l « ://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 753 ČETRTEK, 10.APRIL 2008 / ŠTEVILKA 753, LETO XVI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA:TtETfF^'55' 789612 440671 Ite* Kristanov trgi-tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 O M optikamali Prešernova cesta 55, 6310 Izola, tel.:05/64 021 62 WWW.OPTIKAMALI.SI Urnik: od 9.00-12.00 in od 15.30-19.00 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC mobil So sanje podoba resničnosti ali je resničnost podoba sanj Skoraj natanko pred štirimi desetletji so v ameriškem Memphisu ubili vodjo gibanja za pravice črncev in vseh diskriminiranih ljudi, Martina Luthra Kinga, človeka, ki je vedno zagovarjal miren protest, takšnega po vzoru Gandhija. Mnogi so menili in ravnali drugače, a je dr. King imel prav. Spopad ni rešitev, treba je sanjati. (Mef) In tako sem sanjal, da je bila Izola mirno industrijsko mestece z nekaj velikimi tovarnami na obrobju, v katere so zgodaj zjutraj prižgali tekoče trakove ob katerih so služile za vsakdanji kruh sosede, vsak dan od šestih do dveh, ali pa v popoldanski izmeni do desetih zvečer. In sem sanjal može, ki so se takrat odpravljali na morje, ali pa se vračali s katerega od gradbišč. Sanjal sem, da je lepega dne k nam prišla ladjedelnica in začela ropotati in prašiti, kot da je sama na svetu. In potem sem sanjal, da je predsednik izvršnega sveta samemu sebi in prijateljem dal v upravljanje četrtino izolske obale in brez enega samega vloženega dinarja zgradil zasebno marino. Sanjal sem, da je bil Mehano po vsem svetu pojem za kvalitetno igračo in da je Droga za pol cene kupila zemljišče za novo tovarno, hkrati pa za masten denar prodala staro tovarno, kijev resnici nikoli ni kupila. Sanjal sem, da so v izolskih hotelih nalašč gradili prekratke bazene, da jih ne bi uporabljali tudi športniki in da so v izolski gostinski šoli ostali brez natakarjev in kuharjev. Sanjal sem, da so pod Šaredom, pod bolnico in nad Jagodjem nastala nova naselja in da smo namesto bazenov in hotelov v Livadah dobili samo stanovanjske bloke. Sanjal sem tudi, da so brez papirjev betonirali svetilnik in da so podirali stare pinije zato, da ne bodo motile pogleda na Alkatraz pod Prešernovo. Potem sem sanjal, da so zaprli edino večjo koncertno dvorano v mestu, ter koncertni dvoranici Kluba študentov in Shoto kluba in hkrati gradili in zapravljali proračunski denar za svoje virtualno kibernetske mladce. In sanjal sem, da so v edini izolski diskoteki organizirali posvet o zdravem življenju mladih. Potem sem sanjal, kako smo državi podarili celo dolino, da preko najbolj rodovitne zemlje zgradi hitro cesto mimo našega mesta in kako smo se z lizingi izognili javnim razpisom in natečajem za pomembne mestne stavbe in objekte. In na koncu sem sanjal, da so začele po mestu poganjati osvetljene palme in av- stroogrske avtobusne postaje, da se je občina z državo dogovorila kako nategniti zakon in dograditi najbolj neprofitni blok in da občina ni sprejela proračuna, tako da so gradbinci sredi mesta zagrozili, da nas bodo zapustili z makadamom. Sanjal pa sem tudi, da leta 2010 Izola še ni imela garažne hiše, da so mladi odhajali za delom drugam, da so stanovanja in hiše odkupovali Angleži, Rusi in Kitajci, da še danes nimamo niti brošure o Izoli, da je dvojezičnost postala strošek, da aprila meseca nimamo programa prireditev, da so šole brez psihologa in odvisniki brez rešitve. Sanjal sem, da nimamo zatočišča za brezdomce, da nimamo niti ene kolesarske steze, da imamo javne prostore brez uporabnih dovoljenj in da policistov ter redarjev skoraj ni srečati po ulicah. In ravno, ko sem sanjal, da nam zle sile jemljejo identiteto in nas zvabljajo v prepir o oslovi senci, sem se zbudil. In vse je bilo res. Mobilni telefoni v Salsaverde Danes, v četrtek 10. aprila bo svoj pogled na svet telefonije predstavil Giampietro Vianello Casisa. Instalacija ima naslov “Telechiamami”, oziroma “Telepokličime”. Nova žrtev na izolski obvoznici Izolska obvoznica zagotovo ni najbolj varen del slovenskih hitrih cest, saj je doslej terjala že več kot deset življenj- Zadnje je ugasnilo ta ponedeljek. Da bi bilo res zadnje. I\/I OTO MAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba It Banka Koper komunala izo/a - isola P0NEDEUEK-PETEK: 8.00 - 17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL,: 041/ 650 882 (24 ur) tel.: 041/ 650 375 Pogrebna služba Dogajalnih Saratoga, kot pravijo bloku v Livadah, je dvignila sidro Izolska upravna enota je v začetku tega tedna izdala spremenjeno gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega bloka v Livadah. Na ta način so ustvarjeni pogoji za nadaljevanje in dokončanje del na bloku, ki je bil zagotovo najbolj spremljana gradnja v Izoli v zadnjem času. Na občini so z razpletom zadovoljni, čakajoči na stanovanja pa upajo, da bodo stanovanja jeseni res pripravljena za oddajo. Vinjete tudi do Kopra? Vlada RS je prejšnji teden določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah s katerim se uvajajo vinjete kot način plačevanja cestnine za uporabo vseh cestninskih cest. Mednje bo verjetno sodila tudi cesta Koper - Dragonja. Iz pisarne kabineta župana so sporočili, da sta Občina Izola in Gorica Leasing d.o.o. kot investitorja pri gradnji neprofitnega stanovanjskega bloka v Livadah v Izoli v ponedeljek prejela odobreno spremembo gradbenega dovoljenja Upravne enote Izola. Za izvedbo je tako dovoljena sprememba jugozahodnega dela kleti iz shramb v kolesarnico in pomožne prostore, nadalje ureditev manjkajočih shramb v kletnih prostorih pod dovoznimi rampami, v pritličju stanovanjskega dela objekta pa se lahko na mestu prej predvidene kolesarnice uredi stanovanje v površini 26,80 m2. Odobrena je tudi sprememba višinskih gabaritov, kot garažnega objekta. Kleti objekta bodo skladno z zazidalnim načrtom zasute do višine 60 cm pod koto pritličja. S tem so podani podani pogoji za nadaljevanje gradnje stanovanjskega bloka, ki naj bi bil, kot načrtovano, dokončan do oktobra 2008 in predan v uporabo, so še sporočili v obvestilu za javnost. Če smo pragmatični je tako morda res najbolje, toda ostaja dejstvo, da sta Občina in Upravna enota, če pozabimo na soinvestitorja, tokrat začeli prakso, ki ima lahko dolgoročne posledice. Drugače povedano: To pomeni, da se lahko vsak investitor izogne vkopavanju objekta in neusklajenost z zazidalnim načrtom kasneje reši tako, da pritličje zasuje in ga tako formalno spremeni v klet. Glede na to, da je v občinskem svetu slišati zahteve, da bi morah pri vseh novogradnjah zahtevati vkopavanje garaž se lahko zgodi, da bomo postali mesto stavb na gričkih. Vlada zatrjuje, da bo uporaba vinjet kot sredstva za plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest v določenem časovnem obdobju prinesla veliko pozitivnih učinkov. Predlagani model vinjetnega cestninjenja je naravnan na večjo obremenitev tranzitnega prometa. Uvedba navedenega modela cestninjenja je v zastavljenem časovnem roku nujno potrebna, saj je mogoče le na ta način zagotoviti načrtovane finančne prilive iz naslova turističnih tranzitnih prometnih tokov. Vinjetni sistem cestninjenja bo uveden na vseh cestah, s katerimi upravlja in jih vzdržuje upravljavec cestninskih cest (DARS d.d.). Upravljavec cestninskih cest bo pred uvedbo cestninjenja z vinjeto zagotovil zadostno količino nalepk - vinjet, ki bodo v primeru pravilne namestitve na vozilo in veljavnosti dokazovale, da je bila za določeno vozilo plačana cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas. Cestninski zavezanec bo moral pred vstopom na cestninsko cesto kupiti vinjeto in jo namestiti na vetrobransko steklo vozila. Vinjeta se bo lahko uporabila samo za eno vozilo in bo izdelana tako, da se bo ob odstranitvi uničila. Uvedene bodo dve vrsti vinjet, in sicer: letna vinjeta, ki bo veljala v koledarskem letu nakupa ter januarja naslednjega koledarskega leta in polletna vinjeta, ki bo veljala šest zaporednih mesecev od dneva nakupa. Nadzor nad plačevanjem cestnine oziroma pravilno uporabo vinjet bodo opravljali cestninski nadzorniki DARS-a, Policija, Prometni inšpektorat RS in Carinska uprava. Za vožnjo po cestninski cesti brez veljavne nalepke - vinjete oziroma brez plačila cestnine kot tudi za preprečitev pooblaščeni uradni osebi izvedbo navedenih pooblastil je predpisana globa v znesku od 300 do 800 evrov. Uporaba vinjet kot sredstva za plačilo cestnine za uporabo avtocest v določenem časovnem obdobju bo, po prepričanju vlade, prinesla veliko pozitivnih učinkov. Ker so največji zastoji na cestninskih postajah ravno v času letne turistične sezone, je potrebno sistem uvesti najkasneje do 1. 7. 2008. Skozi Slovenijo predvsem v času glavne turistične sezone potekajo zelo povečani turistični prometni tokovi, ki imajo za cilj obalo Jadranskega morja. Predlagani model vinjetnega cestninjenja je naravnan na večjo obremenitev tranzitnega prometa. Uvedba navedenega modela cestninjenja je v zastavljenem časovnem roku nujno potrebna, saj je mogoče le na ta način zagotoviti načrtovane finančne prilive iz naslova turističnih tranzitnih prometnih tokov. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffi! Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Protesti zaradi obvoznic Prve reakcije na uvedbo vinjet, ki jim redni porabniki sicer pritrjujejo, so prišle iz mestnih občin, ki imajo zgrajene obvoznice za katere naj bi bile vinjete prav tako obvezne. To seveda velja tudi za hitro cesto od Škofij do Kopra, medtem ko za obstoječo izolsko obvoznico še ne bi veljale, vendar pa se jim verjetno ne bomo mogli izogniti, ko bo dograjena hitra cesta do Dragonje. Po mnenju koprskih Socialnih demokratov ceste, ki obkrožajo urbana središča, nimajo le vloge tranzitne poti, ampak tudi bistveno prispevajo k razbremenitvi gostega urbanega prometa, predvsem v času konic. Uvedba vinjet tudi za te ceste bi bila tako po njihovem mnenju nepravična, saj bi tisti, ki dnevno prevozijo le nekaj kilometrov avtoceste, zato, da se od doma peljejo v službo in nazaj, morali plačati enako kot tisti, ki se dnevno peljejo po celi Sloveniji. “Poleg tega se bo veliko urbanih voznikov nakupu vinjetam izogibalo tako, da se bo raje odločalo za vožnjo po magistralkah, kar bo povzročilo še dodatne zastoje in zmanjšalo prometno varnost,” so še zapisali koprski SD. Zato bi bilo po njihovem mnenju ne le pravično, ampak tudi pametno, da nakup vinjete za vožnjo po mestnih avtocestnih obročih in obvoznicah ne bi bil potreben. Tudi predsedniki treh obalnih organizacij Liberalne demokracije so dali pobudo, da se hitra cesta Škofije - Koper ne uvrsti v sistem uvedbe vinjet. Vlado RS, Ministrstvo za promet, poslance v DZ, izvoljene na našem območju, ter župane občin Koper, Izola in Piran pozivajo, da storijo vse, kar je v njihovi moči, in preprečijo vključitev hitre ceste Koper - Škofije, vključno s križiščem Srmin (del Al in H5), ter bodočo hitro cesto Koper - Izola - Lucija, v sistem z obvezno uporabo vinjet. Predlagajo tudi, da se zaradi razvoja turizma, še posebno zdraviliškega, uvede možnost nakupa tedenskih vinjet. Za obalne občine je značilna zelo velika dnevna migracija iz smeri podeželja in primestnih naselij proti središčem: Kopru, Izoli oz. Piranu. V omenjenih središčih so, poleg večine delovnih mest, locirane tudi državna uprava, socialne službe in zdravstveni domovi. Gre za storitve, ki jih največkrat uporabljajo starejši občani in občanke. Pogosto je to njihova edina pot, ki jo opravijo z lastnim prevozom. Uvedba vinjet bi omenjene uporabnike potisnila na vzporedne ceste, ki so prometno in varnostno precej manj ugodne. Posredno bi se bistveno zmanjšala - že tako slaba -prometna varnost. Uvedba vinjet bi tudi marsikaterega dnevnega obiskovalca naših turističnih zmogljivosti potisnila na vzporedne ceste, ki so prometno in varnostno manj ugodne. Da ob tem niti omenjamo zmanjšanje že tako slabe prometne varnosti, so še zapisali predsedniki treh občinskih odborov LDS. Dogajalnik Brez proračuna nekateri dihajo že na škrge Izola bo še najmanj do sredine maja brez proračuna, to pa pomeni, da bodo najmanj do junija brez proračunskega denarja vsi tisti porabniki, ki niso financirani neposredno ampak so se morali prijaviti na razpis, ki seje sicer iztekel že januarja. Toda, komisije za ocenjevanje projektov se še niso sestale in nihče ne ve, ali bo in če bo, koliko denarja bo letos še dobil. To pa je seveda problem tudi ko skušajo najeti premostitvene kredite. Nekatera društva in organizacije, ki imajo zaposlene delavce, ki so ostali brez plač, bi si namreč lahko pomagale s premostitvenimi krediti, vendar če nimajo nobenih zagotovil, da bodo dejansko prejele denar za svoj program, jim banka ne odobri posojila. V Društvu prijateljev mladine so najbolj zaskrbljeni, saj imajo trenutno zaposlene štiri delavce, ki so zadnjo plačo prejeli decembra, od takrat pa delajo zgolj na “zaupanje”. Kot je povedala predsednica DPM, Ana Jamnik, trenutno še vedno izvajajo program neokrnjeno, vendar je že čutiti malodušje, saj brez plačila ni moč hoditi v službo v nedogled. Lani so v Društvu ustvarili za 65 tisoč Evrov prihodkov, od tega so 20 tisoč Evrov dobili z licitacijo slikarskih del. Za letos so načrtovali prihodke občine v višini 55 tisoč Evrov, kar bi zadoščalo za izvajanje programa in plače zaposlenih. Ob tem pove, da so s pogoji dela v stari italijanski šoli zadovoljni, še posebej zato, ker imajo ločeno učilnico za pisanje nalog in učenje z otroci, ki imajo morda težave v šoli, zelo pa so navezani tudi na dvorišče, ki jim ga je občina opremila z igrali. Doslej je šlo skozi njihove programe že nekaj generacij mladih Izolanov, od tistih predšolskih do šolarjev in s ponosom zatrdijo, da so marsikoga odtrgali ulici in ga usmerili v šolanje in delo. Zadovoljni so tudi s sodelovanjem z Delovsko univerzo pri usmerjanju v šolanje tistih otrok, ki so morda zapustili osnovno šole še pred koncem. Zdaj so ogroženi programi in ogroženi so otroci, ki obiskujejo te njihove programe, zato bi bilo treba čimprej najti rešitev za vsaj krpanje največjih finančnih lukenj, saj se kopičijo tudi drugi dolgovi, ki izhajajo iz njihovega dela. Ana Jamnik pravi, da z občino sicer dobro sodelujejo, od svetnikov pa pričakujejo, da bodo vendarle odgovorno pristopili k sprejemanju proračuna, brez katerega se jim obetajo zaprta vrata. Če bi kdo ob bralcev Mandrača ali katero od izolskih podjetij lahko doniralo za delo Društva prijateljev mladine, zaposlenih in številnih aktivistov, potem to lahko stori na TTR 10100-0029189914, račun je odprt pri Banki Koper, s pripisom “za Zvezdice”. Zelo veseli pa bodo tudi šolskih potrebščin, papirja, barvic in igrač, ki bi jim gotovo prišle prav. Na Rdečem križu je suša Kot je povedal predsednik 00 RK Izola, Vlado Ostrouška, se tudi pri njih že zelo