PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 40 lir Leto XXn. St. 101 (6388) TRST, petek, 29. aprila 1966 ZAHTEVE PO ODLOČNEM NASTOPU^ PROTI fašističnim zločincem Minister Gui odredil strogo preiskavo zaradi uboja mladega študenta Rossija Veliko protestno zborovanje pred rimsko univerzo, kjer so fašisti povzročili nove nerede - Študenti in profesorji zahtevajo odstavitev rektorja - Ostri protesti zaradi prihoda policije v univerzitetno poslopje — V zvezi z včerajšnjimi incidenti na rimski uni- ] Uradno sporočilo pravi, da so štu-1 nje proti včerajšnjim dogodkom. 1er«, ki so jih povzročili fašistični študentje in zaradi česar | dentovski predstavniki sporočili Toda tudi danes so fašisti povzro-5t W življenje socialistični študent Paolo Rossi, je mini- svoje obžalovanje zaradi incidentov globni? Javno vzgojo Gui odredil strogo preiskavo ter je izrazil bom? - obžalovanje zaradi sm rti mladega študenta. Minister da nai se vs' zavedajo, bom»0raj& študentovske volitve za i lti svobodno tekmovanje ki n*rnenovanje predstavnikov, ne n Se demokratično izvolijo, naSjjja Priložnost za nerede in med>?n!i.,incident se je dogodil gani7B,„ltvami za predstavniški or-raj študentov (UNURI). Vče- tov 0u skupine fašističnih študen-rimain s°dplovanju elementov, ki čele vi mč. opraviti z univerzo, za-ti v **j5rhJati in so skušale vdre-cij8 i,?aež študentovske organiza-ne ’}afier 80 bile spravljene volil-bekatern, Pollciia Jim Je na poziv la. Tpiiv Profesorjev to prenječi čeli rial sc! fašistični razgrajači za-za iB^grajati v bližini fakultete Paolo D 0vie- Preden je študent ga prišel na fakulteto, so da ie „ . naPadli in pretepli, tako ščen pStal na tleh napol onesve-0Pomn»tezn?’je’ ko se je nesoliko siobnl«* ’ Je sedel na nizek zid ob Padel , fakultete. Nenadoma je in 2ari„, zida štiri metre globoko So el z glavo ob tlak. Pripeljali je (L Y bolnišnico, kjer je pozne, ga faiLV Nl še ugotovljeno, ali so du, aj]sd spet napadli tudi na zi-stii ite pa se ie ponovno onesve-šističm.s? ga Prej pretepli. Fa-seveda „sk .i® fašistični voditelji Jhu ji »°v°rijo samo o tem, da je vse dru*0 slaPo’ in zamolčuje- IJkU*^6?1. ko so študenta prepe-fakuitMi nišnico, so se neredi na detnokrL, obnovili. Večja skupina testa , ičnih študentov je iz pro-faktor zasedla fakulteto, nakar je cal no«!£lverze prof. Papi pokli- Štv?a iz^nalaje °b dV6h P°n°čl Bitd doeodld so povzročili ve-^ttidemi . rjenje in zgražanje med tisku ter so imeli v današnjem hlev 7 Parlamentu velik odvezo v i?idne -®a ie bilo Pred uni. Pa itatI®uko protestno zborovanje, sorji so študentje in profe- torja PapfjVali tudi odstranitev rek- jeSrti?J?*tlcni poslanec Codignola šanie v* v Poslanski zbornici vpra-leg teo« *y«zi s temi incidenti. Po-rialistiA ■ e skupno z drugimi so-šavnemIUni^ Poslanci vložil pri dr-bo nrnt-Pravdniku formalno ovad-biu rektorju Papiju, upravne-sarin jbatelju Euggieriju in komi-Obtorni varnosti D’Alessandru. jo n0J„ej0, jih nemarnosti, ki so časno ^ali. s tem da niso pravo-da bi "Pfejeli potrebnih ukrepov, nam Preprečili fašističnim skupila hj »L so dobro znane policiji, dentoiv,SlcuSale s rilo preprečiti štu-s° *Urii sv°bodno glasovanje! Ni-Prepr^nšPrejeli ukrepov, da bi študent« oapad na demokratične 56 nis?' Da'ie jih obtožujejo, da s°dni „uP°brigali, da bi prijavili Se kršitev zakona, kar fašistih, apologije fašizma, ko so stična^:. Pretepači prepevali faši-in no-iP^bti, vzklikali Mussoliniju 8a Pisali gesla fašistične- križe ?V °k,a ter risali kljukaste °btožuioi ZtJove univerze. Dalje jih la, ki s °. krSitve ustavnega nače-ker „.se “če svobode zborovanja, da bi j? uporabo sile preprečili, natUenmriUdenrie fakultete ostali z asrs blatit »Je rektor žalil parla-dal n* »^ivimi besedami ter Je eetn T)*tete’a, naj se parlamentar-’Ujdver7«eP zacij_ Govoril je zatem Ferruccio Paril, ki je branil avtonomjio univerze in pozval študente, naj se vedno zavedajo svojega čuta odgovornosti. Omenil je odporniško gibanje in poudaril, da morajo biti italijanski univerzitetni študentje naravni dediči teh idealov. Omenil je prvega padlega v odporniškem gibanju, ki je bil prav predstavnik italijanske šole: univerzitetni profesor, ki je padel v borbi proti Nemcem v Rimu. Med političnimi predstavniki so bili navzoči tudi poslanci Ingrao, Basso, Napoli, Vittorino Colombo, Donat Cattin, Rossana Rossanda in drugi Po zborovanju so številni študentje zasedli fakulteto za flzi-ko, za leposlovje, pravo in kemijo. Danes popoldne so trije fašistični razgrajači napadli naprednega študenta ko je zapuščal univerzo. Policaji so jih prijeli, a so jih zvečer izpustili. Podpredsednik vlade Nenni je sprejel nekatere socialistične in ko. mUnistične poslance, ki so se danes udeležili protestnega zborovanja študentov in so mu poročali o današnjih in včerajšnjih dogodkih. Predsednik vlade Moro je poslal Rossijevi družini sožalno brzojavko. -■•tur nl uiuguci, aer F°v- da 1. fPfcjel potrebnih ukre-l? r*d nri*1 sf, zajamčila varnost jajo vo,itvah. Dalje ugotav- n°atl '3'v° tolerantnost do dejav-??rii elementov. Profe- bil <»J° -U(U. da rektor * ud»nti i a-i nlkob navzoč med V? bila i” profesorji, čeprav bi jeBova dolžnost. Ko so ?.r SDtoh red11 fakulteto. se rek-V deianei?1 Pojavil, da bi ugoto-i,0?°varbuk° stanJe ter da bi se i ®o hiii 8 Profesorjl ln študenti, eden irfna fakulteti, čeprav ga ,klicai te od orofesorjev nujno po-i?r Je friefonu. Nasnrotno, rek-p°hoM * vdor policije pozno 7 Poslopje fakultete in na- Slavnostna seja izvršnega odbora SZDLJ Slovenije v Ljubljani v počastitev 25. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Na sliki: Vida Tomšič začenja sejo SKLEP SENATNE KOMISIJE ZA SODSTVO Senat bo izdelal predlog za amnestijo in pomilostitev PSI bo prisostvoval kongresu socialistične internacionale - Dolgo-trajna pogajanja o sporu z zdravniki • Alicata o kongresu KP SZ RIM, 28. — Na zasedanju komisije za sodstvo v senatu je predsednik Lami Stamuti izjavil, da je bilo načelno sklenjeno razglasiti amnestijo in pomilostitev. Gre še samo za obseg in za način. Zato so imenovali ožjo komisijo senatorjev, ki bodo izdelali načrt. Sestali se bodo v torek in v sredo, v četrtek zjutraj pa bodo predložili načrt komisiji. Predvidevajo, da bo komisija v četrtek načrt o-dobrila, tako da bo lahko zatem o njem razpravljal senat. Minister za sodstvo Reale je 9a zasedanju komisije dal daljšo izjavo, v kateri je dejal, da gre za vprašanje pristojnosti predsednika republike in parlamenta, običajno pa tudi vlada reče svoje mnenje, kar pa ni obvezno. V tem primeru je torej vlada sklenila, da bo prepustila odločilno besedo parlamentu. Reale je nato «kot politični človek* in torej ne v svojstvu predstavnika vlade, navedel .vrsto podatkov, s katerimi je spodbijal primernost amnestije. Predvsem je ugotovil, da so bile amnestije v letih 1953, 1959 in 1963 in da bo letos nova. Gre za prekratko razdobje med posameznimi amnestijami, ki vedno zajamejo zelo veliko število kazenskih primerov Reale je v tej zvezi navedel tudi vrsto zelo hudih zločinov, ki bi prišli v poštev za amnestijo. Senat je po razpravi o uboju socialističnega študenta Rossija nadaljeval debato o ratifikaciji pogodbe, ki so jo lani podpisali v Bruslju in ki predvideva združitev izvršnih odborov EGS, premogovne in jeklarske skupnosti in Evratoma. Senat je z glasovi večine, PLI in MSI odobril pogodbo. Na zasedanju CK PSI so sprejeli vabilo socialistične internacionale in bodo prisostvovali «kot bratski povabljenci* na kongresu, ki bo v Stockholmu od 5- 3° 8. maja. Izvršni odbor je poveril tajništvo, da sestavi delegacijo. Odbor je tudi izrazil pozitivno mnenje glede amnestije. CK KFI je po mladinskem zbo rovanju nadaljeval delo in poslušal poročilo Alicate o zadnjem kongresu KP SZ. Alicata je med drugim dejal, da so bili razočarani vsi tisti, ki so pričakovali re-valutacijo StaMna, česar pa prav gotovo ne obžalujejo italijanski komunisti, čeprav so prepričani, da je treba prenehati z molkom o Stalinu in je treba napraviti kritičen pregled vsega njegovega dela Alicata je nato govoril o mednarodnih vprašaniih, ki so prišla do izraza na kongresu, ki se je odločil za politiko mirnega sožitja, in nato tudi o gospodarskih vprašanjih SZ. Pogajanja med zdravniki in za-zarovalnimi ustanovami na ministrstvu za delo so trajala ves dan in so se po kratki prekinitvi ponovno pričela ob 22. uri ter nadaljevala pozno v noč. Nekatera obrobna vprašanja so menda rešili, nič točnejšega pa ni znano glede osnovnih spornih vprašanj. Osrednji odbor zdravniških zbornic se bo sestal v soboto. Naslednjega dne se bo sestal državni svet FNOOMM, da odloča o -stališču, ki naj ga zavzame v zvezi s sedanjim stanjem pogajanj. Kakor je znano, so zdravniki sklenili odložiti do 30. aprila izvajanje svojega sklepa, da morajo bolniki plačevati honorarje neposredno njim pri vseh pregledih. Minister za reformo javne uprave Bertinelli bo jutri, 29. aprila sprejel sindikalne predstavnike u-službencev PTT Sestanku bo nri sostvoval tudi minister za PTT Spagnolli in na njem bodo razpravljali o zahtevah kategorije v zveri z napovedano stavko za 2. maj. Iz nemških krogov se je zvedelo, da je za konec maja ali začetek junija predviden obisk predsednika italijanske vlade Mora v Bonnu, katerega bo snremljal zu-nanii nrnister Fanfani. Obisk i« bil predviden že prej, a je bil odložen zaradi vladne krize. Kmalu eksplozija tretje kitajske atomske bombe? W ASHINGTON, 28. —Ameriški funkcionarji so včeraj sporočili, da je ameriška informacijska služba zvedela, da bo Kitajska verjetno povzročila eksplozijo svoje tretje atomske bombe v nekaj tednih. Prva kitajska atomska bomba je eksplodirala 16. oktobra 1964, druga Pa 14. maja 1965. Prva je bila močna kakor ameriška a-tomska bomba, ki so jo odvrgli leta 1945 na Hirošimo. Njena moč je bila enaka dvajset tisoč tonam tritola. Druga bomba je bila močnejša. Iz Lime poročajo, da je poslanska zbornica v Peruju protestirala proti francoskim jedrskim poskusom na otoku Tuamoto ter je pozvala demokratične parlamentarce sveta, naj protestirajo proti temu poskusu. Hanoj sko predstavništvo v Kairu KAIRO, 28. — Vlada ZAR je sprejela zahtevo južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte in bo s 1. majem dovolila, da se v Kairu odpre stalen urad osvobodilne fronte. Egiptovski list «Musavar» objavlja intervju s severnovietnam-skim predsednikom Hošiminhom. Ta pravi med drugim, da je ameriška kampanja za mir v Vietnamu lažna in varljiva, in dodaja: «Vsakikrat, ko govori o miru, napravi Washington nov korak za razširitev vojne. Dejansko hočejo ZDA ohraniti razdeljenost Vietnama. Kar se tiče sajgonske vlade, nič drugega nego tolpa lutk / BLACOJEVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE Tito obišče Japonsko Turistično sodelovanje na Balkanu Jugoslovanska javnost obsoja milo kazen, na katero je zahod-nonemško sodišče obsodilo ustaškega zločinca - Kraigher o nujnosti spodbujanja kmetov, da si nabavljajo kmetijske stroje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — ((Izmenjava mnenj med predsednikom Titom in Naserjem o zunanji politik: Jugoslavije in ZAR je postala redna praksa,« je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič v zvezi z bodočim sestankom Tito-Naser v Egiptu. Ta srečanja so bila vedno tudi priložnost za proučevanje mednarodnih in dvostranskih odnosov. Tudi tokrat gre za podoben sestanek, na katerem se bosta Tito in Naser pogovarjala o aktualnih mednarodnih vprašanjih in možnosti za premagovanje obstoječih težav v mednarodnih odnosih. »Menim,* je dodal Blagojevič, »da bo pri tem posvečena posebna pozornost politiki nepovezanosti.* Predsednika republike bo na poti v Egipt sDi-em-ljal tudi državni tajnik «a zunanje zadeve Marao Nisezič Zastopnik državnega tajništva je potrdil agencijske vesti iz japonskih virov, da bo predsednik Tito obiskal Japonsko. Blagojevič je namreč obvestil novinarje, da je predsednik Tito načelno sprejel vabilo, ki ga je predsednik japonske vlade Sato oktobra lani poslal predsedniku Titu. Datum obiska, ki bo omogočil neposredno izme- ni v rokah Washingtona. prodala jejnjavo mišljenj o aktualnih med-vietmamsko domovino in deluje narodnih vprašanjih in dvostranskih proti volji ljudstva.« ' odnosih, bo naknadno določen. Glede nedavnega rednega zasedanja jugoslovansko - italijanskih trgovinskih zbornic v Milanu, na katerem so obravnavali aktualna vprašanja gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, je Blagojevič dejal, da je na tem zasedanju prišlo do enotnih pogledov gospodarstvenikov obeh držav, da je za nadaljnje povečanje blagovne izmenjave neobhod-no potrebno razviti oblike industrijske kooperacije. Na zasedanju so razpravljali tudi o odstranjevanju ovir za izvoz določenih jugoslovanskih izdelkov, posebno mesa, v Italijo in ugotovili, da je sodelovanje na področju turizma prispevalo k razvoju in poživitvi turističnega delovanja na o-balnih območjih obeh držav V odgovor na vprašanja zastopnika jugoslovanske agencije Tanjug in vzhodnonemške tiskovne agencije, kako ocenjuje obsodbe, ustaškega zločinca Stanka Kardu ma v Zahodni Nemčiji, je Blago jevič ugotovil, da se iz vseh poročil o procesu in obsodbe vidi, da so preiskovalni organi in sodišče zavrnili zahtevo, da se razišče ozadje zadeve in s tem organizatorjem zločinov ponovno n-mogočili da neovirano nadaljujejo ODMEVI NA FAŠISTIČNI ZLOČIN Senat ostro in poslanska zbornica obsodila uboj Rossija Danes bo vlada odgovorila na številne interpelacije o dogodkih - Resolucija vodstva PSI in pismo Nennija • CK KPI prekinit sejo v znak žalovanja stičnj poslanec D’Alessio zahteval od vlade hiter odgovor na različne interpelacije o dogodkih na rimski univerzi ter obdolžil vlado, da noče naglo odgovoriti, kar je ponovil tudi socialproletarec Sanna. Nato je v imenu PSI izrekel sožalje družini ubitega študenta posl. Dino Moro- ter dejal, da so Rossija ubili napadalci, ki nimajo nobenega opravka na univerzi. 