Politični ogled. DR2AVA SHS. Ob koncu pretečenega tedna so bili v parlamentu zopct divjaški prepiri in sicer radi razmer v Bosni. — Bosanski poslanci muslimani so iznašali nasilje, zlorabe in strankarske sleparije, katere uganjajo radikali po Bosni. Muslimanom so čvrsto pomagali tudi poslanci zemljoradnikov — bosanski Srbi — ter dokazovali, da Bosna ne dobi iz Beograda drugega, kot neznosna hremena, nesposobne uradnike in strankarske priganjače ter da se ji še to jemlje, kar si je poprej pod Avstrijo s težkim bojem priborila. Radikali so hotcli preko vsega tega preiti na dnevni red ter sami svoji vladi izglasovati zaupanje. Par navzočih opozicijonalnih poslancev so hoteli dejansko napasti in poslušalci iz galerije so morali poseči ¦vmes, da preprečijo pretcp. Veliko zadrego vlade so prav spretno izrabili turški poslanci iz južne Srbije ali Džemijet. V finančnem odboru so prvič glasovali proti vladi ter stavili svoje pdgoje z grožnjo, da bodo odslej naprej vedno proti, če jih vlada v par dnch ne sprejnie in ne izpolni. Vlada si je morala vnovič kupiti Džemijet in dala bo 30 milijonov dinarjev za odkup zemlje, ki je bila begom odvzela. Na seji odbora /a pogodbo z Avstrijo je govornik Jugoslovanskega kluba orisal skrajno predrznost vladc, ki hoče za svoje napake naprtiti vse posledice ljudstvu v Sloveniji in Dalmaciji. Predočil je težek položaj onih zadrug na štajerskem, ki so morale vlagati svoj denar v zvezo poljedelskih zadrug v Gradcu in ga ravno radi raznih rtaredb naše vlade niso mogle pravočasno dvigniti. Sedaj pa naj zamenjajo predvojno avstrijsko krono v razmerju 8 D za 100 predvojnih avslrijskih kron. S tem bo upropaščenih mnogo zadrug. Občutno škodo bodo trpeii tudi trgovski krogi in bančni zavodi. Finančni oclbor še razpravlja o proračunih za posamezna minislrstva, a najbrž se bo zopet začelo z dvanajstinami. Z ozirom na to, da finančni odbor in parlament ne bosta mogla končati proračunske razprave do novega lela in ker so bila vsa tozadevna pogajanja brezuspešna, se je finančni mLnister odločil, da bo predložil finančnemu odboru dvanajstine za januar, februar in marec. Finančni odbor bo vsled tega moral prekiniti razpravo o proračunu in začeti razpravljati o dvanajstinah. Postopanje vlade z državnimi uslužbenci je žc pravi škandal. Sedaj jih urejujc in deli po novem zakonu v razrede. Za to bo potrebno še več mesecev in dokler to ne bo gotovo, tudi ne bo novih plač. VLid?. obljublja sedaj uradnikom, da bodo lahko dvigali predujeme na nove plače, ki se bodo potem odtegovali fe bi kdo več dobil kot pa znaša zvišanjc. / V GRCIJl v najvetji napctosti čakajo na volitve. Zadnji čas je bilo zopet več krvavih spopadov med republikanri in monarbisti. Rumunski vladni listi se zelo bojijo za grškega kralja, zela rumunskega vladarja in vedno povdarjajo, da bo naša država z vojaško silo posegia v grške notranje razmere ter da bi bil prvi korak tega vmešavanja zasedba Soluna. Naša vlada vcdno taji vse take namene, pa bo gotovo mnogo na tem, ker to napovedujejo ruiminski listi in ker je znano, kako deluje ^liv Rumunije. *3W-^«K»it«t«wjr!SWW»*'«P«**w»*a RAZMFJITEV MED tEisKO IN POLJSKO. Stalno mednarodno razsodišče v Haagu je zaključilo svoje četrto zasedanje. Na seji je podala v navzočnosti vseh 12 sodnikov odločitev glede spora med Češkoslovaško in Poljsko v vprašanju Javorine. Sodišče je izreklo, da je bilo vprašanje rešeno že z odločitvijo poslaniške konlerence z dne 28. julija 1920, ki definitivno ureja obmejna vprašanja ter da sklep poslaniške konference iz leta 1922, na kateriga se opira Poljska, ni veljaven. Javorina, katero so še vedno zahtevali Poljaki, ]e