pozna, da proračun še ni sprejet, saj je tudi njihov zaposleni sekretar dejansko brez sredstev za plačo in si pomaga kakor ve in zna. “Če ne bi imel lastnega denarja bi morali že zapreti vrata” pove Ostrouška in doda, da so prazna tudi skladišča Rdečega križa, saj so paketi pošli, novih pa še nimajo. Še sreča, da so izolski krvodajalci tako zavzeti, da večjih težav s krvjo za bolnico nimajo, čeprav je res, da nekaterih krvnih skupin že začenja primanjkovati. Za 13. junij, ko pripravljajo srečanje krvodajalcev pa upajo, da jim bo občina lahko priskočila na pomoč pri organizaciji in financiranju prireditve. Upokojenci nimajo zaposlenih “To je naša sreča” je zatrdil predsednik izolskega Društva upokojencev, saj na ta način pač ne gremo v večje stroške in delamo le redno delo oziroma tisto, ki je plačano iz drugih virov. Če bi imeli zaposlenega tajnika pa bi seveda imeli tudi mi velike težave, še pove. Podobno je tudi v drugih društvih z izjemo športnih in kulturnih, ki prejemajo denar po dvanajstinah preko Centra za kulturo, šport in prireditve, (ur) Mejni prehod je spet odprt Reagiranja Poziv Alekandru Kreblju “Pucku” k odstopu iz Občinskega sveta! Stranka IJN te prek časopisa Man-drač poziva, da odstopiš iz občinskega sveta ! Nastala situacija v Izoli je predvsem posledica tvojega ravnanja, ki so ga vodili tvoji osebni interesi. Vsi vemo, da so tvoji osebni interesi prepleteni s sosednjo občino. Sedež v občinskem svetu, ki ga zasedaš, bi moral obvezno prepustiti drugemu članu naše stranke iz liste kandidatov, ki so sodelovali in podpirali stranko na volitvah. Stranka Izola je naša, ki si jo tudi zastopal na volitvah, je imela jasen program, s katerim si bil tudi ti seznanjen in si ga javno podpiral, vse dokler niso prevladali tvoji osebni interesi. Občani Izole iz dneva v dan spremljajo delo Občine in vsi se lahko prepričajo, da se izpolnjujejo obljube iz predvolilne kampanje, V naši stranki je prostor za člane in svetnike, ki so s svojimi dejanji, srcem, dušo in težo predani programu stranke in županu dr. Tomislavu Klokočovniku. Tvoje obnašanje in dejanja so jasno pokazala, da si zlorabil naše zaupanje v tvoje sodelovanje pri razvoju Izole. Zaupanje 7,501 volilcev, ki so podprli program stranke IJN si dobesedno izdal. Zavedati se moraš, da stolček, na katerem sediš v Občinskem svetu ne pripada tebi osebno, temveč naslednjemu članu iz liste kandidatov stranke Izola je naša, ki podpira naš program. To mesto je izglasovalo 7.501 volilcev, in ti niso glasovali zate osebno, ampak za stranko Izola je naša. Zato te še enkrat resno pozivamo, da svoje mesto svetnika prepustiš svojemu nasledniku. Zapomni si, da je svetniško mesto, ki ga zasedaš, dobesedno poniževanje 7500 in enega volilca. Svetniška skupina IZOLA JE NAŠA, razumljivo, brez Aleksandra Kreblja Popovič je državni svetnik Boris Popovič, koprski župan, je bil včeraj izvoljen za državnega svetnika. Osemnajst od devetnajstih elektorjev, med katerimi jih je več kot polovica pripadlo mestni občini Koper, je izbiralo med tremi kandidati iz treh občin. Boris Popovič je prejel 12 glasov, izolski kandidat Darko Grad je prejel 3 glasove, piranski kandidat Marijan Tončič pa je prejel dva glasova. Eden od elektorjev je bil odsoten. Konec tedna so se v Izoli na letnem srečanju zbrali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo »Slovenska Istra«. Tako kot na dosedanjih prireditvah se je tudi na tokratnem srečanju zbralo veliko število borcev za samostojno Slovenijo. Pri pregledu opravljenega dela in načrtih za bodoče delovanje so izpostavili skromna sredstva, s katerimi sicer izpolnjujejo začrtane aktivnosti. Če se bodo uresničile nekatere dane obljube na srečanju, bodo finančne težave veteranov v prihodnje vendarle nekoliko manjše. Na prireditvi so zaslužnim članom podelili odlikovanja MSNZ. (Besedilo in slika: Brako Vuga) Komunala na spletu Spoštovanim občankam in občanom, podjetjem in drugim uporabnikom javnih storitev na področju komunalnih dejavnosti v občini Izola sporočamo, da smo vzpostavili nov medij - spletno stran, preko katerega boste lahko komunicirali z nami in pridobivali informacije, torej medij s pomočjo katerega bo medsebojno komuniciranje še lažje in sodelovanje še uspešnejše. Ta trenutek lahko na novi spletni strani najdete predvsem osnovne informacije, in sicer podatke o podjetju, o vrstah dejavnosti, ki jih opravljamo, o uradnih urah in delovnem času ter cenike storitev. Stran bomo nadgrajevali in tako ponudili celovito sliko Javnega podjetja Komunala Izola ter vse informacije, ki jih potrebujete v vsakdanjem življenju. Vabimo vas, da nas obiščete na spletnem naslovu www.komunala-izola.com. komunala izoia - isola Prokurist Alojz Zorko Sprejemanje občinskega proračuna - Se pomnite tovariši? Politika ni le sposobnost iskanja dogovorov ampak je pri nas velikokrat tudi sposobnost pozabljanja. Politiki radi pozabljajo izrečene in celo zapisane predvolilne obljube, pozabljajo lastne izjave in pozabljajo kako so se obnašali v drugačnih okoliščinah. Še več. Sposoben politik zna iz svojih napak narediti vrline. Tudi mi imamo nekaj takih. Izbrskal jih je naš ljubiteljski arhivar Aleksander Slekovec. Da ne bo pomote. Selimo se v pomlad leta 2002. Pisalo se je leto 2002 in napovedovale so se lokalne volitve, ki so se zgodile tisto jesen. To je seveda najlepši čas za predvolilne spopade na sejah občinskega sveta in kaj je lahko zanimivejšega za merjenje moči kot predlog novega proračuna občine. Tistega leta ga je pripravila občinska uprava na čelu z županjo Bredo Pečan. In koncem januarja je bil pripravljen proračun, ki je bil zelo investicijsko naravnan in je predvideval tudi 305 milijonov tolarjev primankljaja. Leto poprej je ta znašal celo 424 milijonov, zato je bila napoved za leto 2002 celo pomirjujoča. Največ denarja naj bi šlo za komunalni razvoj (več kot polovica investicij) in družbene dejavnosti (24 odstotkov). Potem pa se je zapletlo. Županja razpustila sejo V Primorskih novicah z 29. januarja beremo: Na četrtkovi seji izolskega občinskega sveta se je začelo zapletati že ob potrditvi zapisnika zadnje seje in se zavozlalo pri sprejemanju predloga letošnjega proračuna, ki so ga zavrnili. LDS meni, da ima preveč odhodkov in prevelik primankljaj. Županja Pečanova je razpustila sejo. J&oi* 6 C ?Hlnoi) U'tftinic- Seje ni bilo IZOLA - Za četrtek napo- vedane redne seje izolskega Mio. Manjkali so svetniki rz vrst /IV, LDS, SDS in SLS-SKD. Prvi so svojo odsotnost napovedali >c z odprtim pismom županji Bredi Pečan, opravičili so se Marino Perfora (LDS), Alojz Padar in Marino Mohorčič (SDS), si cer pa so vse manjkajoče itniške skupine predlagale sklic izredne seje za četrtek, februarja. Prav za tedaj je ja ponovno sklicala 14. županja ponovno redno sejo. Poleg vabil bo svetnikom poslala tudi dve vprašanji, na kakšen način želijo dobivati pošto, pi ali ne. ter na k Na zadnji sklepčni naslov. ;-.i «»liiji '.-,^1" seji naj bi jo svetniki opoj rili. da niso dobili gradiva V Delu so 23. januarja zapisali, da je LDS županji poslala kar 16 predlogov za spremembo postavk. Županja je na tiskovni konferenci povedala, da bo upoštevala dve. LDS je o proračunu zapisala, da je to seznam volilnih želja županje brez realnega finančnega pokritja in ji očita pristransko delitev sredstev. 31. januarja pa je novinar Dela v članku Predvolilno ogrevanje zapisal, da izolski županji opozicijske stranke očitajo razsipnost in od nje zahtevajo, da skliče izredno sejo Občinskega sveta. Predstavniki štirih izolskih svetniških skupin: Aleksander Krebelj (ZZP), Evgenij Komljanec (LDS), Alojz Padar (SDS) in Marlon Kovačič (SLS) so včeraj od izolske županje zahtevali sklic izredne seje občinskega sveta. Kot razlog so navedli, da je zadnjo sejo občinskega sveta končala, ko sta bili na dnevnem redu še dve točki. Ena teh je bilo poročilo nadzornega odbora občine. Drugi razlog pa naj bi bile nepravilnosti v zvezi z javnimi naročili v občini. Županja je izjavila, da so za naložbe predvideli 1,34 milijarde tolarjev, več kot pol celotnega proračuna. “Le katera slovenska občina se lahko še pohvali s takšnim deležem naložb za razvoj kraja?! In ker si politični nasprotniki ne upajo govoriti, da s svojim ravnanjem omejujejo razvoj v Izoli, zdaj govorijo o “potrošniškem, preveč potratnem proračunu” je še dejala Breda Pečan. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita SADIKE: pelargonij[ verben, daliet enoletnic.... Sredi februarja (20.2. 2002) je Delo zapisalo, da se je izolski občinski svet spet razšel z neodločenim izidom in ne da bi karkoli odločil. Deset svetnikov je bilo ZA in prav toliko PROTI. V pat položaju so se svetniki LDS poslovili s seje in tako v izolski občini še vedno čakajo na sprejem proračuna. V izjavi za javnost pa je 1. marca 2002 predsednik OO LDS, Evgenij Komljanec zapisal: Žal nam je, da proračun še ni sprejet. Očitno so včasih potrebni radikalni prijemi (kot je nesprejetje proračuna) da določeni ljudje in politične stranke spoznajo, da seje v parlamentarni demokraciji treba pogovarjati in iskati kompromise. Zato si bomo prizadevali, da bo na naslednji seji proračun sprejet v dobro vseh Izolanov. Reagirali so tudi v ZZP, saj je vodja kluba Aleksander Krebelj v Primorskih novicah zapisal: Spoštovana županja, naj se vam v imenu predlagateljev izredne seje javno zahvalim! Tokrat ste namreč (končno tudi) javno pokazali, da vas naše mnenje še zdaleč ne zanima. V dveh slovenskih dnevnikih ste objavili svojo namero, da zahtevano izredno sejo skličete na dan že sklicane 33. redne seje in to tudi storili. Kot običajno prisluhnete (preberete) predloge, pripombe, zahteve ...in drugo, potem pa, kot bi ne slišali, naredite tako, kot ste si zamislili. Po svoje! Dikatat ?!? Na konca medijem rečete, da so vsi imeli možnost sodelovati. p. s. Razširjenega kolegija, na katerem boste obravnavali proračun, se ne bomo udeležili. Kljub jasnim zahtevam ponovno predlagate enak proračun, z ogromnim pri-mankljajem. Lahko bi pokazali vsaj malo “dobre volje” in iz svojega predloga črtali šest milijonov “promocije po sklepu županje” ter tako (čeprav simbolično) zmanjšali proračunski primankljaj. Primorske novice so 5. marca zapisale, da bodo izolski svetniki v četrtek znova razpravljali o občinskem proračunu, ki ga je pripravila županja Breda Pečan. Do konca marca pa je veljal sklep o začasnem financiranju, ki bi ga bilo možno podaljšati še za eno obdobje. V izolskem uradu za družbene dejavnosti pa so opozarjali, da več kot 100 ljudi, zaposlenih na področju predšolske vzgoje, izobraževanja, kulture, dejavnosti mladih, športa, zdravstva in socialnega varstva, financirajo neposredno iz proračuna. Na teh področjih so zdaj prikrajšani za približno petino denarja. Proračun sprejet marca Sedmega marca 2002 so izolski občinski svetniki vendarle sprejeli občinski proračun, saj so znižali plače podžupanov in svetnikov za 10 odstotkov. Zanimivo je, da je ZZP za prvotno predvideno prodajo premoženja menila, da je nerealna in da “napihuje” proračun, potem pa je skupaj z LDS in SDS predlagala še dodatno povečanje prihodkov na račun prodaje zemljišč, je na tiskovni konferenci po seji povedala županja, ko je pojasnila “rojevanje” proračuna za leto 2002. (ur) REAGIRANJE Odprto pismo Bredi Pečan Spoštovana ‘upanja, naj se vam v imenu predlagateljev izredne seje javno zahvalim! Tokrat ste namreč (končno tudij javno pokazali, da vas nase mnenje še zdaleč ne zanima V dveh slovenskih dnevnikih ste objavili svojo namero, -da zahtevano izredno sejo skličete na dan ie sklicane 33. redne seje in to tudi Kot običajno prisluhnete (preberete) predloge, pripombe, zahteve.. in drugo, potem pa. kot bi ne slišali, naredite tako, kot snsodek izredn Naj pomn im, morda ste spregledali. 14. februarja! Var zanni: ‘ tj? Na to vprašanje ste, ga. Pečan, odgovorili sami Če va 'Ugo. potem pa, kot tu ne stusau ste st zamislili. Po svoje! Diktat?!? Na kontu medijem rečete, da :> imeli irsi možnost sodelovati Zahtevali smo, da izredno sejo skličete 14. in ne 7. februarja, novim, morda ste spregledali, 14. februarja! voje! D so imeli vsi možnost sodebvati zakaj? Na to vprašanje ste, ga. Pečan, odgovoriti santi. Če vam osvežim spomin, zapisali ste: ...gradivo pripravi predlagatelj !" Točno tako! Gradivo za sejo, na kateri bomo obravnavali tako občutljive teme, kot so bn javne razsvetljave, > potrebno dobro pripraviti Svetni sefe za to potrebujemo dova4 pripravili kakovostno gradivo. Dobimo se. mre j 14. febru naključjej! — Klub svetnikov ZZP Izola ' /OL. zani Aleksander Krebelj. vodja kluba •ezplačno oddajanje Lonke, idejna nepravilno izvedeni razpisi in pod- 'ruarja (dan zaljubljencev je zgolj zasnova javne razsvetljave, obno, je potrebno dobro pripraviti Svetniki, predlagatelji to potrebujemo dovolj Časa, da bomo lahko Reagiranja So sanje dovoljene, ali niso? “Če si ne postaviš visokih ciljev, jih ne dosežeš in vsak, ki ima take cilje mora tudi malo sanjati, pa čeprav gre za proračun”. (Izjava županje Brede Pečan leta 2006 na njeni prvi ponovoletni tiskovni konferenci) “Mi ne rušimo proračuna, želimo pa v realnost spraviti županjine sanje”. (Izjava podžupana iz vrst LDS Igorja Franca v smislu pripomb občinskega odbora LDS na proračun občine Izola za leto 2006). No ja! Izola je preživela leto 2006 in tudi leto 2007 ! In zgodilo se je pač tisto, kar se je v danih razmerah in po inerciji sistema lahko zgodilo. Med drugim tudi volitve župana in članov občinskega sveta! Kaj je v letu 2008 (ob proračunu za leto 2008) novega? Glede na dogajanje v letu 2006 prav nič, le novoizvoljeni župan in koalicija nadaljujejo s prakso prejšnje županje in njene koalicije v občinskem svetu. Le da so vloge obrnjene in po mnenju opozicijske dvanajsterice z bivšo županjo na čelu, novoizvoljenemu županu sanje niso dovoljene! In ker niso, naj odstopi! Izola ima po podatkih SURS približno 15.000 prebivalcev. In vsak od teh ima lahko (in jih tudi ima) svoje sanje. Ali res (povsem očitno) dvanajsterica bivše županje v občinskem svetu misli, da so njihove sanje o tem, kako megalomansko potrošiti denar pridobljen s prodajo občinskega (ne njihovega) premoženja in zadolževanja občiine (ne na njihov račun, temveč na račun občanov), njihova ekskluzivna pravica? Pravica ? Pravičnost ? Kaj je že to? Ideja o človekovi pravici do pravičnosti se je, po pisnih virih, rodila približno 2500 let pr.n.