38      ,CiviInopravdni red z dne 1. maja 1895.1. v praktiCni obliki."
Civilnopravdni red z dne i. maja 1895.1. v praktični obliki."
Gospod AntonLevec, c. kr. okrajni sodnik v Ložu, spisal je knjigo z gorenjim naslovom, v kateri razložuje ves novi pravdni red s praktičnimi izgledi in z obsežnimi opazkami. Knjiga obsegala bo 14 do 15 tiskanih pol in se izda, kadar izide slovenski prevod novih zakonov. Da vidijo slovenski pravniki, kako bo pisana knjiga, priobčujemo iz nje nekoliko izgledov, katere nam je blagovolil poslati g. pisatelj.
20. Avktor se »glasi k naroku ^)
Zapisnik
C. kr. deželnega sodišča v Lj. z dne . . . Predmet
je ustna razprava v pravdi Antona Oblaka iz Medvod proti Davorinu Novaku z Vrhnike zaradi izročitve para konj s pr.
Navzočni:
Sodni osebi: Stranki:2)
L. M., C. kr. dež. sod. svetnik,   Anton Oblak, tožitelj.
kot predsednik senata.           Davorin Novak, toženec. R. T., C. kr. avskultant, kot -
zapisnikar. Ivan Meden, avktor.
Ustna razprava se prične ob 9. uri s poklicem in se vrši javno. — Tožitelj pripoveduje,3) kakor v tožbi, toženec pa, kakor v spisu.*) — Imenovani avktor Ivan Meden pripozna, da je pravi posestnik konj in izjavi, da hoče vstopiti v pravdo kot toženec.
O § 23.
2) Strankama se pri tem naroku ni treba dati zastopati po odvetnikih (§ 27. odst. 2.).
8) Za „vortragen" ima „Pravna terminologija": razlagati, razkladati, predavati, a ti termini se v gorenjem smislu ne morejo rabiti.
*) T. j. v spisu, s katerim je imenoval avktorja (§ 22.).
„Civilnopravdni red z dne 1. maja 1895.1. v praktični obliki."      39
Toženec Davorin Novak privoli v to, predlaga,i) naj se odveze od tožbe, ter zabeleži sledeče stroške: ^).......
Prečita se in podpiše: , .
Podpis.
Sodnik stori in objavi sklep, da se toženec Davorin Novak odveze od tožbe, in da je tožitelj dolžan, povrniti mu pravdne stroške v znesku — gld. — kr. v 14 dneh pod izvršilom. 1.1, d. 3)
125. Kako je rešiti tošbo pH zbornih sodiščih.
Sklep. (Odlok. O
Rešuj6 to tožbo se v smislu §-a 239. C. pr. r. narok za ustno razpravo ^) po določbah §-a 239. C. pr. r. razpisuje na — dopoludne ob 9. uri pri tukajšnjem sodišču z dodatkom, da bi se v smislu §-a 396. C. pr. r. za slučaj, da tožitelj ali toženec narok zamudi, verjelo navedbam došle stranke, ki se tičejo pravde, v kolikor bi
') Toženec se odveze od tožbe le na svoj predlog (§ 23. odst. 2. in § 241.).
^) Zaradi povračila stroškov zakon ničesar ne določuje; a ker je zmogel toženec s svojim vgovorom in je zanj pravda končana, gre mu povračilo po splošni določbi §-a 41. — Glej Piirste: Die neuen osterr. Civil-processgesetze, 1897, str. 50. — Primerjaj tudi i 45.
») a) Sklep se mora izgotoviti pismeno in vročiti, ker je možno proti njemu (posebej) rekurirati, oziroma tudi zaradi izvršila (§-a 426. in 514.)
b) Nemški civilni pravdni red določa v §-u 73., da je sodba, ako stopi avktor namesto toženca v pravdo, tudi proti zadnjemu izvršilna. Fiirste, n. n. m., str. 49. pravi, da velja to tudi za naše postopanje, in da se mora toraj sodba vročiti tudi od tožbe odvezanemu tožencu. A naš zakon tega nikjer ne izreka in take določbe tudi treba ni, ker se izvršilo proti tretji osebi ne more izvesti po §-u 346. in 347. izvršilnega reda z dne 27. maja 1896. 1.
*) Vse rešitve razun sodb se imenujejo „sklepi" (§ 425). Izven narokov storjeni sklepi morajo se strankam dati na znanje s pismenimi odpravki, ki se imenujejo „odloki". — Ako se vrh odpravka kaj zapiše kot ime, zapisati je toraj „odlok" in ne „sklep" i§ 427.).
O Po §-u 230. se mora rešuje tožbo razpisati narok „za ustno razpravo", rešuje odgovor na tožbo pa po §-u 244. „nirok za ustno sporno
40      „Civilnopravdni red z dne 1. maja 1895.1. v praktični obliki."
razpravo". Le ta razloCek dela toraj zakon, in ni treba, kakor uči n. pr. Urban: Verfahren nach der neuen Civilprocess-Ordnung, 1896, str. 9. reševati tožbo tako, da se razpiše „prvi" narok za ustno razpravo.
