Dravi v prvi polovici devetnajstega stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 185, cit. lit. 14 Drava je bila zelo pomembna prometnica od najstarejših časov do dru- ge svetovne vojne, ko so na šajkah in splavih po njej tovorih proti jugu - reka je bila plovna smo ob toku navzdol - najrazličenjše tovore, v največjem obsegu pa les in lesne izdelke. Ta vrsta prometa je imela se- veda svoja pravila: posebno podrobno nam avtorica predstavi promet- ni red iz leta 1858. UDK 728.8(497.12 Ptuj>4-929 Leslie Ciglenečki Marjeta, višja kustodinja umetnostna zgodovinarka. Pokra- jinski muzej Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO Zapuščina družine Leslie na ptujskem gradu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 171, cit. lit. 25 Ptujski grad je eden najmogočnejših grajskih kompleksov na Sloven- skem, njegov inventar pa je domala neokrnjen preživel drugo svetovno vojno. Že od pomladi 1946 so razkošno opremljene grajske sobane na ogled kot muzejska zbirka. Članek opisuje predmete in opremo, ki je ostala v gradu za zadnjimi lastniki, družinama Leslie (1656-1802) in Herberstein (1873-1945). UDK 398.332.472(497.12 Ptuj) Brence Andrej, kustos etnolog. Pokrajinski muzej Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 SLO Tradicionalni pustni liki s ptujskega področja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 181 Področje, ki ga pokriva sa svojo dejavnostjo Pokrajinski muzej Ptuj, je znano po mnogih še živih tradicionalnih pustnih likih. V članku so predstavljeni najbolj značilni: korant, picek, rusa, medved, orači, ko- kot, hudič in vile. UDC 656.62(497.12 Drava)»18« Kolar Nataša, Custodian Historian, Provincial Museum Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 SLO Navigation on Drava River in the first Half of the 19th Century Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 185, cit. lit. 14 From ancient times till the World War II., the Drava river was very important traffic way. Various shipments, but mostly wood and the wood products, were transported by rafts and »šajkas« southwards: the river was navigable only down-stream. This kind of traffic had, of co- urse, its regulations. The author represents in details the traffic order • from the year 1858. UDC 726.8(090(497.12 Ptuj) Lačen Benedičič Irena, Archivist, Slovenian State Archives, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, SLO The Cemetary of Ptuj Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 177, cit. lit. 20 The historical review of the Ptuj's cemetaries shows that a cemetary can be a historical source as well. It has its economical, social, art- historical and local aspects but it also reflects the human comprehen- sion of life and death. The abandoned cemetaries too can be object of different researches. UDC 398.332.472(497.12 Ptuj) Brence Andrej, Curator Ethnologist, Provincial Museum Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO Traditional carnival Figures in the Ptuj Area Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 181 The Provincial Museum Ptuj covers with its activity the area, which is known by its numerous, still living traditional carnival figures. The ar- ticle introduces some of the most characteristic: korant, picek, rusa, medved (bear), orači (ploughers), kokot (cock), hudič (devil) in vile (fai- ries). UDC 728.8(497.12 Ptuj)+929 Leslie Ciglenečki Marjeta, Superior Curator Art Historian, Provincial Muse- um Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO The Heritage of the Leslie Family in the Ptuj Castle Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 171, cit. lit. 25 The Ptuj Castle is one of the mightiest castle complexes in Slovenia. Almost whole of its inventory survived the World War II., and ever since the year 1946 the luxorious furnished castle halls have been exhi- bited as a museum collection. The article describes the objects and the furniture left off in the castle by the last owners, the Leslie (1656-1802) and the Herberstein (1873-1945) families. UDK 784069(497.12 Ptuj) Koter Darja, kustodinja profesorica glasbe. Pokrajinski muzej Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO Nova spoznanja o ptujski zbirki glasbil Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 192, cit. lit. 9 Pokrajinski muzej že skoraj celo stoletje hrani zbirko glasbil, ki jo je leta 1896 poklonil Franc Ferk. Ob restavriranju nekaterih inštrumen- tov so prišli na dan novi podatki, posebej o skupini instrumentov s tipkami. V zbirki so primerki vseh najpomembnejših predhodnikov sodobnega klavirja in tako tvorijo skupino, ki kronološko prikazuje