š. v času faraona Asosisa in “politika” Plahotepa z naukom o Ma’at. Kaj, med drugim, tam piše (po egiptologu Janu Assmanu) v zvezi z odnosom med oblastjo in njenimi “podložniki” ? “Ne slepa poslušnost do bogov ali gospodarjev, temveč vladavina državnika, ki je sicer na vrhu hierarhične lestvice, vendar ga vodita modrost in uravnoteženost”, in “Modrost je RESNICA, je PRAVICA, je RED”. O tem in takšnih vrednotah očitno današnji politikanti vedo malo ali nič, zagotovo pa se na njih požvižgajo. In tudi na vsakega, ki o tem spregovori! Občani z njihovimi sanjami so za njih očitno nepomembni, važno je očitno le to, da se kot “ovce” (slepa poslušnost) udeležijo volitev. Nič novega zadnjih nekaj tisoč let, razen, da so nekateri pričeli kot papagaji ponavljati besedo “demokracija”! mag.Mitja Podgornik Brez veliko pompa 50 let izolske knjižnice ni minilo kar tako Mestna knjižnica Izola je svojo 50-letnico obeležila tudi z izdajo zbornika, priložnostne znamke, poštnega žiga in razglednice. Pri snovanju zbornika so si njegovi ustvarjalci najprej izoblikovali idejo, naj zbornik izhaja iz sedanjosti, iz tega, kar danes Mestna knjižnica je. Pretežni del zbornika je torej namenjen sedanjosti in bližnjim dogodkom iz preteklih let. Vendar se zgodovini ne da izogniti. Kako je bil nekoč, so zapisali v svojih prispevkih nekdanji zaposleni v tej ustanovi. Zanimiv je utrinek iz spominov nekdanje knjižničarke Anice Cotič; na vprašanje, ali se je nekoč v knjižnici lahko kadilo, odgovarja: »Takrat je bilo povsod tako. Kadili so po vseh pisarnah, v šolah in na avtobusih.« Svoje spomine obujata Slavko Gaberc in Nadja Mislej - Božič. O trenutkih v knjižnici pripovedujejo tujci, najprej Anglež Richard Allen, ki se je zaljubil v Slovenko in tako prišel k nam v Izolo, in nato Francoz, ki občuduje predvsem stekleno streho knjižnice, ki prepušča svetlobo vse do srca. Besedo imajo tudi nekateri zvesti bralci, tu so še utrinki dogodkov, kot jih je zabeležil fotografski objektiv, stare razglednice in seznam vseh zaposlenih. Nasmejimo se lahko ob duhovitih vprašanjih obiskovalcev; le kaj bi ponudili bralcu, ki sprašuje: »Imate knjigo ... Don, ki hodi?« Ob pomembni obletnici je knjižnica dobila priložnostno razglednico. Kako bi bolje razložili kratico knjižnice MKI kot z geslom »Modrost, ki iskri«. Na razglednici je nad geslom pisan otroški motiv, ki simbolizira obiskovalce knjižnice. -, ' ' » s-ypyh ■.... : C " i/ aiki - modrost, i - '-" y; ' iskri • sì*V3eZza effervescente * wisdom tkat alitterS , M ■ i « Za to risbo je njen avtor, 5-letni Gašper H. Vodopivec leta 2005 prejel na mednarodnem natečaju otroške risbe zlato medaljo. Mladi umetnik vidi, da so obiskovalci različnih ras, da izhajajo iz različnih narodov in kultur, vendar so med seboj prijatelji. Isti motiv nosi tudi poštna znamka. Na dan obletnice, to je 28. 3. 2008, bila vsa odposlana pošta iz Izole tudi žigosana s posebnim žigom knjižnice in datumom jubileja. Poštni žig in znamka sta delo Društva filatelistov Obale in nekdanjega Izo-lana, Gorazda Budala. Za tiste Izo-lane, ki jih zanima, kakšna je bila podoba našega mesta nekoč, pa so tu še štiri stare razglednice, ki jih knjižnica hrani v svoji domoznanski zbirki. Železniški tiri pred Kulturnim domom, ceste in ulice brez avtomobilov - za nekatere danes nekaj nepojmljivega. Barbara Dobrila Zakaj je ionska zobna ščetka veliko učinkovitejša od običajne? Zobje imajo negativni naboj, zobne obloge pa pozitivnega. Zato je z navadnim ščetkanjem tako težko odstraniti zobne obloge, saj se zobje in obloge privlačijo kot magnet. Ionska zobna ščetka pa med ščetkanjem začasno spremeni naboj zob, zato se zobne obloge od njih odbijajo. Dovolj je, da si zobe z ionsko zobno ščetko umivamo kot z vsako drugo ščetko in tako zobne obloge mehansko veliko lažje odstranimo. Dokazano učinkovito. In poceni. Reagiranja Kdo je koga izdal? Izdajalec zaradi enega glasu? Darko, si bil na zadnji seji? Tisti, s katere sta z županom zbežala, potem ko sta spoznala, da sta nepripravljena za strokovno in politično konfrontacijo in da se ukazovanje ter samovšečnost ne spreminjata v večino glasov. Bilo je neprofesionalno, amatersko in namensko. Županu si spet povedal le to kar ti ustreza, določila poslovnika, ki ga dobro poznaš pa zamolčal ter ga ponovno spravil v zadrego, saj je pred kamero stal on, ne ti. Očitno je, da si tukaj namenoma in za določen čas. Lahko ti manjka en glas, lahko pet, lahko jih imaš tudi šest več, a tega kar si naredil, oziroma česar nisi, ne moreš več popraviti. Zadrega v katero si pahnil župana je prevelika. Le kdo bi verjel, da po letu dni še ne poznata poslovnika. Iščeš izdajalca? Vzami ogledalo in se poglej: »Predobro veš kdo nas je organiziral, kako si prišel na oblast in kako si s skrbjo (samo) za svoje »affare« vnesel razdor med vse nas«. Namesto da bi pomagal županu, da ne zaide v političnih in strokovno birokratskih labirintih, si mu demagoško prikimaval, dokler ni zabredel v hude kršitve. Zdaj ti ne ostane drugo kot moledovanje in preganjanje “sovražnika” in “izdajalca”. V čast ti je lahko le dejstvo, da je te metode v zgodovini uporaljalo veliko profesionalcev. Vrnimo se nekoliko nazaj. V leto 2007, ko sem skoraj vedno zagotavljal ne samo dvanajsti glas, pač pa celo leto priložnosti, da dokažeš kaj zmoreš in kakšni so v resnici tvoji cilji. Dvanajsti glas sem zagotavljal tudi po tem, ko sta z županom pričela uporabljati »alternativne metode discipliniranja«. Sta dokazala kaj zmoreta in koliko vama je mar? - Komunalni privezi so nedokončani. Ulica pravi (vidva molčita), da ni ustreznih papirjev - Pavilijon v parku smo naredili »na črno« - Gradbeno dovoljenje za blok v Livadah smo dobili šele v torek. - O IPA 8 ne vemo ničesar, razen tvoje izjave, da bodo tam tudi stanovanja (apartmaji?) - O družinskem hotelu se je govorilo... - Spet smo pokleknili pred DARS-om - Skregani smo s piranskim županom - Skregani smo s koprskim županom knjižnica Izola 1958-2008 Mestna knjižnica ima tudi svojo spletno stran z naslovom http://www.izo.sik.si/, tam pa lahko najdete vse informacije o dogodkih v knjižnici in tudi seznam vseh dejavnosti knjižnice. - Selitev smetišča je zamrla - Priključevanje čistilne naprave »visi v zraku« - Odnosi z Marino ostajajo neurejeni - Delovnih mest je vedno manj - Izolo celo ti imenuješ Blatni dol (toliko si Izolan?!?) In kaj smo v tem času dejansko dobili? - skoraj svetovalca, županovega brata. - »nove politkomisarje«, ki kažejo s prstom in vohljajo po lokalih - nove avtomobile, čolne, poslovne prostore... - veliko služb za neizdane - nekaj novih palm, oljk in grmičkov - nezakonito gradnjo krožišča - nezakonito gradnjo povezovalne ceste A - nove občinske uradnike, ki se izgubijo na poti do terapevtske skupnosti - občino brez proračuna - ljubljančane, ki želijo pri Ladjedelnici graditi bloke apartmajev - ljubljančane, ki želijo še večjo Argoli-no kot prej - ljubljančane, ki gradijo turistično kmetijo na Lučanu - ljubljančane, ki.... pa saj ljudje vidijo kdo parkira pred občino na pločniku. Če bi podprl proračun, bi podprl privatizacijo stadiona, razprodajo premoženja, prodajo občinskih stanovanj, privatizacijo športne dvorane, pozidavo do morja, neštete GRADbene projekte in ravnanje, ki je neprimerno slabše od tistega, ki smo ga očitali nekdanjim Občinarjem. Predvsem pa bi omogočil legalizacijo nezakonitosti. Tistih, ki bi jih župan gotovo preprečil, če bi mu povedal. Že pri pavilijonu, ki je bil narejen »na črno« sem jasno povedal, da zadnjič sprejemam nekaj »za nazaj«. Besedo držim. Ti? Darko, kdo je zame Izolan, sem zapisal že pred letom dni. Ne bom ponavljal, ker še vedno mislim enako in vem, da Izolan ni ta, ki v Izoli vidi le priložnost. Prišel si brez nič, danes, po letu dni se po časopisih hvališ z barkami, privezi, avtomobili, posli, Izoli pa praviš Blatni dol. Ti si jo spremenil v Blatni dol, čeprav si ji vzel vse kar ti je ponudila. In vedno bolj razumem zakaj si moral zapustiti Koper. Aleksander Krebelj, IJN P.s.: Moj glas lahko še enkrat dobiš. Če izjavo o odstopu podpišejo župan in »tvojih.« enajst svetnikov, takoj dodam dvanajsti podpis. Pa gremo vsi domov! Vedež ni revež Tudi upokojenci ne morejo več živeti brez projektov Zveza društev upokojencev Slovenije in Pokrajinska Zveza društev upokojencev Južna Primorska vabita na okroglo mizo z naslovom: »Kvaliteta življenja starejših v domovih za starejše«, ki bo potekala v petek, 18. aprila 2008, ob 16.00 uri, v hotelu Delfin. Govora bo o izzivih, s katerimi se v vsakodnevnem življenju soočajo stanovalci domov za starejše v naši Pokrajini. Na okrogli mizi bodo, poleg Marjana Pavliča, predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev, sodelovali še: Marija Perkovič, direktorica Centra za soc. in svetovalno delo MO Koper, Anka Stojič, direktorica Centra za socialno in svetovalno delo Izola, Ljubo Klanjšček, direktor Doma upokojencev Izola, Dušan Vodopivec, direktor Obalnega doma upokojencev Koper, Breda Pečan, poslanka Državnega zbora in Aleš Kenda z Ministrstva za delo dom in socialne zadeve, referat za področie varstva starejših. Častni govornik na prireditvi bo župan občine Izola prof. dr. Tomislav Klokočovnik. Okrogla miza je del aktivnosti projekta »Raznolikost je bogastvo družbe«. - Gre za evropski projekt, ki ga pač morate realizirati ali so v izolskem domu res kakšni posebni problemi? - Seveda problemi v zvezi s starejšimi obstajajo, vendar gre v tem primeru za evropski projekt Progress, ki ga sofinancira evropska skupnost. Projekt je narejen na spomladanski in jesenski del. V tem, prvem delu, smo se na ZDUS dogovorili, da vsaka od naših pokrajinskih organizacij organizira po eno okroglo mizo in to naj bi bila nekakšna priprava na jesenski del, ko bomo imeli Teden enakih možnosti. Različnosti se ne dogajajo le na cestah, v gostilnah, na delu ampak tudi med tisto četrtino Slovencev, ki smo v tretjem življenskem obdobju. O tem bi radi govorili in ugotovili, ali se to dogaja tudi pri nas. Ugotoviti moramo tudi, koliko je sploh domov upokojencev in ali se bo zgodila privatizacija teh domov. Pristojno ministrstvo je pred časom izdalo Strategijo življenja starejših občanov do leta 2010, a mi upokojenci o tem nič ne vemo. Še videli je nismo. Na tej okrogli mizi bomo gotovo govorili tudi o tem, ne glede na to, kdo od Ministrstva za delo, dom,družino in socialne zadeve bo prišel. - Ali je neenakost tudi to če želi Desus vplivati na Zdus naj okrepi njihove vrste? - V Sloveniji je kar nekaj strank, ki bi rade imele Zdus v podporo. To so LDS, SD in gotovo tudi Desus. Vendar to ne gre. Saj je vendar ZDUS (Zveza društev upokojencev Slovenije) ustvarila Desus in ne obratno. Politična organizacija nam ne more govoriti, kaj bi bilo dobro za upokojence. Mi vemo, kaj bi bilo dobro in stranke so lahko le naše sredstvo za vplivanje na oblast. Saj vemo, da v Desusu še zdaleč niso vsi upokojenci, ker bi potem bili najmočnejša stranka. Ko govorimo o skupnih problemih upokojencev je vseeno za katero stranko kdo simpatizira ali je član. - Torej obstaja tudi sodelovanje z drugimi organizacijami? - V Ljubljani imajo združenje, ki povezuje vse stranke, ki se ukvarjajo s problemi upokojencev. Tam so tudi Seniorji, Panterji, razna društva, kot je Rdeči križ in kaj vem kdo še ... - V Izoli imamo vas kot predsednika pokrajinskega združenja društev upokojencev in imamo Ivana Bizjaka, ki je predsednik republiške organizacije Seniorjev. Ali vidva kaj sodelujeta? - Žal bolj slabo. Na cesti se sicer pogovarjava normalno, kot da ni SDS-a in DeSUSA, katerega član sem jaz. V samem delu pa se težje razumemo. Oni pravijo, da je ta vlada veliko naredila za upokojence mi pa pravimo da to ni res. Spominjam se, da ko sem šel jaz v pokoj je bila pokojnina približno 80 odstotkov povprečne slovenske plače in zdaj smo že na 62 odstotkih. Oni pravijo, da so povečali to in ono, a pokojnine vseeno padajo. Samo poglejmo, koliko denarja zdaj pustijo ljudje v lekarnah. - Menda izolski upokojenci pogrešajo dnevni center, kjer bi se lahko srečevali. - Družba, ki jemlje upokojence kot bogastvo družbe zna preverjati problematiko starostnikov in iz tega izdela projekt varovanja starostnikov, ki zajema varovana stanovanja, oskrbo na domu, upokojenska stanovanja, domove upokojencev, delovne centre upokojencev itd. Vse to pa seveda stane, zato je lahko reči, da bomo naredili dom upokojencev, vendar je za to treba imeti denar in s tem si ni mogoče postavljati županskega spomenika. - Za predlog o gradnji novega doma upokojencev in varovanih stanovanj ste verjetno slišali? - Mi upokojenci o tem nič ne vemo. Nas ni nihče vprašal. Moramo pa tudi Reagiranja Pozitivno razmišljanje - o čem in za koga Ko berem Mefov uvodnik, se vprašujem, ali sploh živiva v istem kraju. V njem namreč ugotavlja, da je z drugače mislečimi od gospoda Klokočovnika nekaj narobe in da izražajo samo negativne misli in negativno energijo. Pa pojdimo po sledi tega “pozitivnega” razmišljanja v zadnjem letu in pol. Naj obudim spomin na nekaj “pozitivnih” cvetk iz časa okoli volitev: poziv na jumbo plakatih na sežig protikandidatke, izjava o duševnih sposobnostih stanovalcev doma upokojencev, organizacija demonstracij... In “pozitivno” naprej: po imenovanju za župana ukine dotacije društvu prijateljev mladine, Rdečemu križu, društvoma upokojencev, invalidov, borcev, “privije pipico” gasilcem... Istočasno pa si omisli varnostno službo na račun občinskega proračuna, da ne govorimo o tem, da zamenja korita iz domačega laporja s furlanskimi lečami, Izolo “okrasi” z uvoženim kičem, kar vse pomeni bistveno večji strošek kot pa delovanje prej omenjenih društev. Predlaga “pozitiven” proračun za leto 2008 in 2009, v katerem predvidi prodajo več kot polovice občinskega premoženja, saj se na srečo šol, vrtcev, knjižnice, zdravstvenega doma ... še ne da prodati. In ko smo gledali predstavitev “razvoja” Izole, ki so jo pripravili mladi arhitekti s predvideno gosto pozidavo na področju ladjedelnice, Delamarisa in Arga s cca. 210.000 bruto m2 pretežno stanovanjskih površin, postane tudi jasno, zakaj tako visok planiran prihodek iz komunalnega prispevka. Ali je tudi to zelo “pozitivno” za Izolo? Bolj verjetno bo zares pozitivno le za investitorja in gradbince! In še bi lahko naštevali - od avtobusnih postaj, ki so nefunkcionalne za naše vremenske pogoje (verjetno v New Orleansu, od koder so njihove sestre, burje ne poznajo), ure v parkih, paviljon v parku Pietro Coppo, ki ga je praktično uničil in še in še županovih “pozitivnosti”, kar ima za posledico spreminjanje podobe in duše Izole. SOBOTA, 12. APRIL 2008 PROSTORI STRANKE IZOLA JE NAŠA Ob19.uri Vabimo Vas na predavanje na temo Z DIHOM DO ZDRAVJA IN NOTRANJEGA MIRU ki bo potekala v prostorih stranke Izola je naša na Pittoniievi ulici 2. v Izoli. Predavanje bo predstavila ga. Katja Gregl na temo o uOinkovitem premagovanju stresa in njegovih škodljivih posledic. Vljudno vabljeni! Marjan Pavlič je predsednik Društva upokojencev izolske občine in hkrati predsednik Pokrajinske Zveze društev upokojencev Južne Primorske. vedeti, da ti objekti niso le skrb lokalne skupnosti ampak mora sodelovati tudi država, tako da se je o tem treba pogovarjati širše. Prepričan sem, da bi tudi naš župan rad