priznana Češki in s lem so koncno določenc meje med Čelko in Poljsko. , PRED RAZPUSTOM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. Te dni je obvestil Mussolini ministrski svct, da ima kraljevo pooblastilo za zaključek zasedanja zbornice in senata. Se dan poprej se je vobče smatraio, da pride do rednega zasedanja in da se bo razpravljalo med drugim o ženski volilni pravici. S pozornostjo so pričakovali Mussolinijev govor o mednarodnem in notranjem političnem položaju. Z zaključkom zasedanja padejo sedaj vsi zakonski predlogi, ki so hili zbornici predlozmi in poslanci izgubijo imuniteto. Kaj še vse snuj< Mussolini, se m vc. Da bi astal kar naenkrat brez posebnega pooblastila, katero nujno potrebuje za svojo fašistovsko vlado, ni verjetno. Ako se je res hotel izogniti kritike s strani socijalistov in popolarov, potem tudi ni verjetno, da bi se sedanja zbornica in senat še sestala Morda sledi razpust zbomice v kratkem in vodstvs državnih poslov si bo že znal urediti Mussolini po svoji volji, da ne bo njegovo diktatorstvo čisto nifi oincjeno I)a bi se on povrnil k običajnhn parlamentarnim odnošajem, tega ni pričakovati, ker bi v takih razmerali italijanski fašizem propadel mnogo poprej nego bo lako, ko nadaljuje svojo pot z zametavanjem parlamentarizma. Splošno se smatra, da se parlament sploh ne be več sestal, ampak, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta razpuščen in nato razpisane nove volitve za apriJ in maj. Zaključek zasedanja je prišel popolnoma nepričakovano in je v vsej javnosti vzbudil silno osuplost. PO VOLITVAH V ANGLIJI. Danes teden v Angliji izvedene volitve so dale siedeči izid: Konservativci — vladna stranka 245, delavska slranka 192, liberalci 152 in male štrahke 15 mandalov. Od lani je vladna stranka izgnbila 92 mandatov- delavci so pridobili 48, liberalci pa 35 mandatov. Naj se sedaj sestavi vlada kakor hoče, glavno je to, da so z velik« močjo delavske stranke zavarovane vse socijalne pridobitve in da se bo moralo na tem polju delati naprej. Če bo delavska stranka tudi v opoziciji, bo imela vendar povsod odločilno besedo in tndi v zunanji politiki se ne Ihj odločevati brez nje. REVOLUCIJA V MEHIKI. Mehika je nesrečna država, ki ne more priti do miru. Po poročilih iz Veracruza je izbruhnila v posameznih delih vstaja proti sedanjemu predsedniku Obergonu. Uporniki so pregnali vse vladi zveste državnc funkcijonarje. Uporniško gibanje se razteza na devet pokrajin in ima svoj centrum v petrolejskem ozemlju. V Veracruz je prispelo več poslancev, da skličejo kongres in imenujejo novega začasnega predsednika. Okoli 6000 upornikov prodira proti glavnemu meslu republike, nad 15.000 pa jih zapira vse poti, ki vodijo v Veracruz. — Predsednik Obergon je odločen zatreti upor z orožjem. MARIBORSKA PCROTA je začela z zasedanj«m dne 10. decembra. Prvega dne se je zagovarjala Marija Jeremič, ki je bila obdolžcna, da je zažgala gospodarsko poslopje, last njenega sina. Ona in njen mož Ivan sta prepustila sinu posestvo že leta 1921. Ko je oee urarl, se je sin ožcnil in z snaho je prišel v hišo tudi prepir. Med sinom in materjo je vladalo napeto razmerje, ki je bilo vzrok mnogim tožbam. — Mati mu je večkrat v prepiru zagrozila, da ga bo že uničila; dne 7. septenibra pa je v navzočnosti snabe zavpila: «čakaj, nie boš pomnil«. Nato jc odšla iz kuhinje proti gospodarskemu poslopju, v katerem se je kmala pojavil ogenj, ki je v trenutku zajel celo poslopje. Ivan Jeremič je s tcžavo rešil samo živino. Mati njegova je bila obdolžena požiga, toda je tajila Ln porotniki so jo tndi rešil vsake krivde. UBOJ. Dne 11. novembra se je zagovarjal Marko Bohanec, obdolžen uboja. Neko nedeljo v septembru so popivali v vinotoču pri Mali Nedelji brata Lo\to in Marko Bohancc in brata Franc ter Tomaž Zemljič. Iz vinoloča so odšli v gostilno, kjer so našli Franca Fras, s katerim so imeli že dalje časa napeto razmerje. 