') Ker se razpravlja ustno, je po našem mnenji bolje pisati sodba, kakor razsodba; kajti „izreee" se sodba.
2) § 131., odst 1.
§ 30., odst. 1. — Tudi druge izvirne priloge se morejo pridržati pri sodišču (§ 183., §t. 2; glej tudi § 81., odst. 2.).
') § 131., odst 1. — Od spisov, v katerih se kaj predlaga, ali o katerih je treba obvestiti nasprotnika in od pripravljavnih spisov se mora jeden istopis pridržati pri sodišču. Je li pa pridržati prvopis, drugopis i. t. d., v zakonu ni izrečeno. V naših obrazcih se ravnamo po določbi §-a 14.mal. postopka, po kateri se pridrži prvopis pri sodišču, drugopis pa vroči nasprotniku.
Če je več nasprotnikov, mora dobiti vsak popolen istopis; le-teh je treba toraj vložiti toliko, kolikor je nasprotnikov in še jednega za sodišče (§ 80. odst. 1.).
') § 81., odst 1.
ne bile opovržene po predležečih dokazilih, in na tej podlagi na predlog došle stranke o tožbenem zahtevku izrekla kontumacij-ska sodba,!) ter da bi postopanje, ako iz-ostaneta obe stranki, v smislu §-a 170, C. pr. r. mirovalo in bi se po §-u 168. c. pr. r. pred predtekom 3 mesecev ne moglo prositi, naj se nadaljuje.
O tem se obveščata:
1.) Tožitelj Karol Krajec v Ljubljani v roke g. dra. Fr. Pajka v Ljubljani po napisu*) s povratkom izvirnih prilog A in B z dodatkom, da ostane') izvirno pooblastilo C pri spisih,
2.) toženec Ivan Malovrh v Kranju po drugopisu*) s prilogami A, B in C v prepisu ^) in z nalogom, da si v smislu § a 27. odst. 1. c. pr. r. o pravem času postavi odvetnika kot zastopnika ker so v pravdah, ki se morajo vršiti s pomočjo odvetnikov, spisi neveljavni, ako jih ne podpiše kak od-
„Civilnopravclni red z dne 1. maja 1895.1. v praktični obliki."      41
') § 131., odst. 2, in § 133., odst. 3. — Po §-u 27., odst. 1, morata se stranki v pravdah pred sodnimi dvori dati zastopati po odvetnikih (absolutna zahteva odvetniškega zastopanja). Po odstavku 2, pa ta doloCba ne velja tudi za ona pravdna dejanja, ki se vrše pred naprošenim ali postavljenim sodnikom, pred predsednikom sodišča, ali pred predsednikom senata. Ker se tudi prvi narok vrši pred predsednikom senata, ali pred postavljenim sodnikom (§ 239.), nastala so različna mnenja o tem, je li zahtevati za ta narok odvetniškega zastopanja, ali ne. Friedlander, G. Z. 1896, št. 16., Neumann, G. Z. 1896, št. 38. in Beisser, G. Z. 1896, št. 40. trdijo, da ne, dočim so Urban, n. n. m., str. 19., Schauer v svoji izdaji civ. pr. reda, opazka 9. k §-u 59. in Hogel, G. Z. 1896, št. 40. nasprotnega mnenja.
Ker zakon v odst. 2. popolnoma jasno govori in glede prvega naroka nikjer „kaj druzega ne določuje", pridobi si pač veljavo nazor, da pri prvem naroku ni treba odvetniškega zastopanja. In čemu bi se tudi zahtevalo tako zastopanje, ko ima prvi narok le za svrho, da se konča pri njem pravda gladkim prostim načinom (s poravnavo, pripoznanjem i. t. d.), ali pa, kakor pravijo nagibi (k §-u 239.), da se šele določi, ako je treba pravdanja. Na ovirajoče vgovore pravdo mora pa itak paziti sodnik vedno uradno. Na določbo §-a 73., odst. 2. se ni moč skhcavati, kar je dokazal Beisser; a tudi argument Hogla, da mora prvo povabilo k ustni razpravi obsegati po §-u 131. odst. 2. poziv stranki, da si o pravem času postavi odvetnika, ter da je tožbeni odlok prvo povabilo k „prvemu" naroku, je ničev, ker se toženec s tožbenim odlokom le poziva, da si mora „o pravem času", ne pa, da si mora že za prvi narok postaviti odvetnika kot zastopnika. - Le v pravdah čez 500 gld., ki se vrše na mestih, kjer sta nastanjena vsaj dva odvetnika, mora stranka v smislu §-a 29., odst. 1, (relativna zahteva odvetniškega zastopanja), ako noče osebno priti k razpravi, postaviti si tudi že za prvi narok odvetnika kot pooblaščenca.
Konec prihodnjič.
vetnik, in velja po §-u 133. c. pr. r. narok kot zamujen, ako se stranka pri onih pravdnih dejanjih, pri katerih je treba po zakonu odvetniškega zastopanja, zglasi brez odvetnika. 1)