naredil nekaj za upokojence a sem tudi prepričan, da sam ne ve kako. In tukaj mu morajo pomagati službe, ki jih ima na občini (D.M.). Nadalje v uvodniku beremo, da je nekaj narobe tudi s svetniki, ker odgovorno sprejemajo svojo funkcijo, ki smo jim jo Izolani zaupali na volitvah in razmišljajo o bodočnosti in razvoju Izole drugače kot gospod Klokočovnik. Uvodničar ugotavlja, da so njihove misli in dejanja negativni, ravnanje in misli gospoda Klokočovnika pa pozitivni. S tem se seveda močno strinjam, pojavlja pa se mi vprašanje, kdo in za koga “pozitivno” razmišlja. Na žalost moram ugotoviti, da gospod Klokočovnik predvsem zase, saj ima od svoje funkcije večkratne koristi: solidno nadomestilo za opravljanje funkcije župana glede na čas, ki ga temu namenja, občinski avto, s katerim za minimalno dohodnino potuje po Sloveniji in se vozi redno v službo vsak dan v Ljubljano (izračun v PN je bil dovolj nazoren). Ni treba biti psihoanalitik, dovolj je prava mera zdrave pameti, da takega “pozitivnega” odnosa do problemov Izole in njenih občanov ne moreš imenovati drugače kot igno-rantsvo in samovšečni egoizem. Z vsemi, ki se ne strinjamo z njim, je nekaj narobe, ker ne zmoremo “pozitivno” razmišljati o vsem zgoraj naštetem in o dejanjih, ki večinoma koristijo le ožjemu krogu njegovih somišljenikov, ne pa večini Izolank in Izolanov. Res je ravno nasprotno: razmišljanje je pozitivno šele takrat, ko to ni samo moj prav, moj interes, ampak NAŠ interes. Izolani smo se že nekaj časa zavedali, in to so nam priznavali tudi drugi, da Izola ima DUŠO. Te duše prav gotovo ne predstavljata samo arhitektura in okolje, ampak smo njen bistveni del ljudje, prebivalci Izole. Približno polovica jih je volila gospoda Klokočovnika, on pa s svojim “pozitivnim” razmišljanjem še ni dojel, da je župan tudi drugi polovici. Šele ko bo to dojel, bo ugotovil, da mora začeti iskati konsenz tudi z drugače mislečimi in pri svojem delu ne ravnati tako, kot ravna danes, da celo gasilcem očita, komu so čestitali za rojstni dan na Svetilniku. Prav gotovo delitev na “naše” in “vaše” ni koristna niti za Izolo niti za Izolane in Izolanke. Nikakor ni ne pozitivno ne pametno precenjevati samega sebe in podcenjevati drugih. Pozitivno razmišljajoči Izolan Alojz Pečan Borza znanja Danes so ličila le zmes kemikalij in derivatov nafte Na januarskem srečanju BORZE ZNANJA je Mirjam Mihelčič Korez, biologinja in priznana slovenska umetnica ličenja in strokovnjakinja za naravno lepoto in kozmetiko, govorila o naravni kozmetiki, njenih vsebnostih in lastnostih. Predavateljica je v poslušalkah vzbudila veliko radovednosti, predvsem pa -ker so se po predavanju porajala številna vprašanja- smo se na izolski Borzi znanja, v dogovoru s predavateljico Mirjam Mihelčič Korez, odločili, da izvedemo dodatno predavanje na temo naravne dekorativne kozmetike. Predavanje se je zgodilo v četrtek, 3. aprila, in doseglo svoj cilj: kot neformalna oblika izobraževanja je obiskovalkam ponudilo smernice za kakovostnejše življenje, kar je eden od temeljnih ciljev in vrednot vseživljenjskega izobraževanja. Predavateljica je najprej govorila o ličenju skozi zgodovino. Ljudje so se ličili že v pradavnini. Ličili so se tako moški kot ženske. O tem pričajo poslikave na starem kitajskem porcelanu, na kovinskih izdelkih iz Indije, na jamskih poslikavah v Franciji, na stenskih risbah v Egiptu in na mozaikih v Italiji. V baroku je bil na primer skrajno moden porcelanasto bel napudran obraz. V19. stoletju se je pojavilo prvo sodobno rdečilo za ustnice, v 20. stoletju pa je kozmetična industrija dosegla svoj največji razmah doslej zahvaljujoč se razcvetu kemijske in farmacevtske industrije, tako da lahko rečemo, da je današnja kozmetika in z njo tudi sodobna ličila predvsem zmes kemikalij in derivati nafte. Ličila, ki so jih uporabljali naše davne prednice pa so bila narejena iz zemeljskih mineralov, naravnih olj, čebeljega voska, medu, lanolina ter drugih naravnih sestavin. Sodobna naravna kozmetika za osnovno nego kot tudi naravna dekorativna kozmetika sledita smernicam iz človekove pradavnine: ta kozmetika je pridelana iz rastlinskih olj in zelišč, sestavine niso gensko predelane, ne vsebuje sintetičnih dodatkov v obliki konzervansov, dišav ali barvil, absolutno ne vsebuje parafina, silikonov ali drugih naftnih derivatov, odišavljena je z naravnimi eteričnimi olji, ni testirana na živalih in tudi ne vsebuje živalskih sestavin. Lahko bi rekli, da tako kozmetiko lahko brez skrbi tudi pojemo. Bogastvo sodobne naravne dekorativne kozmetike omogoča vsakemu, ki se želi naličiti, širok izbor izdelkov. Oseba, ki se zaveda svojih prednosti in pomanjkljivosti, bo tudi med naravnimi izdelki našla vse, kar ji bo pomagalo, da bo privlačna in lepa in kar bo lahko prikrilo njene morebitne napake. S pravilno izbranimi barvami, ki se bodo podajale osebnosti in ob upoštevanju dejstva, da je manj več, bomo vedno videti sveži in urejeni, je svoje predavanje zaključila »borznica znanja« Mirjam Mihelčič Korez in svoje poznavanje naravne dekorativne kozmetike in ličenja demonstrirala tudi na (zadovoljnih) obiskovalkah. Ksenija Orel Srečni Klobuk je naj slovenska slikanica 2008 V sredo zvečer so v izolski palači Manzi-oli, ob svetovnem dnevu knjig za otroke in mladino, razglasili izvirno slovensko slikanico 2008. Nagrado je prejela slikanica Klobuk gospoda Konstantina. Gre za zgodbo o nenavadnem gospodu, ki ima v omari za vsako priložnost poseben klobuk. Avtorja sta pisatelj Peter Svetina in ilustrator Peter Škerl. V utemeljitvi so napisali, da je to prava meščanska pravljica, lepo zaokrožena, duhovito povedana, najbrž namenjena vsem po vrsti, majhnim in velikim - z dobro poantirano zgodbo, da se prave stvari vedno prav iztečejo, saj celo narava pomaga prijaznim in lepim zgodbam k srečnim koncem. Slikanica, ki se po besedah žirije nekoliko spogleduje s knjigo Klobuk Tomija Ungererja, učinkuje sveže in prepričljivo. Morda prav zaradi blage in prijazne dobronamernosti ter izrazite urbane estetike, ki je mojstrsko izpeljana tako v besednem kot v likovnem izrazu. Podobe se z neverjetno lahkoto in šarmom spogledujejo z zapisanimi stavki, za- radi česar je žirija knjigo pohvalila kot vzorčen primer znotraj svojega žanra. Nagrajene slikanice Na letošnji razpis za izvirno slovensko slikanico je prispelo kar 33 prijav. Med njimi je žirija, v sestavi Darja Lavrenčič Vrabec (predsednica), Maja Gspan in Judita Krivec Dragan, izbrala pet nominirancev. V ožji izbor so poleg slikanice Klobuk gospoda Konstantina žirantke uvrstile še knjige Medo, reši vsako zmedo Mojiceje Podgoršek z ilustracijami Polone Lovšin; Moj očka, pod katero se kot avtorica in ilustratorka podpisuje Lila Prap, Ah, ti zdravniki Cvetke Sokolov z ilustracijami Petra Škerla in Štiri črne mravljice Anje Štefan, ki jo je z ilustracijami opremil Zvonko Coh. Na prireditvi, ki jo je v Izolo verjetno zvabila Irena Ostrouška, je govoril izolski podžupan Bojan Zadel, prisotne pa je s svojimi lutkami očaral izolski lutkar Dare Brezavšček. (ur) Dešifriranl Gojko Pred štirinajstimi dnevi smo objavili nekaj manj znanih dialektalnih izrazov, ki jih je iz ene od svojih skrivnostnih knjig izbrskal naš uporabni zgodovinar Gojko Cukrov. Bralce smo povabili k razkrivanju izrazov, pa nas je presenetil Aldo Bernetič, ki jih je razvozlal takorekoč od začetka do konca. Iskreno mu čestitamo in ga vabimo naj se javi uredništvu za praktično nagrado. Poglejmo, kako je razložil posamezne izraze. - bassa - nizka - bori - denar - canpana rota - brez posluha - capoto de legno - krsta - cisto - (?) - colo - vrat - cruzio -zahtevati nekaj brez prestanka j - deboto - opraviti takoj - de torza - prisiliti, z močjo - dindio - puran - drio - zadaj, izza - fiozza - birmanka, krščenec - frambua - bistrost - ganassa - čeljust - gnora - nevesta - gorna - strešni žleb - grippiza - (?) - imberlado - nagnjen, zvit - imbranado - zamršen, neroden - impisolar - zadremati - insempiado - neumen j - insognarse - sanjati se - involtizado - zaviti j - ioza - kaplja ; - kifel - ocvrti v podkve zviti njoki j - loie - neumnež - ludame - gnoj j - luse - sijaj - macia - packa i - malignazo - slab človek - meio - boljše - mulo - fantiček, fant - mulza - krvavica - muss - osliček - nane - zaničevalno ime j - osmizza - osmica - osso rabioso - spodnji del mečanice j - ostro - južni veter - papuzza - copata - parsuto - pršut - passereta - oranžada - pastroci - packe, neuspelo delo - pek - pek - per - za, krat - piana - ležišče za sode v kleti - picio - majhen - pinca - velikonočni sladki kruh - ploch - luža - sbrisso - zdrs - sburtoni - porivanje - sgaio - bister - smoiado - namočen (kruh) - smir- mast za mazanje kmečkih vozov - šopa -namakanje kruha (v juho, belo kavo) - spinazza - velik ventil za pretakanje vina-mošta (lesen) - storto - zvito - striza - ožeti - struza - kruh - suso - vzgoraj - suto - suho - svodo - prazen -taio - rez - tecia - ponev - točo - takniti - tola - miza, plošča - tresso - lestev - veta - kratka nit za šivanje - zata - dlan, pasja ali mačja noga - zo de korda - če si bolan, pijan ali žalosten I - stato - biti, država - eser in altro stato - noseča ženska,biti ! omotičen ali biti nepriseben Leteči Izolan uspešno do konca Košarka Izola 44:82 Nogomet 2SNL Bonifika : Krka 1:2 (1:0) IZOLA Mestni stadion, gl. 150, sodnik Li-kič 5,5 (Ljubljana). Strelci: 1:0 S. Jakomin (31), 1:1 Juršič (48), 1:2 Juršič (65). Bonifika: Rupnik 6,5, Varga 6, Peršič 6, Fantinič 5,5, Radujko 5,5, Lečič 5, Kre-menovič 5 (od 60. Rexhaj 5,5), Pepelko 6 (od 75. A. Jakomin -), Iličič 6,5 (od 88. Božič -), S. Jakomin 7, Brajič 6,5. Trener: Edi Pobega. Tekma bi se za domačine lahko slabo začela, saj je napadalec Krke Juršič v drugi minuti zadel stičišče prečnika in vratnice. Domačini, ki so igrali brez poškodovanega Rastoderja, so na ta izziv odgovorili z obleganjem vrat gostov. Varga bi iz prostega strela skoraj povedel svoje v vodstvo, a ni meril natančno, zatem pa je strel Saše Jakomina z gotove črte odbil obrambni igralec gostov. V 31. minuti je bil Tojo bolj spreten, saj je z obrata z dvajsetih metrov presenetil vso obrambo gostov. Vargi se je zatem znova ponudila priložnost za gol, a je s petih metrov meril previsoko. Krka se je kljub zadnjemu mestu na lestvici izkazala za nevarno ekipo in je s čvrsto obrambo izničila prizadevanja domačega moštva. Uvod v drugi del je prinesel šok za domače. Varga je bil prenizek v dvoboju s Krkinim napadalcem, ta je žogo posredoval do Juršiča, ki je Rupniku poslal žogo za hrbet. Bonifika je zaigrala bolj napadalno, vendar akcije niso imele pravega zaključka. Dolenjci so nato dosegli še drugi gol, ko je odbito žogo Juršič potisnil v mrežo. Izključitev Blaška v 67. minuti je domačim povečala možnosti za morebiten preobrat, do katerega pa kljub številnim poskusom ni prišlo. Zeto blizu izenačenja so bili v zadnjih minutah, a je Drkušič ubranil močan strel Iličiča z desetih metrov. Igra Bonifike trenutno ne daje realnega upanja za napredovanje v prvo ligo. BRANKO VUGA 3.SNL SlovamAvtoplus 2:0 (0:0) Kodeljevo, gled. 50, sodnik Kajtazovič. Strelec: 1:0 Kadirič (59),2:0 Kadirič (86) Avtoplus Korte: Sirotič, Lizalovič, Zelin-čevič, Furlanič, Deigiusto, Sukalo (od 70. Ivančič), Pirc (od 70. Jermaniš), Bašič, Štampfer, D. Peršič (od 60. Buneta), Reljič. Trener: Alfred Jermaniš. Že v prvi minuti je Štampfer zadel prečnik, nato pa so gostje tekmovali, kdo bo zapravil lepšo priložnost. Na odmor so gostje odšli z igralcem manj, saj je Zelinčevič v 42. minuti dobil drugi rumeni karton. V nadaljevanju so domačini zaigrali bolje, vendar sta bila oba zadetka dosežena po napakah Kortežanov. Čeprav je v igro vstopil tudi trener Jermaniš, se izid ni več spremenil. (MR) Izola A:T. Šenčur 0:1 (0:0) IZOLA, Mestni stadion, gledalcev 80 Strelec: 0:1 Krčič (88). Izola Argeta: Žunič, Udeze, Zupan, Valenčič, Mehič, Božič, Dobrin, Ostojič, Hadžimuratovič, Pahor, Čatič (od 87. Karič). Trener: Oliver Bogatinov. Izdani so po mnogih neizkoriščenih priložnostih v izteku srečanja dočakali kazen za svojo neučinkovitost. Že v prvem delu so bili Pahor, Ostojič in Zupan zelo blizu zadetku. Tudi v nadaljevanju domačim sreča ni bila naklonjena. Dobrin je z bližine zadel vratarja, zatem pa je strel Had-žimuratoviča zaustavil prečnik. Gostje, ki so v prvem delu imeli le eno resnejšo priložnost, tudi v drugem niso bili pretirano nevarni. V 88. minuti sicer zanesljivi Žunič ni uspel zadržati žoge, ki je prišla do Krčič in slednji jo je le potisnil v mrežo. Kljub vratnici Dobrina in številnim priložnostim se izid ni več spremenil. (BV) Rokomet 1. B. SRL Istrabenz plinbDol TKI Hrastnik 26:26 (14:8) IZOLA, Le malo je manjkalo, pa bi tokrat Izdani po že skorajda dobljeni tekmi ostali praznih rok. Predzadnji Hrastnik v prvem delu ni bil dorasel tekmec domačim, ki so prikazali čvrsto obrambno igro. Zasavci so prvi gol iz igre dosegli šele v 13. minuti. Izola je pred odmorom imela sedem gotov naskoka, njihova visoka prednost pa je v nadaljevanju ob prebujenih gostih in slabši igri domačinov v zadnjih minutah povsem splahnela. V razburljivi končnici so plinarji vendarle uspeli priti do točke, čeprav so imeli poln izkupiček že skoraj v žepu. (BV) Veslanje Na uvodni veslaški regati nove tekmovalne sezone primorski oziroma izolski reprezentanti niso dosegli vidnejših rezultatov z izjemo Boštjana Božiča in Mateja Kodele. ki sta zmagala med dvojci brez krmarja. Solidnen je bil še Andraž Krek, četrti med skifisti. V soboto, 12. aprila pa se bo tudi pri nas pričela letošnja veslaška sezona. Na mednarodni regati v Kopru oziroma ob ankaranski obali, ki bo letos trajala en dan, se bo zbralo okrog 220 posadk z okrog 300 veslači. Organizatorju, VK Nautilus se je doslej prijavilo 22 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter Avstrije. Na otvoritveni regati bodo tekmovali veslači v 24 kategorijah. Regata bo potekala ob ankaranski obali, ob plaži pred hotelom Adria, oba dneva pa se bo pričela ob 8. uri zjutraj in bo trajala predvidoma do 11:30. Več na: www.vknautilus.si in na //regate, veslanje.si Kraški zidar (9:21,6:19,22:22,7:20) V prvem krogu državnega prvenstva za pionirje so košarkarji Izole gostovali v Sežani pri ekipi Kraškega Zidarja. Že v uvodu tekme so pokazali kdo je “gospodar”na igrišču, saj so bili premočan nasprotnik v vseh elementih igre. Srečanje je bito izenačeno le na začetku (2:2) in že prva četrtina je nakazala, da je “odprta” le končna razlika, vse ostalo je bito več ali manj znano saj so si v desetih minutah priigrali 12 točk naskoka (9:21). Tudi v nadaljevanju jih gostitelji niso resneje ogrozili. S preudarno igro v obrambi in kolektivno predstavo v napadu so zlahka povečali prednost, ki je ob polčasu znašala 26 točk (15:41).V tretji četrtini je bila igra enakovredna, nato so