2e med temi izjavami je prišlo do prerekanj med levico in fašisti, ki pa so se spremenila v ogorčene proteste, ko je hotel spregovoriti misin Delfiho. Prišlo je do prvih neredov, ki so jih le s težavo preprečili, in je predsedniku zbornice končno uspelo vzpostaviti red. Nato je med ogorčenimi protesti levice predsednik dal besedo misinu Delfinu, ki se je strinjal z naglo preiskavo predvsem o vzrokih smrti študenta Paola Rossija, da prenehajo »politične špekulacije«. Ob tej izjavi 1« levica še odločneje reagirala, tako da je osebje parlamenta z veliko težavo preprečilo, da bi prišlo do fizičnih obračunavanj med poslanci- Podtajnik za šolstvo Caleffi je nato dejal, da vlada potrebuje vsaj dan časa, da lahko pripravi odgovore na interpelacije, kar bodo storili jutri. Zagotovil je, da je minister za šolstvo Gui odredil preiskavo, in je v imenu vlade izrekel iskreno sožalje družini Paola Rossija. Ta tragičen primer fašističnega divjanja je bil v ospredju razprav tudi v senatu, kjer so mu posvetili prvi in daljši del današnjega zasedanja. Socialist Banfi je dejal, da predstavlja uboj študenta, ki je bil član PSI, tako resen dogodek, da zahteva takojšnje ukrepe vlade. Ze mnogo let se ni dogodilo, da bi bil ubit mlad študent, ki so gia divjaško napadle neoskvadristične fašistične tolpe, ko jc branil demokratične svoboščine. Banfi je zahteval od predsednika senata, ki je bil član odbora za osvoboditev Severne Italije, naj zahteva od vlade, da gre do C na pri preiskavi ln ugotovi posredne ter neposredne odgovornosti. Zahteval je tudi preiskavo o ravnanju rektorja rimske univerze in zakaj je dopustil, da je policija intervenirala v univerzitetnem poslopju «ne proti fašistom, temveč proti študentom, ki so zasedli učilnice«. Sožalje so nato izrekli različni, senatorji in med njimi tudi senator MSI Nencioni. Vsem je odgovoril predsednik Merzagora, ki je ugotovil nujnost, da vlada hitro odgovori na interpelacije in da je že sprejela obveznost, da bo odgovorila v poslanski zbornica. Podtajik za šolstvo Caleffi je nato v imenu vlade potrdil, da bodo jutri izčrpno odgovorili, nato pa je izrazil zaskrbljenost zaradi dogodka. Zagotovil je, da se je uvedla temeljita preiskava, ki naj ugotovi vse odgovornosti, in da je prav zaradi tega bolje, da poteče dvanajst ur. Izvršni odbor PSI je na seji sprejel resolucijo o uboju Paola Rossija, v kateri se izraža solidarnost z družino in se ugotavlja, da je študent umrl «zaradi posledic fašističnih udarcev«, zaradi če. sar je treba izvesti strogo preiskavo o dejstvih in ugotoviti odgovornosti. PSI obžaluje, da je fašističnim študentom uspelo vne-’ sti na rimsko univerzo ozračje RIM, 23. — Uboj študenta Paola - Rossija je bil danes v ospredju razburkanih razprav v poslanski zbornici, v senatu, na zasedanju izvršnega odbora PSI, CK KPI pa je prekinil delo, da sc se člani lahko udeležili protestnega zborovanja. V poslanski zbornici je komuni- ---------------- ‘ ’ M 1 nasilja med univerzitetnimi volitvami, ter izraža solidarnost z antifašističnimi študenti in profesorji. Končno se v resoluciji zahteva, da profesorji odločno nastopijo proti fašističnim študentom ter da oblasti intervenirajo in preprečijo fašistična nasilja, do katerih ni prišlo prvikrat na rimski univerzi, ter da se omogočijo svobodne univerzitetne molitve Podpredsednik vlade Nenni pa je poslal socialističnemu univerzitetnemu centru v Rimu pismo, v katerem govori o nujnosti skupnih naporov, da se ustvari na univerzi in v državi na splošno demokratično ozračje in da st preprečijo nekulturna divjanja. CK KPI je na predlog sen. Buf-falinija poslal brzojavko družini ubitega Rossija in mladinski socialistični federaciji, kateri ie mladenič pripadal, nato pa je v znak žalovanja in protesta prekinil sejo in članj so se udeležili zborovanja, ki so ga priredile mladinske organizacije. V Mehmet Sehu v Pekingu PEKING, 28. Predsednik albanske vlade Mehmet Sehu je prišel danes na uraden obisk v Peking, kjer ga je navdušeno sprejelo okoli milijon ljudi. Kitajski voditelji so ga izredno prisrčno pozdravili. Takega sprejema niso priredili še nobeni tudi tuji osebnosti v Pekingu. Kitajski voditelji so hoteli dati temu obisku izreden pomen. Na letališče je albanskega predstavnika prišel pozdravit sam predsednik republike, čeprav protokol tega ne določa. Nedvomno bodo ta obisk široko izkoriščali za kampanjo proti Sovjetski zvezi. Ze današnji Ljudski dnevnik piše v svojem uvodniku, da je prihod albanske delegacije ((dogodek velike važnosti v političnem življenju obeh narodov«. Dalje pravi, da bo obisk prinesel ((pozitiven prispevek k skupni borbi proti imperializmu in hru-ščovskemu revizionizmu v korist svetovne revolucije«. List govori o ((revizionistični, razbijaški in šovinistični politiki Hruščova in njegovih naslednikov«, ki so «rene-gati, ki kapitulirajo pred ameriškim imperializmom ter izdajajo revolucionarne narode sveta« Nocoj je večina diplomatov vzhodnoevropskih držav, ki so bili povabljeni na večerjo na čast albanski delegaciji, zapustilo dvorano iz protesta proti žaljivim besedam, kj jih je izrekel v zdrav;ci predsednik republike L;u Sao Ci. Čestital «albanskemu ljudstvu, ker je ostalo v prvih vrstan v borbi proti modernemu revizionizmu, ki ga vodi nova vodilna skupina so vjetske komunistične stranke«. Madžarski, poljski in drugi vzhodnoevropski diplomati so takoj vstali in zapustili veliko dvorano. Samo romunski odpravnik poslov je ostal v dvorani. Sovjetski diplomati sploh niso bili povabljeni. Lju Sac Ci je v svojem govoru obtožil »sovjetske moderne revizioniste«, da so postali sokrivci ameriškega imperializma. Dodal je, da bo borba proti temu imperializmu uspešna, samo «če se bodo stalno upirali revizionizmu«. Dalje je dejal, da je ravnanje Sovjetske zveze v zvezi z Vietna- mom v popolnem nasprotju z načeli marksizma - leninizma ker Sovjetska zveza »kljub temu. da govori o pomoči dejansko skuša pogasiti revolucionarni plamen vietnamskega ljudstva in omogočiti mirovne pogovore z ZDA, da se ne govori o tem, da vzdržuje status quo v Evropi ter noče ustvarjati drugih problemov Američanom.« Kitajski predsednik je ponovil trditve, da Sovjeti in Američani skupno delujejo, «da bi skupno obvladali svet, s tem da skušajo sabotirati revolucionarno dejavnost«. Bruhanje vulkana na Javi DŽAKARTA, 28. — Vulkan Ke-lud na srednji Javi je začel v ponedeljek zvečer nenadoma bruhati. Lava je popolnoma pokrila vas Bambunan, ki je oddaljena pet kilometrov od vrha vulkana, ki je visok 1500 metrov. Novice so v Džakarti dobili z zakasnitvijo. Ni še znano, koliko je mrtvih in ranjenih. LONDON, 28. — Danes se Je v Londonu zbrala delovna skupina NATO za jedrsko programiranje. Začeli so razpravo o vlogi taktičnega jedrskega orožja v Evropi. Italijo zastopa minister za obrambo Tremelloni. Končni zaključki delovne skupine bodo predloženi svetu ministrov NATO decembra. Zasedanju predseduje ameriški ml. nister za obrambo McNamara. svoje delovanje. Blaga obsodba in tolerantno stališče nemških oblasti do podobnih zadev lahko, po mnenju Blagojeviča, samo ohrabri teroristično delovanje proti Uugoslaviji in njenim državlja nom. Stališče jugoslovanske javnosti do obsodbe porotnega sodišča v Kostanzi je prikazal tudi general* nj tajnik zveznega odbora Zveze združenja borcev NOV Jugoslavi* je Ivan Božičevič v pismu, ki ga je poslal vsem združenjem bivših borcev in udeležencem odporniškega gibanja. Božičevič ugotavlja, da je sodišče namesto da zločinca Karduma in organizatorja atentata zasluženo kaznuje in s tem prekine serijo terorističnih napadov na jugoslovanske uradne zastopnike in Jugoslovane v Zahodni Njmčijd, z milo kaznijo, ki je v nasprotju z ljudsko pravico, ljudsko moralo in mednarodnimi pravnimi obveznostmi Nemčije, dalo spodbudo ustaškim zločincem, da nadaljujejo z atentati in provokacijami. «Ta primer«, ugotavlja Božičevič, »priča, da v Zahodni Nemčiji neovirano delujejo vplivne sile neonacizma in revan-šizma, katerih delovanje je usmer. jeno proti miru in varnosti evropskih narodov in s tem tudi proti svetovnemu miru in varnosti. Podpredsednik zveznega izvršne, ga sveta Boris Kraigher je nocoj v televizijski oddaji »Aktualni po. govori* nadaljeval z odgovori na vprašanja gledalcev v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme. Kraigher je med drugim dejal, da je za stabilizacijo gospodarskega gibanja potrebno dosledno izvajati sprejete sklepe in storiti nove ukrepe za ureditev trga. Napovedal je tudi opustitev dosedanjega deviznega režima povezave uvoza z izvozom in postopen prehod na svoboden devizni režim. Ta prehod se bo pričel z liberalizacijo režima uvoza blaga široke uperabe in precejšnjega dela reprodukcijskega materiala. Dosedanja razdelitev deviz kot u-krep za zagotovitev ravnotežja v plačilni bilanci, bo zamenjan z ukrepi kreditne in carinske politike in s predpisi o urejevanju režima uvoza. Na ta način se bo postopoma odstranil tudi monopol specializiranih b»nk v zunanjetrgovinskem poslovanju in s tem razni spori, do katerih prihaja med strankami in podjetji. Pripravlja se tudi ukrep, ki bo u-stvaril ugodnejše pogoje za uvoz male mehanizacije za kmetijstvo, prikladne posebno za zasebne kme-tovalce. Pričaku.e se, da bo reforma spodbudila tudi domače proizvajalce, da se preusmerijo na proizvodnjo malih kmetijskih strojev. Kraigher sodi, da je potrebno podpreti zasebne kmetovalce, da kupujejo sredstva za proizvodnjo (stroje) vštevši traktorje in dejal, da je v zvezi s tem treba prilagoditi davčno politiko lokalnih oblasti, ki je do sedaj odvračala zasebne kmetovalce od vlaganja v proizvajalna sredstva. V Beogradu so se dane* končali tristranski razgovori o turističnem sodelovanju med Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo Razgovori so bili končani s podpisom protokola. Ob tej priložnosti je bila v Domu tiska tudi tiskovna konferenca, na kateri so zastopniki treh držav obvestili novinarje, da so se dogovorili, da povečajo v prihodnjih letih investicije v turizmu. V istem času bodo tudi vzdolž transbalkanske ceste zgradili vrsto turističnih objektov in povečali število postelj. Za turistično sodelovanje je poleg drugih balkanskih držav zainteresirana tudi Albanija. Zadnja čase je prišlo celo do nekaterih razgovorov med jugoslovanskimi in albanskimi turističnimi agencijami za organiziranje skupinskih potovanj turistov, ki so na počitnicah v Jugoslaviji in ki bi hote* li obiskati Albanijo. B. B. DANES b-' |i __ Za obletnico Mussolinijeve smrti so rimski fašisti priredili pravo ofenzivo na rimski univerzi ter so med drugim pretepli mladega socialističnega študenta Paola Rassi-ja, ki je pozneje padel s štiri metre visokega zida in nato v bolnišnici umrl. Fa-istična otezniva s tragičnimi posledicami je zato postala glavni politični dogodek včerajšnjega dneva ter ima ogromen odmev v tisku in v parlamentu, kjer so poslanci raznih strank vložili interpelacije in vprašanja, v katerih obsojajo in zahtevajo odstop rektorja univerze, ki je dal s policijo izgnati demokratske študente iz univerze obtožujejo odgovorne policijske oblasti, da niso preprečile fašističnih napadov, prepevanja fašističnih pesmi, vzklikanja Mussoliniju in nacizmu ter risanja kljukastih križev. Pet tisoč študentov pa je včeraj priredilo protestno zborovanje, na katerem je govoril tudi Ferruccio Parri in ki so se ga udeležili mnogi socialistični in komunistični prvaki in levičarski demokristjani. Nenni je po zborovanju sprejel socialistične in komunistične poslance, Moro pa je poslal Rossijevi družini sožalno brzojavko. Medtem so fašisti napade nadaljevali, njihovo dnevno glasilo pa ponavlja poveličevanje Mussolinija in fašizma. Dejstvo, da je do fašistične ofenzive prišlo ko je na oblasti vlada levega centra, je najmanj znamenje njenega neodpustljivega pomanjkanja budnosti. Uboj socialističnega študenta je vzbudil ogorčene proteste tudi v parlamentu. O tem sta obširno raz-pravljala poslanska zbornica in senat. Vlada se jc obvezala, da bo danes odgovorila na številna vprašanja, ki so jih zastavili senatorji in poslanci. V poslanski zbornici je prišlo do ostrih protestov, ko je govoril fašistični poslanec Delfino, zlasti ko je govoril o »izkoriščanju premira politične špekulacije«. Izvršni odbor PSI je v tej zvezi sprejel odločno resolucijo, Nenni pa je pisal socialističnemu univerzitetnemu centru. CK KPI je pre* kini! zasedanje v znak žalovanja. Komisija za sodstvo v senatu je sklenila sestaviti načrt zakona o amnestiji, o katerem bo senat ver-jetno razpravljal že prihodnji teden. PSI bo prisostvoval kot gost na kongresu socialistične internacionale, ki bo od 5. do 8. maja. V mednarodnem dogajanju spada med zelo značilne dogodke spre. jem, ki ga je kitajska vlada priredila včeraj albanskemu vladnemu predsedniku, saj je bilo na ulicah milijon ljudi. Na sinočnjem sprejemu albanski delegaciji pa je morala iz protesta proti žaljivim besedam, ki jih je izrekel predsednik kitajske republike, zapustiti sprejem večina diplomatov vzhodnoevropskih držav, medtem ko sovjetski diplomati sploh niso bili povabljeni. Predsednik republike j« namreč obtožil Sovjetsko zvezo, da je njeno »ravnanje v zvezi z Viet. namom v polnem nasprotju z načeli marksizma - leninizma« ln da »Sovjeti in Američani skupno delujejo, da bi obvladali svet, s tem da skušajo sabotirati revolucionarno dejavnost«. — V ZDA je bila včeraj objavljena vest, da bo Ki-tajska verjetno čez nekaj ted o v povzročila eksplozijo svoje trete atomske bombe. Vreme včeraj: naj višja temperatura 25.6, najnižja 17,4, ob 19. url 21; zračni tlak 1014.6 raste, vlaga 55 odst., veter severovzhodnik 4 km na uro, nebo 4 desetine poob-lateno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 29. aprila Marina Sonce vzide ob 4.56 In zatone ob 19.08. Dolžina dneva 14,12. Luna vzide ob 12.22 in zatone ob 2.41 Jutri, SOBOTA, 30. aprila Katarina SINOČI NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE Umestitev izredne upravne komisije in razdelitev pokrajinskih resorjev Komisarska uprava bo vodila posle do izvolitve novega pokrajinskega sveta Sinoči je bila na sedežu pokrajinske uprave umestitev in prva seja izredne upravne komisije pokrajinske uprave, ki jo sestavljajo: predsednik komisije podpre- fekt dr. Pasino ter člani odv. de Grisogono, podpolkovnik Bellini, odv, S. Miani in dr. Frustaci. V začetku seje je predsednik dr. Pasino najprej prečital odlok predsednika republike o razpustitvi pokrajinskega sveta in o imenovanju izredne komisije, nato pa še poročilo notranjega ministrstva o dogodkih m o vzrokih, ki so dovedli do razpustitve tržaškega pokrajinskega sveta. Kot smo že svoj čas pisali, je pokrajinski odbor podal ostavko, ker ni bil sprejet lanskoletni proračun. V prejšnjem pokrajinskem svetu so stranke odbora (KD, PSI, LSS in PS-DI) razpolagale samo z 12 od 24 svetovalcev, s katerimi jim ni bilo mogoče odobriti proračuna, ker je ostala polovica svetovalcev o-pozicije glasovala proti. Takoj na- škodovanih področij. * • • Odbornik za turizem dr. Gia-cometti je včeraj v Trstu obiskal sedež deželnega odposlanstva za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furianiji-Julijski krajini. Dr. Giacomettija sta sprejela polkovni« Miani in Galliano Fogar. Pre-dočila sta mu razna vprašanja v zvezi z delovanjem odposlanstva ter izrekla željo, da bi tudi deželna uprava posvečala pažnjo temu delovanju. Dr. Giacometti je pohvalil voditelje odposlanstva za opravljeno delo in je dejal, da se bo pozanimal za reševanje vprašanj, o katerih so se razgovarjali. * * ♦ Dr. Giacometti je včeraj tudi sprejel predsednika turistične in letoviščarske ustanove iz Trbiža, s katerim sta razpravljala o turističnih vprašanjih. Govorila sta tudi o načrtih za zgraditev avto ceste, ki naj bi po mnenju predsednika turistične ustanove pote- to ko proračun ni bil sprejet, je 1 kala severno od Trbiža, da ne bi bilo razvidno, da stranke odbora niso bile več v stanju upravljati pokrajino in je zato odbor podal ostavko. Potem ko ni bilo mogoče doseči sporazuma o sestavi večinskega odbora, je bilo neizbežno imenovanje komisarske uprave, ki bo upravljala pokrajino do izvolitve novega pok rajinskega sveta. Potem ko je dr. Pasino obrazložil članom komisije postavke letošnjega proračuna, ki ga je kot izredni komisar odobril pred nedavnim, so bila razdeljena med člani komisije odgovorna mesta, ki ustrezajo odborništvom. Predsednik komisije dr. Pasino bo odgovarjal za osebje in splošne zadeve, odv de Grisogono za pokrajinsko bolnišnico pri Sv. Ivanu in za šolstvo, polkovnik Bellini za socialno skrbstvo, zdravstvo in higieno, odv. Miani