razvoj tega inšturmenta od konca 18. do prve četrtine 20. stoletja. Med izdelovalci teh primerkov glasbil je nekaj najpomembnejših dunajskih mojstrov (J. Krämer, I. Bösendorfer, J.M. Schweighofer in J.B. Strei- cher & Sohn). UDK 325(497.12 Ptuj)» 1920/1940« Šuligoj Ljubica, dr., upokojena profesorica Pedagoške fakultete v Ma- riboru, 62250 Ptuj, Belšakova 8, SLO Mestna občina Ptuj med obema vojnama Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 206, cit. lit. 53 Članek obravnava razvoj in delovanje mestne občine Ptuj s stališča upravno-teritorialne ureditve in gibanja prebivalstva, na kratko opre- deli gospodarske razmere in znotraj njih posebej kmečko vprašanje, dalje razvoj industrije in obrti, stopnjo zaposlenosti prebivalstva in nje- govo narodnostno sestavo. S tem je bilo tesno povezano politično živ- ljenje v občini, ki se je odvijalo vznamenju nenehnih sovražnosti med slovenskim in nemškim življem. Čeprav so predstvaljali Nemci v tride- setih letih le še dobrih 12 odstotkov prebivalstva, so bili še vedno po- memben gospodarski in politični faktor. UDK 78(497.12 Ptuj) Jurkovič Nada, arhivistka. Zgodovinski arhiv Ptuj, 62250 Ptuj, Muzej- ski trg l,SLO Glasbeno življenje na Ptuju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 189, cit. lit. 9 V prispevku je opisano glasbeno življenje na Ptuju od druge polovice 19. stoletja dalje. Predstavljena so glasbena in pevska, slovenska in nemška društva ter slovenska in nemška glasbena šola. UDK7.047(497.12 Ptuj)»18/191« Golob Franc, predmetni učitelj zgodovine in geografije. Osnovna šola Mladika, 62250 Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 1, SLO Ptuj z okolico na razglednicah pred letom 1918 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 196, cit. lit. 5 V prispevku je z ozirom na založnike, fotografe in motiviko obdelanih 428 doslej znanih razglednic Ptuja iz časa od leta 1891, ko je bila natis- njena prva, do konca avstroogrske monarhije. Razglednica postaja vse bolj zanimiv zgodovinski vir, saj najpogosteje prikazuje stvari in ljudi, ki jih že davno ni več, včasih pa tudi še danes nespremenjene objekte. Prve razglednice pa so bile tudi pravi umetniški izdelki in imajo po- membno mesto v razvoju fotografije in tiskarstva. UDK 325(497.12 Ptuj)» 1920/1940« Šuligoj Ljubica, Dr., Retired Professor, 62250 Ptuj, Belšakova 8, SLO The Ptuj Municipial County between the two World Wars Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 206, cit. lit. 53 The article deals wth the development and activities of the Ptuj Muni- cipial County from the aministrative-territorial an population migra- tion point of view. It briefly describes the economical conditions, spe- cially the rural situation, and the progress of the industry and trade. It also defines the employment rate of the population ant its national composition, closely connected with the political life in the county be- cause of the constant hostilities between Slovenes and Germans. Al- though the Germans represented only about 12% of the population in the thirties, they still were a powerful economical and political factor. UDC 784069(497.12 Ptuj) Koter Darja, Curator Musician, Provincial Museum Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, SLO New Comprehensions about the Ptuj Collection of the musical Instru- ments Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 192, cit. lit. 9 For almost a century the Provincial Museum is keeping a collection of musical instruments, donated by Franc Ferk in 1896. During the resto- ration of some of them, certain valuable informations appeared, espe- cially about the group of the key-instruments. The collection includes specimen of all the most important predecessors of the modern piano and form a group, which chronologically presents the progress of this instrument since the end of the 18th century till the first quartar of the 20th century. Some of these instruments were made by the most im- portant Viennese manufactures (J. Krämer, I. Bösendorfer, J.M. - Schweighofer and J.B. Streicher & Sohn). UDC 7.047(497.12 Ptuj)»18/191« Golob Franc, Hi^story and Geography Teacher, Primary School Mladi- ka, 62250 Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 1, SLO Ptuj and its Surroundings on Postcards before 1918 Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 196, cit. lit. 5 In the article 428 so far known postcards of Ptuj and its surroundings, dating from the year 1891, when the oldest of them was printed, till the end of the Austro-Hungarian Monarchy are treated, regarding to their publishers, fotographers and motives. The