zopet stopili na plin in na koncu zasluženo slavili z 38 točkami razlike. V naslednjem krogu, 13. aprila naši fantje gostujejo pri ekipi Triglav iz Kranja. Igrali so: Černač T. 3, Jelič B. 15, Špoljarič T. 16 , Volk P. 6 , Cerkvenik T. 13, Radano-vič M. 10, Skočir K. 17 in Žegarac M. 2 . Jadranje V številčno skromni konkurenci devetnajstih tekmovalcev iz šestih držav, je Žbogar zlahka opravil tudi z izvrstnimi hrvaškimi tekmovalci na njihovem morju. Le prvi dan jadranja, ko je po zmagi v prvem jadranju, zabeležil sedmo mesto, je bil pred njim mornarjev jadralec Tonči Stipanovič (2., L). Naslednji dan tekmovalci in organizator, splitski Labud, niso imeli sreče z vetrom, potem pa je Vasilij prevzel pobudo in odjadral kot zna, uplenil dve zmagi in eno drugo mesto, ter splitski teden jadranja končal z veliko prednostjo na najvišji stopnički. POGLED S STRANI piše: Žarko Kovačič Odbojka 2. DOL ženske TabonGaleb Robotina 3:0 (17,14,23) Vrstni red - Aliansa 53, Kamnik 50, 9. Galeb grup Robotina 20,10. Hit Nova Gorica II19... Namizni tenis V soboto in nedeljo je na Ptuju potekalo ekipno finale RS za mladince in mladinke. V finale Se je uvrstilo osem najboljših ekip, ki so si pravico nastopa izborile na predhodnih kvalifikacijah. Mladinke Arrigonija so si s tremi zmagami in dvema porazoma zagotovile končno peto mesto. Uvrstitev je, glede na sestavo ekipe, realna. Po kvaliteti ne sodimo med prve štiri ekipe. Smo pa premagali vse tri ekipe v razigravanju od 5. do 8. mesta. Za ekipo so nastopile Kristin fatorič, Maja grizelj in Nika Veber. Na prvenstvo se se uvrstili tudi mladinci Arrigonija in so z eno zmago osvojili sedmo mesto. Nastopili so mladinski reprezentant Simon Frank , ki je igral z virozo, nad pričakovanji je odigral laž petrina, nastopil pa je še Klemen Flego. Koprskim rokometašem žal ni uspel še en veliki met. V polfinalu pokala EHF so gostili rokometaše iz Kobenhavna. Ekipa iz dežele evropskih prvakov je na Bonifiki prikazala zelo dober rokomet. Avtomobilistom tokrat ni nič uspevalo, ob slabi realizaciji sta odpovedala tudi oba golmana. Koprčani so sicer poskušali, vendar so tokrat bili neuspešni tudi ob strelih iz 7m. Na povratni tekmi jim tako morda ostaja še samo teorija, saj ne verjamem, da bi, čeprav kompletni lahko presenetili. V domačem prvenstvu so za presenečenje poskrbeli igralci Gold Giuba. Ne da so samo izgubili proti ekipi Gorenja, Loris Požar, lastnik kluba je napovedal umik iz rokometa. Ob vseh neuspehih in razočaranjih mu je vsega dovolj. Ob vsem pa je vmesno tudi vprašanje, zakaj ravno sedaj? Razigravanja za končne pozicije še ni konec in Hrpeljci bodo tako hote ali nehote bili »krojači« prvenstva. Tudi posledice za hrpeljski rokomet je težko napovedati. V obdobju Gold Giuba je za ekipo nastopalo bolj malo domačih igralcev, od sedanje zasedbe pa jih bo v novem klubu ostalo malo ali nič. Kako in kaj bo sledilo temu umiki se ne ve. Rokometu se v Hrpeljah ne bodo odpovedali, toda takšnega vzpona si nekaj časa ne bodo mogli privoščiti. V ženskem rokometu je tudi dišalo po presenečenju, žal samo en polčas. V Celju so se pomerile ekipe za pokalno lovoriko. V finalu so se pomerile Celjanke in Krimovke. V prvem polčasu je kazalo, da se tudi pri dekletih stvari »premikajo«. Celjanke so večji del prvega polčasa vodile in dobro namučile prvakinje. V drugem delu tekme pa so stvari le prišle na svoje mesto in Krimovke so visoko zmagale. V IB ligi so Izdani doma gostili ekipo Dola. Skoraj bi vse pokvarili, a jim je uspelo le ujeti točko. Tako lahko miselno so odigrali drugi polčas, da jim tudi prednost šestih gotov ni zadostovala za zmago. S čim so se osvežili med polčasom ostaja skrivnost, je pa delovalo na »glavo«. Tudi mladost je do neke mere izgovor, tudi poškodbe so še vedno prisotne, toda tekme trajajo 60 minut in tega se nekateri ne zavedajo. Proti Krškemu je bito vse obratno in tako lahko v teh zadnjih kolih pričakujemo še nekaj hladno-toplih tekem. 3=3 AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET Al M n IX □.TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! S—^ AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Judo Turnir prijateljstva Izola 2008 Judo klub Izola je organiziral tekmovanje za obalne judoiste Turnir prijateljstva, kjer sta bila povabljena gosta Judo klub Nova Gorica in DLF Trieste iz Trsta. Tako se je tekmovanja udeležilo skoraj sto udeležencev iz 6 klubov oz. društev. Tekmovanje je bilo namenjeno najmlajšim starostnim skupinam kot so mlajši in starejši cicibani ter mlajši dečki in deklice. Starejši dečki in deklice pa imajo v naslednjo nedeljo, 13. 4. 2008, organizirano državno prvenstvo v športni dvorani Bonifika s pričetkom ob 10 uri. Prvič bo tekmovanje potekalo kar na 4 borilnih površinah največjih uradnih izmer, ker želi organizator skrajšati čas tekmovanja, saj bo popoldan še državno prvenstvo mladincev in mladink, kjer bodo nastopali mnogi perspektivni športniki dobitniki medalj z evropskih prvenstev. Na obali želijo organizirati čim več tovrstnih tekmovanj, da mladostnikom približajo judo šport, od podjetij pa, da judo šport sponzorirajo. Največ se pričakuje medalj pri st. dečkih in deklicah, saj so st. deklice organizatorja tekmovanja ŠD 15. maj Marezige bile v Slovenskem pokalu v lanskem letu celo ekipnem zmagovalke. Tako je kar sedem tekmovalcev kandidatov za osvojitev medalj od tega celo štirje za naslov državnega prvaka. Tako se realno pričakuje 5 medalj in dva naslova državnega prvaka. Za medaljo je kandidat tudi Dean maslo član Judo kluba Izola. Med zmagovalce posameznih skupin so se tokrat vpisali tudi: Temin Petretič, Alessia Švagelj, Lara Maslo, Ioana Bu-zoiu (vsi Judo klub Izola); V. Mednarodni turnir v rekreacijski odbojki Športna sekcija pri CI Besenghi je v soboto 5. aprila organizirala tradicionalni turnir v rekreacijski odbojki za moške in ženske. Za pokal CI Besenghi se je potegovalo 15 ekip iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Rezultati tekem - moški: Mozirje : Banka Koper 2:0 HIT Gorica : Besenghi 2:0 Za 3.mesto : Besenghi : Banka Koper 1:2 Za 1.mesto : Mozirje : HIT Gorica 2:0 Vrstni red: 1. Mozirje, 2. HIT Gorica, 3. Banka Koper, 4. Besenghi Za najboljšega igralca je bil izbran Tone Hribršek iz ekipe Mozirja. Rezultati tekem - ženske: Migetalke (Gorica) : HIT Gorica 2:0 Besenghi : G. Tartini Piran 2:1 Za 3. mesto: HIT Gorica : G. Tartini Piran 0:2 Za 1. mesto: Besenghi : Migetalke (Gorica) 0:2 Vrstni red : 1. Migetalke (Gorica), 2. Besenghi, 3. G. Tartini Piran, 4. HIT Gorica Za najboljšo igralko je bila izbrana Nataša Turel iz ekipe Migetalk. Organizatorji so prve tri uvrščene ekipe nagradili s pokali in praktičnimi nagradami. Žarko Kovačič Jereb nabira izkušnje med rally elito Pred tednom je bila na drugi strani sveta, v Argentini, rally dirka rally za svetovni pokal. Novica sama po sebi za lokalni tednik ne bi bila tako zanimiva, če ne bi na njem nastopal tudi domači cestni heroj Andrej Jereb s sovoznikom Miranom Kacinom. Kot dobro vemo, je Andrej voznik rally-ja in Izolan, v poljubnem vrstnem redu. Že leta predstavlja špico tega športa v naši državi, zadnjih nekaj let pa se je preizkusil tudi v samem svetovnem vrhu tega izredno priljubljenega avtomobilskega športa. Jasno, z Andrejem smo opravili pogovor, v katerem nam je razkril kar nekaj zakulisnih »skrivnosti" tega, nam tako oddaljenega, sveta. - Pa gremo kar od začetka. Kje seje pravzaprav ta tvoja svetovna avantura začela? - Prvič sem na rally-ju za svetovno prvenstvo nastopil pred devetimi leti, a ni bilo ravno posrečeno, saj smo odstopili po 500 metrih. Naslednjič pa sem se preizkusil leta 2006 na rally-ju v Montecarlu, kjer sem zasedel 3. mesto med privatniki v razredu N. Ta razred je nastopal tudi pod samim pokroviteljstvom Princa Alberta, od katerega sem, seveda v njegovi graščini, dobil priznanje. - Skratka, vtisi so bili dovolj dobri, da se zgodba ne bi tam tudi končala. - Lani sem celo dobil priložnost nastopati za profesionalno moštvo, kar si sploh štejem v čast, saj to ni uspelo pred menoj še nobenemu Slovencu. Odvozil pa sem 3 dirke, po Švedski, Grčiji in Novi Zelandiji. In tudi rezultati so bili dobri, saj sem bil najboljši voznik v ekipi. - Letos pa se ti je ponudila še ena priložnost. - Letos sem dobil možnost voziti za italijansko ekipo Motoring, za katero vozi tudi dvakratni finski državni prvak Jari Keto-maa, in dobro vemo, kaj predstavlja Finska v tem športu. To je glavna država za rally. Nastopam v razredu PWRC, ki je po pomembnosti takoj za ta glavnim WRC, in je istočasno najbolj množičen. Torej je tudi konkurenca toliko bolj močna. Vozi pa se izključno po makadamu. - Kakšna pa je razlika med rally-jem na svetovnem nivoju in tistim, ki se odvija na državnem? - Ni primerljivo. Same hitrostne preizkušnje so na rally-jih za svetovni pokal dosti daljše in dosti bolj zahtevne. Je pa zanimivo, da so predstavniki tega spektakla na svetovnem nivoju neprimerno bolj preprosti in domači, kot pa pri nas. Moramo se zavedati, da govorimo o najboljših pilotih na planetu, saj rally zaradi svoje specifike in raznolikosti zahteva več dirkalne žilice, kot recimo sama formula ena. Zato smatram vodilne pilote v rally-ju za najboljše voznike na svetu, a kljub temu so to zelo, zelo preprosti fantje, ki od zvezdništva nimajo nič. No, razen kakšne izjeme. Nasploh je ta svet zelo preprost in kulturen. Mogoče je tudi zato toliko bližji ljudem... - Ker ni omejen na dirkališče in ni le nekakšen spektakel zaprtega značaja, kot je to formula ena? - Rally se dogaja med ljudmi. Na rally-ju v Argentini recimo, je bilo prisotnih, po nekih izračunih, milijon in pol gledalcev. To je bilo neverjetno. Dejansko jih je bilo nemogoče prešteti. In kakšno navdušenje! Rally se pač odvija na odročnih predelih, kjer je življenje še čisto pristno. Kako je po svoje čudno dirkati mimo vasi, v katerih ljudje živijo tako, kot so še pred kakšnim stoletjem, in jim je konj še vedno glavno prevozno sredstvo. V tem športu je več pristnosti in spontanosti. Verjamem sicer, da je nekaterim bolj všeč hollywoodski spektakel, ki ga predstavlja formula, a zame je ta pristnost in povezava z ljudmi dosti pomembnejša. Mogoče tudi zaradi mojih izolskih korenin (ponosni smeh). - Torej sklepam, da si tudi spoznal največje frajerje v tem športu. - Seveda. Na zaključni večerji so bili z nami tudi Loeb, Solberg in ostali. Kot sem že omenil, so to čisto navadni fantje, ki pa zelo hitro vozijo svoj dirkalnik. - Kako pa kaj vtisi iz tega tvojega prvega srečanja z Argentinskim rally-jem? - S sovoznikom Miranom sva imela nekaj smole, saj sva prvi dan zaradi okvare morala odpovedati nekaj hitrostnih preizkušenj in tako nabrala kar nekaj pribitka. A kljub izjemno slabim in ekstremno težkim razmeram sva končala na dobrem 14. mestu. S čimer sem lahko res zadovoljen. Dobro smo se tudi ujeli z ekipo, in v veliko čast mi je voziti v ekipi s finskim prvakom. Kar je seveda še dodaten izziv. Bil je sicer nekoliko hitrejši, saj je tudi bolj izkušen od mene in jaz sem takorekoč vozil z njegovimi nastavitvami avtomobila. A vseeno na hitrostnih preizkušnjah, ki so mi bolj ležale, sem le nekaj sekund zaostal za njim. Je pa potrebno omeniti ekstremno navdušenje Argentincev nad rally-jem. Celo Maradona se je potikal med vozniki. Res so zaljubljeni v ta šport. - No, pa postavimo še eno utopično vprašanje. Je kaj možnosti za tvoj nastop v WRC-ju? Torej med elito? - Žal se znam spraviti na realna tla in lahko potrdim, da je to le utopija. Starostna meja se tudi v Rally-ju, tako kot v vseh drugih športih, vztrajno niža. Tako v naši kategoriji PWRC imamo že 17 letnega Rusa, za katerim pa stoji celotna ruska federacija. Nasploh je vse to odvisno od več faktorjev. Eden od teh pa je seveda denar. To je res drag šport in denar je hudo pomemben, ravno toliko pa je pomembno tudi okolje, iz katerega prihajaš. Recimo za tega ruskega fanta: normalno je, da avtomobilski velikani kažejo zanj dosti zanimanja, saj je Rusija izjemno veliko tržišče. Za razliko od Slovenije, seveda, ki pa je marginalno zanimiva. Stroški za voznika iz Slovenije in za voznika iz Rusije pa so seveda enaki. Od tod preprosta enačba. Zato sem toliko bolj zadovoljen, da sem prišel do tega tekmovanja in to s profesionalno ekipo. - Glede na to, da je rally šport, ter da je v športu ključen trening, nam lahko razkriješ, kako vozniki trenirate? - Obstajata dve vrsti treninga. Prva je seveda fizična priprava. Vožnja v svetovnem pokalu je izredno naporna. Naj samo povem, da smo v enem tednu, med treningi in pravim dirkanjem, prevozili kakšnih 4000 km. Na dan sva z Miranom tako preživela od 10-12 ur v dirkalniku, in to povsem koncentrirane vožnje po najbolj razritih cestah. In da to ne bi bilo dovolj, se temperatura v dirkalniku giblje med 60 in 70 stopinj Celzije. Lahko si torej predstavljamo, da je fizična pripravljenost ključna, predvsem zaradi glave. Če je telo utrujeno, glava neha delati. In zadnji dan tekmovanja je res naporen. Torej, dosti delam na vzdržljivosti, na kondiciji. Za to pa imam srečo, da sem iz Izole, kjer so po mojem mnenju idealni pogoji za to. Rad tečem do Belih skal, kjer lahko tudi dobro treniram reflekse. Kaj hočemo, Izola je pač najboljša. No, potem pa je tu še trening z dirkalnikom. Ta je pa zame dosti težje izvedljiv, saj je vsak kilometer, ki ga prevoziš s tekmovalnim avtomobilom zelo drag. In spet, denar je tu ključnega pomena. V Argentini smo se recimo nekateri dirkači odpravili na zaprt odsek ceste, ki je predstavljal podobne pogoje, kot so bili potem na pravem rally-ju in smo tam trenirali. - In še za konec. Kako naprej? Te bomo lahko še naprej spodbujali v svetovnem vrhu? - Naslednja dirka me čaka že konec maja, v Grčiji. Tam bo, upam, drugače, saj bom nastopil že tretjič in nisem več tako »zelen". - Torej, točke? - Upamo (smeh). To bi bilo res dobro. No, za naprej pa upam, da bom ohranil stik s svetovnim vrhom rally-ja. Že za našo državo bi bilo to zelo koristno, saj tako kot je stanje trenutno, rad pomislim na nas kot na tiste Jamajčane, ki so tekmovali na olimpijadi v bobu. Bi pa rad še povedal, da bo letos na dopust v Izolo zagotovo prišel tudi Jari Ketomaa, s svojo jadrnico pa bo v naše mesto priplul tudi šef naše ekipe, ki se je v Izolo že zaljubil. Tako da počasi postajamo že pomembni! Aljoša Mislej Bienale sodobne glasbe Sodobna istrska glasba ima tudi izolski pridih V nedeljo zvečer se je v koprskem Pokrajinskem muzeju z Večerom skladateljev slovenske Istre v izvedbi Obalnega komornega orkestra zaključil prvi Mednarodni bienale sodobne glasbe, ki je potekal od 2. do 6. aprila. V Društvu prijateljev glasbe, koprski glasbeni šoli in Pokrajinskem muzeju so se odločili sicer že nekaj let uveljavljene enodnevne delavnice s koncertom nadgraditi v petdnevni festival in s tem omogočiti predvsem