Naše narodno prosvetno delo. VZGOJA MLADINE V POŠOLSKI DOBI. Hočem govoriti osredotočeno. Vzgojni in učni cilj ljudske šole bodi: razvezovati v gojencu vse produktivne duševne sile in lnu dati pravec za življenje, na pot v življenje! Kaj, ko bi ne bilo preresnično reklo našega velikega vzgojitelja Ivana Cankarja: »Bog jc pokazal človeku cilj. a na pot mu je dal berglje.« O šolski vzgoji in o šolskem pouku ne bomo več govorili. Lotiti se hočemo zastavljene naloge iz treh vidikov. A. Kako nai vpliva vzgojitelj na mladino po končani šolski dobi. B. Kakšne zahteve stavlja modena družba na vsakega poedinca v njej. C. Kakšne dolžnosti izvirajo iz tesa za vse meritorne vzgojne in državne činitelje. A. Vrnimo se k prvemu vprašaniu. — Z ljudskošolsko odpustnico v roki ni ponehal biti gojenec naš gojenec! Obratno. Sedaj šele pričenja za učitelja delo v edin prospeh ljubljene domovine. Pot, ki io sele namerja nas odpuščeni učenec v življenje, ni več v naši neposredni nadzorovalni moči. temveč je prosta, pelje navzgor ali pa navzdol —. Slovesne besede. ki jih naj naslavlja učitelj na gojenca pri izročitvi odpustnice. naj zadobe stvarno, resnično ozadje. Učitelj bodi, v kollkor mu je ^iožno, v trajnem stiku z bivšimi učenci, naj jih moralno dviga z izposojevanjem dobrih koristnih knjig ob vsaki ugodni Driliki, naj jih priteguje k mladinskim prireditvam in v nadalicvalne tečaje ob prostem času ter bodi mladini najboljši svetovalec pri izberi noklica. da »pride nravi človek na pravo mesto«, kakor pravi Karel 0zwald v svoji lepi, preporod oznanjujoči knjigi »Smernice novega življenja«. V to ie predvsem potrebno, da si pridobi učitelj zaupanje staršev. Ti naj pridejo v življensko odločilnih trenotkih svoje dece k učitelju po nasvet. Najbolj je želeti to. Mnogo staršev, vzgojenih v preteklosti, ima polno predsodkov o zmožnosti svojih otrok in o malovrednosti ali nadvrednosti gotovih poklicev. Treba je te predsodke pobijati, potrpežljivo, sistematsko. V tem obstoja umetnost! Vsako delo je sveto, če je usmerjeno in če služi Dotrebnostira vsake prave kulture in če se izvršuje v zvestobi! Res je nekatero delovanie nadvredno, a nadvrednost podeli delu le tendenca, ki je položena v isto. V tem so si moderni vzgojitelji in socijologi edini. Spominjam le na prelepo, v gorečnosti pisano knjigo »Arbeiten und nicht verzweifeln« od Charlileja. B. Moderna družba v njeni diferencijaciji rabi ekonomije življenskih sil. Ne trati energije, temveč rabi jo,« se glasi energetski imperativ Viljema Ost\valda, oznanjevalca ekonomične izrabe svetskih vrednot.  V rninuli dobi so bili poklici bolj enostavni in podvrženi nekemu tradicijonelnerau redu. Mnogo poklicev je bilo za večino nedostoDiiih in za vršitev istih, ravno najodličncjšili, najmanj sposobnih ljudi. A »Tempora mutantur, et nos mmamur in illis!« — Sodobnost pa rabi ckonomije življenskih energij! C. Mnogo dolžaosti izvira za vzgo-  jitelja iz spremenjenih življenskih okoli- ščin. Treba predvsem, da se uglobi uči- telj v študij socijologije, eksperi-  mentalne psihologije .n psihotehnike. Slednja jc uporabliciia veda. ki si priza- deva odgovoriti na vprašanja, kako bi se dali ti in ti za človeka dragoceni cilji do-  seči s pomočjo tesa. da obvladaš dušev-  ni mehanižem. Za družbo \* modernem smislu besedc pa sledi ncodložljiva. ne- oporečena dolžnost, skrbeti za brezplač- nost šolania in učil, kajti prosta bodi pot sposobnemu! — Nadalje naj država otvarja, v kolikor ji je možno takozvanc »Posvetovalnice za delo ali v zadevah poklica«, kakor so jo zamislili praktični Amerikaaci. Prav tak-o posvetovalnico je otvoril že 1. 