za računovodstvo, finance, šport in turizem, dr. Frustaci pa za javna dela, kmetijstvo, lov in ribolov. Deželna dejavnost Deželni odbor je odobril pravilnik za proučevanje prošenj za prispevke, na podlagi zakona št. 33 o deželnem solidarnostnem skladu za ukrepe, ki služijo omejevanju škode, ki jo povzročajo razne ujme. Pravilnik se deli na dva dela. Prvi del se tiče ukrepov v korist kmetijstvu, drugi pa ukrepov v korist industrijskim, trgovskim in obrtniškim podjetjem. Prošnje za prispevke bo treba predložiti v roku 60 dnj od dneva, ko bo deželni Uradni vest- bile oškodovane smučarske naprave na južni strani mesteca. Delo deželnih komisij Peta deželna komisija za javna dela je včeraj končala splošno razpravo o zakonskem osnutku deželnega odbora o prispevkih za šolske infrastrukture. O tem o-snutku je že izrekla predvčerajšnjim ugodno mnenje tudi tretja deželna komisija, v kolikor je bilo to v njeni pristojnosti. Osnutek predvideva 550 milijonov lir prispevkov občinam, pokrajinam in drugim ustanovam, ki bodo zgradile, razširile ali obnovile poslopja, namenjena za študentovske menze domove in rekreacijske prostore. V razpravo so posegli demokristjani Chieu, Bianchini, Ramani in Rigutto, socialist Vol-pe, komunista Siškovič in Foghet-to in misovec Morelli. Po odgovoru poročevalca Romana sta odbornik za javna dela in odbornik za šolstvo Giust dala neka pojasnila, za katera so zaprosili svetovalci. Komisija se je bo ponovno sestala v torek, da prouči posamezne člen« osnutka. Deželno srečanje za gradbeno stroko FILCA-CISL sporoča, da bo danes v Vidmu sestanek tajništev FILCA-CISL, FILLEA-OGIL in FENEAL-UIL iz tržaške, goriške Tj--_____________________________ in videmske pokrajine ter porde- nik objavil odlok o priznanju o- nunskega okrožja, da se sporazu- UiiiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiniinHiiiimiiittiiMiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiii ZARADI UMORA ŠTUDENTA ROSSIJA V RIMU Veliko ogorčenje v krogih univerzitetnih študentov Študentovski organizaciji UGI, Adria ter mladinska federacija KPI odločno obsojajo fašistično nasilje Uboj demokratičnega študenta Paola Rossija med spopadi na rimski univerzi, ki so jih povzročil fašisti, je vzbudil v. tržaškem javnem mnenju globoko ogorčenje, ki je prišlo do izraza tudi v številnih protestih. Vodstvo tržaške UGI se je včeraj sestalo in proučilo resne dogodke, ki so se pripetili na rimski univerzi med volitvami za obnovo predstavniškega telesa ter je izrazilo globoko žalost ob nasilni smrti Paola Rossija, U>jI poudarja, da bi bil dogodek zelo resen in nepojmljiv tudi, Če ne bi imel tako tragičnih posledic. Vse univerzitetne demokratične sile, profesorji, asistenti in študenti se borijo za bolj demokratično, sodobno in učinkovito univerzo. Kljub temu pa so na italijanskih univerzah še vedno združenja, ki se navdihujejo ob fašistični ideologiji in katerih člani se združujejo v tolpah in hodijo v napad s petjem fašističnih himen s pretepanjem študentov drugih nazorov. In pn tem ne ^ gre za posamično dejanje, marveč ie del številnih nasilnih epizod. Tudi zadnji kongres UNURI v Via-reggiu je potekal med spopadi, ki so jih povzročila desničarska študentovska združenja. Nadaljnja sramotna epizoda Je ta da je policija z nasilnimi metodami razgnala študente, ki so zasedli v znak protesta filozofsko fakulteto, ni pa znala nastopiti med prejšnjimi spopadi, zaradi katerih je umrl študent Paolo Rossi. Ali pa ščiti policija življenje študentov le z dovoljenjem rektorja? 25. aprila ie bila obletnica zmage odporniških sil, dva dni kasneje pa mora v Rimu umreti človek za ideje, za katere se ie menilo, da so zmagale že pred 21 leti. Ce hoče biti naša država kulturna in demokratična, se takšni dogodki ne smejo več ponavljati. Fašistične sile se morajo izbrisati iz naše domovine. Za to že obstajajo zakoni, treba je le volja, da se tudi izvedejo. Zato pozivamo vse demokratične sile, naj se združijo v obrambo svobode, za katero je bilo prelite toliko krvi, zaključuje svojo izjavo UGI. Odbor akademske liste Adria se je sestal na izredni seji v zvezi ■ predvčerajšnjimi dogodki na rimski univerzi, ko je skupina skrajnih desničarjev skušala s silo vplivati na potek volitev v predstavniški svet in povzročila smrt študenta arhitekture Pavla Rossija. Odbor 1e najprej z obžalovanjem ugotovil, da sploh pride v kulturnem žarišču do sličnih neciviliziranih in protikulturnib izpadov. Ostro je obsodil uporabo nasilja v politične namene, še posebno, ker je bilo to povezano s smrtjo akademika. Odbor upa, da bodo pristojne oblasti nastopile z vso strogostjo, da za vedno zatrejo samopašno miselnost nekaterih akademskih krogov. V znak solidarnosti je odbor sklenil poslati staršem pokojnega akademika sožalno brzojavko. Ob koncu je odbor ponovno potrdil, da se bo vedno boril za svobodo, pravico in demokracijo Mladinska federacija KPI v Trstu izraža v zvezi s mrtjo študenta Paloa Rossija na rimski univerzi svoje globoko sožalje in poudarja, da je do tega zločina lahko pri. šlo le zaradi tolerantnosti, ki jo politične sile in nadzorne oblasti izkazujejo napram tistim združenjem skrajne desnice, katerim bi po ustavnih določbah moralo biti preprečeno njih škodljivo delovanje na škodo demokratičnega življenja v državi, Ta boleči dogodek — pravi Izjava FGCI — mora v resnici povzročiti to, kar antifašistična zavest I italijanske mladine že dolgo zahteva: razpustitev vseh neofašističnih organizacij in omogočiti novim generacijam, da povsod ln ob vsaki priložnosti uveljavijo svojo besedo za obnovo in napredek državne družbe. mejo o deželni akciji ob prihodnji 48-urni vsedržavni stavki delavcev gradbene stroke. Včeraj pa so se na sedežu v Ul. Carducci 35 sestali zaupniki in aktivtisti lesne stroke FILCA-CISL. Med sestankom je tajnik sindikata lesne stroke Marcello Gracco orisal položaj stroke v zvezi z uveljavljenjem pogodbenih norm za proizvodno nagrado. Dr. Giacometti sprejel predsednika SKGZ B. Raceta Podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti je včeraj dopoldne ob 11.30 sprejel predsednika Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Borisa Raceta, kateri ga je seznanil z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo članice zveze. Seja tržaškega občinskega odbora Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora so sprejeli sklep o ureditvi stopnišča (Scala dei Giganti), ki pelje iz Ul. S Pellico k Sv. Justu. Poleg tega bodo na stopnišču namestili tudi novo razsvetljavo. Vsi stroški za ta dela bodo v breme letoviščarske ustanove, ki je že pred mnogimi leti napravila načrte za ureditev celotnega področja pri Sv. Justu. Nadalje so odborniki sklenili, da bodo na dan 1. maja na posebni slovesnosti izročili zlate spominske kolajne vsem občinskim uslužbencem, ki so bili letos upokojeni, in ki so delali na občini najmanj 25 let. Občinski odbor je tudi sklenil postaviti v naselju S. Sergio spominsko ploščo pokojnemu Eu-geniu Colomiju, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Spominsko ploščo bodo odkrili 5. maja, na «dan Evrope«. Gen. konzulat SFRJ 2. in 3. maja zaprt Generalni konzulat SFRJ v Trstu obvešča, da bodo njegovi uradi zaprti v dneh 2. in 3. maja zaradi praznovanja mednarodnega praznika dela. SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Začetek razprave o letošnjem proračunu Županova utemeljitev proračuna - Protestna resolucija glede razširitve območja Industrijskega pristanišča Tudi dolinski občinski svet je na svoji sinočnji seji začel z razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Izčrpno utemeljitev proračuna je podal župan Dušan Lov-riha, ki je pri tem analiziral gospodarsko stanje v občini v okviru tržaškega gospodarstva in se dotaknil vseh vprašanj, ki se tičejo dolinskih občanov v okviru problemov slovenske etnične skupine v Italiji. Letošnji občinski proračun dolinske občine predvideva skupno 74.080.924 rednih in izrednih dohodkov, 114.626.190 rednih, izrednih in neobveznih stroškov, 15 milijonov 368.815 primanjkljaja u-prave, 26.118.990 lir prispevka vladnega komisariat? za delno kritje primanjkljaja in 18.219.091 lir dolgoročnega posojila za poravnavo gospodarskega primanjkljaja. V uvodu svoje obrazložitve je župan poudaril, da sodelovanje občinske uprave, kakor tudi sestava proračuna sloni na demokratičnem sporazumu med Občinsko demokratično listo in Italijansko socialistično stranko. Občinski od- V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Dokončen program letošnje 15. mednarodne razstave lesa Osrednja prireditev «Stalni dnevi o lesu» bo od I. do 5. julija, trgovinski stiki pa bodo od 3. do vključno 5. julija Po izstopu iz tramvaja jo je podrl avtomobil Na Obrežju Tre Novembre blizu stavbe štev. 1 se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 37-letna uradnica Romana Dadini iz Ul. Tor San Piero 34. Dadinova je izstopila iz tramvaja proge štev. 8 in se na zebrastem prehodu namenila čez cesto. Prav tedaj je v smeri proti Sv. Andreju z avtom fiat 850 TS 79197 privozil 34-letni uradnik Leonardo Damico s Šalite Trenovia 4. Damico je opazil žensko, vendar mu ni uspelo, da bj pravočasno ustavil avto in je Dadinijevo podrl. Zaradi trčenja je uradnica padla in se pobila po spodnji strani hrbtenice in levi nogi. Podrl je lambretista Včeraj popoldne so v bolnišnici dali prvo pomoč 18-letnemu bari-stu Francu Gasprotichu iz Ulice Flavia 34 zaradi udarcev po levi nogi. Gasprotich, ki bo okreval v 6 dneh, je v bolnišnico prišel sam. Povedal je, da je malo prej blizu stavbe št. 2 na zebrastem prehodu prečkal Ul. Flavia. Tedaj pa ga je z lambreto TS 24911 podrl 29-letni Gianni Salvadori iz Ul. Milizie 3, ki je vozil proti sredi šču. Vodstvo tržaškega velesejma je pripravilo dokončen program za 15. mednarodno lesno razstavo, ki bo v sklopu letošnjega mednarodnega velesejma v času od 21. junija do 5. julija. Osrednja specializirana prireditev z naslovom »Stalni dnevi o lesu« bo od 1. do 5. julija, in sicer je tehnični odbor, ki predseduje stalnim dnevom in ki mu načeluje predsednik Državne akademije za kmetijstvo G. Medici, posvetil 1. in 2. julij «1. srečanju o mednarodni lesni trgovini«. Naslednje tri dni, t. j. od 3. do vključno 5. julija, se bodo na velesejmu vodili trgovinski stiki med predstavniki najvažnejših držav proizvajalk, izvoznic in uvoznic lesa iz Evrope in čezmorja. Na teh sestankih bodo prisotni predstavniki dunajskega Bundesholz-wirtscbaXtsrata, predstavniki najvažnejših jugoslovanskih izvoznih podjetij z lesnega področja (Slovenijales), Lesnina, Exportdrvo in Jugodrvo) dalje predstavniki češkoslovaškega državnega podjetja za izvoz izdelkov Ligna iz Prage, vzporednega varšavskega podjetja Pa-ged, Exportlemna iz Bukarešte ter Exportlesa iz Moskve, voditelji dveh izmed največjih francoskih podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino z eksotičnim lesom iz Afrike, kamerunška zbornica za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo iz Yaoundčja, sindikat za trgovino in izvoz lesa iz Abidjana na Slonokoščeni obali, Office des Bois pri trgovinski zbornici v mestu Libre-ville v Gabonu ter še predstavniki nekaterih zasebnih podjetij iz Velike Britanije, Gane, Paragvaja in Brazilije. Tudi italijanska trgovina in lesna industrija bosta letos številčno zastopani na tržaški lesni razstavi. Strokovno-trgovinskih srečanj, ki jih bo priredilo vodstvo manifestacije, se bodo namreč ude. ležili voditelji Vsedržavnega združenja trgovcev z lesom in pluto, Italijanske zveze lesnih industrij-cev ter Italijanskega združenja pro. izvajalcev parketov. Lesna razstava bo obsegala vse važnejše esence, ki so važnega pomena za današnjo mednarodno lesno trgovino. Tako bodo posamezne razstave obsegale vrsto primerkov lesa Wawa iz Gane, Sa-peli iz bivših francoskih kolonij ob Gvinejskem zalivu, dalje posebne vrste borovine iz brazilske pokrajine Paranh, Douglas Fir, Ra-min, Lauan in še druge tipične vrste eksotičnega lesa, ki prihajajo čedalje bolj v poštev ra razne vrste industrijskega obdelovanja v Evropi. Tudi vse važnejše evropske vrste lesa bodo seveda častno zastopane na razpravi, in sicer bodo strokovnjaki lahko primerjali na njej bogat izbor mehkih in tr- IIIIIIMtlMMIIIItllltlllllMIIHimtlHIIIIIIIIMIIIItlintlfUlllllllllllllIttllllllllllHIIIIIIIIIItlllllMimilUlUIIIIIIIIIIU NA VČERAJŠNJEM SESTANKU ŽUPANOV Proučevanje predlogov o okrepitvi medobčinskega tehničnegu odbora Župan o cestah, ki se stekajo v začetni del avto ceste Trst-Videm Inž. Spaccini o delu komisije za podzemeljsko železnico dih vrst lesa, ki ga pridobivajo na vzhodnih Alpah, na gorovju Tatra, na Karpatih, na Dinarskem gorstvu in v drugih goratih predelih zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Posebno važne bodo razstave avstrijskih, jugoslovanskih, češkoslovaških in irancoskih izvoznikov, za področje zahodne Afrike je najavljen nastop Slonokoščene obale, Kameruna (ki bo letos šestič na tržaškem velesejmu) in Gabona, medtem ko bo drugo področje obsegalo skupno razstavo petnajstih specializiranih podjetij z zahodne obale ZDA. Razstava bo obsegala predvsem les vrste Douglas Fir, Red Wood, Hemlock, We-stem Red, Cedar in druge, poleg tega pa še nekatere proizvode iz Paragvaja in Brazilije. Ameriški proizvajalci, ki so včlanjeni v organizaciji Pacific Lumber Expor-ters Associatino, zagotavljajo vsako leto okoli 50 odst. celotnega itar lijanskega uvoza lesa vrste Douglas. Kongres komunistične mladine iz Križa in s Proseka V sredo 27. aprila je bil v Križu kongres komunističnih mladinskih krožkov iz Križa in s Proseka v pripravo na III. pokrajinski kongres ZKMI, ki bo v Trstu 6. in 8. maja. Na svojem kongresu je komunistična mladina iz Križa in s Proseka po izčrpni diskusiji izvolila predstavnike za pokrajinski kongres in skupni odbor za oba krožka. Odbor sestavljajo naslednji mladinci: Aleksander Tence, Franc Tence, Livij Košuta, Majda Sirk iz Križa in Marij Periani, Aleksij Škerlj, Corrado Menucci s Proseka. Odbor je sklenil pripraviti mladinsko prireditev dne 15. maja v Križu v prostorih Ljudskega doma. Odlikovanje delavcev V nedeljo 1. maja ob 11. uri bodo v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolb št. 5 ob navzočnosti vladnega predstavnika podtajnika Ettoreja Calvija razdelili »zvezde za delovne zasluge«, ki jih je podelil predsednik republike delavcem in uradnikom iz naše dežele, ki so se odlikovali po svoja sposobnosti marljivosti in vzornem obnašanju. Ceremonije se bodo udeležili tudi Pod predsedstvom tržaškega župana dr. Franzila je bil na župan, stvu v Trstu sestanek vseh županov tržaške pokrajine, na katerem so nadaljevali z razgovori o medobčinskih urbanističnih vprašanjih, ki zanimajo celotno pokra, jino in o čemer so razpravljali že na prejšnjih sestankih. Na se-Stanku so proučili nekatere predloge o okrepitvi medobčinskega tehničnega odbora, ki se bo moral v prihodnosti ukvarjati z resnimi in zapletenimi vprašanji. Dr. Franzil je opozoril ostale župane na ureditev cest, ki se stekajo v začetni del nove avto ceste Trst-Videm. Tržaški odbornik za urbanistiko inž. Spaccini pa je poročal o delu komisije za podzemeljsko železnico in je obvestil prisotne o rezultatih proučevanj, ki so bila napravljena za gradnjo brze železniške proge, ki se bo posluževala novega krožne-ga podzemeljskega predora in ki bi lahko povezovala spodnjo Furlanijo s tržaškim industrijskim pristaniščem in dalje z Miljami. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da bo treba napraviti nove kartografske mape zadevnega področ- ja z letalskimi fotogramskimi posnetki. Ob zaključku sestanka so soglasno izrazili zahvalo članom medobčinske tehnične komisije za njihovo dosedanje delo Smrtne posledice hude prometne nesreče Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, kamor so ga premestili z ortopedskega, je včeraj opoldne podlegel zadobljenim poškodbam 60-letm uradnik, nemški državljen Johann Huchler iz Ul. Moncolano 3/1, ki je 21. t. m. postal žrtev prometne nesreče. Tistega dne je Huchler, okrog 21.30 blizu kopališča «Excelsior», v Barkovljah, na zebrastem prehodu prečkal Mi-ramarski drevored, ker ie bil namenjen domov. Prav tedaj je v smerj proti mestu z avtom UD 90735 privozil 32-letni Livio Piva iz Fiumicella, Ul. Indipendenza 3 in pešca podrl. Pri nesreči si je Huchler na dveh mestih zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih. prefekt dr. Mazza in glavne deželne oblasti. Skupno bodo razdelili 16 »zvezd« delavcem iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Iz tržaške in goriške pokrajine bodo prejeli odlikovanja naslednji delavci: Danilo Cudek iz Gorice, uslužbenec podjetja »Ribi«; Albino Cociani iz Trsta, uslužbenec Banco di Roma; Francesco Del Re iz Skednja, uslužbenec Italsider; Caterino Forato iz Trsta, uslužbenec podjetja Todeschini; Pietro Lazzarj od Sv. Jakoba v Trstu, uslužbenec družbe Naviga-zione Adriatica; Vladimiro Perini iz Gorice, uslužbenec CRDA v Tržiču; Giuseppe Stradiot, uslužbenec Esso Standard Italiana; Ar-turo Zighetti iz Trsta, uslužbenec podjetja Guido Bardelli. S Jutri, 30. t. m. ob 19. uri bo v kulturnem krožku «Rodolfo Moran-di» na Trgu Barriera Vecchia 11 govoril ravnatelj revije »Angelos Novus« Massimo Cacciari o temi «Problemi in funkcije intelektualnega dela«. bor potrjuje pravilnost in koristnost tega sporazuma ter se zavzema in trudi, da bi sprejete obveze tudi uresničil. Poleg upravnih vprašanj spadajo v okvir programa tudi načelno politična vprašanja, posebno pa še vprašanje pravic in razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Glede teh pra-vic ie župan ugotovil, da se je načelni odnos uradnih političnih krogov do Slovencev v zadnjem času nekoliko izboljšal. Med pozitivna dejstva štejemo tudi sklep državnega sveta glede dvojezičnega napisa na spomeniku padlim v Miljah. Prav tako je pozitivno dejstvo, da se je deželni svet z veliko večino izrekel glede načrta kazenskega zakona o prepovedi mržnje proti Slovencem Kljuo temu pa, je pripomnil župan, moramo ugotoviti, da nismo napravili koraka naprej glede rešitve splošne problematike slovenske narodne manjšine. Pri tem je navedel vprašanja podpore kulturnim jn prosvetnim, športnim in drugim ustanovam, ustanovitve slovenskih strokovnih šol itd. Nato je omenil vprašanje otroških vrtcev in poudaril, da bi bilo najbolje, če bi z denarno podporo države prevzele otroške vrtce občine same. Glede občinskega regulacijskega načrta je dejal, da bo v kratkem izdelan in bo velike važnosti za nadaljnji razvoj občine. Omenil je priprave za sestavo medobčinskega regulacijskega načrta ter vprašanje razširitve industrijskih področij. Glede tega je dejal, da bi v dolinski ob čini lahko izkoristili samo še nižji del boljunske ravnine, in to na podlagi občinskega regulacijskega načrta. Pri tem pa bi morala avtonomno odločati dolinska občina brez špekulacij drugih ustanov, v katerih dolinska občina ni zastopana. Glede razširitve industrijskega področja v dolini Ospa, med Orehom in Križpotom, je dolinska občinska uprava mnenja, da se omenjena dolina ohrani za intenzivno pridelovanje. Glede predloga prof. Mez-zene in prof. Poldinija se dolinska občinska uprava načelno strinja, ima pa nekatere svoje pripombe, zlasti za področje pri Gročani. Ko je omenil gradnjo rezervoarjev za naftovod, je župan ugotovil, da to za zdaj ni prispevalo k izboljšanju gospodarskega stanja saj se zaposlitev domačinov pri teh delih omejuje le na desetino navadnih delavcev. V občino je sicer prišlo precej denarja za razlaščena zemljišča toda občani so izgubili nepremičnine. Glede samega proračuna Je župan pripomnil, da bo občinska u-prava prisiljena zaprositi za dolgo ročno posojilo tudi zaradi tega, da krije primanjkljaj vodovoda iz prejšnjih let. Župan je nato ome- nil še razne postavke o izdatkih in dohodkih; podžupan Marino Bandi je poročal o javnih dtlih, nato pa je svetovalec Občinske demokratične liste Josip Prašelj predložil resolucijo, za katero so glasovali svetovalci Občinske demokratične liste in Liste slovenske skupnosti. Resolucija se sklicuje na posvetovanje zastopnikov Zveze industrij-cev, Zveze trgovcev. Ustanove industrijskega pristanišča ter Centra za gospodarski razvoj, ki je bil 18. aprila in na katerem so govorili tudi o razširitvi področja industrijskega pristanišča. Občinski svet zaradi tega opozarja javnost, da dolinska občinska uprava ni bila sploh obveščena, katera zemljišča naj bi bila še razpoložljiva, če je to v skladu z občinskim regulacijskim načrtom, in sploh katere obrate nameravajo graditi. To se dogaja, ker dolinska občina ni zastopana v nobeni prej omenjeni ustanovi. Upoštevajoč dejstvo, da so bile razlaščene že velike površine zemljišč v občini za industrijsko pristanišče in za naftovod, občinski svet odločno protestira proti ravnanju omenjenih ustanov, ki so prezrle dolinsko občino, katera je pri vsem tem najbolj prizadeta. Zaradi vsega tega občinski svet pooblašča odbor in župana, naj ukreneta vse potrebno za zaščito interesov občine, njenih naravnih lepot, higiene in kmetijstva ter naj se upreta vsaki nadaljnji razširitvi področja industrijskega pristanišča v dolinski občini. Morebitni novi industrijski obrati pa naj bi se gradili samo na zemljiščih kot predvideva regulacijski načrt. Prihodnja seja bo v torek. Zaključena stavka železarjev Včeraj se je zaključila dvodnevna stavka železarjev v podjetjih Italsider, AFA, ATLAS in FASEF, ki zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe z nekaterimi izboljšanji, ki pa jih delodajalci zavračajo. Tudi včeraj je stavkalo nad 95 odstotkov delavcev. MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK V TRSTU priredi danes, 29. t. m. ob 20.30 v SRENJSKI DVORANI V BORŠTU predavanje Marija Magajne O MAROKU IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Širokopotezno tihotapstvo žarnic in radijskih aparatov iz Amerike Štirje obtoženci obsojeni vsak na 2 leti zapora in na plačilo nad 170 milijonov lir globe in odškodnine Pred tržaškim kazenskim sodiščem so v teh dneh obravnavali primer širokopoteznega tihotapstva, v katero so bile zapletene štiri osebe. Na zatožni klopi so se znašli: 47-letni Alfredo A-scalone iz Rima, upravitelj družbe «Western Elettrica«, Tommaso Rizzo, star 46 let tudi iz Rima, po poklicu knjigovodja, 53-letni tržaški špediter Bruno Gašperini iz Ul. Pieta 3 in lastnik podjetja «Euradio» 45-letni Otello Jerse iz Ul. delTAgro 6-3. Poleg obtožbe tihotapstva so se morali omenjeni zagovarjati tudi zaradi nekaterih drugih prekrškov. Kar pa Se tiče tihotapstva kot takega, so jih obdolžili, da so v razdobju med 11 januarjem 1955 in februarjem 1959 uvozili v državo 185.065 fluorescentnih žarnic, nekaj več k°t 2000 radijskih in transistorskih sprejemnikov ter razno drugo elektrotehnično blago- Na prvem mestu v obtožnici je bil Ascalone. Temu se je posrečilo že pred več kot desetimi leti, da je dobil v svoje roke veliko število uvoznih licenc za uvoz raznega elektrotehničnega blaga iz ZDA. Leta 1957 pa je postal edini zastopnik v Italiji velike ameriške družbe »General Electric Company». od tedaj naprej je zavzel na italijanskem trgu skoraj monopolističen položaj. Na sled mu je prišla družba ANIE, ki je leta 1961 obvestila o zadevi pristojne carinske organe. Tako se je začela preiskava, ki jo je najprej vodil generalni carinski inšpektor Michele Guerra. Pozneje so izročili vse akte državnemu tožilstvu. Ze spočetka so ugotovili, da je vtihotapljeno blago prihajalo v državo skozi carinske bloke v Brescii, Luinu in Trstu. Ascalone je bil baje zelo podjeten. Pri svojem delu se je posluževal dveh načinov izigravanja carinskih predpisov. Na eni strani si je zagotovil uvozne licence številnih drugih uvoznikov (skoraj 50) ter si tako zagotovil vladajoč položaj na italijanskem trgu. Na drugi strani pa je skupaj z nekaterimi drugimi ponarejeval razne uvozne listine. Na ta način je uvažal dražje blago namesto cenejšega, ki je bilo drugačno tudi po kakovosti. Vsa ta njegova dejavnost je spravila v zagato tudi več carinskih funkcionarjev, katere so obtožili malomarnosti in celo, da so se dali podkupiti. Javno tožilstvo ie prijavilo preiskovalnemu sodniku vsega skupaj 60 obtožencev. V prvi vrsti so bili omenjeni štirje obtoženci, sledili so potem vsi uvozniki, ki so odstopili svoje uvozne licence in potem še carinski uradniki. Preiskovalni sodnik pa je menil, da so bili prekrški, ki so jih zagrešili uvozniki že amnestirani, a-li pa zapadli. Glede carinskih u-radnikov pa je ukazal, naj se u-kine kazenski postopek, ker dejanj, ki so jim jih pripisali, niso zagrešili Kvečjemu je šlo po njegovem mnenju za neizkušenost ali za površnost, ki jo je pogajala preobremenjenost z delom. Končno, kot smo že dejali, so se pred sodiščem znašli samo 4 obtoženci. Sodniki so spoznali A-scaloneja, Rizza in Jerseja za krive tihotapstva in prekrška, ki zadeva plačilo davka IGE ter so jih obsodili vsakega na 2 leti zapora in 94 milijonov lir globe. Poleg tega bodo morali plačati državi nekaj čez 81 milijonov lir odškodnine. Zastopniku zasebne stranke (finančna uprava) pa bodo morali plačati 200.000 lir. Končno so sodniki oprostili Bruna Gasperinija zaradi pomanjkanja dokazov. Nalezljive bolezni V tržaški občini so v dneh od 18. do 24. t. m. zabeležili naslednje število primerov nalezljivih o-bolenj: davlca 3, škrlatinka 11, ošpice 54, norice 21, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 5, rdečke 2 (eden izven občine), nalezljivo vnetje Jeter 8 (3 Izven občine) in črevesno vnetje pri otrocih 1. Seja izvršnega odbora KD Na zadnji seji Izvršnega odbora tržaške Krščanske demokracije Je pokrajinski tajnik dr. Botteri podal poročilo o političnih In gospodarskih vprašanjih tržaške pokrajl. ne. Potem ko je poudaril, da so volitve univerzitetnih študentov v reprezentativni organ univerze ln volitve za pokrajinsko obrtniško zbornico pokazale znake ljudske ln demokratične politične usmeritve, Je glede gospodarskega položaja u-gotovll med drugim: »Velike naprave mednarodnega naftovoda, gradnja velikega zidanega doka, gradnja pomola VII ln nastajanje središča za teoretsko fiziko pri Mira-maru, so konkretni znaki bodočnosti Trsta, bodočnosti, ki povzdiguje mednarodno vlogo Trsta v okviru socialnih in gospodarskih med- narodnih odnosov, in to v najprl-stejši pripadnosti italijanski civilizaciji; bodočnosti, ki je povezana s pozitivnim prispevkom miru, kjer mora Trst predstavljati stično točko pobud in splošnega sodelovanja. Vedno boljši in širši od. nosi Italije s sosednimi državami spodbujajo te načete pobude« Ob zaključku je dr. Botteri pozitivno ocenil prvi sporazum med Vatikanom in beograjsko vlado, ki bo — kot pravi dr. Boteri — v kratkem uradno objavljen Sporočilo lekarnarjev zavarovancem INAM Stanovska organizacija tržaških lekarnarjev sporoča, da bodo vse lekarne v tržaški pokrajini od danes dalje izročile samo po en kos vsakega posameznega predpisanega zdravila za zavarovance INAM, ENPALS in ENPALS-RAI. Ker Je bila preklicana obveznost za zavarovance, da morajo vnaprej plačati zdravniške usluge, sta stanovska organizacija lekarnarjev in združenje lastnikov lekarn morali sprejeti zahtevo INAM, da uskladijo pošiljanje receptov pravilom, ki veljajo v vsedržavnem merilu že od začetka akcije. Zato bodo morale lekarne od danes dalje, upoštevajoč vedno pravico prizadetih, da lahko odpošljejo tudi po dve ali več različnih zdravil napisanih na Istem receptu, odposlati samo pa en kos posameznega napisanega zdravila, razen injekcijskih antibiotikov, zdravilnih serumov in arzenobezoiov. Te omejitve ne pridejo v poštev za recepte zavarovancev INADEL, ENPDEDP in ENPAS železničarjev. Hkrati pa ostane še vedno v veljavi pravica tudi za zavarovance INAM, da lahko dvignejo zdravila v katerikoli lekarni v pokrajini. Upokojenka podlegla poškodbam Na ortopedskem oddelku' bolnišnice je včeraj popoldne podlegla poškodbam 82-letna upokojenka Elena Codan vd. Obervveger iz Ul. Rossetti 7-a. Osmega aprila se je ponesrečila v kuhinji svojega stanovanja in si zlomila desni kolk. Prepeljali so jo v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 50 dneh, toda kasneje so nastopile komplikacije in nesrečnica je včeraj izdihnila. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V TRSTU V MALI DVORANI Danes, 29. t. m. ob 21. uri premierski abonma V soboto, 30. t. m. ob 21. up abonma prva ponovitev m okoliški V sredo, 4. maja ob 20. un študentovski abonma V četrtek, 5. maja ob 21. un invalidski abonma V petek, 6. maja ob 21. urt sindikalni abonma V nedeljo, 8. maja ob 16.30 abonma nedeljski popoldanski PISMA GOSPE DE LESPINASSE recital MIRE SARDOCEVE Prevod: prof. SVETKO SKOK Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave Prl blagajni Kulturnega doma. Re‘ zervacije na tel. 734-265. VOZNI RED AVTOBUSOV Št. 1: Tabor 20.05, Col 20.10. Repen 20.15, Prosek - Kontovel 20.30. št. 2: Mavhinje 20.00, Sesljan 20.10, Nabrežina 20.20, Križ 20.25. Razna obvestila Mladinski delavski krožek v Trs j bo imel v četrtek, 5. maja ob izredni občni zbor v Gregorčičevi dv rani v Ul. Geppa 9. Vljudno vab*) ni. GledaMšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi *5 nadaljuje prodaja vstopnic za ses simfonični koncert spomladanske s> fonične sezone, ki bo v ponedelJ ob 21. uri. Orkester gledališča ve‘, di bo dirigiral francoski diriže Serge Baudo, solistka pa bo vl° nistka Pina Carmirelli. j Program: Debussy — Prelude ^ l’apres-midi d’un faune; Brahms Koncert op. 77 v D-duru za viob"^ in orkester; Franck — Simfonija d-molu. Nazionale 16.00 «Stato d’allarme» chard Widmark, Sidney Poitier.