mladim dijakom in študentom glasbe intenzivno sodelovanje na predavanjih in seminarjih, širšemu krogu občinstva pa je bila na sedmih koncertih v interpretacji uveljavljenih glasbenikov iz Italije, Španije in Slovenije predstavljena in približana sodobna ustvarjalnost. Ta pogumna odločitev je dozorela predvsem zavoljo številnih izrazitih skladateljev »klasične« glasbe, živečih oziroma delujočih na območju slovenske Istre, kot so Vlado Batista, Matej Bonin, Ambrož Čopi, Bojan Glavina in Tatjana Jercog, ki danes nadaljujejo tradicijo skladateljev Alda Kumarja, Vladimirja Lovca in Ivana Ščeka s konca 20. stoletja. Na seminarjih in predavanjih sta Matej Šarc in Nina Prešiček občinstvo seznanila z interpretacijo in novo tehniko igranja sodobne glasbe za oboo in klavir, Luca Cori je prisotne popeljal v svet glasbenega izražanja po letu 50, Joan Riera Robusté in Jordi Sanchez Puig v prostorsko dimenzijo, oziroma nove možnosti izražanja preko elektronike, Fabio Nieder pa je prispeval svoje poglede na izpeljavo glasbenega materiala in slušatelje seznanil z novimi vidiki tehnike in kreativnosti. Ob bogatem tednu koprskega bienala sodobne glasbe istrskih skladateljev in njegovem enkratno lepem zaključku, tudi predstavitev novega dela pisatelja Marjana Tomšiča v Kortah - v soboto, 5. aprila 2008 - njegove komedije lužic in Juda. Predstavo je odigrala dramska skupina Kulturnega društva Gračišče. Režirala pa je Marija Knez. Uprizorili so jo kar zreli igralci, 14 jih je bilo, in štejejo »skupaj« 1000 let. Marjan Tomšič, znan tudi po knjigah Šavrinke, Oštrigeca, Olive in sol, Zrno od frmentona in po drugih svojih delih, je spisal tudi drugo knjigo folklornega slovstva iz zbirke Glasovi: Noč je tvoja, dan je moj. Gradivo za svoja dela črpa pretežno iz istrske zakladnice; s svojimi deli sega v mistično dušo Istre. V odigranem delu je Tomšič prikazal povojno Istro, kjer se prepletajo »štrigarije« s socialistično obmejno in birokratsko resničnostjo. Prizore so igralci brez presledka nizali drug za drugim - kar veliko, veliko jih Večer Mateja Benina Na koncertih - potekali so v okviru razstave o glasbenem življenju v obalnih mestih v 19. in 20. stoletju z naslovom Musica maestro v postavitvi muzejske svetovalke Vlaste Beltram - smo prvi večer lahko prisluhnili avtorskemu večeru mladega obetavnega izolskega skladatelja Mateja Bonina, študenta 3. letnika kompozicije na Akademiji za glasbo, ki ga je skozi duhoviti dvogovor tudi osebno predstavil njegov profesor Uroš Rojko. Nato smo slišali nekaj novejših del za oboo in klavir, večina jih je nastala na slovenskih tleh, izvedeli smo lahko, kaj vse so v zadnjem času ustvarili sodobniki za duo marimb, sopranistka Vida Matičič je ob spremljavi pianistke Ajde Kljun predstavila sodobni slovenski samospev. je bilo, da se je nerodnemu ženinu Južiču komaj uspelo okorajžiti in izreči Juči svojo veliko ljubezen. Igralci so nam ponudili skoraj dve uri smeha. Prisrčne čestitke režiserki in njeni nemajhni ekipi igralcev! Marjanu Tomšiču, svojemu nekdanjemu profesorju, so postavili na Na petem koncertu smo prisluhnili izvajalcem del študentov kompozicije prof. Fabia Niederja z bližnjega konservatorija Giuseppe Tartini v Trstu, pa sodobno glasbo za klavir in elektroniko. Še posebej zanimiv in posrečen je bil zaključni koncert del skladateljev slovenske Istre v izvedbi Obalnega komornega orkestra pod taktirko Aleksandra Spasiča, že pokojnih Vladimirja Lovca in Ivana Ščeka in še živečih skladateljev srednje generacije Vlada Batiste, Bojana Glavine in Alda Kumarja. Obalni komorni orkester je s tem koncertom ponovno resnično obogatil kulturno življenje v slovenski Istri, saj je širšemu občinstvu dovolj rahločutno, a pri tem suvereno in prepričljivo približal glasbo, ki je v glavnem sicer res bila napisana prav orkestru »na kožo«. oder njegovo delo in se mu tako na nek način oddolžili za vse, kar je napisal o njih in tako odprl podobo Istre in preprostega Istrana ovekovečil v našem slovstvu. Predstavo je snemala ljubljanska televizija, ki pripravlja oddajo o liku pisatelja Marjana Tomšiča. (NM) Matej Bonin je Izolan, nekdajni dijak Umetniške gimnazije v Kopru in sedanji študent Akademije za glasbo v Ljubljani. Sodi v generacijo mladih primorskih ustvarjalcev. Čutiti je bilo očitno željo in nujo skladateljev, da lepoto zvočnih barv, pestrost ritmičnih vzorcev in globino vtisov, ki jih narekujejo sončna primorska narava in ljudje, z iskrivo ustvarjalnostjo, bogatim znanjem in občutkom pripadnosti tem krajem, skratka z ljubeznijo, s svojo umetnostjo odprejo vrata do naših src. Ker je Obalni komorni orkester v teh 25 letih delovanja zrasel v zrel sestav in ga zadnja leta vodi nadarjen, podkovan in ambiciozen dirigent Aleksander Spasič, je prvi festival sodobne glasbe v Kopru v nedeljo zvečer izzvenel več kot dostojno, kar je zanesljivo potrdilo tudi navdušeno ploskanje številnih poslušalcev domala vseh starosti. Nad festival se je za dve leti spustil zastor, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa si je moč ogledati razstavo o glasbenem življenju istrskih mest v 19. in 20. stoletju »Musica maestro« še vse tja do jeseni. Darinka Jug Telechiamami v Salsaverde Danes, v četrtek 10. aprila 2008 se v galeriji Salsaverde obeta novo presenečenje. Svoje delo bo predstavil Giampietro Vianello Casisa. Tokrat s kritično sociološkim razmislekom, kot nam že samo ime razstave (instalacije) razkriva. “Telechiamami”, oziroma “Telepokličime”. Razstava se giblje nekje med posmehovanjem in jezo. V njegovem delu je čutiti njegov anarhičen pristop, ki si dovoli norčevanja z eno izmed ikon modernega sveta (telefona). Umetnik na tak način razkriva do kam sega človeška odvisnost, sedaj skoraj kot nekakšen tehnološki podaljšek osebnosti. Giampietro Vianello Casisa je rojen leta 1944 v Padovi, kjer jetri leta študiral umetnost grafike. Deluje kot slikar, kipar in scenograf. Razstavlja od leta 1968, od leta 2000 pa je aktiven v grožnjanski likovni koloniji. Tomšičeva Južic in Juca tudi v Kortah Kulturniški smerokazi Četrtek, 10. april 2008 Kulturni dom Izola - ob 18.00 Jacob in Wilhelm Grimm RDEČA KAPICA Igriva dramatizacija klasične pravljice v izvedbi Naj-mlajšega gledališča Vrtca Mavrica Izola. Mentorica :Lucija Beguš Vabljeni starši in prijatelji, vstopnine ni ! Galerija Al^a / Kristanov trg 1 Otvoritev razstave slik v četrtek, lO.aprila ob 19.00 Primorske vedute razstava slik avtorice SONJA POVHE Kino Odeon ob 18.30 WILSONOVA VOJNA - Režija: Mike Nichols Ob 20.30 Darjeeling Limited - Režija in scenarij: Wes Anderson Petek, 11. april 2008 Kulturni dom Izola - ob 18.00 SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN »LE URNO, LE URNO OBRNI PETE...«, Nastopili bodo: OFS Usakošcat Korte, OFS Zakantajmo in za-tancajmo OŠ Antona Ukmarja Koper, OFS Otroci z Majlon-ta Postojna, OFS OŠ Gračišče, FS Skala Kubed ter FS KD Mandrač Koper. Soorganizatorji: 01JSKD Izola in Koper, CKPŠ Izola Kino Odeon Ob: 18.30 WILSONOVA VOJNA - Režija: Mike Nichols Ob 20.30 Darjeeling Limited - Režija in scenarij: Wes Anderson Sobota, 12. april 2008 Kino Odeon Ob: 18.30 Darjeeling Limited - Režija in scenarij: Wes Anderson Ob 20.30 WILSONOVA VOJNA - Režija: Mike Nichols Nedelja, 13. april 2008 Kino Odeon Ob: 18.30 WILSONOVA VOJNA - Režija: Mike Nichols Ob 20.30 ODVETNIK TERORJA - Režija: Barbet Schroeder Igrajo: Jacques Verges. Magdalena Kodd. Anis Naccache. Pol Pot / Jacques Verges je eden najbolj kontraverznih odvetnikov, saj je branil naj večje zločince sodobne zgodovine: nacističnega vojnega zločinca Klausa Barbieja, alžirsko borko za samostojnost D j amilo Bouhired in mednarodnega terorista znanega pod vzdevkom Carlos Šakal. Poleg doslej zamolčanih dejstev sodobne zgodovine film poskuša raziskati, če je Vergas med več kot 8-letnim izginotjem zares prijateljeval z vodjem zloglasnih Rdečih Kmerov Polom Potom. Nagrada Cesar 2008 za najboljši dokumentarni film; No-minacija za nagrado ameriškega združenja režiserjev za izjemne režiserske dosežke_ Ponedeljek, 14. april 2008 Kino Odeon Ob: 18.30 WILSONOVA VOJNA - Režija: Mike Nichols Ob 20.30 ODVETNIK TERORJA - Režija: Barbet Schroeder Torek, 15. april 2008 Kino Odeon Ob: 18.30 WILSONOVA VOJNA - Režija: Mike Nichols Ob 20,30 ODVETNIK TERORJA - Režija: Barbet Schroeder Sreda, 16. april 2008 Kino Odeon Ob: 18.30 ODVETNIK TERORJA - Režija: Barbet Schroeder Ob 20.30 DRUŽINA SAVAGE - Režija in scenarij: Tamara Jenkins Igrajo: Laura Linney, Philip Seymour Hoffman, Philip Bosco / Kaotično življenje pisatelja Jona, ki se ne zna dokončno navezati na dolgoletno ljubezen, in njegove sestre Wendy, ki ima burno razmerje s poročenim moškim, dodatno pretrese novica o slabšanju psihičnega stanja odtujenega očeta. Čeprav od njega nikoli nista prejela iskrene starševske ljubezni, mu priskočita na pomoč, ob tem pa na dan privrejo vse zamolčane besede in čustva iz preteklosti. Vsem težavam navkljub počasi spoznavajo, da si niso tako zelo različni, kar jim omogoči obrniti nov list življenja. Nominacija za Oscar 2008 za originalni scenarij in najboljšo igralko; Belgija 2007, nagrada za scenarij, nominacija za Grand prix; Nominacija za Zlati globus 2007, za najboljšo igralko; neodvisna Špirit nagradi 2007 za najboljšo igralko in scenarij...____________________________________ Četrtek, 17. april 2008 Kulturni dom Izola - ob 20.00 VLADO KRESLIN poezija in glasba Kino Odeon Ob: 18.30 NI PROSTORA ZA STARCE - Režija: Joel Coen. Ethan Coen Igrajo: Tommv Lee Jones. Javier Bardem. Josh Brolin. Woodv Harrelson / V zgodbi o človeškem pohlepu in nasilju spoznamo običajnega možaka Mossa, ki med lovom po pustinjah ameriškega juga odkrije kopico trupel, ob njih pa poln kovček denarja, ki si ga prisvoji. Toda v kovčku je skrita sledilna naprava in kmalu mu prične za ovratnik dihati hladnokrvni morilec Chigurh, ki ljubi ubijanje in psihološko mučenje svojih žrtev. V dogajanje skuša poseči lokalni šerif Ed, toda obilica denarja privabi tudi druge izmečke človeštva. Nagrada Oscar 2008 za najboljši film, režijo, scenarij, igralca stranske vloge; nagrade BAFTA 2008, za režijo fotografijo in igralca stranske vloge; Zlati globus 2008 za igralca stranske vloge in scenarij... Ob 20.45 DRUŽINA SAVAGE - Režija in scenarij: Tamara Jenkin Galerija Salsaverde Gramscijeva 4 - vhod iz Velikega trga 1, Izola Danes, v četrtek 10. aprila 2008 se obeta novo presenečenje.Svoje delo bo predstavil kot nam že samo ime razstave (instalacije) razkriva. “Telechiamami”, oziroma “Telepo-kličime”. RAZSTAVA SLIK ZDENKE PETEK v cerkvi svetega Jakoba na Šaredu Razstava bo odprta predvidoma oo nedelje, 27.4.2008. Ogledi bodo možni ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. uro. galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/64i5303 razstava »CONCETTUALISMI« akademskega slikarja ALEŠA SEDMAKA v galeriji XX9.12 FABRIKArte Giampietro Vianello Casisa Tokrat s kritično sociološkim razmislekom, Mestna knjižnica Izola vas vabi na predstavitev 32. knjige iz zbirke Glasovi KRUH IN RIBE avtorice Nade Ravbar Morato ki bo v četrtek, 10. aprila 2008, ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola Ulica Osvobodilne fronte 15 Livade - Izola Knjigo in založnico, celjsko Mohorjevo družbo, bo predstavila urednica založbe, Alenka Veber. Zgodbe bo brala dramska skupina KD Korte. Dogodek bo glasbeno obogatil ženski pevski zbor društva upokojenk Izola, Sinji galeb. Predstavitev bo povezovala Ksenija Orel. 50 let Mestne knjižnice Izola Mestna knjižnica izoL Oddelek za otroke in mladino vabi vse navdušene ljubitelje knjig angleške pisateljice J. K. Rovvling na pogovor z Jakobom Kendo, prevajalcem, ki je dogodivščine Harryja Potter ja prestavil v slovenski jezik. Srečanje bo v četrtek, 17. aprila ob 18h v čitalnici Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15 Livade - Izola. Pogovor s prevajalcem bo vodila novinarka radia Koper, Neva Zajc. Vabimo vas, da sodelujete z vprašanji, ki jih lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: knjižnica.izola@guest.arnes.si. Fotografije Dore Benčič, pletenine Damjane Vatovec in keramika Mirele GrižoničSharan Mestna knjižnica vabi k ogledu razstave črnobelih avtorskih fotografij Izolanke Dore Benčič z naslovom Istrska vrata, oboki in okna. Vabimo vas tudi k ogledu razstave pletenih izdelkov upokojenke Damjane Vatovec ter razstave keramičnih izdelkov Mirele Grižonič Sharan. Razstave so odprte do konca meseca aprila. Marjetka gre na jug Marjetke Popovski Izolanom ni treba predstavljati. Srečujemo jo na vsakem koraku oziroma povsod, kjer je slišati ljudsko pesem, pa naj bo to v domu upokojencev ali v hotelu Delfin, v kulturnem domu in na kakšni proslavi. Zdaj jo bodo spoznali tudi rojaki v Avstraliji. V Avstralijo potuje Marjetka skupaj z Vladislavom Korošcem, sicer tudi zborovodjo MPZ Lopar in Okteta Škofije, na gostovanje v Avstralijo pa sta jo povabila zakonca Pavlič, po rodu iz Brezovce, ki sta lani pomagala pri prenovi vaške cerkve v Gradi-nu, kjer je Marjetka Popovski z Dekleti s Škofij pripravila božični koncert s prazničnim recitalom. Takrat se je rodila zamisel, da bi takšne večere lahko pripravili tudi rojakom v Avstraliji. “Moram priznati, da sem že pozabila na tisti pogovor, potem pa je nenadoma prišlo čisto resno povabilo na nekaj glasbenih večerov in seveda to ni priložnost, ki bi jo človek kar tako izpustil” pove Marjetka in našteje, da jo med tritedenskim obiskom Avstralije čaka osem nastopov. Zapela bo v istrskem društvu v Melburnu, slovenskem verskem kulturnem središču v mestu Kew, v klubu slovenskega društva Jadran v Melburnu, v slovenskem društvu Sidney in slovenskem društvu Triglav Sidney. Obiskala bo tudi slovenski dom počitka matere Romane, kjer bo za varovance pripravila pevsko popoldne. Povsod bo skušala s svojo neposrednostjo izvabiti pevsko podporo pri rojakih, tako kot to počne tudi med nastopi doma. “Pesmi ne manjka” pravi Marjetka in pove, da jih ima na repertoarju toliko, da bi lahko prepevali cele dneve. “Vendar se bo treba kar paziti, saj v primeru da izgubim glas ne bo skupine, da bi se lahko malo prešvercala.” Potem še pove, da bo program pač prilagajala ljudem, ki bodo prisotni. "Enkart bodo prevladovale slovenske, drugič istrske, morda pa bo treba zapeti tudi kakšno makedonsko, saj odhajam mimogrede tudi na kratek obisk v eno od makedonskih društev v Avstraliji”. Potem Marjetka pove, da to ne bo klasična turneja, saj rojaki zagotavljajo le bivanje in vse ostalo v času turneje, pot do Avstralije in nazaj pa si bosta z Vladom morala plačati sama. “Posebej slovenski radio iz Melbourna vzdržuje redne stike s koprskim radijem in tako bom tudi malo poštarja, saj si sorodniki želijo poslati svojim kakšen spomin iz Slovenije”. Potem mimogrede pove, da je pred kratkim z Vilijem Novakom posnela njeno lastno skladbo, vendar bo na turneji v prednosti ljudska pesem. “Rojaki si gotovo želijo, da bi zapeli z mano in to jim bom ponudila.” (D.M., M. C.) - Mandrač P.P.R. nepremičnine d.o.o., Tržaška cesta 22, Postojna, ki jo zastopa direktor Igor Požar (v nadaljevanju: organizator javne dražbe), po pooblastilu lastnika nepremičnine Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, (v nadaljevanju: —*•••*— lastnik) objavlja NEPREMIČNINSKI SKLAD onkojnu «kega m rwaaayeegd »vmwwsa JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE I. PREDMET JAVNE DRAŽBE: Dvosobno stanovanje št. 1, II. vhod, pritličje, v izmeri 63,31 m2 in klet št. 1, ki se nahaja v pritličju stanovanjske stavbe v Izoli na naslovu Ulica IX. Korpusa 6, z ident. št. 14.E, leto izgradnje 1982, stoječega na parceli št. 2099/5, k.o. Izola, vpisano v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Piranu, v vložek št. 2365/14, k.o. Izola. Izklicna cena je 130.000,00 EUR. Najmanjše večanje izklicne ceneje 250,00 EUR. Prodaja bo potekala po načelu » videno - kupljeno ». Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled nepremičnine bo možen: v četrtek, dne 17.04.2008, od 9.00 do 10.00 ure. Javna dražba bo: v četrtek, dne 24.04.2008 s pričetkom ob 10.30 uri v prostorih predmetne nepremičnine; od 9.00 do 10.00 ure prijava kupcev in pregled potrdil o plačilu varščine. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnino za predmetno nepremičnino je potrebno plačati v roku 10 (deset) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. III. POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki skladno s pravnim redom Republike Slovenije lahko postanejo lastniki nepremičnin. 2. Vplačilo varščine v višini 10 % izklicne cene na TRR lastnika, pri ABANKI VIRA d.d., št. 05100-8010457659, do dneva dražbe z namenom »plačilo varščine«. 3. Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe komisiji predložiti: a. izpisek iz sodnega registra (ne več kot 10 dni star) za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s.p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe, b. overjeno pooblastilo za udeležbo na javni dražbi, v kolikor pravno ali fizično osebo na dražbi zastopa pooblaščenec, c. dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno številko bančnega računa in navedbo banke za primer vračila varščine. IV. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi ter potrdi strinjanje s pogoji javne dražbe. 1. Če je dražitelj samo eden, je nepremičnina prodana za izklicno ceno. 2. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. Če sta dva ali več dražiteljev, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe. 4. Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine, po v tej objavi navedenih pogojih. Izbor najugodnejšega ponudnika še ne pomeni sprejema ponudbe s strani lastnika. Lastnik ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine z najugodnejšim ponudnikom, zato lahko že začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je takoj vrniti varščino brez obresti. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni (v celoti upoštevaje objavljene pogoje). Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug način razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v 5 (petih) delovnih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. V. OSTALI POGOJI JAVNE DRAŽBE Dražitelj, ki uspe na dražbi, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 (petnajstih) dneh po izvedeni dražbi oziroma po poteku roka za uveljavljanje predkupne pravice. Če dražitelj ne sklene pogodbe v navedenem roku, se lahko rok za sklenitev pogodbe podaljša, vendar ne več kot za 15 (petnajst) dni. Če dražitelj ne sklene kupoprodajne pogodbe v podaljšanem roku, ali ne plača kupnine v roku 10 (deset) dni po sklenitvi pogodbe, lastnik-prodajalec zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne sklene pogodbe, se lahko pogodba sklene z drugim najugodnejšim dražiteljem ali pa se javna dražba ponovi. Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se zlicitirana kupnina poveča za vplačana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad stanovanjske stavbe na naslovu Ulica IX. Korpusa 6 v Izoli, v višini 675,48 EUR. Kupec pridobi pravico zahtevati listine, ki so podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, šele, ko so izvedena plačila vseh pogodbenih obveznosti iz sklenjene kupoprodajne pogodbe. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot sta overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Dražitelj, ki uspe na dražbi, izroči organizatorju javne dražbe še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka za fizične osebe oz. matična številka ter ID za DDV za pravne osebe, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe ter telefonsko številko, na kateri je dosegljiv. Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremičnine lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri organizatorju javne dražbe P.P.R. nepremičnine d.o.o., Tržaška cesta 22, Postojna ali na telefonu 05/720-20-10 (Meri Kaluža). IZOLANI SMO POVSOD Vzpon na Kilimandžaro je bil več kot planinski izlet V prejšnjem Mandraču smo objavili prvi del pogovora z izolskim svetovljanom, inovatorjem in popotnikom Jožetom Lorbkom, ki nas je že razveselil z reportažami iz Antarktike, Tibeta ali Patagonije, tokrat pa smo z njim na najvišjem vrhu Afrike. „Pohod na Kilimandžaro je seveda kar naporen, a vsekakor ni nemogoč. Konec koncev, se na poti do vrha te gore vije neskončno dolga kolona ljudi, med njimi pa jih večina vsekakor ni hribolazcev. Mi smo se odločili za pot imenovano Maranga, ki je tudi najbolj »turistična". Imenujejo jo celo Coca Cola pot. Zato pa pohod na vrh in nazaj traja od 5 do 7 dni." Drugače povedano, hodi se cel teden, približno toliko, kot »povprečen" turist preživi na San Simonovem roštilju. „Ja, do zadnjega postajališča Kibe se hodi po 6 ur na dan, a pot po tem narodnem parku je vsekakor čudovita. Lahko se samo oziraš okoli in občuduješ. Zato pa je zadnji del tisti, ki marsikomu prepreči uživanje v razgledu na cel kontinent. Od Kibe, ki se nahaja na 4.500 metrih se je treba odpraviti ob polnoči. Po zelo vijugasti in strmi potki, in to celo sredi snežnega viharja, smo se odpravili proti Gillman’s Pointu. Pot do tam je trajala 8, res napornih ur. Od tam naprej pa je še dobri dve uri hoje po skoraj ravnem vrhu do vrha Uhuru. Od Gillman’s Pointa do vrha Uhuru je višinska razlika le nekaj preko 200 metrov, a pot je predvsem zaradi pomanjkanja kisika zelo naporna. Sploh ne moreš delati korakov, temveč hodiš stopalo pred stopalom. Ko smo prišli na vrh, okoli 11.00 ure, smo bili res izmučeni. Čakala pa nas je še pot navzdol. Ta je bila hvala bogu lažja, saj se hodi po vulkanskem pepelu. Ne smem pozabiti, da smo na vrhu imeli čudovito vreme, saj je dan prej in dan kasneje tam divjal snežni vihar, mi pa smo se na vrhu skoraj sončili. No, ja, vseeno je bilo minus 20 stopinj. - “Koliko pa traja ta pot nazaj do Kibe?, meje nekoliko naivno zanimalo. ” - Do Kibe? Treba je iti še eno postajo dlje, saj je v Kibi prostora le za tiste, ki se šele vzpenjajo. In tudi cena nočitve je temu primerno zasoljena, če se človek že spušča. Tako da, če dobro seštejem, smo tisti dan prehodili 18 ur." Domovina sužnjev Tanzanija ni samo Kilimandžaro. Tanzanija je eden redkih krajev na zemlji, kjer so se res posvetili skrbi za naravo. „Za to gredo predvsem zasluge obdobju hladne vojne, in gibanju neuvrščenih. Tanzanija je sicer nastala potem, ko sta se združili Tanganjika in Zanzibar leta 1964. Pred tem so državi vladali Portugalci, pa Nemci in nazadnje Angleži. Najbolj žalostno obdobje pa je bilo vsekakor tisto, povezano s trgovanjem sužnjev. Tanzanija je bila osrednja točka tega trgovanja na vzhodni afriški obali. No, kakorkoli, leta 1964 je uspelo takratnemu predsedniku prepovedati in preprečiti črni lov, ustanovili pa so tudi lepo število narodnih parkov. Te smo si seveda ogledali in moram povedati, da so prelepi. To so jezero Manyaro, prepolno flamingov, pa Ngo-rongoro, največji krater na planetu, saj meri kar 200 km2, stene pa so tudi do 600 metrov visoke. Še zdaj ne vedo točno, kako so prišle notri vse te živalske vrste, ki seveda ne morejo ven, saj je krater zaključen. Tu je seveda še naravni park Serengeti s svojim naravnim, divjim okoljem. In ravno, ko smo prišli tja, so se dogajali premiki čred za svežo travo. Občutek, ko ti tik pred terencem drvi neskončna čredo gnujev, se ne da opisati. Sprejeli so le nož Na koncu nam je naš res prijazen vodič pripravil še presenečenje, ko nas je popeljal do jezera Eisy, na katerega južnem pobočju živi še zadnje res »pravo" afriško pleme, Hadzabe. Živijo tako, kot so že tisočletja. Edino kar so sprejeli od civilizacije je nož, ki ga uporabljajo za izdelavo lokov, puščic in ostalih pripomočkov, s katerim si zagotavljajo preživetje. Živijo pa le od lova in od sadja. Res so imenitni. Celo povabili so nas na lov, kjer so ulovili nekaj veveric, ki so nam jih potem tudi spekli. Ogenj so seveda prižgali s pomočjo palice in kamna. In zanimivo, za sabo ne puščajo niti sledi. Celo ostanke ognja in tistih nekaj kosti so zakopali pod zemljo." - In klasični turizem? - Seveda smo si ogledali tudi Zanzibar, ki je tisti klasičen turistični kraj za razglednice, pa tudi vasico Masaajev, ki pa je že turistična atrakcija. Bilo je lepo, a raje imamo tiste bolj avtentične, pristne občutke s kraja, ki ga obiščemo. Kot je recimo pleme Hadzabe. - „Kaj pa je naslednje na meniju," me je še zanimalo. - Naš Tone že pripravlja odpravo na sever Peruja in v Kolumbijo. Baje, da je trenutno to raj za treking, tisti nekoliko težji, a vseeno dovolj turističen." No ja, kaj pa je to kaj takega, bo morda kdo pomislil. Sam pa vem, da se mi včasih ne da niti do trgovine na koncu ulice. Ker je Izola verjetno prevelika. Aljoša Mislej Jožef Lorbek je po izobrazbi diplomirani inženir strojništva in srečno naključje je, da je svojo profesionalno pot lahko povezal s svojimi konjički, jamarstvom in alpinizmom. Zelo ozka, vendar specifična tržna niša daje delo njegovi družini in sodelavcem. Nemiren in raziskovalni duh je Jožefa Lorbeka pripeljal na zahtevno in specifično področje reševalnih sistemov varovanja delavcev pri višinskih delih ter izdelkov za jamarstvo in alpinizem. Jožef Lorbek je kot avtor patentov tesno povezan z razvojem družinskega podjetja Anthron, ki ima sedež v izolski obrtni coni, sicer pa je Jože tudi večni popotnik in iskalec novih doživetij, med katerimi je tudi vzpon na Kilimandžaro, ki ga opisuje v tem pogovoru. ~ ' - ' *' «f* ’+'***’. M m*. BhM t |§||Sl ■■2 Človek brez človečnosti V soboto, 5. aprila je krajanka Male Seve (naselje nad Izolo), ki oskrbuje brezdomne mucke, ob gradbišču našla v kartonski škatli stlačenih 5 nekajdnevnih, sestradanih in popolnoma nemočnih zavrženih mačjih mladičev, ki še niso bili sposobni samostojnega življenja. Z namenom, da bi jim skrajšala trpljenje z evtanazijo (brezbolno usmrtitev iz usmiljenja), je poklicala veterinarsko dežurno službo. V največ takih in podobnih primerih pa najditelji ali posredniki pri nudenju reševalne pomoči naletijo na velike težave, saj ima veterinarska služba ob vikendih in praznikih organizirano dežurno službo zgolj za nujne primere (za “nujne primere” imajo slednji svoja merila). Tako se je zgodilo tudi tokrat, da se je dežurna veterinarka na klic na pomoč odzvala odklonilno. Najditelj ica zavrženih mačjih mladičev je tako bila prepuščena svoji iznajdljivosti ob prizadevanju, da bi čim bolj zmanjšala trpljenje teh živih bitij. Poudarjamo, da to brezsrčno dejanje človeka - lastnika domače muce (samice, ki je te mladičke skotila) ni zgolj neodgovorno, ampak kaznivo, saj Zakon o zaščiti živali, za mučenje živalipredpi-suje globo od 1.600 do 42.000 EUR. Predvidevamo, da bodo na enak ali podoben način končali mladiči tudi iz vseh naslednjih kotitev nesterilizirane muce! In to se bo ponavljalo, dokler lastnik mačke ne bo zavrgel ali ji namenil konec na mučen način. Zato Društvo prosi vse srčne ljudi, ki bi karkoli vedeli o lastniku ali dogodku, da to sporočijo pisno ali ustno na telefon št. 051/351-791 (lahko tudi anonimno). Glede na žalostno dejstvo, da to ni prvi in ne edini primer skrajne krutosti človeka nad nemočnimi mladiči (kakor tudi zapuščanje mačjih samic med in po gonitvi), pozivamo lastnike mačjih in pasjih samic, da preprečijo nezaželjene kotitve s sterilizacijo pri veterinarskem strokovnjaku. Za pomoč in nasvete v zvezi s steriliziacijo in kastracijo naj se lastniki mačjih in pasjih samic obrnejo na Društvo. Obenem pozivamo tudi veterinarske strokovnjake, naj ob sleherni dani priložnosti imetnike živali vzpodbujajo ter jih podučijo o možnosti trajne sterilizacije samic in kastracije samcev. Šole in druge vzgojne institucije pa hkrati pozivamo, naj mlade, ki imajo razvito empatijo (čustveno privrženost) do živali in bi radi o njih izvedeli kaj več, napotijo na naše Društvo. Društvo za dobrobit živali Izola, N. Gregorčič Prostorska kriza Neresnična resničnost Volilni začasni odgovorni urednik Mandrača, Darjan Gorela se je postavil pod novo turistično atrakcijo našega mesta. Gre za zastavice z napisom Poletje v Izoli, ki so po dveh zimah že povsem zbledele in razpadle. Če bo poletje tako kot zastavice, bo sezona bolj klavrne vrste. OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA ŽUPAN-IL SINDACO Na podlagi 80.