1908. Dsihotchnik in psiholog Frank Parsons v Bostonu. Radovan Jaut. Šolski odri in pevski zbori. po. Šoiski odri. Dne 5. februarja je priredila šolska mladina pri Sv. Miklavžu \,n Ormoži pod vodstvom tov. ge. Pinteričeve dobro uspelo šolsko predstavo. Uprizorila se je trodejanka iz kmetiškega življcnja ^Lastni želji — prosta pot ali kovač hoče biti« v xvezi s spevoigro. »Slava rokodelstvu!« Oboje je spisal šolski ravnatelj Aaton Kosi v Središču. Dekiarnacije o različnili rokodelcili in temu primcrne pesmi so splošno ugajale. Igra sama je jako poučna, ker vzbuja smisel za rokodelstvo. Prav lepo je tudi učinkoval nastop »Hojka — božično drevo«. Obiskovalci, zlasti starši, so z veseljem prisostvovali predstavi ter se radovali nad svojitni malčki, ki so se jako spretno gibali na odru. Trud, ki ga je imela tov. Pinieričeva ni bil zastonj. Poleg moralnega nspeha je dosegla tudi lcp čisti dobiček. kf se uporabi za nabavo knjig in drugiit potrebščin ubogi šolski mladini. Takc sclske predstave se vršijo pri nas vsako ieto in ljudstvo jih z veselj.m posečri. —1)0 ^ola v Šmartuem pod Šmarno goro jc vprizorila predstavo dne 29. januarja 1922 v prostorih tvrdke Stadler v Zg. Gameljnih. Spored:: I. Živa slika, pozdrav, deklamacija: »narodna noša«. petje »Lepa naša domovina, »Slovenka sem«. TJ. Na izletu Ugra s petjem). III. Petje: 1. Ah ni li zemljica krasna... 2. Prišla je miška... IV. Mali nastopi: 1. Ciciban posluša očetovo uro. 2. Mali Jugosl-oven. — iMoja piška. 3. Ciciban in čebela. V. Petje: 1. Oj le šumi gozd nad mano ... 2. Iz bratskog zagrljaja... VI. Čista vest (igra s petjem). Predstava se je 2. februarja 1922. ponovila v stari šoli v Šmartnem. Izvajanje je bilo precizno. Uspeh nepričakovano dober. Gospa Stadler se je izrazila, da je že dosti otroških predstav videla tudi v večjih mestih, toda tako bogate in lepe še ne. Prostori so bili vedno rabito polni. — Čisti dobiček se porabi za šolarsko knjižnioo. —po Iz Krškega: Na delo za izobrazbo ljudstva. Dne 14. januarja zvečer in 15. januarja popoldne nam je nudila prireditev Podružnice K. J. S. v Krškem res krasen užitek s svojim raznovrstnim in obširnim vzporedom. 1. Deklamacija: Naša pesem zložil T. Gaspari. 2. Igra enodejanka: Oh, ta Polona! pri kateri so nastopila samo kmečka dekleta, ki so bila prvič na odru — je vzbudila mnogo smeha. Bila je igrana izborno. Nato je sledil. 3. Pevski nastop Kolašic: 1. Predice (s živo sliko). 2. Žalost. 