^ Excelslor 15.00 «Detectlve’s Story» Technicolor. Paul Nevvman, Lam* Bacall. Prepovedano mladini Pv“ 14- let0m' , lVfll- Penice 16.00 »I gialli di Edgard lace N. 6» Yoko Tani, Ivan De*®;’ Eden 16.00 »Tecnica di un omicid' Technicolor. Robert Webber. povedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Tutti insieme *F passionatamente« Todd AO 70 m®“ Barve De Luxe, Julie Andr*"8, Nagrada Oscar 1965. Aiabarda 16.00 «Una questlone d’on re« Ugo Tognazzi, Nicoletta m chiavelll Prepovedano mladini P1" 14. letom. Zadnji dan. Filodraramatico 16 00 »Nude per anl«‘ re« Nadia THIer', Li 111 Palmer. Pre" povedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Gli eroi del Telemark*’ Cristallo 16.00 .La 10 vittima« Ten/ nicoior. Marcello Mastroiannl. “ ’ sula Andress. Prepovedano mlž“ ni pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «Due maflosi contm Goldginger« Technicolor. capitol 16.00 «Adulterio ^iritallan*^ Technicolor. Nino Manfredi, Katl>£ rine Spaak, Maria Grazia Bucce*" la, Akim Tamiroff Impero 16.30 «Juditli», Vittono Veneto 16.00 .La spia ch venne dal freddo« Richard BurWn' Claire Bloom, . , Moderno 16.30 «La carovana deli a* leluia« Todd AO 70 MM. Tech"'] color. Burt Lancaster, Pamela T’1' fin. Astra Počitek. Ideale 15.30 «1 4 figi! dl Katle &1' der« Technicolor. John Wa.Vne’ Dean Martin Abbazla 16.00 ' «82 marines attak<* Bob Dickerson. Skedenj 16.00 «11 passo del dlavoJ®* Robert Taylor. Asiorla 16.30 «Le schlave esl.lto^ ancora« Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POHOf 3o Dne 28. aprila se je v Trstu dilo U otrok, umrlo pa je 10 < UMRLI SO: 61-letnl Alberto I M, 77-letni Diego Valenti, 71-1 Romanita Benvenuti por. Perei 74-letna Alberta Vertovez por. so, 69-let.nt Glovannl Olivlero, letni Carlo Macchl, 27-letni Se Glovanella, 66-letni Marcello R bon, 8 dni stari Roberto Sola, letna Antonia Saull vd. Treblz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14: zul-Cignola, Corso Halla 14; Pre ni, Ul, T. Vecelllo 24; Serravi Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do (.30) Crevato, Ul. Roma 15: INAM Cammello, Drevored XX setteif 4; AUa Maddalena. Ul. aellTstria dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2 LADJE V PRISTANIŠČU R. Lolaro. Marechlaro, Ornell Cello, E. Cosulich, Ausonla, Ll za, Isonzo. Afrlca. N. Blxlo, G. sl. Saipa II, Isarco. L. Lauro. > ga, Astorla (It.); Vipava, A. Si (Jug.); Ronald, Elvira, Ollvos (1 Costakls S., Eliti (Gr.); Olau (Dan.); El Giza (ZAR); Q>s (Cin.); Korbach (Nem.); Sigi (No.); DJemila (Fr.); King P« (Li.). TRŽAŠKA KNJIGARNA l'ra( . (JI. ar. Frnučl&ka lelelun <11-70Z Novo: France Brenk: FILMSKA POPOTOVANJA L 1260 SPOR, KI NE PRENEHA Vojna napoved Flamcev Čedalje ostrejše oblike flu msko-valonsk ega «jezikovnega spora» Belgija bi se že v kratkem zna- * ^ajti v novih težkočah. Sta-- “jezikovni« prepir med Flamci 'n Valonci, ki ima svoje globo-0 Politično-nacionalno ozadje, iz-jr® Pa se v dolgoletnih zahtevah ^kega dela prebivalstva, da j>m spričo številčne premoči Phznajo tudi večje pravice, ta Pfepir znova ogroža Belgijo. Raz-a Je samo v tem, da se to Pojavlja neka nova in doslej , neizkoriščena oblika borbe — orožen spopad z oblastjo. Blamd so, kot kaže, izgubili P° rpljenje. Prepričani so, da vla- * namenoma noče slišati njiho-zahtev. Sicer so tudi doslej ar»di tega izražali svoje neza-m0v°ljstvo, toda v glavnem sa-v obliki pohodov na prestol-c° dežele, Bruselj, ali z demonstracijami. Zdaj pa jim je sega že dovolj, pravijo, da so "^Povedali pravo vojno. Toda tudi demonstracije, do erih je že prišlo, so bile pogo-* 31,13 zelo ostre. Nacionalistič-, strasti in razne separatistične eznje pa lahko — menijo mno-~~ privedejo do marsičesa. aradi tega so beljgijske oblasti 'mat, id jim je pji dan, vzele 8eI° resno. ja^ kolikor bi vlada do 11. juli-ne izglasovala avtonomije v __0rlst Flandrije — groze Flamci n dobo zanetili državljansko voj-j0- Napovedani rok bo potekel na-^nteo 0jj 23. uri omenjenega .’ ^ Ba Flamci smatrajo za nacionalni praznik (obletnica 0 imenovane bitke Zlatih o-rc>g pri Courtraiu 11. julija le-w 1302). Jimat Flamcev vladi je bil ra fan na letakrh, ki so bili 'toni ljudstvu. Oblasti so u-^ e Preiskavo, a so za vsak pri- nost ?benem tudi poostrile bud-, in pripravljenost. Iz vladnih ie čuti izjave, po katerih ‘to. .■? nobenega popuščanja, mar-Voi b° odSovor zelo oster: «Na ,n° bomo odgovorili z — vdj-Pravijo v Bruslju. Hazmerje moči prihaja trenut-dv 'zraza samo v besednih kot °^’ vendar pa se Flamci — kro • ZatrJujei° dobro obveščeni Pripravljajo. Je a'te’ ki so se bili pojavili, „a Odpisala ((Flamska osvobodil-fl a"nada». V osemintridesetih Ust SlCih mestih P® so že- baje. Vpisnovljeni ilegalni centri za ki h ^ mobilizacijo prostovoljcev, °do v določenem trenutku mo-11 bi« pripravljeni. 20. obletnica ECE let Ve dnl maja bo poteklo 20 fcv’r0 odkar je bila ustanovljena OZNrPSlCa ekonomska komisija tVr (ECE), ki zbira in zbližuje Oarsk - 6 dežele na osnovi gospo-6a tega' znanstvenega, tehnične-*n st> ^dustrijskega sodelovanja v poljedelstvu. Njen cilj tem’ da bi se v Evropi okre- Žau«jg0vma med Vzhodom in “modom. ti^'E 'ma, razumljivo, tudi poli-gosnL0beležje' sai Je nemogoče Dolhu rsk° sodelovanje ločiti od tudi , ga’ Prav zaradi tega je Pom«V oga ECE tako izrednega name118’ namreč, zaradi njenega š3 v rt8, cia bi zbližala oba dela ®dno razdeljene Evrope. konem!1!*10 je’ da Je Evropska e-ljen nsk& komisija bila ustanov-j v v trenutku, ko je v Evropi imPn° sil°vitostjo izbruhnila tako venda°H8na hladna vojna. A je heu a — kljub tedaj Izrazito ho e .drum okoliščinam za kakrš-kovstr b°di obliko stikov v blo-ECp 0 razdeljeni Evropi — prav je jaufbaia Poiskati možnosti, da sodli 0 Priž'0 do določenih oblik delovanja. Svj es se Je politični položaj v 2ahnd bistveno spremenil: na n0v du se na osnovi tako ime-mt a “Eennedyjeve runde« stre-trBova tem, da bi se mednarodna du 1118 liberalizirala, na Vzhoda' bV socialističnih deželah pa, žiraln Se gosP°darstvo decentrali-tivno V da ^ se povečala produk-stontf1 ter ustvarili pogoji za podelitev ^IJučltev v mednarodno V t Ev.p J situaciji postaja pomen Ho / vetji. Zakaj, ni izključeni * namreč, da bi se obe tenden-du *raženi na Vzhodu in Zaho-roosv'f! mašli prav v okviru Ev-ženjKe ekonomske komisije zdru-Postu 'i en°tnem namenu, da se vi določeni trdnejši mosto- Povezave v Evropi. E^anje jubilejno 21. zasedanje om Posvečeno prav iskanju naiu ;enlh možnosti za izgradnjo dom .žneJSih mostov med Vzho- m in Zahodom. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Claudio Moretti v Občinski Claudio Moretti, ki v Občinski galeriji razstavlja velike večbarvne jedkanice in monotipije, spada med tiste mlajše trčaške slikarje. ki vsa poslednja leta nedvomno z največjo doslednostjo in vztrajnostjo razvijajo svoje slikarsko dojemanje sodobne umetnosti v skladu s sprejemljivo abstraktnostjo izvedbe. Moretti je z zelo prefinjeno umetniško občutljivostjo spoznal možnost širše slikarske obdelave enega izmed najznačilnejših elementov obmorske oblikovnosti, ki se veže na ribjo kost kot tako, t.j. kot dekorativno slikarsko enoto. Pričel jo je nekako pred desetimi leti vnašati v svojo abstrak-tizirajočo oblikovnost in jo smiselno razvijati. Pričeli smo videvati uspele enačice izpeljank tega motiva na prejšnjih razstavah v Občinski galeriji in drugod. Zadnja razstava kaže tudi nove prijeme, preseneča pa še posebej po dovršenosti obdelave in tehnični popolnosti zelo velikih jedkanic skladnih barv. Pri tem pa moramo pomisliti, da so ti veliki listi ročno natiskani brez uporabe običajnih strojnih priprav. Torej dol- gotrajno in utrudljivo delo. Morda pa ravno zato je v njih posebna umetniška draž, ki jo ustvarjajo mnogi ročni posegi pri odtiskavanju in določevanju raznovrstnih učinkov posameznih barv, sumirajočih se in prelivajočih se v odtenke, tako da vsak odtis ni nikoli popolnoma podoben naslednjemu. Dela so vsa najnovejša, večinoma iz tega leta, v katerem pričenja v liste vnašati tudi večje ogla- npr. in raznobarvne ploskve, kot . v listih «Erozija» in «Brstenje». Dela pa to z namenom, da bi povečal kontraste zamotanih prepletov črt z rebrasto — glav-ničasto glavno obliko. Ta oblika je vsekakor zelo stvarna v listu «Ladjedelnica», kjer spominja na lesena rebra ogrodja jadrnic. Je umestna pa tudi v dveh listih «Fosilija» in «Osat». Seveda tudi Moretti, kot sodoben umetnik, ne more mimo dogajanj v svetu atomov in vse-mirja. Na to kažejo taki naslovi kot sta uAtomiziran panju in «Si-deralni vtisu. Ostaja pa na trdnih tleh v monotipijah s tematiko Krasa. Te so nenavadno plastično podane, kar govori o sposobnosti obvladanja vseh ------------ V OKVIRU PROSLAV ZA DANTEJEVO 700LETNIC0 Uspeh slovenskega dijaka na vsedržavnem natečaju Dijak iz Križa Danilo Košuta med 100 izbranimi te slikovite prijemov tehnike. MILKO BAMBIČ Nocoj ob 21. bo v Kulturnem domu nova premiera: recital Sardočeve s «Pismi gospe de Lespinasse® Mire RIM, konec aprila. — številnim kulturnim manifestacijam, nagradnim natečajem in slavnostnim akademijam, s katerimi je lansko leto ves svet počastil 700-letnico rojstva Danteja Alighieri-ja, velikega pesnika «Božanske komedije» — se je letošnjo pomlad pridružila še razstava v palači Firenze v Rimu: «Luoghi, vi-sicmi e personaggi danteschiu. Omenjena razstava je naletela na veliko pozornost tudi pri najvišjih rimskih krogih, saj so avtorji razstavljenih del mladi ljudje, učenci in dijaki iz vseh krajev Italije (nekaj izbranih del je prišlo tudi iz tujine). Zanimivo in potrebno je vedeti, kako mlad človek spremlja, občuti in doživlja Dantejevo alegorično potovanje skozi pekel, vice in nebesa, kar je pravzaprav sprehod skozi zgodovino vseh časov. Prav z namenom, da bi ugotovila, koliko in kako vpliva Dante na mladega človeka v tem našem svetu, ko (pravijo) ni več prostora za poezijo, sta «Movi-mento universale della gioventiiu fiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SPOMINI NA JUNAŠTVA IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE Kako se je kraški fant boril v slavni kantemirovski diviziji Kot italijanskega vojaka so ga poslali na vzhodno fronto, kjer mu je uspelo prebežati «na drugo stran» Dne 16. marca 1940 so me kot italijanskega državljana vpoklicali na odsluženje vojaškega roka. Najprej sem bil v Teramu, v 25. topničarskem polku. Tam nas je bilo kakih 16 Slovencev. Kmalu je polk odšel na grško bojišče, nas Slovence pa so pred odhodom izločili in premestili v Asti. V tem mestu so nas zbrali kakih 480 nezanesljivih, čez nekaj časa so nas porazdelili v skupinah po 3 do 4 v različne enote . Mene so poslali v obalno topništvo^ blizu Genove. Od tam so me premestili v avtomobilsko enoto v Savono, pa v Torino, nato v Sanremo. Dne 1. avgusta 1942 so nas poslali na sovjetsko-nemško bojišče. Vozili smo se z vlakom čez Brenner, skozi vso Nemčijo, Poljsko, Ukrajino do mesta Stalino. Pot proti Donu smo nadaljevali s kamioni. Na cilj, v Dubikovko, smo prispeli 14.' avgusta. V enoti, kjer sem služil, nas je bilo precej Slovencev. Skoraj vsi moji rojaki so bili na prednji bojni črti. Le jaz ter moja dva prijatelja, Sosič in Brežan iz Kobarida, smo bili šoferji pri rezervi, 3 do 4 km v zaledju. Ko sem bil v Kantemirovki, sem omogočil pobeg trem sovjetskim ujetnikom. Nameravali smo pobegniti tudi mi trije, pa kaj takega ni bilo mogoče. Bližala se je huda ruska ofenziva. Začelo se je 16. novembra 1. 1942. Pred to ofenzivo so nas vse Slovence zbrali v «posebno četo« in nas nameravali poslati nazaj v Italijo. Odvzeli so nam orožje ter opremo. V teh krajih ni bilo železnic, zato smo morali peš nazaj proti zahodu. Spremljali so nas oboroženi Italijani, vendar ne dolgo. Prišli smo do Talina, kjer so Nemci in Italijani pripravljali drugo obrambno črto. Čeznjo niso straže pustile nikogar. Tako so tam tudi našo »posebno četo« ustavili in zahtevali od nas, naj bi kopali strelske jarke. Kapetan, poveljnik naše «posebne čete«, se je pogovarjal z nekakšnimi oficirji. Pokazal jim je dopise, ki jih je imel o naši četi, jim dokazoval, kakšni ljudje smo, toda naprej nas vseeno niso pustili. Moral je na višji štab. Medtem ko smo čakali, so nas odpeljali v neko cerkev. Tam smo med čakanjem, kdaj se bo kapetan vrnil, prepevali slovenske pesmi. Mnogim izmed nas je bila to zadnja pesem... Namesto kapetana so namreč nenadoma prihrumeli sovjetski tanki in pomendrali vse, kar je bilo živega. Le redki so se rešili iz te strašne klavnice. Jaz sem imel srečo, da sem skočil v nekakšen jarek. Po teh dogodkih sem odšel proč od ceste. Čez nekaj časa sem naletel na prijatelja Breša--na in še štiri Slovence, ki so bili doma iz Gorice ali okolice. Njihovih imen se na žalost ne spominjam. Čeprav smo vedeli, da je pot proti zahodu, torej za Nemci, prosta, smo se zmeniji, da gremo na vzhod in se prebijemo do Rusov. To Je bilo zelo tvegano, kajti če bi nas dobili Nemci, bi nas vse brez usmiljenja pobili. Tiste dni Je bil hud mraz in tudi snega Je bilo veliko .Bili smo premraženi, da so nam noge zvonile kot prazne steklenice. Počasi in previdno smo se premikali proti vzhodu. Potem ko smo ves dan hodili, smo prišli do samotne hiše. Notri smo našli moža in ženo. Prosili smo ju, če se lahko pogrejemo, saj smo bili že na pol zmrznjeni in hudo lačni. Ta dva človeka sta bila tako dobra, da sta nam odstopila svojo večerjo. Rus je vzel lonec s krompirjem, ga dal na mizo in nam rekel: »Jejte, otroci!« Nismo še pojedli vsega krompirja, ko je prihrumela k hiši skupina Nemcev. Ko so nas videli zbrane okoli mize, so začeli vpiti kot pobesneli. Se zdaj mi ni Jasno, zakaj so Nemci potem tako hitro stekli iz hiše. Seveda je bila to naša sreča in rešitev. Dobri stari Rus nam je svetoval, naj tečemo za njim. Ubogali smo ga; pripeljal nas je v neki stranski prostor in tam naglo odmetal s poda precejšen kup slame. Pod njo je bila skopana velika jama. Skrili smo se vanjo, čez nekaj časa so se Nemci spet vrnili in vpili na Rusa, kje smo. Rus se je izgovarjal, da smo šli za Nemci iz hiše. Bali smo se, da bodo Nemci hišo zažgali, vendar se to na našo srečo ni zgodilo. V tisti jami smo prebili vso noč. Zjutraj je prišel gospodar, odstranil slamo in nas poyabil v hišo Povedal nam je. da Nemcev ni več in nam postregel s čajem brez sladkorja. Radi bi mu bili povrnili dobroto, pa nismo imeli s čim. Zato sem mu dal nemško pištolo «Walter». Potem smo se mu zahvalili in mu stisnili roko v slovo. Odpravili smo se na pot, v snežni metež. Dolgo smo hodili po zasneženi stepi, preden smo že proti večeru zaslišali brnenje tanka. Kmalu smo zagledali sovjetski tank, toda iz njega se je na nas vsula svinčena toča. Popadali smo po tleh in pričakovali najhujše. Ko je streljanje ponehalo, sem se opogumil in zaklical: «Tovariši, ne streljajte, mi smo svoji!« (V ruščini «svoji» pomeni »naši«.) Komandir tanka nas Je zaslišal. čeprav smo mu povedali, da bi radi stopili v Rdečo armado, nas je vseeno hotel postreliti. Da smo ostali živi, se lahko zahvalimo samo šoferju tanka, ki V Moskvi so postavili spomenik astronavtom, ki si ga ljudje radi ogledujejo, posebno na dan astronavtike nas je zagovarjal. Odpeljali so nas v svoj štab, kjer so nas ponovno zaslišali. Malokdo izmed Rusov je kdaj slišal za Slovenijo, še manj pa jih je vedelo za Primorsko in kako je bilo tam. Imeli so nas za Italijane. Nekaj dni so r.as hudo preizkušali, štirje moji tovariši so že prvi dan izginili. Ostala sva sama z Jožetom Brežanom iz Kobarida. Toda tudi ta je že tretji dan padel od nemške bombe. Tako sem od šestih tovarišev ostal sam... Končno so me postavili pred izbiro: ali popraviti italijanski tovornjak ali biti - ustreljen. U-spelo mi je, da sem avto popravil. Nato so me z njim dodelili avtomobilski četi tankovskega bataljona. Prve dni sem prevažal ranjence s prve bojne črte na previjališče; vozil sem noč in dan. Nekega dne smo s tovornjaki vozili tik za tana. Prispeli smo v neko vas, katere ime sem pozabil. Tam se je vnela huda bitka, Nemci so nas napadli z vseh strani. Ležali smo ob cestnem jarku. Neki rdečearmeiec, po poklicu čevljar, ki je bil pred kratkim mobiliziran in so ga dodelili meni za stražarja, ie imel zaplenjeno italijansko puško. Streljal je na Nemce, vendar brez uspeha, najbrž zato, ker ni poznal italijanskega orožja. Prosil sem ga, naj mi da puško. Ustregel mi je in z njo sem rešil njega in sebe gotove smrti. Po tem boju me je poklical komandant bataljona, me pohvalil in me nagradil z nekaj žganja. Od tega dne dalje sem bi', bolj svoboden. čez nekaj mesecev sem položil tudi vojaško prisego ter dobil vojaško knjižico in orožje. Tako sem postal rdečearmejec, borec 1. bataljona 12. brigade, kantemirovske divizije, ki je bila vključena v 4. gardski tankovski korpus. Nekaj mesecev nato, po več bitkah, sem dobil tudi čin. Za hrabrost in požrtvovalnost sem bil tudi nekajkrat odlikovan, dobil sem tudi več pismenih pohval. 