postcard turns to be more and more interesting historical source, for it mostly presents things and people long gone, sometimes even the objects which weren't changed till nowaday. The eariiest postcards are also fine artistic products and therefore they have an important place in the development of the foto- graphy and typography. UDC 78(497.12 Ptuj) JurkoVič Nada, Archivist, Historical Archives Ptuj, 62250 Ptuj, Mu- zejski trg 1, SLO Musical Life at Ptuj Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 189, cit. lit. 9 The article describes the musical life at Ptuj ever since the second half of the 19th century. It introduces Slovene and German musical socie- ties and choruses, as well as Slovene and German music schools. UDK 374.3(497.12 Ptuj) Markovič Žarko, profesor sociologije. Skupščina občine Ptuj, 62250 Ptuj, Mestni trg 1, SLO Izvenšolske dejavnosti v zadnjih desetih letih na Ptuju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 219 V članku so opisane izvenšolske dejavnosti ptujskih osnovnih šol. To so šolski krožki interesnih dejavnosti in predmetnih skupin, veliko pa se je dogajalo tudi na športnem področju. Uspešna je bila akcija šole v naravi. Vse te dejavnosti so potekale pod vodstvom mentorjev-učite- Ijev, pa tudi nekaterih kulturnih ustanov in društev. UDK 355.425+940.53(497.12 Ptuj) Horvat Vladimir, profesor geografije in zgodovine, Srednješolski center Ptuj, Gimnazija, 62250 Ptuj, Volkmerjeva 11, SLO Štajerska domovinska zveza (Steirischer Heimatbund) v ptujskem okraju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 214, cit. lit. 64 Štajersko domovinskozvzeo so Nemci ustanovili zaradi čimprejšnjega ponemčenja Spodnje Štajerske, ki so jo nameravali priključiti nemške- mu rajhu. Za vpis vanjo se je odločilo kar okoli 95% prebivalstva v ptujskem okrožju, sprejeti pa so bili le tisti, ki so dobili ustrezno rasno in politično oceno. Štajerska domovinska zveza je bila tu razdeljena v 29 krajevnih skupin, le-te v celice, celice pa na bloke. Krajevnim sku- pinam so načeljevali vodje, ki so prišli večinoma iz nemškega rajha, celicam in blokom pa vodje, ki so bili večinoma domačini. UDK 271.3:726.7(497.12 Ptuj) Šamperl Purg Kristina, profesorica zgodovine in umetnostne zgodovi- ne. Skupščina občine Ptuj, 62250 Ptuj, Mestni trg 1, SLO Izziv za ustvarjalnost ali obnova minoritske cerkve na Ptuju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 40, št. 3, 1992, str. 223, cit. lit. 7 Prispevek obravnava prizadevanja za obnovo minoritske cerkve na Ptuju, ki je bila porušena ob koncu druge svetovne vojne, zaradi nje- nega velikega kulturnega, zgodovinskega in umetnostnega pomena. UDC 374.3(497.12 Ptuj) . Markovič Žarko, Sociology Teacher, Ptuj Commune, 62250 Ptuj, Mestni trg 1, SLO Extracurricular Activities of the last ten Years at Ptuj Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp.219 The author describes the extracurricular activities of the Primary Schools at Ptuj, such as school circles for different activities and school sport clubs. Very succesfull was also the action named The School in Nature. All these activities were directed by the school mentors (tea- chers) but also by some of the cultural institutions and societies. UDC 271.3:726.7(497.12 Ptuj) Šamperl Purg Kristina, History and Art History Teacher, Ptuj Com- mune, 62250 Ptuj, Mestni trg 1, SLO The Challenge of Creativeness or the Restoration of the Minorite Church at Ptuj Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 223, cit. lit. 7 The author describes the efforts for restoration of the Minorite Church, great cultural, historical and artistic monument, which was ruined at the end of the World War II. UDC 355.425+940.53(497.12 Ptuj) Horvat Vladimir, Geography and History Teacher, Secondary School Centre, 62250 Ptuj, Volkmerjeva 11, SLO Steirischer Heimatbund (Styrien Country Union) in the Ptuj County Kronika, Magazine for Slovene local History, 40, No. 3, 1992, pp. 214, cit. lit. 64 The tendency of rapid germanization and later annexation to the Ger- man Reich of the Lower Styria including the Ptuj County, was the main reason for establishement of the Steirischer Heimatbund. Not less than 95% of the local population joined, but not all have been taken - only the ones with the proper political nad rase evaluation. Steirischer Heimatbund of the Ptuj County has been devided into 29 local groups, the groups into cells, the cells into blocks. The local groups have been directed by the local group leaders, which mostly had come from the Reich, the cells and the blocks on the other hand were led by local peo- ple.