2e prej so mu grozili, da ga bodo ubili. Frasa, ki se je po izpovedbi prič holel v tej gostilni z njimi pomiriti, so napadli s pestmi. Marko Bohanec inu pa je porinil nož v hrbet. Ranjenec je par trenutkih izdihnil. Obtoženi Fras se zagovarja s popolno pijanostjo. vendar ga je porota obsodila na pet let je^e. Mlad ropar. Na zatožni klopi je sedel 19 letpi Štefan Pozvek iz Brezovcev v Prekmurju, samski poljski delavec, ki je znan kot deloinržnež, ki rad živi na stroške amgih, zraven pa je fant zelo nasilen in nevaren. Zagovarjati se je moral radi dveh slučajev ropa. Dne 26. julija je oropal posestnika MLha Žilavec, katerega je vodil kot kažipot skozi gozd. Tu ga je napadel in mu odvze! 1400 K. Žilavec- ga ni poznal, pa ga za to ni prijavil. Dnc 11. avgusta pa je Pozvek oropal ca enak način posestnika Jarmša Dani, 60 letnega starca brez leve roke. Odvzel mu je listnico z vsebino 40 dolarjev in 7000 kron. Oblasti so roparja hitro izsicdile in tudi Žilavcc, ki je svoj slučaj že prijavil, je spoznal v njem roparja. Pred poroto je obdolženec tajil vsako krivdo ter izjavil, da je denar, ki so ga našli pri njem, lastnina njegovih bratov in sester, kar se je pa izkazalo kot nercsnično. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. CELJSKA POROTA. Dne 4. decembra t. 1. se je začelo v Celju letošnje jesensko porotno zasedanje. Na vrsto je prišlo devet slučajev. Težka telesna poškodba. Kot prvi se je zagovarjal Anton Pšeničnik radi težke telesne poškodbe. Pri kožuhanju koruie pri posestnici Tereziji Jagrič v Piršenbregu je prišlo do prepira med Martinom Zitnik in Vinkom, Arrtonom in Francetom Pšeničrvik, katerega je povzročil Martin Zitnik v vinjenosti. V prepiru je Anton Pšeničnik potegnil nož ter sunil žitnika v oko, da mu je izteklo. Pšeničnik se je zagovarjal s silobranom, pa je bila razprava radi natančnejše preiskave preioiena. Star tat. Priderik Glockel, rojen v Nurnbergu v Nemčiji, je Ml aeposlen kot sedlar pri trgovcu Florijanu Gajšek v Loki pri Zusmu, potem pa pri Edvardu Zupancu na Pristari. Ko je dodobra spoznal vse razmere, je pri obeh vlomil in odnesel veliko blaga. Obsojen je bil na'dve leti jeC«, po izdržani kazni bo pa kot inozemec izgnan. Uboj. 311etni Jožef Megla, posestnik v Sopotah, je ubil svojega tasta Franca Plevnik. Megla se je na Plevnikovo posestvo priženil in postal solastnik ženinega posestva, starn dva sta si pa izgovorila užitek. Megla je začel kmalu pijančevati in je večkrat izjavil, da bo svojega tasta ubil. Nekega dne so res našli starca mrtvega, ubijalec ga je tako pretepel, da mu je zlonul 13 reber in prizadjal še več drugih težkih poškodb, radi katerih je tast umrl. Obsojen je bil na tri leta ječe. Uboj v Senovem. D»e 30. septembra t. L je prišlo v Senovem v restarraciji med gosti: Ivan Hlebec, Karel Skoberne, Alojz Boh, FTanc Pirc in Ivan Petan do pretepa. Pri tej priliki je Alojz Boh z nožem lahko poškodoval dva tovariša, Ivan Hlebec pa je nato pubil Boha z lato iz plota, da je ob!ežal nezavesten. Bohov svak Labotar je to videl, pa je oddal tri strele v zrak, Franc Pirc in Ivan Petan pa sta stekla za njim in ga gonila po cesti. Petan se je takoj vrnil, Pirc pa šele čez nekaj časa, Labotarja pa so našli težko ranjenega. Vsled ran je drugo jutro umrl, dognalo se pa Je, da ga je »zaštihak Pirc. Porotniki so zanikali vprašanje uboja, potrdili pa vprašanje o težki telesni poSkodbi, na~ fcar je bil Pirc obsojen na 10 mescev ječe. Pet let jcče za posilstvo. Dne 15. septembra t. L se je vračala 511etna Ema C. iz Ojsterške vasi proti Braslovčam. Na potu jo je dohitel 251etni posestnikov sin Ivan Babič ie Pariželj. Po kratke.m razgovoru jo je napadel, vrgel na tla ter po hudem boju posiliL V obrambi mu je žena razpraskala obraz in ga ugriznila v roko, on pa jo je davil za vrat in raztrgal bluzo. Potem ji je vzel še 80 kron in jo pustU na cesti. Orožb3u so hitro Babiču dckazali nasilje, ker so našli njegovo obleko povaljano, roke in obraz razpraskan, imel pa je še Hfcrndeni robec od Eme Č. pri sei>L Porotno sodišče ga je obsodilo na pet let težke ječe. Mlad ubijalec. Komaj 181etni Ignacij Koprivnik, posestnikov sin od Sv. Kunigunde v konjiškem okraju, se je zagovarjal pred poroto radi uboja. Dne 18. novembra t. 1. se je na sejmu v Oplctnici v gostilni sprl s 301etnim posestmkom Jožetora Kovče. Kovče je sunil Koprivnika z nogo, njegovega str.;ca Rošerja pa je pobil s stolonv. To je Koprivnika tako cazjezilo, da je potegnil nož in udaril dvakret po Kovčetu, ne da bi gledal kam. Zadel ga je v trebuh in Kovče je po 24 urah vsled vnetja trebušne mrene umrl. Po storje»en» zločinu je nagovarjal ubijalec strica Rošerja, da naj prevzame en sunek z nožein na sebe, česar pa mu stric ni hotel storiti. Koprivnik je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, ker so porotniki vprašanje uboja zanikali. AFkohoJ, povzročheij ubojo. Na dan Vseh svetnikov je prišlo v gostilni Fr. Kocmana v Št Rupertu nad Lašldm do pretepa med vinjenimi fanti. Pretep sta povzročila brata Zeme, ki sta brez vzroka napadla in pobila na tla fanta Leskovšeka. Iz tega se je razvil splošen pretep, v katerem je neki Verbovšek s težkhn polenom udaril Ivarta Zeme po gtavi, da mu je počila lcbanja in je radi tega drugi dan umrL Verbovšek je pred sodnijo dejanje tajil, priče so ga pa precej obremeadlte. Porotno sodišče ga je obsodilo na 18 nvescev ječe. Zopet uboj. Dokaz moralne propalosti, ki je zavladala med mladino, je posebno jasen radi številnih ubojev, ki se dogajajo na deželi. Pred celjsko poroto so se obravnavali kar štirje slučaji uboja, katerega je povzročil večinoma alkohol. Dne 6. decembra se je zagcvarjal Ignac Korun radi uboja, ki ga je izvršil v Ijubosuimnosti. Ubil je Ivana Napotnika, ko je v nedeljo, dne 4. novembra t L, spremljal s svojim bratom Francom kmetsko dekle Cedlijo Martinc od Robidove gostilne v Gaberjih proti njenemu domu v Plešivcu. V Velunji je postal pri gostilni, dcčim je njegor brat Fran •premljal deklico še naprej. Naenkrat so Franca napadli trije fantje, ko pa je Ivan hitel na pomoč bratu, ga je udaril nidar Ignac Korun z drvo tako po glavi, da je drugi dan umrL Obdolženec je že od prej znan kot nasilnež, pa tudi med razpravo se je vedel izzivajoče. Obsojen je nfl tri leta težke ječe. Konipcija med carinikL Pred poroto se je dne 7. decembra zagovarjal carinik celjske carinarnice Evgen Grunwald in Židje Rafael Levi, tak Finci, Izak Baruh in bak Levi. Ti štirje židje so poakušali vtihotapiti iz Nemške Avstrije cigaretni papir in •saharin, ki je tam znatno cenejši, pa so zato podkupili cadnika Griinwralda z 30.000 dinarji in zlato uto, da je osnačil v vagonu vtihotapljeno blago za zacarinjeno, ne da fai on imel sploh pravico blago zacarinjevati. Ponaredil je tudi potrebne Hstine. Slučajno je celo afero razkrila zagrebška žeiezniška policija in tihotapci so z brezvestnim oarinikom vred romali t sapor. Pred poroto so bili obsojeni: carinik na tri mesce, židje pa rsek na dra mesca ječe. Ker so kazen ie odsedeli v preiskovalnem raporu, so bti takoj kpuščeiu.