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) in 3. točke 2. odstavka 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03) Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa Župan dr. Tomislav Klokočovnik, razpisuje JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PRODAJNIH MEST V NAJEM ZA LETO 2008 1. PREDMET ODDAJE: Predmet oddaje z zbiranjem ponudb so: A: posamezni deli parcele 1373/6 k.o. Izola mesto (ob sprehajalni poti pri podjetju »Riba«) vključno s prodajnim šotorom velikosti 2x2 m - 6 prodajnih mest - prodajna mesta so namenjena prodaji spominkov in podobnemu blagu. B: posamezni deli parcele 1386/3 k.o. staro mesto (ob sprehajalni poti pred Veslaškim klubom Izola) vključno s prodajno hišico 2x2m - 3 prodajna mesta- prodajna mesta so namenjena prodaji sladoleda, sadja in spominkov. C: posamezni deli parcele 1108 k.o. staro mesto, (sprehajališče na Sončnem nabrežju) vključno s prodajno stojnico - 7 prodajnih mest - 6 prodajnih mest namenjenih prodaji spominkov s poudarkom na tipičnih istrskih izdelkih, eno prodajno mesto za prodajo pokovke, sladkorne pene, palačink in podobne ponudbe. D. posamezni deli parcele 1288 k.o. staro mesto, (sprehajališče ob parkirišču »Lonka«) - 1 prodajno Mesto namenjeno za prodajo sadja in sladoleda. Obrad Kešelj, človek nad katerega so se spravile vse veje oblasti, čeprav nobena točno ne ve zakaj, je ugotovil, da se na naš pravosodni sistem ne gre več zanašati, zato se je po pravico odpravil v Evropo. Morda je bilo prav temu namenjeno srečanje s prof. dr. Markom Ilešičem, sodnikom na Sodišču Evropskih skupnosti. Ali pa je šlo za srečanje starih prijateljev iz študentskih let, ko se je kalila današnja generacija slovenskih pravnikov. DarjanOVI VGlikl (O^)lasi. (legaliziraniex-maliOglasi) • Prodamo luksuzne apartmaje v še nezgrajeni večnadstropni poljski baraki v postopku legalizacije. Informa-, cije na upravni enoti. • Goriško podjetje nudi razne ugodnosti dobrim ljudem na oblasti v občini Izola. Ponudbe pod: Pri-lizing. • Razna kulturna, mladinska in glasbena društva iščejo! kredit ali lizing za premostitev proračunskih težav. Li-zing je lahko tudi z goriškega konca. • Društvo prijateljev mladine je ostalo brez prijateljev. V svoje vrste zato vabijo tudi bivše prijatelje, ki so prija-/ teljstvo iz raznih razlogov prekinili, pa bi ga sedaj radi nadaljevali.Ponudbe pod: Zvezdice, listki in srčki... • Osamljeni občinski svetnik išče gradbeni lobi, ki bi ga vzel pod svoje okrilje. Lahko je tudi kaka svetniška skupina. Ponudbe pod: Zlobna podtikanja in neresnice. • Vse voznike ki se dnevno vozijo po izolskih cestah opozarjamo, da so proračunske luknje čedalje večje. Set. • Slišati je, da se bo zloglasna ambasada Gavioli preselila v palačo Manzioli. Predstavniki italijanske skupnosti zato iščejo več primernih kadrov, še posebej primanjkuje dovolj usposobljenih in neizobraženih dilerjev. (zaradi večjih dobičkov množično odhajajo v gradbeništvo..) • Med sprehodom po Izoli sem nedavno izgubil meter. Najditelja prosim, da ga pusti pri receptorju na občini Izola. Bojan. • Pred mesecem dni sem izgubil trolo. Nazadnje je bila videna v centru Izole. Poštenemu najditelju nagrada ne uide. Ponudbe pod: Starejši občan. A • Uredništvo malih oglasov v eni osebi išče pokrovitelja za kritje osnovnih stroškov ustvarjanja. Nudimo obilo težav in neprijetnosti pri poslovanju z vašimi poslovnimi partnerji. E: posamezni deli parcele 4 k.o. Izola mesto (pešpot od mesta prve prodaje rib do svetilnika«) - 6 prodajnih mest vključno z leseno prodajno hišico velikosti približno 3x3m, namenjeni prodaji spominkov, plažnih artiklov, trafiki in podobnemu blagu, dve prodajni mesti namenjeni prodaji sladoleda, sadja in brezalkoholnih pijač. 2. ROK IN NAČIN ODDAJE PRIJAV: Predlagatelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 17.04.2007, (datum poštnega žiga) na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola ali osebno, v sprejemno pisarno Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310. Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - vloga: najem prodajnih mest «. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden prijavitelj. 3. OBVESTILO O IZIDU JAVNEGA RAZPISA: Prijavitelji bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku osem (8) dni po izdelavi prednostnega seznama. Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene najemne pogodbe, s katerimi bodo urejena medsebojna razmerja. Za predmet pod tč. A bodo izbrani ponudniki sklenili pogodbo z Javnim podjetjem Komunala Izola. 4. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisna dokumentacija j e od dneva objave do izteka roka za oddajo prijav dosegljiva na spletni strani občine Izola, www.izola.si. Zainteresirani prijavitelji pa jo lahko v času uradnih ur dvignejo tudi v sprejemni pisarni občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola.. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu vsak ponedeljek, sredo ali petek v času od 08.00 do 09.00 ure oziroma e-pošti, kot sledi: Telefonska številka 05/66-00-135, e-pošta: ioze.cemelic@,izola.si ; Telefonska številka 05/66-00-133, e-pošta: ester.zupan@izola.si: Številka: 3402-96/2008 Datum: 4.4.2008 Župan dr. Tomislav KLOKOČOVNIK KRIMINALNE Nesreča na obvoznici V ponedeljek ob 13.23 uri se je na Izolski obvoznici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 33-letni državljan BiH. V nesreči sta bila udeležena osebno vozilo Renault Kangoo, ljubljanske registracije, in tovornjak koprske registracije. Nesrečo je povzročil 33-letni voznik Kangooja, ki je pred bencinskim servisom na Izolski obvoznici nepravilno polkrožno obračal in je zato vanj silovito trčil 32-letni voznik iz Rakitovca, s polno naloženim tovornjakom. Na kraj so ob policistih takoj prihiteli tudi gasilci in reševalci, ki so nudili pomoč ponesrečencema, ki sta ostala vkleščena v vozilu. Žal za 33-letnega voznika ni bilo več pomoči, saj je na kraju nesreče poškodbam podlegel, njegovega 51-letnega sopotnika iz okolice Ptuja pa je zdravstveno osebje PHE Obala hudo telesno poškodovanega odpeljalo v Bolnico Izola. Dobrota je sirota Zvečer nekaj minut pred 23. uro so iz bolnice Izola policistom sporočili, da je pri njih iskala pomoč ženska, ki so jo povozili na prehodu za pešce. Policisti so ugotovili, da je 52 letna Koprčanka v Olmu prečkala cesto na prehodu za pešce, ko je z avtomobilom pripeljala 43 letna voznica iz Izole in jo zaradi nepazljivosti oplazila. Peška je padla in si pri tem zvila roko. Zaradi lažje poškodbe jo je voznica odpeljala v izolsko bolnišnico in kljub temu so ji policisti izdali plačilni nalog. Kaj pa ekologija Izolski policisti so ob 20.30 intervenirali v enem od blokov v centru Izole. Ugotovili so, da je 31 letni Izolan grozil 36 letni sosedi. Da pa je mera polna, je na hodniku proti njej zalučal še vrečko s smetmi. Možakarju so policisti zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda izdali plačilni nalog. In smeti je moral pobrati. S strašilko je strašil Policisti so posredovali v sporu med sosedoma, pri čemer je eden od njiju grozil s strašilno pištolo, s katero je tudi ustrelil proti sosedovemu psu. Policisti so mu pištolo na kraju zasegli, zoper kršitelja pa sledi ustrezen ukrep. Ali ima pes kakšne posldice policisti niso povedali. So ukradli navodila? Policisti so zapisali, da je neznanec iz pomožnega objekta ukradel električni izven-krmni motor znamke MOTOR GUIDE in s tem dejanjem lastnika oškodoval za 350 Evrov. Zanimalo nas je za kakšen izvenkr-mni motor gre pa vse kaže, da so ukradli navodila za motor ali pa je kdo zamešal imena. Strnjeno glasna glasba Občani so zahtevali intervencijo policistov, ker so sosedje predvajali glasno glasbo v strnjenem predelu mestnega jedra. Policisti so ugotovili, da je glasba res strnjena v preveč hrupa in so kršitelju izrekli globo po zakonu o javnem redu in miru. Nič ni več zastonj Občanka je policiste obvestila, da ji izven-zakonski partner grozi, jo žali in nadleguje. Policisti so odšli na kraj dogajanja in dejansko ugotovili kršitev določil zakona o javnem redu in miru. Izvenzakonskemu kršitelju so izdali zakonski plačilni nalog. Predzadnja Da bi se mu pršut zataknil Sredi belega dne, ob 14.20 uri je prišlo do roparske tatvine v trgovini na Kajuhovi ulici v Izoli. Prodajalka je zalotila neznanca, kije v trgovini ukradel devet kosov va-kumsko pakiranega pršuta. Ko ga je prodajalka skušala zaustaviti jo je tat odrinil in z nakradenimi pršuti pobegnil v neznano. Policisti intenzivno zbirajo podatke in poizvedujejo za neznancem. Lastnik pa za pršuti. Žejen je bil Žeja je menda hujša od domotožja in nek-teri preprosto ne vzdržijo brez požirka ali dveh. Tako je nekdo je ponoči z razbijanjem stekla na vhodnih vratih vlomil v objekt, kjer je odprl avtomat s toplimi napitki in si postregel z vsebino. Statistika Obravnavali smo še 4 prometne nesreče I. kategorije, 6 poškodovanj vozil na parkiriščih, 2 primera vožnje brez vozniškega dovoljenja in neregistriranih vozil. Kdo je pretepel Zorana? Tri leta po tragičnem dogodku, ko so v sanitarnih prostorih Kulturnega centra Mostovna v Novi Gorici našli nezavestnega takrat 19-letnega Novogoričana Zorana Jankoviča, je policija odkrila osumljenca. 26-letni Izolan, ki so ga minuli petek privedli k preiskovalnemu sodniku, naj bi se omenjene januarske noči na moškem stranišču sprl z Novogoričanom in ga, ležečega na tleh brcnil v glavo. Po treh letih je mladenič še vedno nepokreten, sporazumeva se le z očmi, hranijo ga skozi želodčno sondo. Za Izolana je dežurni preiskovalni sodnik odredil pripor. Kaj se je zgodilo potem, ko se je Novogoričan s prijatelji že odpravljal iz lokala, do nedavnega ni vedel nihče. Prijateljem naj bi rekel, da gre še na stranišče, od koder pa se dolgo ni vrnil. Šli so ga iskat in ga našli ležečega na tleh s tako hudimi poškodbami glave, da so ga takoj po nudenju prve pomoči sprejeli na oddelek za intenzivno nego v šempetrski bolnišnici. V prvih dneh po dogodku policisti niso uspeli zbrati dovolj informacij, ki bi pokazale, da je bil mladenič žrtev kaznivega dejanja. Tudi zdravniki so na podlagi vrste in obsega poškodb dopuščali možnost, da je fantu nesrečno spodrsnilo in so poškodbe glave posledica nesrečnega padca. Kmalu zatem pa so policisti sporočili, da je najverjetneje šlo za kaznivo dejanje in po treh letih so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Nova Gorica, v sodelovanju s kriminalistično policijo generalne policijske uprave, končali preiskavo in k preiskovalnemu sodniku pripeljali 26-let-nega Izolana, ki ga sumijo, da je storil to grozotno dejanje. Policisti imena priprtega Izolana sicer še niso sporočili, ulica pa seveda ve, kdo je bil tistega večera med obiskovalci koncerta v Mostovni. MALI OGLASI Nepremičnine - Mlada, urejena izolska družina z otrokom išče podnajemniško enosobno stanovanje v Izoli. Možnost najema za daljše obdobje. Tel.: 040 374 103 - Mama z otrokom najame 1,5 sobno stanovanje v Izoli. Tel.: 041 234 591 - V centru Izole, Postojnska, prodamo prostorno, sončno 3SS v izmeri 65 m2, v II. nadstropju stanovanjske hiše v nizu, s pripadajočim sorazmernim deležem podstrešja in nekaj skupnega prostora vse skupaj 73 m2, vsi priključki, klasična kurjava, možnost parkiranja na lastniškem delu vrta. Stanovanje je potrebno obnove. Vse dodatne informacije na tel. 040 260 397. - V Izoli najamem garsonjero ali enosobno stanovanje, tel 041 508 204 - Par srednjih let, brez otrok, išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli, tel 041 213 507 - V Ankaranu zamenjam dvo-sobno stanovanje v prvem nadstropju za enako ali večje z doplačilom v Izoli, tel. 05/ 6527 533 - Kmetijsko travnik ali njivo, lahko zaraščeno kupim . tel 051 311 180 - MLAD PAR s 3-letnim otrokom NUJNO POTREBUJE STANOVANJE (eno ali dvosobno) za nedoločen čas. Najemnina do 350 EUR. tel 040 245 684 dosegljivo dopoldan ali 031 287 844 dosegljivo ves dan. - Mlad par išče enoinpol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 051 80 44 80 - Mlad in urejen par (brez otrok) NUJNO išče primerno veliko stanovanje na mirni lokaciji. 041 717 489 (popoldan) ali 041 760 964 - V Izoli ali okolici kupim ali zamenjam (Ljubljana) garsonjero ali manjše stanovanje. tel 041 759 947 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 Vozila - Prodam Renault Clio, 1.400 ccm, bencin, 75 KM, letnik 1999, registriran do marca 2009. Avtomobil ima 5 vrat z vso dodatno opremo, je redno servisiran in ima zimske gume. Pokličite: 031 375 979 - Opel ASTRA karavan 1,6 SW, letnik 96, prevoženih 140.000 km, ugodno prodam. Informacije: tel.: 041 393 585 - Skuter Sim 50 cc prodam, tel 040 794 054 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo - Zaposlim natakarja in več študentov za strežbo v lokalu Istra, Tel.: 041 345 605 - Čistim, likam, starejšim ljudem, lx ali večkrat tedensko. Skuham tudi obrok hrane. Sem čista in urejena. 041 254 886 -Gostilna Istra takoj zaposli kuharja. Informacije na tel. 041 345 605 - Iščem hišo na obali v naravi ali z večjim vrtom, ki potrebuje skrbnika in nudi bivanje. Po poklicu sem inž. agronomije in bi z velikim veseljem urejala vaš vrt. tel 040 551 491 -Iščemo m/ž ( lahko tudi upokojena) za delo v čistilnici “Suzi” Lucija, polovičen delovni čas. tel 041 707 621 - Pomagam starejši osebi 24 ur na dan ali po nekaj ur. tel 031 310 410 - Iščem delo v dopoldanskem času. Izkušnje iz umetnosti, leposlovja, gostinstva. Iščem tudi delo trgovke, vna-šalca podatkov, hostese, receptorke, pisarniško delo) Od tujih jezikov znam italijansko in angleško. Računalniško znanje osnovno, dosegljiva sem na 041 717 489 od 15.00 ure dalje - Izkušena medicinska sestra nudi nego in pomoč na domu. tel 031 241 845 - Izkušen DJ vrti glasbo na raznih zabavah in obletnicah za srednjo generacijo tel 031 578 327 - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 - Iščemo delavko za čiščenje poslovnih prostorov (poned.) tel.: 041 512 783 - Ponovno bi rada prijela v roke svojo prečno flavto, zato iščem potrpežljivega učitelja/ico, ki bi me spet popeljala po tipkah tega instrumenta. Jana: 031 708 116 - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pi-zzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Štiri čudovite mladiče volčjaka, stare 6 tednov oddajam. Tel.: 031 847 394 - Prodam dobro ohranjeno zakonsko posteljo z jogijem, tel 041 345837 - Prodam 10 betonskih stebričkov za vinograd (po polovični ceni) in kovinski bazen za 4 kubike vode. tel 05 6419 348 - Iščem varuško na domu, v popoldanskem času, 3-letnemu otroku. Cena po dogovoru, tel 040 393 675 Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 NLB® Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Na drugem kontinentu, po je drugačne ekstreme spoznavala slovenska rally posadka Andrej Jereb in Miran Kacin, ki je uspešno zaključila rally po Argentini, ki letos ni prizanašal s svojo zahtevnostjo. Po okvari z odlomljenim končnikom sta v nadaljevanju rallyja napredovala do štirinajstega mesta v prvenstvu PWRC. $1» za dober Veliko 1200 EUR prihranka za hitrejšo pot do novih uspehov. Altea I___ Business z radijem MP3, avtomatsko klimatsko napravo, aluminijastimi platišči in meglenkami. PORSCHE KREDIT IN LEASING Poraba goriv j: 54-*» 1/100 km. EmWk COf. 1*1-31« g/km- Ponti* Slovenila «M. Bravnltiifevi 5.1000 UuDtlana. Jamar, planinec in popotnik Jože Lorbek nas razvaja. V nekaj letih je Izola, skupaj z njim, obiskala najbolj negostoljubne ali težko dostopne dele sveta. Po Antarktiki, Nepalu in Ognjeni zemlji je tokrat stal na vrhu najvišje afriške gore, Kilimandžare in nam z višine 5895 metrov poslal tudi to fotografijo. Lacetti MOj s 5-letno garancijo za samo 9.990 EUR Z registracijo ter obveznim in kasko zavarovanjem Bajc, d.o.o., Ajdovščina Bajc, d.o.o., PE Nova Gorica Bajc, d.o.o., PE Koper Goriška cesta 75 • 5270 Ajdovščina Industrijska cesta 5 • 5000 Nova Gorica Sermin7C • 6000 Koper Tel.: 05 36 44144 • www.bajc.si Tel.: 05 330 4510 • www.bajc.si Tel.: 05 66310 60 • www.bajc.si Navedena cena Podaljšana i na Avlocenl jeno količino vozil, do 30 4 3008 Emisije (g/km) 146 - 210 Poraba (mešani ciklus: I/ >aranci|Ski kniiiici vozila oziroma pri pooblaščenemu zastopniku vozil Chevrolet Za vse infc