3. Volarič: Slovenskim mladenkam, (s spremljevanjem krškega salonskega orkestra). Vse točke od lepe deklamacije, šaljive burke do krasne Volaričeve pesmi so bile izvajane tako precizno, da so ugajale vsemu občinstvu. Posebno krasna pa je bila pestra slika predic v narodnih nošah. Vsa čast na tako lepo uspeli prireditvi gre v prvi vrsti požrtvovalni, narodni gospe učiteljici Mili Levstikovi, ki je pokazala svoj talent kot režiserka, kakor tudi kot pevovodkinja: »Ženskega zbora«. Moralni uspeh naj ji je bogato plačilo za ves njen trud. Vsa prireditev se je pripravljala le dober mesec dni. Tudi naš pesnik Tone Gaspari, ki je zložil deklamacijo: »Naša pesem« za Kolašice zasluži vso pohvalo. —po. Šoštanj. Za naše revne šolarčke. Tukajšnja šolska mladina priredila je dne 18. pr. m. dramatično bajko s petjem v 3 dejanjih ^>Palčki«, katera je nad vse krasno uspela. — Igra je bila dobro naštutiirana in nastop posameznih igralcev samozavesten. Osobito pa je ugajalo izborno, ubrano petje s spremljevanjem glasovirja in harmonija. — Igra je vrgla čistega dobička 4800 K. Dne 4. februarja t. in. priredili so tuk. državni in zasebni uradniki plesni venček od kojega je zopet padlo v prid šolske mladine čistega prebitka nad 4500 K. Tako sc je v tem kratkem času dobilo za naše revne šolarčke blizu 10.000 K, za kar bodi vsem darovalcem izrečena najiskrenejša zahvala. —po Vel. Lašče. Na Svečnico 2. svečana je tukajšnja šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva priredila prvo šolsko veselico v »Zadružnem domu«. Spored je tvorilo več dramatičnih in pevskih točk ter deklamacijo. Celoten, kakor ludi poedini nastop šolske dece je bil po svoji dovršenosti naravnost očarljiv. Trajen spomin te prireditve je zapustil spretno prirejen O. Župančičev: »Razgovor« in »Kralj Matjaž«, dramatičen prizor, ki je samostojno delo nekega tukajšnjega g. učitelja. Ljudje, ki so zadnje čase precej proti tukajšnjemu učiteljstvu in to vsled disorientacije ali pa hujskarije gotovih faktorjev, so imeli ob tej prireditvi priliko presojati uspešno in ogromno delo, ki ga tukajšnje učiteljstvo vrši v in izven šole. Po točni presoji je bil moralen in gmoten uspeh te prireditve nad vse lep. Dal Bog nam Vel. Laščanom še obilo takih šolskih prireditev, ki širijo v narodu prosveto in večajo ugled učiteljstva, Šolske Ijudske knjižnice,  -pk. Šolska Ijudska knjižnica  "Kmečkega bralnega društva« v Limbu šu ima 750 knjig in ne samo 75, kar je bilo pomotoma natisnjeho v 6. številki »Učit. Tov.« —pk V Kapelah pri Brežicah ima šola poleg šolske tudi ljudsko knjižnico, ki obsega 241 vezanih in nevezanih knjig. Knjižnico upravlja tov. M. Kuglič. Ljudstvo pridno čita in si izposojuje knjige. Knjižnico je ustanovilo svoj čas učiteljstvo, ki je tudi zbralo knjige. —-pk Obmejna šoia pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ima zraven šolske, tudi Ijudsko knjižnico z 81 knjigami. Ljudstvo — tudi iz Avstrije si pridno izposojuje knjige, le da jih je žalibog premalo! Jugoslovenska Matica je obljubila pomagati. Na ta iničin bode ostala tu — kakor desctietja prcj -- skrajno obmejna narod na trdnjava!  Ljudska predavanja. --pp. Predavanje o mlekarstvu. V telovadnici prve mestne ' deške šole v Ljubljani je predaval 13. t. m. tov. Andrej skulj o lnlekarstvu zelo zanimivo in temtljito, pojasnjujoč svoja izvajanja z lepinii skioptičiiimi slikami. Udeležilo se je predavanja žal le malo število tovarišev in tovarišic in nekaj učiteljiščnikov, kar je vsekako graje vredno ter se naj vsaj vbodoče popra.vi taka malomarnost. Pre-  davanje je bilo namenjeno v prvi vrsti  učiteljisčnikom.