2e leta 1944 sem od nekega ruskega oficirja zvedel, da blizu Moskve ustanavljajo 2. jugoslovansko tankovsko brigado. Rad bi se bil vključil varno, zato sem zaprosil komandanta naše brigade polkovnika Dušaka naj me premestijo tja. Ni mi ustregel, rekel je, da je pač vseeno, kje se bojujem, saj se vsi borimo proti istemu sovražniku. Mesta in vasi, ki jih je osvobajala naša enota in kjer sem doživel najhujše boje, so mi za vedno ostala v spominu. To so: Kursk, Orei, Pfzemisl, Katovice, Dembica, Tamov, Breslau, Odra, Duklja (dolina smrti) in Praga. Prav v Pragi sem dočakal konec vojne. Odondod sem odpotoval nazaj v Moskvo, kamor je bila premeščena naša enota. Tam sem v njej služil še naprej. To je bila elitna enota, ki ve nastopala na paradah. šele februarja 1946 so me na moje prošnje premestili v našo vojsko. Prišel sem v Beograd. Bil sem bolan in hudo izčrpan, zato sem zaprosil za demobilizacijo. Tako sem se vrnil v domači kraj šele konec meseca februarja 1946. MIRKO PRUNK («TV 15») LANFRANCHI BO ZAČEL SNEMATI JUNIJA Verdijeva Iraviata na filmskem traku RIM, 28, — Junija bodo začeli snemati velik film »Traviata« po istoimenski Verdijevi operi. Film bo delal italijanski režiser Mario Lanfranchi in bo to njegov prvi poskus prenesti operno delo na platno v novih velikih merilih. Zdi se, da bodo stroški za ta film precejšnji, vsekakor nad, en milijon dolarjev, odnosno okoli 650 milijonov lir. Posneli ga bodo v barvah in v cinemaskopu, petje in glasba pa bosta reproducirana v stereofonskem sistemu na štestib magnetnih trakovih. Glavno žensko vlogo bo pela znana italijanska pevka Anna Moffo, žena Maria Lanfranchija, ki se bo tokrat drugič preizkusila v filmski umetnosti, ker se je prvič izkazala v filmu Franca Indovine «Menage all’italiana». Poleg nje bosta v glavnih moških vlogah pela Franco Bonisolli in Gino Becchi. Orkester, ki ga bo sestavljalo 90 glasbenikov, bo vodil Franco Ferrara. Mario Lanfranchi, ki pripravlja to veliko snemanje, pravi: »Verdijevo delo bo zavzelo povsem nov kinematografski obseg in bo tudi prikazano v povsem drugačnem okolju, tako da bi na neki način moglo biti podobno «Gat-topardu«, seveda v okviru opernega dela. »Traviata« bo prikazana v povsem novem konceptu, na način, ki bi ga nikakor ne mogli izvesti v zaprtem gledališču, čeprav bo poudarek na visoki umetniški ravni, bo film »Traviata« značilen po številnih in nenavadnih spektakularnih elementih.« Mario Lanfranchi je nadalje zagotovil, da bosta partitura in libreto opere spoštovana «do pičice«, toda okolje, scene in gibanje igralcev ali bolje pevcev, bo mnogo obsežnejše. «Da bi se s tem omogočila kinematografska izvedba zgodbe« — kot se je izrazil. Velik poudarek bo tudi na sceni in na kostumih. Scene bodo napravljene arhitektonsko tako, da bodo morale odražati in poudarjati duševno stanje posameznih likov in dogajanja na sceni. Odražati bodo morale njihovo veselje, njihove dvome, njihove bolečine. Vsekakor bo, kakor pravi režiser Lanfranchi, «skrajno moderna «Traviata», ki ne bo imela nič opraviti z običajnimi shemami, na katere je dosedanje izvajanje dela bilo vezano.« Anna Moffo je idejo svojega HOROSKOP iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiMiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiMiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) V naglici rešena vprašanja vam ne morejo zagotoviti kdove kakšne koristi. Odločno se postavite po robu napadom sorodnikov. BIK (od 21.4. do 20.5.) Organizirajte bolje svojo obrambo pred nevarnimi tekmeci. Ohranite s svojimi sosedi najboljše odnose. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Na poklicnem področju ne boste dosegli pričakovanega uspeha. Prišlo bo do neizogibnega spopada z drago osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Okrepite svoje stike z nekim tujim podjetjem Priporočljivo je, da se otresete ljubosumnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte premagati nekega svojega tekmeca s sredstvi, ki jih sam uporablja. Ne dovolite, da bi se kdo poigraval z vašimi čustvi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Negativnih posledic poraza, ki ste ga doživeli, ne boste tako kmalu odpravili. Spoznavajte ne samo samega sebe, ampak tudi druge. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Težko je, vendar ne nemogoče, odpraviti trenutno poslovno mrtvilo. V čustvenem pogledu bo prišlo do nepričakovanega razčiščen ja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nadaljujte vztrajno in z dobro vo- ljo delo, ki ste ga začeli. Privoščili si boste prijetno potovanje. STRELEC (od 23.11. do, 20.12.) Kdor se ukvarja s finančnimi vprašanji, se mu bo danes nudila edinstvena priložnost. Deležni boste lepega romantičnega doživetja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne obremenjujte se z delom. Pazite, da bi po nepotrebnem ne zapravljali življenjskih energij. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi mogli doseči zadovoljive uspehe, razširite krog svojih poslovnih poznanstev. 2e danes nekoliko razmislite o svojem dopustu RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite strožji do nekega svojega sodelavca. Neki prijatelj vam bo pripravil manjše razočaranje. moža in njegovo ponudbo, naj bi pela v tej »Traviati« glavno vlogo, sprejela z navdušenjem. Čeprav je Anna Moffo odrska u-metnica, ljubi film, ker jo buri in privlačuje. Operni pevci in tudi mnogi dramski igralci so močno vezani s svojimi pogodbami in zato se le redko kdaj morejo posvetiti kakemu ‘šVdjeiVm Ti Iraškemu načrtu. Tako je bilo vedno tudi z Anno Moffo. Tokrat pa se bo lahko posvetila filmski dejavnosti, ker je njen mož skupno s Sandrom Bolchijem, producentom tega filma pripravil načrt snemanja prav v času, ko je Anna Moffo prosta svojih obvez z drugimi pogodbami. Snemanje filma bo trajalo dva meseca, to se pravi junija in julija, morda še nekaj avgusta. Toda čeprav se snemanje še ni niti začelo, so se mnoge ameriške družbe za razpečavanje filmov že začele zanimati za Lanfranchijevo delo. Posebno se zanimajo za bodočo «Traviato» zato, ker je v Lanfranchijevem načrtu prenos opere na filmski trak zamišljen bolj na hollywoodski način, kar pomeni, da ji bo dostop med a-meriško občinstvo zagotovljen. Hkrati pa Lanfranchi računa, da bo njegovo delo moglo naleteti na dober sprejem tudi v Italiji, kjer je sicer sorazmerno veliko opernih gledališč, kjer pa vendarle občinstvo «nerado zahaja k opernim predstavam«, kot pravi Lanfranchi. in «Comitato romano della So-cieta Dante Alighieriu že lansko leto razpisala med učenci osnovnih in srednjih šol nagradni likovni natečaj, na lemo: «Luoghi, visioni e personaggi danteschiu («Dantejevi kraji, vizije in likiu). Odmev na razpis je bil več kot ugoden: samo v palačo Firenze, kjer ima sedež «Comitato romano della Societd Dante Alighieriu, je prispelo okoli tisoč del, izmed katerih je posebna komisija (sestavljali so jo trije znani slikarji in trije umetnostni kritiki) izbrala nekaj nad sto del, ki sedaj vise na razstavi in ki so veren dokaz, da v mladih ljudeh še nista ugasnili ljubezen in spoštovanje do najčistejše poezije. Mladi avtorji so vsak po svoje prenesli na papir ali platno sliko, ki jih je najbolj presunila: Dante in Vergil v temni goščavi, Pekel, Paolo in Francesca, bratomorilec Kajn, Lucifer, lepa in nedolžna Beatrice... Motivov tokrat zares ni manjkalo in fantazija mladega človeka je v eBožanski komediji«, v tem največjem epu svetovne literature, končno našla idealen prostor za mogočni razmah in zmagoviti pristanek. Za nas pa je razveseljivo dejstvo, da je med izbranimi deli tudi risba tržaškega slovenskega dijaka Danila Košute iz Sv. Križa. šestnajstletni Danilo je svojo temo, «1 vermi del primo cer-chiou, obdelal s tušem na vlažni podlagi. S tako tehniko je prepričljivo in verodostojno nakazal tesnobo in črnino Dantejevega podzemlja, v katerem trpijo grešniki večne strahotne muke. S črnim tušem, ki je sam risal in si iskal poti na mokrem listu, je Danilo dal duška svoji fantaziji in razburjenju — razburjenju, ki se je zaključilo v abstrakciji. Zelo tvegano, zato pa toliko bolj pogumno in pohvale vredno mladeniško iskanje. Razstava v palači Firenze se bo zaključila prve dni maja, ko bodo podelili nagrade najboljšim (darila sta obljubila tudi predsednik republike Saragat in papež Pavel VI.). Našemu dijaku, ki prav gotovo nestrpno pričakuje rezultate nagradnega natečaja, hočemo povedati, da tudi mi zanj iskreno «držimo pesti«. Hkrati pa poudarjamo, da je že velika čast, biti izbran med izbranimi, zato se veselimo z njim in smo ponosni nanj, ker nas tako lepo zastopa v Rimu. BRANKO VATOVEC Angleški mladeniči ji ugajajo VVILMINGTON, 28. — Mlada je še, pa se je vendarle znašla. 17-letna Barbara McVay se je v sredo pritihotapila, da bi skrivaj prišla na angleško podmornico «Walrus», da bi z njo skrivaj prišla v Anglijo. Pa ji ni uspelo, ker so jo štiri ure po odhodu odkrili in je poveljnik podmornice ukazal vrnitev v ameriško pristanišče, kjer so jo nato izročili njenim staršem. Temnolaso ameriško dekle je svojo prigodo skušalo opravičiti takole: «Hotela sem priti v Anglijo, ker mi angleški mladeniči ugajajo.« Pri tem pa je dekle odločno zanikalo, da bi ji bil pri tihotapljenju na podmornico pomagal kak član posadke. Vsekakor pa je bila straža na podmornici kaj malo budna. ZELO OSTRA POLEMIKA V CERKVENIH KROGIH Pater Balducci o jezuitu Messineu Katoliška revija »Testimonian-ze», ki izhaja v Firencah in ki jo vodi znani italijanski katoliški pu. blicist in javni delavec pater Er-nesto Balducci, je v svoji zadnji številki objavila oster napad na jezuita patra Antonia Messinea, u-rednika poluradne revije italijanskih jezuitov «La civilta cattolica«. Povod za ta napad je bilo dejstvo, da je na enem zadnjih procesov proti nekemu italijanskemu državljanu, ki ni hotel služiti vojsko, ker mu to ne dopušča njegova vest (obbiettore di coscienza), jav. ni tožilec na tem procesu zahteval in tudi dosegel obsodbo obtoženca prav s citiranjem nekaj odstavkov, ki jih je vzel iz nekega članka, ki ga je objavil pater Messinea v reviji 'La civilta cattolica’. Revija «Testimonianze» zanika patru Messineu avtoriteto, ki mu je bila priznana pred rimskim vojaškim sodiščem, hkrati pa razgalja tudi nekaj «zgodovine» tega jezuita iz prejšnjih let. Tako pravi, da se je Messineo »nepričakovano in neodgovorno« povzpel »v zagovornika fašističnega napada na Etiopijo«. «Testimonianze« nato navajajo, kako je v letih 1936 in 1937 Messineovo pero opravičevalo «vojaško intervencijo« fašistične Italije proti «krščanskim bratom v Etiopiji«. To pa še ni vse. Revija «Testi-monianze« poudarja, da «nihče na more vedeti, s kolikšno simpatijo je »La civiltk cattolica«,... v letih 1934 do 1938 nadaljevala surovo in zločinsko protijudovsko gonjo, ki jo je začel nacizem in jo povzel italijanski fašizem«. V svoji številki od 17. februarja 1938 ja pater Messineo v «La civiltk cattolica« pohvalil knjigo fašističnega hierarha Giacoma Acerba, v kateri je ta obravnaval problem ju-dovske manjšine, ki da jo je treba «izločiti iz vodilnih položajev nacionalnega organizma«. Pater Messineo je tedaj med drugim takole zapisal: «V celoti soglašamo z avtorjem, kajti vsi zgodovinski in znanstveni razlogi govore v prid njegove teze in izražamo svoje upanje, da bi nova sedanjemu podobna dela, navdihnjena z velikim spoštovanjem do resnične znanosti, omogočila razčiščenje problema, ki ga je treba rešiti v skladu s slavnimi tradicijami «gens italicae« (ital-skega ljudstva), ki po vsem svetu razširja najvišje dosežke človeškega duha«. Publikacija «Testimonianze» nadalje piše, da. ,«nihče ni pozabil, da je bil leta 1949. prvi italijanski zakonski predlog za juridično priznanje pravice državljana, da ne služi vojaškega roka, če mu to vest ne dopušča, — zakonski predlog, ki ga je med drugim predložil parlamentu tudi katoli-čan Igino Giordani — odbit v precejšnji meri prav po zaslugi močnega pritiska revije «La civiltk cattolica«, ki je ob tisti priložnosti s člankom Messinea strogo zabičala demokratičnim kristjanom, naj glasujejo proti zakonske, mu načrtu.« Danes — prav' (e isti članek v publikaciji «Testimonianze» — An. tonio Messineo, ki ga prav nič ne moti vrsta nesreč, ki jih je zakrivil in s povsem mirno vestjo, ne glede na barbarsko napadene, obešene in poklane krščanske brate v Etiopiji, ne glede na pokole Judov v nemških taboriščih in ne glede na desetine mladih ljudi, ki ječijo po italijanskih vojaških zaporih, ker niso hoteli Služiti voj. ske, ker jim to vest ne dopušče, ta isti Antonio Messineo zatrjuje v publikaciji «La civiltk cattolica«, da je vatikanski koncil »dal njemu prav.« Pater Balducci zaključuje takole: »Vsaka pametna oseba, ki ima le mrvico poštenega razuma, se zaveda, da je to sleparstvo...« Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 «Le Tigri«; 17.25 Radio za šole; 11.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse. toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Iz slov. glasbenega življenja; 18.50 Gheyn: Skladbe za carillon; 19.00 Zbor »Publio Camiel«. 19.15 Miro Koršič: «Novi geološki zemljevid Italije«; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Orkester Casamas-sima; 21.00 Koncert operne glasbe; 21.50 Orkestra Hamilton in Varez; 22.00 Benedetto Croce; 22.20 Flavtist Roger Bourdin; 22 30 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.45 Knjižne novosti; 13.55 Barisono-ve skladbe; 14.25 Orkester Safred. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Pesmi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Delovni kolektivi čestitajo; 15.45 Domače melodije; 16.20 Operni koncert; 17.00 Današnje teme; 17.10 Prijetna glasba; 17.45 Danes pojemo tako; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Cu-gat; 22.35 Večerni koncert. PETEK, 29. APRILA 1966 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 1010 Weber in Verdi; 10.30 Šola; 11.30 Melodije; 11.45 Plošče za poletje; 13.30 Dva glasova en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simfonična glasba; 17.25 Kol. dirke »Freccia Vallona«; 17.50 G. Parenti: «Un cappello soltan-to»; 18.30 Ital. skladatelji; 19.10 Oddaja za delavce: 20.25 Junaki morja; 21.00 Simf. koncert. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Plošče za poletje; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.55 Prvo leto «Euroflore»; 19.10 Vaši izbranci; 20.00 Večerne fantazije; 21.00 Aktualnosti; 22.00 Jazz. IH. program 18.30 Filozofske vede; 1855 Prejeli smo; 19.15 Ital periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Lieber-mannove skladbe; 21.20 Bartokov koncert št. 5; 21.50 O modernem slikarstvu; 22.45 J. P. Vicenta: »Zaprta vrata«. Slovenija 8.05 Operna matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže; 9.35 R. Gobec: Moja cesta; 10.15 Skladbe hrvatskih skladateljev; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Ni- maš prednosti!; 12.05 Iz Handlo-vih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kralj Matjaž se zabava; 14.35 Zbor Jean Paul Kreder; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 V svetu znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Domače melodije; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 V. Sommer: Vokalna simfonija; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Jazz; 22.50 A. M. Astu-rias: Pesmi; 23.05 Iz opusa Paula Hinderrifha. Ital. televizija 8.30 Solo; 15.30 Neposredni prenos športnega dogodka; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 19.15 TV pošta; 19.35 Na pragu znanosti: 19.55 športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ignazio Silone: »Ed egli si nascose«; 23 no Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Montaleje-vo pesništvo; 22.15 «Camera 22». Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.35 Poročila; 16.40 TV v šoh; 17.00 Angleščina; 17.30 Pogovori o slovenščini: Besedne vrste; 18.00 MaU svet — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Slepi — žrtve vojne, reportaža; 19,15 Narodna glasba; 19.40 Cma tabla; 20.00 Dnevnik; 20.30 Polnočni sestanek — francoski film; 22.15 Montreux: Zlata vrtnica — zabavna glasbena oddaja; 22.45 Poročila. DRŽAVNI ODBOR ZA GRIČEVNATA PODROČJA SE SESTAJA V GORICI Razprava o vinogradništvu v Brdih in o ukrepih za njegov razvoj Zadružna klet in zaščita tipičnih vin sta osnovne važnosti ter se dopolnjujeta ■ Predstavnik deželne uprave je obljubil pomoč dežele V sejni dvorani pokrajinskega »veta v Gorici je bilo včeraj dopoldne, z začetkom ob 9.30 uri, zborovanje vsedržavnega odbora za gričevnata področja. Važnost tega odbora, ki je nastal na pobudo zveze italijanskih pokrajin, se vidi že iz dejstva, da obsega gričevnato področje ozemlje, na katerem živi nad 20 milijonov prebivalcev naše države. Po uvodnem pozdravu predsednika pokrajine dr. Chientarollija in odbornika za kmetijstvo Vozila je najprej govoril dr. Bernabucci, tajnik državnega odbora za zaščito imena tipičnih vin, ki je podal zgodovinski pregled zakonodaje o tem problemu vse do sedanjega zaključka. Poudaril je tudi dejstvo, da je takoj po izvedeni zaščiti kakšnega tipa vina večje povpraševanje po njem iz inozemstva ter navedel tudi primere. Priznal je tudi, da so vinogradništvo vse predolgo zanemarjali še bolj kot druge panoge v kmetijstvu. Drugo poročilo je podal prof. Raimondo, član državnega odbora za gričevnate predele, ki je govoril o zadružnih kleteh na splošno ter o vzrokih krize takih kleti na teh področjih. Navedel je, da so začeli s prvimi takimi kletmi po drugih napred- •iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMmiiiiiiiiniu Gorica VERDI. 17.30: «Operazione poker«, R. Browne in J. Greci; ameriški kinemaskopski film v barvah. Zadnja ob 22. uri CORSO. 17.00: »Paperino e compa-gni nel Far West». Walt Disneye-va barvna risanica. MODERNISSIMO 17.30—22.30: «11 volo della fenice«, J. Stewart, P. Finch in R. Borgnine Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.00: «002 — operazio-ne luna«, F. Franchi in C. In-grassia«. Italijanski čmo-beli film. CENTRALE. 17.15: «La ragazza in prestito«, R. Brazzi in A. Gerar-dot; francosko-itali janski čmo-beli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Tržič AZZURRO. 17.30: «Due maffiosi contro Al Capone«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Cinema-skopski film v barvah. EXCELSIOR. 16.00: »Judith«, Sofia Loren in Jack Hawkins, v barvah. NAZIONALE. 17.30: «La valle del-l’eco tonante«, K. Morris, H. Chanel in A. Famese. Cinemaskop-ski film v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Missione se-gretlssima«, Eddie Costantine in Juliette Greco, ctnemaskopski film v barvah. Ronke RIO: zaprt. EXCELSIOR. 19.00 — 21.00: «Per qualche dollaro in piuv*, Clift Eastwood in Lee Van Cleef. Cine. maskopski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 38, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,4 stopinje ob 14.40, najnižjo 11,6 stopinje ob 4.50; povprečne dnevne vlage Je bilo 70 odstotkov. nejših deželah že leta 1906 vendar pa so nastale moderno opremljene zadružne kleti šele po letu 1950. Tu gre predvsem za kleti, kjer se grozdje predelava v vino. Govoril je tudi o nekaterih tehničnih zadevah v zvezi z organizacijo uprave in vodstvom takih kleti ter poudaril njihov velik pomen tudj za vinski trg in njegove cene. Sledila je debata, pri kateri je najprej govoril prof. Marsano, ki je vodja akcije za zadružno klet v Brdih. Poudaril je važnost današnjega zborovanja, ki je našlo v Gorici prikladen sedež ter nato govoril o goriških Brdih in o velikem pomenu, ki ga bo za razvoj njihovega vinogradništva lahko imela nameravana graditev zadružne kleti. Apeliral je na državne in deželne organe, naj v večji meri priskočijo na pomoč Brdom tudi kar se tiče ureditve kmečkih posestev, napeljave vode, ureditve cest itd. Omenil je obisk goriških vinogradnikov v zadružnih kleteh v Valdobiadene in Pieve di Soligo, kjer so se na lastne oči prepričali o koristi take naprave; tudi tukaj se strinjajo z njeno gradnjo, vendar v zadnjem trenutku pred končno odločitvijo prihajajo na dan vedno novi in neumestni pomisleki. Govonii so še dr. Marchisio, dr. Paveslo m v imenu deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Co-mellija, ki sam ni mogel priti, njegov namestnik dr. Angeli. Ta je obljubil zanimanje deželne u-prave za probleme, ki so jih o-bravnavali ob tej priliki ter omenil dva deželna zakona, ki so ju v zadnjem času odobrili v korist kmetijstva. Med drugim je predviden deželni prispevek do 50 odst. za obrambo proti toči in do 40 odsto za zavarovanje proti nezgodam. Omenil je, da je v naši deželi že 10 zadružnih vinskih kleti, ki vse dobre delajo. Govorili so še grof. Attems kot predsednik konzorcija za zaščito imena tipičnih vin in Silvino Po-letto kot predstavnik zadružništva. Ob 13. ur; je dr. Chientarolli zaključil zborovanje. Popoldne so gostje odšli v Brda ter si ogledali tamkajšnji položaj. Zborovanja so se udeležili predstavniki dežele, med katerimi smo opazili poleg že omenjenih tudi odbornika Tripanija, dalje je bil tu goriški prefekt dr. Princival-le, predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat, predstavniki pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva, kmetijski predstavniki iz Trsta in Vidma, predstavniki sindikatov in raznih krajevnih ustanov itd.. VPRAŠANJE SVETOVALCA DR. SANCINA Kdaj bodo dokončno uredili partizanske grobove v Gorici Občinska uprava za 25. april ni očistila grobov Občinski svetovalec PSI dr. Peter Sancin je poslal županu Gorice naslednje vprašanje: Podpisani občinski svetovalec sem 25. aprila med dolžnim izkazovanjem časti padlim za svobodo, katerih posmrtni ostanki počivajo na glavnem pokopališču, mo-gel ugotoviti, da so grobovi popolnoma zapuščeni. V zadnjih letih je občinska u-prava za takšne prilike odstranila travo, namestila cvetlice ter storila vse potrebno, da bi bili grobovi dostojno urejeni. Podpisani vprašujem, kaj namerava odbor s tem v zvezi ukreniti, ker je zanemarjenost grobov slabo vplivala na demokratično in protifašistično prebivalstvo, saj je že pred dnevi — kar ne bi bilo nujno — opozoril občinsko upravo. iHiMiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiuiittiiini IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Pri trčenju 4 avtomobilov samo en lažji ranjenec Oproščen vinski trgovec Curci • Prepovedan ribolov v Rubijah V odstotnostj obtoženca so včeraj dopoldne na okrajnem sodišču v Gorici obravnavali zadevo go-riškega vinskega trgovce 69-letne-ga Giacoma Curclja iz Ul. Paolo Diacono 10. Obtožen je bil, da je že decembra 1961 dal v prodajo 10 steklenic vina, ki je imelo v sebi organske snovi proti kipenju, kar je proti obstoječim predpisom. Dalje je bil obtožen, da je v času pred 23. julijem lani prodajal vino merlot v steklenicah brez navedbe količine. Za obe obtožbi je sodnik Bassi oprostil obtoženca s polno formulo. Branil ga je odv. Pascoli. Na plačilo globe je bil obsojen 32-letnd Renato Zampieri iz Arre imumiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMmifiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmnHiiiiimiiinimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiii VESTI IZ TRŽIČA avtom sta treščila ograjo na mostičku Skuterist je podrl kolesarko na križišču Na cesti med Tržičem in Cervi-gnancm sta se včeraj ponesrečila z avtom fiat 1100 25-letni Eligio Clarig iz Tržiča Ul. Mocenigo 16 im 26-letni Italo Blanda iz Ul. A-quileia 33. Prvi ima rano na čelu, na desnem kolenu in druge poškdobe ter se bo zdravil v tržiški bolnišnici deset dni. Drugi ima več ran na obrazu ter pretres možganov in bo ostal v bolnišnici 15 dni. Ponesrečila sta se, ko sta z avtom zadela ob ograjo na mostičku čez neki kanal. Na križišču v Ul. Rossini je sku-terist 24-letni Giordano Sforza iz Tržiča zadel od zadaj v kolesarsko 35-letno Renato Carraro, prav tako iz Tržiča in pri trčenju sta o-ba padla ter se poškodovala. V bolnišnici so nudili Sforzi prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh. Zensko pa so pridržali za petnajst dni na zdravljenju ker je dobila pretres možganov in rano na tilniku. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zad- nji seji odobril med drugim tudi naslednje sklepe: Prošnje pokrajinske uprave za deželni prispevek za ureditev ne-vropsihičnega dispanzerja. Gorica: nakup zemlje od Brajnika v Ul. Trivigiano v Standrežu; prošnje za prispevek države 14,6 milijona Ur za dom onemoglih v Ločniku. Doberdob: Odstop občinskega zemljišča ob razširitvi Tražške ceste. Enosmerni promet za prvomajske praznike v Števerjanu Zupan občine Steverjan je discipliniral promet po briških cestah od 13. do 23. ure dne 30. aprila, 1. in 2. maja. V tem času bo cesta Gorica, Oslavje, Steverjan odprta za enosmerni promet v zgoraj navedeni smeri; enosmerna bo tudi na Sovenci, medtem ko v Ul. Ca-stello ne bo dovoljeno parkiranje vozil. Občinska uprava bo na vseh cestah, kjer bo omenjene dni uveden novi začasni prometni režim, namestila prometna znamenja. pri Padovi, ki ga je ribiški čuvaj presenetil dne 5. avgusta lani, ko je v bližini mostu v Rubijah lovil ribe s trnikohi. Mož je vložil prošnjo, naj bi ukinili sodni postopek ker da je pripravljen plačati globo. Sodnik pa je odredil izvršitev obsodbe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Sfiligoj uradno. Zaradi poravnave prizadetih strank so ustavili sodni postopek proti 30-letnemu Giuseppu Tim-panu, stotniku iz Moše ter 47-let-nemu Stanislavu Buffoliniju iz Ul. Colombo 2 v Gorici. Zadeva se nanaša na prometno nesrečo dne 24. oktobra lani na Korzu Italija v Gorici. Tistega dne nekaj pred 13. uro je Timpano privozil fiat 1500 po korzu v smeri proti postaji in to malo preveč naglo. Iz Ul. Rossini pa je hotel z avtom fiat 1100 na Korzo Buffolini in Timpano se je zaletel s svojim v njegovo vozilo. Nato je trčil še v platano ob cesti in od te v neki drug avto, ki je s svoje strani zadel v fiat 600, ki ga je vozil trgovec Giuseppe Pantano iz Ul. Catprin 7, kj je bil pri vsem ka-rambolu edinj lažje ranjen ter se je zdravil 8 dni. Pri razpravi je bil samo Timpano, ki ga je branil odv. Giannattasio. Seja odbora trgovinske zbornice Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, ki Ji je v prvem delu predsedoval rag GrassilU, v drugem pa ing. Rigonat, je predstavnik obrtnikov v odboru zbornice Ballare’ poročal o poteku in izidu volitev v pokrajinsko komisijo in svet bolniške blagajne. Nato so odobriU stroške za tiskanje nekaterih publikacij Odobrili so prispevke poskusnemu kemično — agrarnemu zavodu, avtonomnemu fondu za podeljevanje štipendij za trgovsko prakso v Inozemstvu in univerzitetnemu središču v Padovi. Odbor je nato razpravljal o občinskem pravilniku, ki urejuje delovanje trgov, pritožbah proti izstavljanju novih obrtnic, razširitvi obrtnic za veleblagovnice, samopostrežne trgovine m skladišča z enotno ceno blaga. Inž. Rigonat Je na koncu poročal o skupščini konzorcija za mdu-strijski razvoj Tržiča. V skladu z obveznostmi levega centra naj se čimprej dokončno sistemirajo posmrtni ostanki padlih v osvobodilni vojni. OD 1. MAJA DALJE Podražitev kruha za 10 lir pri kg Pokrajinski urad za cene je sprejel predlog pekov ter določil nove cen kruha, ki bodo pričele veljati s 1. majem: kruh iz moke «0» v kosih po 80 do 130 g se bo od 150 podražil na 160 lir; kruh iz moke tipa «1» v kosih po 150 do 250 g pa se bo podražil od 130 na 140 lir. Stavka uslužbencev krajevnih ustanov Pokrajinski urad CISL sporoča, da bodo uslužbenci krajevnih ustanov stavkali v dneh od 16. do 18. maja za obrambo svojih koristi. Ne zahtevajo povišanja plač, vendar so odločno proti kakršnemu koli znižanju prejemkov in okrnitvi njihovih pravic. 2. maja razglasitev novih članov obrtniške komisije Predsednik pokrajinske obrtniške komisiije pri trgovinski zbornici sporoča, da bo javna seja komisije 2. maja ob 16.30 na sedežu Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Na dnevnem redu je pregled glasov, ki so jih prejeli kandidati na volitvah 24. maja letos, ter razglasitev novih obrtnikov, ki so postali člani nove komisije. Mlekarne in cvetličarne v nedeljo zaprte Pokrajinska zveza trgovcev sporoča da bodo v nedeljo, za praznik prvega maja, poleg vseh trgovin zaprte ves dan tudi mlekarne in cvetličarne. Ukrep velja za vso Goriško. g INAM sporoča vsem prizadetim osebam, da oskrbijo specialne preglede in zdravljenje ambulatoriji teritorialnih sekcij v Gorici in Tržiču. Zaradi tega ne bodo krili stroškov, pa tudi lekarne ne bodo dostavljale receptov, ki so Jih izstavili zunanji zasebni specialisti. Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer nekaj pred 22. uro so sprejeli za 30 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico SINOČI V GORICI Italija B 72 Jugoslavija B 59 Jugoslovan Jelič s 17 točkami najboljši strelec Italijanska košarkarska B reprezentanca je včeraj zvečer v Gorici pred 3000 gledalci premagala B reprezentanco Jugoslavije z rezultatom 72:59 (35:28). Za italijansko reprezentanco so bili najbolj uspešni pod košem Fattori (13), Ossola (10), Bovone (11) in Ori(8); v jugoslovanski pa kapetan Jelič (17), Cosič (9) in Hočevar (7). Sodila sta Klima (Češkoslovaška) in Lalos (Grčija). V predtekmi so juniorji Ginnasti-ca Goriziana premagali juniorje Ginnastica Triestina s 60:58. Ko je sodnik ob 22. uri dal znak za začetek tekme so Jugoslovani začeli prevladovati in si nabirali točke, vendar se je italijanski ekipi kmalu posrečilo pri 22:22 izenačiti ter prevzeti vodstvo. V prvih petih minutah drugega polčasa gostje sploh niso realizirali nobenega koša, tako da se je razlika v točkah precej povečala v korist italijanske reprezentance. V tem delu igre se je posebno izkazal Ossola. Dve minuti pred koncem so Jugoslovani zmanjšali razliko na 9 točk, vendar so Italijani v zadnjih trenutkih z uspelimi akcijami ponovno povečali naskok ter postavili končni rezultat 72:59. Med gosti so zaradi osebnih napak zapustili igrišče Zorga, Gru-bor, Pavlovič in Jelič, med Italijani pa Rossi in Pozzeco. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: ITALIJA: Villetti, Ossola, Rova-ti, Bottan, Rossi, Fattori, Ovi, Jes-si, Rundo, Bovone, Cosmelli, Poz-zecco. JUGOSLAVIJA: Raječevid, Tanje, vič, Grubor, Jelič, Hočevar, Sol-man, Simonovič, Vučinič, 2orga, Pavlovič, Cošič. ’------ ZA DAVISOV POKAL Italija 2 SZ 0 BOLOGNA, 28. — Po prvem vu prvega dvoboja izločilnega kol? B skupine evropske cone M P8,, sov pokal je stanje med Italijo SZ 2:0. Nicola Pietrangeli jo ®J[ nes po 48 minutah igre odpr^, sovjetskega igralca Lejusa 6:1, 6:1, medtem ko je Tacchini P® ' urah in 48 minutah premagal vega Ivanova s 5:7, 6:4, 6:4, 6:2. Jutri bo double, katerega boiijf lijanska televizija direktno Pren>' šala z začetkom ob 15.30. V tekmi prvenstva moške C Ufl je Libertas premagal Kras «• (15:6, 15:5, 15:13). V SANTIAGt Jugoslavija premagala ZDA SANTIAGO, 28. — V osmem dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja je Jugoslavija premagala peterko ZDA, Bolgarija pa Špani)0-V prvi tekmi so bili Jugoslovani absolutno v premoči. Najbolj 58 je od vseh igralcev izkazal odlični Korač. V drugi tekmi so bili Spanci ves čas v vodstvu. Dve mi nuti pred koncem pa so jih Bolgari dohiteli in jih z razliko 3 točk premagali. Bolgari so trenutno v vodstvu začasne lestvice. V devetem dnevu tega neuradnega svetov, nega prvenstva v košarki sta na sporedu tekmi Čile - Jugoslavija in ZDA - Brazilija. Tekmovanje v tolažilnem turnirju pa se je že zaključilo. Na prvem mestu končne lestvice je Paragvaj, sledijo pa mu VEST! 1 ONSTRAN MEJE Tesen poraz odbojkarjev Izole Izolski odbojkarji so v nedeljo debutirali v republiški ligi. Na domačem igrišču so se pomerili z lanskim republiškim prvakom in izgubili z 2:3. Domači so odlično zaigrali in so bili povsem enakovreden nasprotnik favoriziranim gostom. Odločilen je bil peti set, ki so ga zaradi pomanjkanja izkušenj tesno izgubili s 16:18. Ce bodo izolski odbojkarji nadaljevali s tako dobro igro, potem ni strahu, reprezentance Peruja, Paname, pot da bi se vrnili v nižji razred. Kanalski odbojkarji letos najbrž ne bodo imeli glavne besede v republiški ligi, vsaj če tako sklepamo po rezultatu prvega kola. Na gostovanju v Hočah so namreč konec košarke v Ilirski Bistrici, to je v mestu, ki si je priborilo sloves med športnim občinstvom Jugoslavije prav po košarki. • • * Primorska je bila doslej bolj malo znana kar zadeva orodne telo- gladko izgubili s tamkajšnjo ekipo I vadbe, šele v zadnjih letih so po z 1:3. žrtvovalni goriški telesnovzgojni de- * * * I lavci razvili to panogo in postavili Igralci Lesonita, ki letos nasto-jprvo osnovo. Dosegli so več lepih pajo v republiški košarkarski ligi, uspehov z mladino, letos pa so se so doživeli že drugi zapovrstni po- začeli uveljavljati tudi v republi-Tokrat jih je premagala Ili- j ških okvirjih. Tako je v članskem it JU. ,__________„___ . , J rija z 58:49. Slaba igra bivšega pr- razredu osvojil tretje mesto odlič-voligaša je zaskrbljujoča. Niso pa j ni Plestenjak iz Nove Gorice. No-krivi samo igralci, ampak tudi I va Gorica je nadalje osvojila prvo športni forumi, ki se niso dovolj potrudili, da bi obdržali kolektiv skupaj. Nekateri so se namreč pre- 17-letnega Renata Federicija iz Ul. j selih 'v rokometno ekipo, kar' je Piave 7, zaradi udarca na glavo | velika škoda, saj je košarka pogna- in rane na spodnji ustnici. Bolbi-j la v Ilirski Bistrici močne koreni-čarji Zelenega križa, ki so ga u,e intima za^seboj močno^publilm pripeljali, so izjavili, da so ga Vsekakor boljše perspektive kot rokomet. Po drugi strani so vmes tudi finančna vprašanja, saj je znano, da si majhni kraji težko privoščijo vzdrževanje več kvalitetnih ekip v različnih panogah. To doka. zuje primer Izole, kjer so dali primerno podporo veslanju in odboj-| ki in kjer kljub vsem prizadeva-; njem ni bilo mogoče vzdrževati še I tretje panoge — nogomet. To do-kolesa na domačem lvorišču ter se kazuje nadalje primer Ajdovščine, ranila na kolenu. Okrevala bo v kjer so prav tako razvili številne pobrali pred hišo št. 4 v Ul. Del Santo, kjer se je iz neznanih vzrokov zaletel v hišna vrata z mopedom. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Ul. Sauro. Ob 20. uri pa so dali prvo pomoč 7-letni Danieli Doljak s Tržaške ceste 153, ki Je padla s 7 dneh. Prispevajte ;ia DIJAŠKO MATICO 1 panoge, in zdaj namesto samo nekaterih vsi skupaj bolj ali manj životarijo. Kljub začetnim slabim znakom pa vendarle še upamo, da se bodo razmere uredile, tako da bo Lesonit obstal v ligi. Izpad iz republiške lige bi najbrž pomenil mesto pri mlajših pionirjih in pri mladincih drugega razreda. Izredno je presenetila tudi ekipa Idrije, ki je osvojila prvo mesto pri pionirjih višjega razreda, medtem ko je bil Koper tretji v tej kategoriji. Republiškega prvenstva sta se razen Kopra, Nove Gorice in Idrije udeležili tudi ekipi Mirna in Sežane, kar je dokaz, da se zanimanje za orodno telovadbo na Primorskem vedno bolj širi. MURCIA, 28. — Danes se je začela etapna kolesarska dirka po Španiji. V prvi poletapi, ki je bila na 111 km dolgi progi, je zmagal Argentinec Bruno Sivilotti pred Nizozemcem Maliepaardom in Italijanom Fabbrijem, v drugi, ki je bila na kronometer, pa Spanec Jose Maria Errandonea, ki je tako oblekel prvo rumeno majico leader-ja lestvice. torika, Mehike in Argentine. Izidi: Jugoslavija - ZDA 69:59 (3-j:*:, Bolgarija • Španija 75:72 (29:«' Tolažilni • turnir: Paragvaj . Argentina 69:65 (32:J po podaljških Panama ■ Mehika 75:67 (32:« Lestvica finalne skupine jfl ™ osmem dnevu turnirja naslednja 7. Bolgarija 8 točk (5 tekem) 2. SZ 7 (4) 3. Jugoslavija 7 (4) 4. ZDA 7 (4) 5. Brazilija 6 (4) 6. Španija 6 (5) 7. Čile 4 (4) NOGOMET Selekcijska komisija nogomet zveze Jugoslavije je določila našle®' nje igralce, ki bodo nastopili v ^ prezentanci Jugoslavije 4, maj* nogometni tekmi proti reprezents®' ci Anglije v Londonu: šoškič, Ku , Vujovič, Bečejac, Rašovič, Vasovg* Samardžič, Mojsov, Skoblar, M®!?’ Džajič. Rezerve so: Pantelič, '00^ ljak, Gugleta ln Bajič. Zmaga Opencev nad Zgoničani Prejšnjo soboto so v Zgori*® odigrali povratno tekmo med ®“j mačinl in openskimi šahlstl. Tuo tokrat so zmagali Openci in s'®* 8:4. Izidi posameznih partij so i*8-slednji: Bitežnik — Gulič 2:0 Brišček — Prelec 1;* Guštin — Hrovatin °:Z Obad — Kokošar Budin J. — Sosič N. 0:3 Budin S. — Jugovac 0:3 V SOBOTO V NABREŽINI Nogometna tekni# Suhi-Debeli Športni odsek akademskega 51®' ba Jadran sporoča, da bo prič »k0-vana tekma Suhi - Debeli v sobot® popoldne (točno uro bomo j»v’ jutri) na nogometnem igrišču v Nabrežini. Vabljeni, poleg članov -18" drana, vsi mladi ali stari bučni tj8" vijači in navijačice in ljubitelji ®°-bre kapljice. Tretji polčas tekm bo namreč potekal v komaj ®“' prti osmlci. Iz dežele boriš vdovec i^i polnočnega sonca Kasneje, ko sem se s slikarjem seznanil, bil je doma iz Stockholma, mi je povedal, da je živel nekaj mesecev med La ponči in da Je vzel motiv, ki ga je prikazovala slika, iz njihove bogate mitologije: Ob Svetem jezeru Laponcev sta živela Adam in Eva. Ker Eva ni bila pridna, je morala sama spati v kuhinji. Ponoči pa jo Je obiskal dobri duh in z njim Je imela Eva sina. Sin pa Je bil v nasprotju z očetom zelo hudoben. Zato je Eva sina umorila in ga zakopala ob Svetem jezeru. Slika švedskega slikarja je prikazovala trenutek, ko je Eva umorila svojega sina. To je le ena Izmed neštetih pravljic, ki so nastale na severu. Preprosta je kot Je preprosta dežela in kot so preprosti ljudje, zaradi katerih je slikar deželo vzljubil. Takrat je živel na Finskem, v bližini Jezera Inari. Dejal mi Je, da je našel ob prelepem jezeru vse, kar potrebuje za svoje delo: tišino, bogate motive In prijetno zabavo v prostem času — ribolov na jezeru. Slikar me Je nato povabil, naj se zapeljem z njim do fin ske meje. Predstavil mi je svojega šoferja — Laponca. Nekoč premožen rejec jelenov, se je nekaj časa preveč vdajal pijači in je tako zapravil svoj trop Kot šofer se je menda odlično obnesel. Četrti potnik — debelušni Finec se je vso pot dobro dušno smehljal Znal Je kakih pet ruskih besed in neprestano govoril: Harašo Ja. Ja... Nato smo posedeli v restavraciji ob norveško-flnski meji, kjer smo se tudi poslovili. Cez nekaj časa. pa se je Finec vrnil. Prinesel mi je skodelico bele kave in krožnik, obložen s slaščicami. Darilo, ki ga nisem niti najmanj pričakoval, me je presenetilo. Pomagal ni noben ugovor in šele ko sem popil kavo, Je Finec prijazno pokimal in očitno zadovoljen odšel. V restavraciji ob meji sem nato sameval do prihoda avtobusa. Poizkušal sem se zaplesti v pogovor z nekaterimi ljudmi v restavraciji. Toda nihče m znal, razen finščine, niti besede kakega drugega jezika. Tako sem moral molče opazovati skupino živahnih Laponcev, ki so se zabavali z navijanjem glasbene skrinje. Znane popevke, presajene v finski Jezik, so zvenele prav prijetno. Sloki, svetlolasi Finec, ki je slonel pri sosedni mizi, v petih urah ni spregovoril nobene besede. Sedel je ves čas nepremično in ni trenil z očesom. Gledal sem ga sko-ro s strahom. Pričakoval sem, da bo vožnja preko Finske zelo dolgočasna. Tudi v avtobusu je Finec molčal in zopet molče, ne da bi koga pogledal. Izstopil ponoči na postaji sredi gozda ter Izginil med smrekami. Tem večji trušč so povzročali psi. Okoli vratu so imeli pritrjene deščice, nekoliko širše kot Je prehod med sedeži. Ves čas vožnje so se sprehajali po prehodu in se z deščicami zaletavali ob sedeže. Prenočil sem v manjšem hotelu v Inariju, v bližini Jezera, o katerem mi je tako navdušeno pripovedoval švedski slikar. Tako so mi šele jutranji žarki razkrili edinstven čar finske jeseni. Kot po naključju so se ob obali zbrale breze, grmičevje in vresje, prepleteni v neštevilnih odtenkih žlahtnih barv. Nji hove odseve pa je vodna gladina poplemenitila. Rahlo Je za brisala temnejše tone, svetlejši odtenki pa so postali še mehkejši in bolj prozorni. Kjer so se dotikali različni barvni toni, so se v vodi razpršili v pisane mavrice, ki so se med seboj raz likovale, odvisno pač od vodne globine m od smeri svetlobi na bregu. Koliko podobnih prizorov je bilo pripravljenih presenečenim očem ob ogromnem, desetine kilometrov velikem jezeru. Ob Inariju predstavlja pač najmanjši potoček ali za livček edinstven park. Se najbolj nenavadno pa delujejo osamljena drevesa, ki rastejo daleč od brega, tako rekoč iz vodne gladine. Na najmanjših otočkih je namreč dovolj prostora samo za eno drevo. Otočka pa se z brega sploh ne vidi, ker sega morda samo nekaj centimetrov iz vodne gladine. Sedaj je Inari najpomembnejše turistično središče finske Laponske. Ob položnih, razčlenjenih obalah so postavljene kolibe Laponcev in hišice Fincev, ločene med seboj z belimi ograjami iz brezovih vej. Vsaki finski hišici pa Je priključeno v bližini manjše, grobo obdelano leseno poslopje — finska narodna kopel — savna. Mnogo hišic pa ima ob bregu tudi manjše pristanišče, lesen pomol, h kateremu so privezani motorni čolni. Odkar je bila zgrajena preko severne Finske modema cesta, ki povezuje Botniški zaliv s Severnim morjem, prihaja na sever vedno več turistov. Mnogo se Jih pripelje do Ivaloja, prometnega središča v bližini Inarija, z letali. Letalske vozovnice so namreč na Finskem le malenkost dražje kot avtobusne ali železniške in znatno cenejše kot v ostalih severnih drža vah. Prav tako pa so cenejša tudi prenočišča in oskrba v hotelih. Le nerad sem se poslovil od tihega zaliva v Inariju, od Jezera, ki zapusti vsakomur željo, da bi še kdaj doživel finsko jesen. Na avtobusni postaji sem srečal debelušnega Finca, ki me je prejšnji dan gostil s kavo in slaščicami. Ugotovila sva, da bova potovala do polarnega kroga — do Rovaniemija skupaj. Cesta je speljana v bližini velikega Jezera in prečka kdaj pa kdaj manjši zaliv. S sopotnikom sva sedela v zadnjem delu avtobusa in vedno kadar sva se peljala mimo jezera, sva obadva vzklikala: Krasivoe! Krasivoe! Postajala sva vedno bolj razpoložena, ker Je imel Finec s seboj pollitrsko steklenico konjaka in po vsakem lepšem pogledu na jezero sva po obveznem: Krasivoe, obvezno praznila steklenico. Prvič v življenju sem moral kaditi cigare ln le s težavo sem sopotnika včasih prisilil, da je pokadil kako mojo cigareto. Odkar me je sP®" znal, sem postal njegov gost. Ponosno ml je pokazal nakazi10 za deset litrov vodke: Vodka harašo! Menda Je trgoval z alk®' holnimi pijačami. Končno mi je hotel preskrbeti simpatiM® deklico, ki Je sedela v sprednjem delu avtobusa: — Finska dekleta harašo! Odmajal se Je k njej m se potrt vrnil, žalosten mi Je P®-izkušal nekaj povedati. Razprostrl je roke, sprva sem miši*1, da me hoče objeti, nato Je pričel mahati z rokami, kot da h®-če poleteti. Nekako sem uganil, da je dekle stevardesa in d® pojde iz Ivaloja takoj dalje z letalom v Helsinki. Pričel me je učiti finski Jezik. Gotovo mi je stokrat P®" vedal, kako se pravi: Dober dan. Pozdrav sem si zapomnil le’ ako sem besede glasno ponavljal. Ako sem le za trenutek P®' mislil na kaj drugega, sva morala z učenjem pričeti znova. Po kratkem postanku v Ivaloju je sopotnik omagal. Zle*' nil se Je na zadnje štiri sedeže in se pokril s suknjičem. P**" spal Je dobršen del poti. Razgibanost dežele, ki je značilna *® okolico Inarija, se je spremenila v enolična močvirja in gozd®' ve. Po vsaki uri vožnje smo se za nekaj minut ustavili ob ni avtobusni postaji v bližini glavne ceste. Gledal sem na zemljevid in z zanimanjem pričakoval prvi večji kraj, ki je ozn* čen na zemljevidu — Vuotso. Le malo večja avtobusna postaja z restavracijo in ogromna skladovnica lesa. Verjetno so hi' še raztresene v okoliških gozdovih. Sodankyla. Prvo večje strnjeno naselje na poti proti B®" vandemlju. Izredno modema avtobusna postaja Jn v bližini tovarniški dimniki. Nekaj manjših tovarn za predelavo lesa. Sedaj je postalo v avtobusu živahno. V zadnji del avtobusa *® prisedli trije možje srednje postave, oglatih, koščenih obrazov. Eden izmed njih Je imel očitne laponske poteze, d očim sta bila druga dva Finca. Vsi trije so bili Izredno veselo r*2' položeni. Govorili in mahali so drug čez drugega in predst»v* ljanje ni dolgo trajalo. i Naaai;evanie medi) UREDNIŠTVO: 1RS1 - UL MUNTEOCH1 O, 11., TEL*..' >N V3-H0H in SM-tOK - poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA; Ulica Silvio PelUOO 1 II, Teletuo 33-H2 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 87.33«, 95-823 - NAROČNIN A: mesečna HUU Ut - Vnapr«J; četrtletna 2 250 Ur, polletna 4 400 Ut, oeloletna 7 700 .lt - SFRJ posamezna številka v t.eanu tn nedeljo 50 para (50 starti! dinarjev), mesečno 10 din (1 IKK) starin dinarjev i, letno 100 din UU000 starih dinarjev) - Poitni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 115374 - 2» SFRJ: ADIT DZS. Ljuoljana Sta« trg 3'1, releton 22 207 tekoči račun pri Narodni oanki v Ljuoiiam - 9(13-3 H6 - OGI.ASI: (.ena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski 150, tlnančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ,r goriške pokrajine se naročajo pri upravi - lz vseh drugih pokrajin Italije pri aSocletš PubbUcltš I ta liana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst