Celje - skladišče
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
veci
e nalo^
i reterei
V krjevni skupnosti Šentjur-center in g-aenijur-okolica smo prav let<^Tk(JÄ« našim referen-dumskimÄnogÄrittm pričenjamo mi ni r i i fflViMmrf^iiuTii i ii n zastavljenih protfkflov, na naš praznik še posebèpflonosni. Delovna in ustvarjalna zma^4^.obeh krajevnih skupnosti p^B^i daje nove moči, da bomo ^^^d§lih letih lahko z veliko sničili vse zastavljeni so bile izglasovane na
mu.	Preteklo leto je bilo za krajevni skupnosti, lahko rečemo, uspešno. Veliko dela je bilo vloženega v urejanje komunalnih naprav in objektov. Prav je, da se jih ob tej priložnosti tudi spomnimo. V krajevni skupnosti Šentjur-center smo realizirali ureditev pločnika od križišča Ziko-šek proti Kmetijski šoli in tako zboljšali varnost na tem odseku. Od ureditve pločnika, ki ga nameravamo letošnje leto nadaljevati v spodnjem delu od križišča pri parkirnem prostoru do avtobusne postaje pri Boštevcu, omenimo tudi asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov. Urejena je bila cesta v ulici Tončke Čečeve in cesta Franja Malgaja. Pri obeh delih je bil velik delež sredstev občanov. Prav tako pa je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela. Delno pa smo urejali tudi nekatere druge komunalne naprave, kot so: Ureditev škarpe v ulici Na Razgled, ureditev dveh hudournikov, kar sicer še ni dokon-
čano. Velik del pa je bil končno tudi namenjen za ureditev oziroma za posodobitev šolske kuhinje, ki je bila prav sedaj predana svojemu namenu. Ce vse omenjene ureditve, ki so v največji meri referendumskega značaja, tudi finančno ovrednotimo, lahko rečemo, da smo v letu 1982 za vse ureditve tega pomena namenili okoli pol stare milijarde dinar-Od tega pa moramo odšteti smo poleg sredstev kra-še sami dodatno sofinanci-ureditev okolja objektov.
skupnosti Šen-beležimo v letu 1982 omunalnem po-ih je bilo več raj vsa druga ^makadamska, k obnavljala, jje bilo ■h^Muipnosti
dročju. odsekov
cestišča, so se s
Treba je poudaF prav v tej Krajec
med dvakratnim neirtJ^T v preteklem letu precej škotre na cj stah. Seveda pa so pri tem vj delež prispevali krajani s s\ delom in s sredstvi. Prav tako 1 so uredili nekaj odprtih vprašan] ureditve vodovoda in podobno. Treba pa je poudariti, da so tudi v tej krajevni skupnosti namenili velik del sredstev za ureditev šolske kuhinje.
Tako so v tej krajevni skupnosti v preteklem letu za vse te namene porabili več kot 600 starih milijonov dinarjev.
Ce pa ob teh rezultatih, ki so vsaj za obe karjevni skupnosti
izrednega pomena, navedemo samo nekaj aktivnosti, ki so prav tako nezamarljive, so bili tako zastavljeni načrti skoraj v celoti uresničeni. V letu 1982, ko je bila zaradi volitev povečana aktivnost v delegatskem sistemu, smo morali veliko napora vložiti v to, da smo vse naloge izpeljali v skladu s programom. Sedaj, ko so vsa ta opravila za nami in ko delamo že prve analize, vseskozi ugotavljamo, da smo v krajevnih skupnostih skupaj s samoupravnimi organi in DPO vodili bitko za uresničitev vseh ciljev in da so tudi občani bili s Krajevno skupnostjo v velikem obsegu vpeti v vse to dogajanje. Zato moramo rezultate, ki smo jih dosegli, pripisati prav njim. V drugi polovici preteklega leta smo v krajevni skupnosti Šentjur-center in okolica morali še dodatno okrepiti svoje aktivnosti. Pristopili smo k izvajanju nalog za napeljavo telefona. Ta akcija, Jki je v polnem teku, se je pa zaidi primanjkovanja ptt kablov ^vn^zavleklo, toda upamo, da ^Bwi^^iidarle tudi to nalogo us-pWapi jpuravili v tem letu. Pri te4Enw*mijamo povedati, da gre prvič %Jysyne aktivnosti in da so do sedaapwmk v širšem slovenskem prosloj^r^lo redko krajevne skupnostjo šne aktivnosti, ■ predračunski vreč blizu 4 stare milija:
Krajevni skupnosti,
emale tak-celotni znašale rjev. ni-
mata malo dela in predvsem odgovornosti, upaja v zaupanje krajanov ter z vsestranskim naporom tudi rezultati ne bodo izostali.
Seveda pa so bile v letu 1982 tudi aktivnosti v zvezi z odpravljanjem posledic po neurju, ki je prav v naših krajevnih skupnostih najbolj prizadela občane. Občani, ki so v letu 1982 morali zaradi teh nalog kar večkrat obiskali krajevne skupnosti, so ob koncu leta, ko smo delili bone za gorivo, še enkrat svoje potrebe opravljati na KS. Seveda smo te priložnosti istočasno izkoristili, kolikor je pač bilo mogoče za to, da krajani izražajo svoje probleme neposredno. Lahko rečemo, da so z delom vsaj na naših KS bili lahko zadovoljni.
Seveda se ob krajevnem prazniku veselimo doseženih rezultatov in uspehov, ki smo jih skupaj z aktivnostjo krajanov dosegli. Tudi aktivnosti, ki so potekale pod okriljem družbenopolitičnih organizacij obeh krajevnih skupnostih, so bile zadovoljive. Usklajevale so aktivnosti pri izpeljavi volitev, sodelovale pri oblikovanju letnega programa ter uspele tudi vzpodbuditi tiste aktivnosti, ki smo jih v preteklosti zanemarjali.
Vsi skupaj pa smo še posebno ponosni, da ob našem prazniku lahko tudi te rezultate, ki so bili doseženi, obeležimo z delovno
S zmago organizacij združenega "de-a, ki so vložili sredstva in trud, v rekordnem času, čeprav ih gospodarskih razmerah, realizirati projekte. Tudi ^yis uspeh, ki ga želimo HRsgveda pa se ob našem
prazniki lovnih zrn sli neprestani se je NOY po ša TITA borila jih mi sedaj užival v njih. Tudi junaki,
imo samo de-nas naše mito v čase, ko om tovari-dni, ki 'in živimo i ležijo na
pobočjih Resevne in drugih gozdovih tod naokrog, so v teh dneh v naših spominih. Spomnili smo se jih tudi na ta način, da smo še bolj kot doslej prijeli za delo in izpolnili načrte.
Ce bomo tudi v letu 1983 delali tako, kot smo si zastavili naše plane in jih uresničili, potem bomo vse svetle tradicije revolucije v praksi tudi potrdili. Vsem krajanom Krajevne skupnosti Šentjur-center in Šentjur-okolica želim ob letošnjem prazniku veliko zadovoljstva in delovnih uspehov v naslednjih akcijah
DRAGAN SLAKAN
Od tu in tam...
— Ženski pevski zbor prosvetnega društva Skladateljev Ipavcev se je 11. marca udeležil devetega tradicionalnega srečanja ženskih pevskih zborov v Slovenskih Konjicah. Srečanje je bilo posvečeno 8. marcu, mednarodnemu prazniku žena.
— V petek, 11. marca, je bila v kulturnem domu v Šentjurju prireditev ob dnevu žena. Nastopili so člani dramskega krožka osnovne šole Franja Malgaja pod vodstvom tov. Ivanke Podgrajski ter mladi glasbene šole pod vodstvom tov. Jere Inkret. Prireditev je zelo uspela, saj je bila to prava osvežitev v šentjurski kulturi.
— 15. marca je bila v Šentjurju odprta pivnica v preurejenih prostorih dosedanje kavarne. Pivnica je v prijetno urejenem ambientu in je na razpolago vsem ljubiteljem pizze in piva vsak dan od 7. do 21.30 ure.
Ureditev pivnice je omogočil SOZD Merx — TOZD Gostinstvo in turizem, arhitektonsko jo je uredil ing. Žarko Presinger, a likovno znani celjski slikar Stane Petrovič — Čonč.
— V počastitev krajevnega praznika — 18. marca je bila otvoritev in ogled nove šolske kuhinje. Ob tej priliki so tudi podelili priznanja krajevne skupnosti najbolj prizadevnim krajanom. Poleg tega sta bili v prostorih osnovne šole Franja Malgaja dve razstavi: jugoslovanska ornamentika in likovna dela učencev.
— Ob obletnici smrti Dušana Laha in Cvetke Jerinove ter njunih soborcev je bila 18. marca komemorativna slovesnost pri partizanskem grobišču na Resevni. Organizator ko-memorativne slovesnosti je bila osnovna organizacija sindikatov Veterinarske postaje iz Šentjurja.
ZKO Šentjur omogoča domačim kulturnim skupinam veliko nastopov vsaj v občini. Zato že nekaj let organizira Našo besedo. Ansambli in skupine bodo nastopili tudi v najmanjših krajih. Kulturno gibanje spodbuja in usmerja ljubiteljsko kulturno umetniško ustvarjalnost tudi mladinskih in pionirskih kulturniških skupin.
Vodilo ZKO je perspektiva našega dela v povezanosti, organizacijski trdnosti in boju za tako vsebino, ki zasleduje najširše interese človeka, hkrati pa je kakovost dela najvišji cilj.
Z nastopom narodno zabavnih ansamblov, 27. 3. 1983 ob 15. uri v Šentjurju, se prične Naša beseda 83. ZKO Šentjur želi popestriti kulturno dejavnost v občini, želi pritegniti najšišri krog poslušalcev na naše prireditve, ki se bodo zvrstile po naših šolah, krajevnih skupnostih. Zaželjeno je tudi, da bi OZD povabile naše kulturne skupine ter tako popestrile organiziranje kulturnega življenja v OZD.
Naša beseda 83 je pregled dela in dosežkov kulturnih društev v KS in šolah. Z našim obiskom na njihovih predstavah in nastopih jim bomo dali priznanje za njihovo delo in obveznosti v okolju, v katerem delujejo.
Nekaj je v nas, kar nas žene naprej. Nemirni duh, z njimj tudi potreba po potrjevanju samega sebe je v slehernem človeku.
Tek na smučeh je boj s samim seboj. Tek, ki ga danes tu, v smučarski Sloveniji, priznavajo tisoči za svojega.
Na tradicionalnem 8. trnovskem smučarskem maratonu se je letos zbralo nad 3.000 tekačev. Na Črnem vrhu nad Idrijo so startali tudi štirje Šentjurčani: Jernej Borovnik — st., Franc Zabukošek, Aci Urbajs in Gorazd Horvat. Za-bukošek in Urbajs sta pretekla progo, dolgo 42 km, ostala dva, Borovnik in Horvat, sta tekla mali maraton — 20 km.
Primer šentjurskih udeležencev trnovskega maratona je za vzgled in vreden posnemanja.
Šentjurski
Rozalski Poldek
Srečujemo ga vedno z veliko aktovko v roki, s fotoaparati okrog vratu, povsod kjer so prireditve, poroke, praznovanja Tn podobno. To je človek, kroničar nekega časa.
Leopold Murn ali Polde, kakor ga poznajo vsi, je edini fotograf v naši občini. Rodil se je 11. novembra 1914. leta v Trnu pri Ka-lobju. Izhaja iz kmečke družine, kjer se je rodilo devetero otrok. Osnovno šolo je končal v Kalob-ju in je ostal doma, kjer ni bilo možnosti za nadaljnje šolanje.
Izučil se je za krojača pri Ivanu Horvatu na Rozaliji. Tri leta je delal kot krojač. Na Rozaliji je preživel veliko lepega in se spoznal z ljudmi ter pridno delal. To je čas Rozalskega Polde-ka.
Ko si je prislužil nekaj denarja, je odšel v Maribor, kjer se je priučil za fotografa. Delo fotografa ga je veselilo že iz otroških let.
Polde je zanimiv človek. Ko se z njim pogovarjaš, imaš občutek, kot da bi ti vse rad povedal v eni sapi. Pripoveduje in se spominja vsega, kar mu je prineslo življenje.
Leta 1942 ali 1943 je k njemu prišel znani aktivist iz Špitaliča, Berce, in ga je vpeljal v delo, ki
portret
so ga potrebovali naši borci. Kot izučen krojač je šival in popravljal obleke, kot fotograf beležil dogodke aktivistov v NOB.
Po osvoboditvi se je povsem posvetil fotografiji. Veliko je hodil naokoli, spoznaval ljudi, oko njegove kamere je beležilo njihove navade, razveseljeval je otroke po šolah, ko jih je fotografiral ob koncu šolskega leta.
V Brezah nad Laškim je Polde spoznal učiteljico Faniko, s katero se je tudi poročil.
Polde je tih človek z nemirnim duhom. Radovednost njegove kamere neutrudno piše kroniko nekega časa. Polde je rad med ljudmi in postal je njihov.
Goce Kalajdžiski
★★★★★★ *★★★★★★★★★★★*★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Uspela predavanja -
zanimive teme
Pred nekaj dnevi se je končal drugi del predavanj za vse občane od 15. do 60. leta starosti. Letošnje predavanje, vsaj tako lahko ocenimo v krajevni skupnosti Šentjur-center, je uspelo v večji meri, kot smo pričakovali. Zadovoljiv je bil tako obisk kakor tudi teme, ki so bile obravnavane. Po razgovorih s krajani na predavanjih so bili najbolj zadovoljni s tem, da so se seznanili z nekaterimi temami, ki so tudi v praksi prisotne in zadevajo slehernega občana. Navidez morda ni bilo pričakovati, da bi teme političnega značaja zainteresirale tako širok krog občanov. Toda ugotoviti velja, da sta prvi dve temi, ki sta jih predavala tov. Jager Ivan (o blagovnih rezervah) ter Gorjup Vlado o vojaško političnem položaju pri nas in v svetu, bile sprejete kot izredno kvalitetno obravnavane. Zaradi tega je morda tudi v drugem delu predavanj bil obisk dokaj zadovoljiv. V tem delu pa so bile obravnavane teme o neoboroženih oblikah odpora v SLO in o protipožarni zaščiti z ogledom filma. Sicer pa obveznih predavanj posamezniki še vedno niso dojeli v celoti. Komite za SLO in DS se bo moral
odločiti, kaj storiti s tistimi, ki so odklonili vabila. Zakon o neupravičenem izostanku jasno sankcionira takšne primere. Morali jih bomo tudi mi, sicer v prihodnje lahko pričakujemo vse več takšnih primerov.
No sedaj, ko so vsa ta predavanja za nami, bo treba v nekaterih pogledih dopolniti način in sistem ter termin usposabljanja. Prav tako pa tudi prostor, saj ni bilo najbolj primerno, da smo iz vseh mogočih koncev spravljali ljudi v šolske klopi.
Sicer pa tudi način obveščanja in pošiljanja v nekaterih sredinah ni bil najboljši. Morda je tudi v tem razlog, da so iz nekaterih krajev bili obiski slabši kot drugod. Vsa ta vprašanja bodo gotovo obravnavana na ustreznih organih, kjer se bodo za v prihodnje morda izoblikovale druge variante. Pozabiti ne velja le na to, da bo treba narediti predvsem nekaj za tiste občane, ki so s svojim odklonilnim izražanjem odpovedali usposabljanje. To marsikaj pove in tega ne bi bilo dobro zanemariti, mar ne?!
Dragan Slakan
Stališča in mnenja
O UREJANJU DELOVNEGA IN OBRATOVALNEGA ČASA V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU
Za javno razpravo o delovnem in obratovalnem času v občini so se delovni ljudje in občani temeljito pripravili. Družbeni dogovor o delovnem in obratovalnem času posega v pomembne navade naših ljudi, spreminja način življenja in medsebojne odnose. Ob vseh teh spremembah pa se moramo temeljito spoznati s sredino ali okoljem, v katerem ljudje žive, da lahko dajemo pobude za premik delovnega časa. Na osnovi vseh teh postopkov smo v občini Šentjur sprejeli naslednja stališča in mnenja o delovnem času:
1.	Načeloma podpiramo premaknitev dela na dnevno svetlobo, premaknitev za eno uro, vendar pod pogojem, da se pripravi ekonomska utemeljitev in da se navedena akcija rešuje celovito za regijo.
2.	Ob razpravah in opredeljevanju delovnega časa posegamo v osnovna ustavna razmerja, kjer je opredeljeno, da smo se dogovorili za določene aktivnosti, ki jih sedaj negiramo.
Te aktivnosti so:
—	opredeljevanje , družine kot osnovne življenjske enote,
—	izobraževanje delavcev ob delu — to je možnost in zahteva, toda s premikom delovnega časa tega ne bo mogoče opravljati,
—	govorimo o skrajševanju delovnega časa ne pa o podaljšanju (mislimo tudi čas s prihodom in odhodom z dela),
—	otroško varstvo ni opredeljeno in ustvarjeno s svojimi pogoji dela tako, da bi lahko zadovoljilo vsem potrebam naših delavcev, otroka odtiiju-jemo od družine. Pri rednem prevozu so bili starši od 10 — 11 ur odsotni z doma, sedaj tudi po 14 — 15 ur (to je
17.	ali 18. ura ali celo 19. ura). Tako pride do razbijanja družine, do slabšega psihičnega stanja staršev (ker ne vedo, kje se otroci potikajo).
3.	S tem, ko prehajamo na novi delovni čas, moramo sprotno urejati prevoze delavcev na delo in z dela, predvsem soliden prevoz delavcev in ostalih potnikov (do sedaj smo se vozili kot živina v natrpanih avtobusih); če je potrebno dati dodatne avtobuse, se mora to urediti. Prevoznik na našem območju — Izletnik — hoče izsiliti pogodbene prevoze, ki stanejo veliko več. Tega ne moremo dopustiti v teh zaostrenih gospodarskih trenutkih.
4.	Obdelovanja ohišnic in manjših posestev na Kozjanskem ne smemo prepustiti naravi, temveč se moramo zavzemati za vsak obdelan kos zemlje. Površina in raznolikost terena so takšni, da pride v poštev še veliko ročnega dela. Iz tega razloga se lahko zgodi, da se bomo takoimenovani polproletarci pojavili kot potrošniki vseh tistih dobrin, ki jih na trgu že tako primanjkuje, ki smo
jih doslej pridelali doma (meso, mleko, zelenjava). Ali so naši mesečni prejemki res takšni, da bomo brez tega lahko preživljali družine?
5.	S skupno akcijo DPO, KS in TOZD v občini in izven nje bomo zadovoljili naše delovne ljudi in občane k še boljšemu in produktivnejšemu delu v dobrobit jutrišnjega dne. Zadovoljstvo ob delu kroji zadovoljstvo v življe-
V SPOMLADANSKIH MESECIH VEČ AKTIVNOSTI
nju, ob tem srečo v družino in obratno.
6.	Delovni čas mora biti prilagojen razmeram in to v posamezni sredini, UO in DSSS morajo sprejemati pobude in mišljenja ter potrebe delovnih ljudi in občanov. Ob zadovoljevanju potreb občanov bo ob primerni motivaciji dela porasla produktivnost in zadovoljstvo pri delu in vsa hotenja ob njem.
7.	Delovni čas moramo prilagajati značaju nalog in potrebam delovnih ljudi in občanov glede
na življenjske, prometne in druge razmere v občini tako, da se jim čimbolj olajša uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti pri svojih organih.
Delovni ljudje in občani v občini Šentjur se zavedajo družbene koristi premaknitve delovnega časa na dnevno svetlobo, zato predlagamo, da delamo v poletnem času od 6. in v zimskem času od 7. ure dalje. Ostale dejavnosti se morajo za obratovalni čas prilagajati družbenim razmeram posamezne sredine. To pomeni, da delamo poleti in pozimi ob 7. uri.
Bolj skladno in načrtno delovanje družbenih organizacij in društev v krajevni skupnosti Šentjur-center je vodilo za poživitev aktivnosti na tem področju. O tem so veliko pozornost posvetili tudi v socialistični zvezi te krajevne iskupnosti. Ni čudno, saj je'kar 13 družbenih organizacij in društev v tej KS, ki med sabo niso povezane. Nekatere, ki imajo tudi večji pomen in so širšega pomena, se skladno s programi tudi aktivno vključujejo v vse krajevne programe in tudi krajevna skupnost za njihove programe ve. Gre pa za vse tiste organizacije in društva, ki delujejo v manjšem obsegu in se pri svojem delu srečujejo s številnimi problemi. V predsedstvu KO SZDL Šentjur-center so bili zato mnenja, da je od vseh najprej treba dobiti tudi programe, da se ugotovi, kakšne so njihove programske zasnove v tekočem letu. Vse odgovorne nosilce aktivnosti v društvih bomo preko SZDL vabili na skupni sestanek, kjer bi se osnovne naloge vseh teh društev znotraj Krajevne skupnosti opredelile. S tem bodo v krajevni skupnosti tudi bolj celovito poznali, kakšno je stanje na tem področju. Vprašanje financiranja teh društev prav tako ne bo moglo mimo krajevne skupnosti. Zato so že na drugih organih poudarili, da bo za delovanje treba nameniti vsaj nekaj sredstev. Seveda teh sredstev ne bo dovolj. Poiskati bo pač treba še druge vire in načine, da se vsa odprta vprašanja rešijo. Pomembno pa je tudi že to, da so ta vprašanja našla svoje mesto tudi v krajevni skupnosti. Pomen pa je tudi v tem, da se o tem pričnejo boljša obdobja za družbene organizacije in društva.
Srebrni znak ZSS
Na podlagi 41. člena statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze sindikatov Šentjur pri Celju in Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije, Predsedstvo občinskega sveta ZSS Šentjur pri Celju
Razglaša
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1983.
Predsedstvo občinskega sveta ZS Šentjur razpisuje za leto 1983 podelitev srebrnih znakov ZSS osnovnim organizacijam in posameznim članom zveze sindikatov.
I.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članu zveze sindikatov za večletno prizadevno delovanje v osnovni organizaciji oziroma v občinski organizaciji sindikata ali Zyeze sindikatov pri uresničevanju delavskih interesov s tem, da je dosledno, pomembno in učinkovito prispeval k uveljavljanju in razvoju sindikata.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka osnovna organizacija zveze sindikatov na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora OO ZS. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži tudi organ občinske organizacije sindikata.
Predlog mora obsegati zlasti:
—	naziv in naslov predlagatelja ter datum, ko je o tem sprejel svoje sklepe;
—	osebne podatke kandidata;
—	pregled dosedanje aktivnosti in funkcij v sindikatih in drugih organih in organizacijah;
—	utemeljitev razloga, zaradi katerega je predlagan za podelitev srebnega znaka, ki mora sloneti na politični oceni kandidatovega dela, prizadevanj in uspehov.
II.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli osnovni organizaciji zveze sindikatov za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog, predvsem pri uresničevanju neposrednih interesov članstva, upoštevanj eskupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji ZS lahko vloži konferenca osnovnih organizacij sindikata, delovne ali druge organizacije združenega dela ali organ občinskega sveta ZS.
Predlog mora obsegati zlasti:
—	naslov osnovne organizacije;
—	naziv predlagatelja in datum, ko je o tem sprejet sklep;
—	število njenih članov v primerjavi z zaposlenimi delavci, število sindikalnih skupin, članov izvršnega odbora;
—	nazoren popis njenega političnega delovanja v preteklosti in posebej v zadnjih letih z orisom poglavitne vsebine, metod in oblik dela; pri tem pa mora biti razvidno s katerimi nalogami se je ukvarjala, katere akcije je opravila, kakšna stališča ali sklepe je s tem v zvezi sprejela in v kolikšni meri in kako jih je uresničevala; posebej je treba prikazati, kako je opravljala naloge, ki so sindikatu v TOZD oziroma delovni skupnosti naložene z Ustavo in ZZD, uresničevanje sklepov 9. kongresa ZSS;
—	utemeljitev razlogov, zaradi katerih je predlagana za podelitev srebnega znaka, ki mora sloneti na politični oceni delovanja OO ZS, katere sprejme predlagatelj.
III.
Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije pošlje predlagatelj pismeno najkasneje do 15. aprila 1983 na naslov: Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Šentjur pri Celju, Titov trg 5.
Občinski svet ZSS Šentjur pri Celju
Zavezujoči sklepi
Pretekli ponedeljek je bila tudi skupščina krajevne skupnosti Sentjur-cent.er, na kateri so sprejeli plan dela za leto 1983. Posebna pozornost pa je veljala sprejemu rebalansa srednjeročnega programa za leto 1981-1985. Ta program je bil v razpravi dobre tri mesece. Tako se je namreč odločila skupščina na svoji seji v mesecu decembru. Kvalitetne razprave vsaj v nekaterih sredinah so pokazale, da je sicer srednjeročni program glede na potrebe dobro zastavljen, da pa so nekatere spremembe nujno potrebne. Vsi referendumski programi so še naprej v programu, kajti teh ni mogoče niti v skupščini spremeniti. Glede na to, da pa se je povečalo število zaposlenih v krajevni skupnosti in je tudi več sredstev se lahko v program dodajo še nekateri programi, ki so se sedaj pokazali kot nujni. To pa je med drugim: Sofinanciranje izgradnje oziroma adaptacija ureditve mrliške vežice. Ureditev avtobusnih postajališč tako starih kot novih ter sofinanciranje	telefonskega
omrežja; v tem pogledu gre le za premostitev sredstev v višini okoli 60 starih milijonov dinarjev. Sicer pa so referendumske postavke enake, kot so bile in to je: Sofinanciranje ureditve oziroma izgradnje otroškega vrtca na Pešnici. Naslednja naloga je urediti vsaj v glavnem javno razsvetljavo tam, kjer je še ni. Del sredstev se bo namenilo za ureditev komunalnih naprav in objektov. Prav tako pa je treba urediti prepotrebni pločnik od križišča do Kmetijske šole. Seveda pa je tu še vodovod, ki je za Šentjur nujno potreben in je prioritetnega značaja v tem smislu, da se vsem krajanom zagotovi zdrava in pitna voda pod enakimi pogoji. Vse te postavke pa bo moč uresničiti z doslednim spoštovanjem sprejetega programa. Seveda so se v tem času spremenile tudi nekatere investicije, ki vplivajo na potek izvajanja programa referenduma.
To pa pomeni, da bomo v tem programu več sredstev med drugim namenili za izgradnjo vrtca na Pešnici. Sicer povečanje ni veliko, ker so podražitve in inflacija toliko poskočile, da je bilo treba to tudi pričakovati. Velik problem pa je predvsem pri napeljavi oziroma pri ureditvi javne razsvetljave v krajevni skupnosti Šentjur-center. Zelo težko oziroma skoraj nemogoče je dobiti nekatere nujno potrebne kable in drug elektro material. S tem se nam tudi program prav s tega vidika odmika. Prav pri tem referendumskem programu je pričakovati, da ga ne bo mogoče v celoti uresničiti. Seveda pa si prizadevamo, da bi razsvetljavo uredili vsaj tam, kjer bi bila nujno potrebna. Urejanje komunalnih zadev, naprav in objektov je primarnega značaja in ima prednost pri izvrševanju nalog reševanja s tega področja. V samem Šentjurju je več sosesk oziroma ulic brez docela urejene komunalne ureditve. Povsod sko-
raj manjkajo te ali one naprave. Ponekod so velik problem poplave zaradi višine izgrajenih cestišč ( Hruševec), ponekod pa delajo velike probleme hudourniki, nalivi ter slaba asfaltirana cestišča, ki so celo nevarna. Vse te probleme rešuje krajevna skupnost v skladu z letnimi programi. Zaradi številčnosti teh problemov seveda v tem srednjeročnem obdobju vsega ne bomo rešili. Organi krajevne skupnosti si bodo na vso moč prizadevali, da se v prvi vrsti rešijo vsaj tisti problemi, ki neposredno zadevajo vse krajane. To mora biti tudi moto aktivnosti, ki si jih planiramo v raznih komisijah in drugh sredinah. Tako naprimer na vse načine poskušamo že več kot eno leto pristopiti k nujni ureditvi mrliške vežice v Šentjurju. Seveda je s strani krajevne skupnosti Šentjur-center in okolica vse pripravljeno. Toda v zadnjem trenutku lahko ugotovimo, da bo do realizacije v letu 1983 prišlo izredno težko.
Glavna ovira je, da se v krajevni skupnosti Blagovna in v komunalni skupnosti planira premalo sredstev za uresničitev zastavljenega programa. Kdor je vse probleme okoli pokopališča spremljal zadnje mesece in leta, je lahko dojel, da bi s prenovitvijo ne smeli dolgo odlašati. Kaj lahko se nam. zgodi, da bomo to še krepko spoznali. Občani zahtevajo in to tudi v krajevni skupnosti Blagovna, da mora do ureditve priti čimprej, kajti stanje, takšno kot je, je nevzdržno. Svojci pokojnih se zgražajo nad tem, da je poleg neurejenih vežišč tudi predverjè neurejeno. Še nekatere druge pomanjkljivosti ßo, ki ob določenih trenutkih krajane zelo nervirajo, če ne sramotijo. O vseh teh vprašanjih smo razpravljali na več sestankih, pa nismo mogli doseči enotnega stališča. Sedaj so narejeni prvi idejni projekti. Upamo lahko, da bo prav kmalu prišlo do uresničitve.
To so bile osnovne karakteristike, ki jih predvideva sprememba oziroma rebalans srednjeročnega programa za obdobje 1981 — 1985 v krajevni skupnosti Šentjur-center.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bomo upoštevali dosledno izvajanje letnih programov, ki jih bodo sprejele skupščine krajevne skupnosti. Upoštevali pa se bodo tudi programi uličnih odborov, saj ti že po statutu razpolagajo z določenimi sredstvi za najnujnejše potrebe komunalnega urejanja na svojih območjih. Programi so pripravljeni. Treba jih bo le dodelati in jih finančno ter strokovno ovrednotiti. S tem se bodo tudi vsa naša prizadevanja uspešno zaključila.
Glede samoupravnega delovanja v krajevni skupnosti pa bo še naprej zahteva po krepitvi delegatskega sistema in njenih odnosov znotraj socialistične zveze.
Dragan Slakan
Klub študentov
V okviru organizacije Zveze socialistične mladine v Šentjurju deluje tudi študentski klub, ki združuje študente celotne šentjurske občine. Posebno v zadnjih nekaj letih je okrepil svoje delovanje. To je zasluga nekaterih prizadevnih članov, ki so si želeli boljše povezanosti med študenti in več skupnih akcij na področju športnih dejavnosti, kulturnega življenja ter v pripravah različnih družbenih in drugih prireditev.
Klub je razdeljen na dve selekciji: ljubljansko in mariborsko. Večina naših članov, ki štu-diirajo na obeh slovenskih univerza!, čez teden ne živi doma, zato jih v kraju študija povezuje sekcija kluba. Vsako leto pripravimo tudi skupno skupščino, kjer pregledamo rezultate našega dela in si postavimo nove naloge. Razkropljenost študentov po fakultetah, oddaljenost od doma ter študijske obveznosti otežujejo delovanje kluba, pohvalimo pa se z nekaterimi uspehi. Vsako leto pripravimo športna tekmovanja študentov obeh selekcij, udeležujemo se srečanj športno-zabavnega značaja s študenti iz Šmarja pri Jelšah in Slovenskih Konjic, poskušali bomo ohraniti nekoč že stkano prijateljsko sodelovanje s študenti iz našega zamejstva v Italiji. Eden izmed naših članov je pripravil predavanje o potovanju po Afriki iri predvsem takšne oblike delovanja si v prihodnosti želimo še več. Veseli smo, da se je končno uredil tudi prostor, kjer se bomo
lahko v bodoče srečevali in načrtovali nove naloge.
Pred tremi leti smo si zadali nalogo, da po več letih premora ponovno pripravimo brucovanje. Začetki so bili bolj nerodni, saj nam je primanjkovalo organizacijskih izkušenj. Letos, ko je bilo tretje brucovanje zapored, pa smo bili že bolj zadovoljni. Posebno še, ko smo slišali pohvalna mnenja obiskovalcev. Nekoliko so se pritoževali le nad veliko gnečo, saj je bilo za okoli 200 obiskovalcev brucovanja šentjurski motel Merx resnično premajhen. Organizacijo prireditve je v letošnjem letu uspešno vodil predsednik kluba Sandi Cmok, ki mu je pomagal Aleš Maček.
Njuna zasluga je, da smo finančno plat prireditve zaključili z dobičkom. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti številnih organizacij združenega dela ter drugih organizacij in posameznikov, ki so nam z nagradami za srečolov, z denarnimi sredstvi ali kako drugače pomagali. Vsem se za pomoč in uspešno sodelovanje najlepše zahvaljujemo.
Za zabavni program letošnjega brucovanja je poskrbela Anita Kdleša, sodelovali pa so še Vilma Moškotevc, Marinka Ambrož, Aleš Maček, Sandi Cmok, Tatjana Žaberl in seveda bruci in brucke šentjurske občine.
Vsaka uspešna akcija kluba študentov nam daje novih moči, da se lotimo nadaljnjih nalog. V prihodnje si želimo predvsem veliko članov, ki bi s svežimi idejami in delavnostjo obogatili program kluba.
A. Koleša
A. Koleša in A. Maček med programom brucovanja
išnl sveti več dela kot doslej!
Najbolj bi ta naslov veljal za stanovalce, ki živijo v stanovanjskih blokih v Šentjurju. Doslej so delavci Komunalnega obrtnega podjetja iz Šentjurja v okviru rednega dela opravljali nekatera dela, ki jih bodo letos morali opravljati stanovalci sami. Gre za ureditev zelenic okoli stanovanjskih blokov, košnjo trave, čiščenje odpadkov. Doslej so vsaj v ulici Dušana Kvedra vsa ta dela v veliki večini opravljali delavci KOP na stroške Komunalne cestne skupnosti. Glede na to, da so v letošnjem letu tudi fizične zmogljivosti zmanjšane, vsa ta dela ne bo možno več opravljati in prenašati na ramena organizacij. Seveda je pričakovati, da bo morda ponekod šlo malo težje. 2e v preteklih letih se je namreč pokazalo, da je morala celo kraj en va skupnost Šent-jur-center posredovati, da se je pokosila trava. Kako bodo hišni sveti organizirali vse te akcije,
do sedaj še ne moremo dati konkretnih predlogov. Ali se bodo razdelili po posameznih blokih ali pa bodo tedensko organizirali akcije, to je odvisno od tega, kako si bodo delo razdelili. Želimo in upamo le to, da bo prišlo do realizacije, sicer bodo kaj kmalu stanovalci živeli v smetnjakih. Tam, kjer okolice blokov že urejajo stanovalci sami, se teh sprememb ni treba bati. Vse teče tako kot mora in težav ni. Tisto, kar naredijo sami, tudi mnogo bolj cenijo in opozarjajo tudi druge, kje je mesto za odpadke in kje se lahko hodi in kje ne. tako je v celoti vzeto tudi oko-Na to opozarjajo tudi otroke in lica urejena. Upamo, da bo tako ali pa celo boljše tudi tam, kjer bodo letos morali sami prevzeti nekatera dela. Vsa dela, ki jih bodo opravljali, pa bodo videli kaj kmalu. Pomlad je tu, za njo pa tudi prva dela. Pogledati je treba naokoli in dela je dovolj.
Osmošolci pozor!
IZOBRAŽEVANJE NA SREDNJI KMETIJSKO — ŽIVILSKI ŠOLI CELJE IN SPREJEM V DOM UČENČEV PRI ENOTI ŠENTJUR PRI CELJU
Vpis novincev v 1. letnik srednjih šol po programih v sred-
njem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1983-84
V mrežo šol srednjega usmerjenega izobraževanja je vključena tudi Srednja kmetijska-živil-ska šola Celje, ki izobražuje v Celju in Šentjurju za naslednje poklice kmetijske usmeritve:
Progrm,
Predvidene smeri
Stopnja
—	vrtnar in vrtnarski tehnik: vrtnar, cvetličar, vrtnarski tehnik
—	kmetijski tehnik: poljedelsko — živinorejski tehnik, sadjarsko — vinogradniški tehnik
Pogoji za vpis:
V	skrajšani program za dela kmetovalec in kmetovalka-gospo-dinja se lahko vključi mladina po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti (uspešno dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole) in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica.
V	1. letnik po programih srednjega izobraževanja (kmetijec, kmetijski tehnik, vrtnar, vrtnarski tehnik) se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo (uspešno končal 8 razredov osnovne šole) ali skrajšani program srednjega izobraževanja oz. šolo po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij ter zdravstveno sposobnost za opravljanje poklica.
Kdor ni končal ene izmed navedenih šol, se lahko vpiše, če opravi sprejemni izpit, s katerim mora dokazati, da obvlada program osnovne šole.
Za vpis za kmetovalca in kme-tovalko-gospodinjo, kmetijca in vrtnarja ni potrebna pozitivna ocena dž tujega jezika.
Pogoji za vključitev v izobraževanje po posameznem izbirnem delu programa:
—	kmetijec in vrtnar: pozitivna ocena iz vseh predmetov 1. letnika, lahko tudi brez pozitivne ocene iz tujega ježka,
—	kmetijski tehnik in vrtnarski
tehnik:	pozitivna ocena iz
vseh predmetov 1. letnika in najmanj ocena dobro iz slovenskega jezika, matematike in biologije
Opomba:	Strokovni svet pri
PIS za agroživilstvo je predlagal, da se pogoj zmanjša za oceno iz tujega jezika in kemije. Spremembo mora potrditi še skupščina.
Sprejem učencev v Dom učencev v Šentjurju, Cesta na Kmetijsko šolo, 68230 Šentjur pri Celju
Vsem tistim učencem, katerim je zaradi oddaljenosti kraja bivanja nemogoč dnevni prihod v šolo, je omogočeno bivanje v domu Kmetijske šole v Šentjurju. Učenci, ki dnevno prihajajo v šolo, pa tudi lahko dobijo ustrezne obroke: malice in kosila.
Učenci, ki bivajo v domu, imajo organizirane učne ure in pomoč pri učenju.
kriva večino stroškov, nastalih zaradi bivanja v domu.
Učenci, ki žele bivati v domu, naj istočasno ob prijavi za šolo dajo tudi prijavo za bivanje v domu na upravo šole.
Štipendiranje v letu 1983-84
1.	Temeljna oblika štipendiiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo OZD v kmetijstvu, pa tudi gozdarstvu. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo učenci pri svoji naj bližji kmetijski organizaciji. Zaprosijo lahko tudi učenci, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji.
2.	Druga oblika štipendiranja so štipendije iz združenih sredstev.
Za to obliko štipendije učenci zaprosijo pri Skupnosti za zaposlovanje v občini stalnega bivališča pri Odboru za štipendiranje.
Višina štipendije je odvisna od dohodka v družini in kraja bivanja med šolanjem: dodatek, če učenec biva v domu, ne pa doma.
Možnosti nadaljnega izobraževanja po končanem izobraževanju V. stopnje (4 leta) za kmetijskega ali vrtnarskega tehnika: Učenci se bodo lahko vključili v izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke strokovne šole.
Po uspešno končanem izobraževanju po ustreznem programu se bodo učenci lahko zaposlili v kmetijski in vrtnarski družbeni ali zasebni proizvodnji.
Izobraževanje bo potekalo v šolah v Celju in Šentjurju. Oddelki bodo razporejni v skladu z možnostmi izvajanja teoretičnega in praktičnega pouka ter po načelu približanja šole učencem, kar pomeni, da bodo oddelki v Celju in Šentjurju.
Podrobne informacije bodo kandidati dobili na informativnem dnevu, ki bo v četrtek, 3. marca 1983 ob 9. in 17. uri, ter v soboto, 5. marca 1983 ob 9. uri na obeh enotah Srednje krnetij-sko-živilske šole: v Medlogu in v Šentjurju oziroma vsakodnevno na obeh enotah:
1.	Srednja kmetijsko-živilska šola Celje, enota Medlog: (Vrtnarska šola Medlog), 63000 Celje, Ljubljanska cesta 97, telefon 063 23-279
2.	Srednja kmetijsko-živilska šola Celje, enota Šentjur (Kmetijska šola Šentjur pri Celju), 63230 Šentjur pri Celju, Cesta na Kmetijsko šolo 9, telefon 063 741-290
Javni razpis je bil objavljen v DELU v sredo, 23. 2. 1983.
2	X 5,5 mesecev 3	leta. 4	leta	kmetovanje kmetijec	skrajšani srednji	kmetovalec kmetovalka-gospodinja kmetijec kmetijski tehnik	ii. IV. v.	Učenci, ki bodo bivali v domu, dobijo dodatek na dodeljeno štipendijo za bivanje izven kraja stalnega bivališča. Dodatek po-	Celje-Šentjur, 24. 2. 1983 Uprava Srednje kmetijsko-živilske šole Celje
ö idil 4 leta			vrtnarski tehnik	v.		
Skrajšani program je namenjen kmečki mladini in omogoča usposabljanje za dela kmetovalca oziroma kmetovalke-gospodinje. Teoretični in praktični del pouka traja na šoli predvidoma 11 mesecev v dveh zimskih obdobjih. Ker imamo na celjskem območju zimske počitnice 3 tedne - usklajene z osnovno šolo, bo pričetek pouka v času od 1. oktobra do 1. novembra in bo trajal do 15.
oz. 25. aprila. Točen začetek bo javljen vpisanim učencem pismeno na dom. V ostalih mesecih opravlja učenec proizvodno delo doma na kmetiji oziroma v kmetijski organizaciij pod nadzorstvom šole.
Značilni poklici oziroma dela in naloge po smereh:
— kmetijec: poljedelec — živinorejec, sadjar — vinogradnik — kletar
OBVESTILO
Sporočamo vsem rejcem, da se redno vsak ponedeljek vrši odkup 8 kg pujskov od 11. — 13. ure v vzrejališču pujskov v Srževici na Ponikvi.
Pujski morajo biti zdravi, skratka primerni za nadaljnje pitanje.
Pujski morajo biti cepljeni, kastrirani in potrebno je dvigniti zdravstveno spričevalo.
Cena pujskov je 230,00 din/kg.
Pospeševalna služba TOK Šentjur
Še nekaj prostih telefonskih številk
Pridelovanje vrtnin
Kljub temu, da se iztekajo pogodbene obveznosti in da bodo v mesecu juniju 1983 vplačali zadnji obrok vsi tisti interesenti, ki so se prijavili za telefon, je v KS Šentjur-center na voljo še nekaj prostih telefonskih številk. Teh številk je še zelo malo in pričakujemo, da bodo v prvi polovici tega leta vse oddane. Zaradi tega ponovno pozivamo vse krajane, ki se še niso odločili pristopiti k napeljavi telefonskega priključka, da se čimprej odločijo. Opozoriti namreč moramo, da je do telefona možno pod pogoji priti le preko Krajevne skupnosti in da v bodoče ne bo možno več tako kmalu zagotoviti dodatnih številk. Pričakujemo, da boste to informacijo vzeli na znanje in v krajšem času pristopili k podpisu pogodbe. Nekaj prostih številk imata tudi še krajevna skupnost Šentjur-okoli-ca in Blagovna. Tudi v teh območjih bodo številke v nekaj
Naše okolje
V nedeljo, 27. 2. 1983, smo se lovci Lovske družine Šentjur zbrali na letni skupščini. Poleg finančnega načrta za leto 1983 in gospodarskega načrta za tekoče leto smo obravnavali še tekočo problematiko, s katero se srečujemo pri vsakdanjem življenju — tako kot lovci — kot tudi kot občani Šentjurja. In kaj je to, kar je tako pomembnega, da se piše v tem glasilu? TO JE NASE OKOLJE, V KATEREM ŽIVIMO!
Lovci imamo občutek, da smo poleg pionirčkov, osnovnošolcev še edini intuziasti v občini Šentjur, katerim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Kjerkoli nas vodijo lovske poti, povsod se srečujemo z onesnaženim okoljem. Kljub temu, da vsako leto vsi člani naše lovske družine opravljamo očiščevalno akcijo, je to kot kaplja v morje. Sprašujem se, kako dolgo bo še nesnaga ob Voglajni od Črnolice do mostu pri Bohorju, kako dolgo bo še nesnaga na drugih področjih, saj bi z naštevanjem krajev nesnage zapolnil celotno glasilo Utrip? Kaj ste storili, občani šentjurske občine, za čisto okolje? Mislim, da zelo malo, ali bolje rečeno nič. Naj bo še takšno pomanjkanje raznovrstnih rezervnih delov in drugih tehničnih stvari, toda ta smetišča se tudi v teh stabilizacijskih časih ne bodo skrčila, če ne bo stekla organizirana ak-
mesecih razprodane, zato velja pohiteti. Verjetno pa so krajani iz naših krajevnih skupnosti Sentjur-center, okolica ter Blagovna seznanjeni, da vodimo skozi celo leto velike aktivnosti, da bi se dala v zvezi z napeljavo čimprej nadaljevala. Upamo, da bodo možnosti za pridobitev kablov boljše in da bomo vendarle lahko naše delo opravili. Na koncu vas želimo še enkrat seznaniti, da v kolikor boste pristopili k naročilu telefona do junija, potem plačate ceno, ki je sedaj v veljavi, vendar vse obroke skupaj. Po tem terminu tudi v naših krajevnih skupnostih ne bomo novim naročnikom več dajali takšne ugodnosti. Prav tako še nismo dobili pismenega obvestila Območne SIS za ptt Celje o tem, kakšna je uradna višina prispevka za tiste naročnike, ki so se preselili in so' že imeli telefon. O tem kdaj drugič.
cija v cilju — očistiti naravo.
Kot član lovske družine Šentjur, katera ima 50 članov in katere cilji temeljijo na trdno zastavljenem delu vsakega izmed članov, si želimo, da ne bi bilo treba dolgo čakati na začetek akcije »čiščenja okolja« povsod, kamor je človeška roka odvrgla tisto, kar se ne bi odvrglo pred domačo hišo. Žal to niso edini problemi, s katerimi se srečujemo lovci.
Še vedno imamo posameznike, ki ne spoštujejo odloka o zatiranju stekline. Tako se na primer za Voglajno giblje več psov brez lastnika; imamo tudi takšnega lastnika psa, ki ga trenira ob Voglajni, kljub temu, da tu ni prostor za učenje čistokrvnega volčjaka. In še bi lahko našteval. Toda ali bi bilo to umestno? Ne, ne bi bilo, kajti dokler bo zavest takšnih lastnikov psov takšna, se tudi s pisanjem in objavljanjem njihovih priimkov ne bi nič spremenilo. Zato velja morda tu zapisati: »Čakati je potrebno, da se zavest ljudi spremeni v tisto lepo pravično osebnost, od katere se pričakuje le ravnanje v skladu z vrednotami, o katerih so nas učili v tisti »stari francoski šoli«, kot se temu reče. Ce pa bo to jutri ali čez več let, pa nam bodo pokazali tisti, ki jih bodo zasipale lastne smeti oziroma ogrizli lastni štirinožni prijatelji — brez spremstva.
In da ne bi bilo nerazumevanja, pišem v lastnem imenu!
V	zadnjem obdobju doseženi rezultati pri pridelavi vrtnin narekujejo, da bi lahko doma pridelali veliko več vrtnin za potrebe živilskega trga, trgovine, menze in predelovalne industrije. Slovenski trg kupuje velike količine vrtnin v drugih republikah Jugoslavije. Z boljšo organizacijo proizvodnje, izbiro sort ter tehnologijo pridelovanja kakor tudi z boljšo organizacijo odkupa in prodaje je pridelovanje vrtnin zelo donosno in dosegamo
100.000,— do 400.000,— din dohodka na ha. Pridelovanje vrtnin zatheva veliko ročne delovne sile, zato jih uvajamo kot dopolnilno dejavnost na manjših kmetijah, na katerih je več delovne sile.
V	preteklem letu smo v TOK uspešno organizirali pridelovanje kumar, repe za kisanje, buč golic in endivije. Letošnje leto pa bomo dodatno organizirali še pridelovanje rdeče pese in zelja.
Osnovni pridelovalni pogoji:
—	Kumare: so zahtevna vrtnina. Visoke pridelke dosegamo le na plodnih, strukturnih in hu-moznih peščenoilovnatih tleh, ki dobro zadržujejo vlago, so bogate s hranilnimi snovmi in se hitro ogrejejo. Potrebno je izdatno gnojenje s preperelim hlevskim in mineralnimi gnojili. Lega parcele naj bo obrnjena proti jugu ali jugozahodu, da je ves dan osončena in je dobro zaščitena pred vetrom. Za uspešen razvoj zahtevajo kumare temperaturo 18 do 28° C. V kolobarju dobro uspevajo za žiti, peso, fižolom in drugimi okopaninami.
—	Zelje: uspeva na različnih tleh. Zgodnji posevki bolje uspevajo na lažjih tleh, pozni posevki pa na težjih tleh, ki bolje zadržujejo vlago. Zelje zahteva visoko zračno in talno vlago, zato dobro uspeva v kotlinah ob vodi,
kjer je zrak vlažnejši. Za zelje parcel že jeseni močno pognojimo s hlevskim gnojem, mineralna gnojila pa spomladi zabrana-mo. Optimalna temperatura za rast zelja je 15 do 20° C. Kali že pri 4° C, nad 25° C pa zelje preneha rasti.
—	Rdeča pesa: uspeva v vseh tipih tal, najbolje pa uspeva na srednjetežkih, globokih, primerno vlažnih tleh. Visoka talna voda in težka tla niso primerna za pridelovanje pese. Na kislih tleh ne uspeva, ravno tako ne uspeva na tleh, ki se rade zaskorjijo. Sejemo jo za kulturami, ki smo jih izdatno gnojili s hlevskim gnojem. Direktno za posevek rdeče pese ne gnojimo s hlevskim, ker bi to negativno vplivalo na pridelek. Izdatno pa pognojimo z mineralnimi gnojili.
—	Buče golice: uspevajo na toplih odprtih legah, ki so dobro osončene. Za kolobar niso občutljive. Zahtevajo pa humozno pe-ščenoilovnata tla, ki dobro zadržujejo vlago, vendar ne prenesejo mokrih tal. Za buče v jeseni pognojimo 300 do 400 q/ha hlevskega gnoja, spomladi pa za-branamo 600 kg NPK približno v razmerju 10:15:20 in kasneje dvakrat dognojimo po 150 kg KAN-a na ha. Sadimo jih sredi maja, ko se zemlja ogreje do 12° C.
—	Repa: sejemo jo le kot str-nišni posevek. S hlevskim gnojem je praviloma ne gnojimo. Pred setvijo zabranamo cca 400 kg NPK 12:12:12 in po potrebi dognojimo s KAN-om.
Vsi, ki se zanimajo za pridelovanje vrtnin, naj se javijo pri pospeševalni službi TOK in bodo lahko dobili podrobnejša navodila.
Pospeševalna služba TOK
Bogdan Podplatan
OBVESTILO
Temeljna organizacija kooperantov organizira odkup kuncev ne glede na pasmo v teži od 2,5 kg do 3,5 kg po ceni 140,00 din za kg žive teže.
Vse informacije v zvezi z odkupom kuncev dobite pri pospeševalni službi TOK-a Šentjur.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE
ŠENTJUR PRI CELJU
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja
JAVNI RAZPIS za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sicer:
1.	Posojila temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup ali zidavo družbeno najemnih stanovanj za svoje delavce v znesku
5.200.000,	— din
2.	Delavcem za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji ali zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo stanovanjske hiše v zasebni lasti, če s tem pridobijo stanovanjske površine. Za ta namen bodo razdeljena sredstva v višini
3.400.000,	— din
Posojilo iz družbenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolni j g naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje ali nakupa stanovanj ;
—	da združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ;
—	da so sprejele samoupravne
splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki so vsklajeni z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
—	da imajo finančni plan financiranja stanovanjske izgradnje odn. nakupa stanovanj;
—	da imajo plan potreb in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev;
—	da ibodo delavcem dodeljevale stanovanja v skladu s sprejetimi standardi.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki želijo sodelovati v javnem razpisu, vložijo pismene vloge za dodelitev posojila na Samoupravno stanovanjsko skupnost najkasneje do 20. 4. 1983.
Vlogi priložijo:
1.	Sklep pristojnega organa upravljanja o najetju posojila in sklep o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet
2.	Plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje odn. nakupa stanovanj
3.	Plan potreb in plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev
4.	Samoupravne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev Delavci pridobijo pravico do
posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo stanovanjske hiše, če se s tako adaptacijo pridobijo stanovanjski prostori, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihvi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 50 m2 površine
—	če so namensko varčevali za stanovanjsko gradnjo v banki in je namensko varčevanje že zaključeno ali pa bo zaključeno v krajšem času ali pa so na kakršenkoli drug način sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in tako zagotavljali lastno udeležbo
—	da so zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Šentjur
—	da imajo zagotovljeno lastno udeležbo
Prosilci vložijo pismene vloge z vsemi dokazili pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur najkasneje do 20. 4. 1983.
Vlogi priložijo:
1.	gradbeno dovoljenje
2.	potrdilo o namenskem varčevanju ali dokazilo, da so si na kakšen drug način sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo
3.	potrdilo o doseženem družinskem dohodku v letu 1982 za vse člane družine
4.	dokazilo o zagotovljeni lastni udeležbi
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in pri njih zaposleni delavci, so pod enakimi pogoji upravičeni do posojila in so izenačeni z delavci v združenem delu.
Prednost pri najemanju posojila imajo delavci z nižjimi dohodki na člana družine in delavci, ki bodo z dograditvijo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njihovo družino.
Izid javnega natečaja bo objavljen v občinskem glasilu Utrip najkasneje do meseca julija 1983.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE
ŠENTJUR PRI CELJU
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja po sklepu Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, Enote Šentjur in odbora za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur
JAVNI RAZPIS
za zbiranje vlog za dodelitev posojila iz stanovanjskih sredstev Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja za obnovo ali prenovo lastne stanovanjske hiše upokojencev in invalidov.
Za posojila bo v letu 1983 na razpolago
din 4,000.000,—
Do posojila so upravičeni upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče v občini Šentjur, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so lastniki ali solastniki stanovanjske hiše in prebivajo v hiši, za katero prosijo za posojilo,
—	da si s pridobljenim posojilom izboljšajo svoje stanovanjske razmere
—	da so kreditno sposobni
—	da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa,
pristojnega za gradbene zadeve, če gre za takaa dela, za katera je dovoljenje potrebno.
Prosilci vložijo pismene vloge najkasneje do 20. 4. 1983 pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Celju.
Vloga mora vsebovati osnovne podake prosilca, namen, za kate-
rega bo posojilo uporabljeno, in dovoljenje občinskega upravnega organa za prenovo, če gre za taka dela, za katera je potrebno dovoljenje.
O rešitvah vlog bodo prosilci obveščeni najkasneje do 30. 6. 1983, izid razpisa pa bo objavljen v občinskem glasilu Utrip.
21.	februarja 1983, ob 16,30 uri, je bila na Osnovni šoli Miloš Zidanšek Dramlje javna radijska oddaja Veseli tobogan. Za oddajo so se skrbno pripravili učenci in učenke naše šole in nastopili z 22 točkami kot pevci, recitatorji in instrumentalisti.
Na snemanju oddaje za ljubljanski radio se je zbralo veliko število ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili šolsko avlo in spodbujali nastopajoče s ploskanjem. Prostor v novi šoli je bil estetsko urejen, vzdušje med nastopajočimi in poslušalci pa prisrčno in spontano.
Na oddaji je sodeloval kot gost mladinski skladatelj Tomaž Habe, ki je prav ža ta Tobogan pripravil pesmico Zimska, ki jo je predstavila skupina učencev iz
5.	razreda.
Povedal je nekaj zanimivosti o svojem glasbenem ustvarjanju.
Skladatelj Janez Bitenc napiše
za vsak Tobogan novo pesmico. Za našo oddajo je pripravil pesmico Kdo varčuje, ki jo je zapel pionirski pevski zbor.
Vse poslušalce je izredno navdušil gost iz Metlike, ki je tokrat prišel brez tete Mare, Toni Gašperšič. Vsi smo se do solz nasmejali ob smučarskih dogodivščinah Tonijeve družine. Govorni del oddaje sta vodila napovedovalca Vesna Phlipher in Milan Krapež; glasbene točke pa je spremljal ansambel pod vodstvom glasbenega mojstra Bojana Adamiča.
Oddaja je bila na sporedu prvega programa Radia Ljubljana v nedeljo, 27. 2. 1983, ob 8,05 uri.
Po mnenju prirediteljev je oddaja zelo dobro uspela. Veseli smo tega uspeha, saj smo za pripravo te prireditve vložili veliko dela.
Lojzka Božnik
Občinstvo je pozorno spremljalo prireditev
Veseli tobogan v Dramljah
V počastitev 30-letnice prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva
RAZPISUJE
predsedstvo Skupščine Rdečega križa Slovenije natečaj za najboljše literarno delo na temo:
»KRI REŠUJE ŽIVLJENJE-«
Natečaja se lahko udeležijo vsi pionirji — mladi člani RK in mladina v dveh starostnih skupinah:
I. skupina od I. do IV. razreda,
II. skupina od V. do VIII. razreda.
Na vsakem delu naj bo napisano ime in priimek, starost, šola in točen naslov avtorja.
Prispevke je potrebno poslati na občinsko organizacijo Rdečega križa DO 8. MAJA 1983. Po pri najboljše prispevke iz vsake skupine bo občinska organizacija Rdečega križa poslala Skupščini Rdečega križa Slovenije do 20. maja 1983.
Predsedstvo Skupščine Rdečega križa Slovenije bo nagradilo po šest najboljših prispevkov iz vsake skupine.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
Oskrba pšenice
Zagotovitev visokih pridelkov je v veliki meri odvisna od pravilnega gnojenja. S prvim obrokom dognojevanja z dušikom vplivamo na boljše obraščanje in povečamo razvoj zasnov klasov. Tako zagotovimo večjo gostoto posevka in večje število zrn v klasu.
Posevke, ki smo jih ob setvi gnojili s celotnim odmerkom fosforja (P) in kalija (K), dogno-jujemo samo z dušikom (KAN) in to 40 do 60 kg/ha čistega dušika v vsakem odmerku. Posevkom, ki so slabše prezimili, in posevkom, pri katerih pričakujemo zelo velike pridelke, damo večji odmerek. Dognojujemo pa praviloma v dveh obrokih, zelo intenzivne posevke v treh obrokih in to:
1.	obrok ob koncu ziime 40 — 60 kg N/ha
2.	obrok ob kolenčenju 40 — 60 kg N/ha
3.	obrok ob klasenju 40 — 60 kg N/ha Pri večjih odmerkih dušika posevke škropimo s hormonskimi pripravki proti poleganju CCC (CYCOCEL, STABILAN), ki skrajšajo in utrdijo bil, in fungicidom (BAYLETON), ki preprečuje razvoj glivičnih bolezni.
Posevke, ki jeseni niso bili gnojeni s potrebnim odmerkom fosforja in kalija, spomladi do-gnojimo z NPK, ki ima večji % dušika. V primeru, da v jeseni sploh nismo gnojili s P in K, pa za spomladansko gnojenje priporočamo naslednje odmerke:
1.	obrok 450 kg N:P:K 12:12:12
2.	obrok 300 kg N:P:K 13:10:12 ali podobne odmerke.
Za zatiranje plevelov s herbicidi in to
—	DICOFLUID COMBI MP 4 1 na ha — škropiti v času razraščanja
—	ANITEN DS 3 1 na ha — škropiti v času razraščanja
—	DICURAN 500 — škropiti takoj, pred razraščanjem.
KK Šentjur TOK
26. februarja 1983 sta praznovala ZLATO POROKO Jožefa roj. Zakšek in Anton Koprivc iz Brda pri Planini.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo »UTRIPA«.
Poškodovane ceste
Sedaj, ko je zima že za nami in so se pričela dela na polju ter drugod, žalostno ugotavljamo, da so nekateri, ki so spravljali les iz gozdov, precej poškodovali ceste. Seveda z drugačnim načinom odvažanja lesa iz gozdov do tega prav gotovo ne bi prišlo, tako pa tisti, ki jim je v prvi vrsti bil čim enotnejši prevoz lesa, niso ravnali prav, ko so les vlačili po tleh.
Sedaj bo seveda zopet treba te ceste usposobiti, da bodo primerne za vožnjo z vozovi in traktorji. Takšno obnašanje ni zaželjeno in koliko stroškov bo potrebno za sanacijo teh cest, lahko kar
hitro izračunamo. Namesto, da bi sami skrbeli zato, da bi lahko cesta bila boljša in bolj primerna, žal ugotavljamo, da na tem področju nazadujemo. Za te namene bo tudi vedno manj sredstev. Seveda je precej drugače, ko se v nekaterih sredinah odločijo za popravilo cest. Takrat običajno pri ureditvi cest ni zraven ljudi, ki so največ pripomogli, da so se ceste uničile. Ugotoviti je možno, da so najbolj poškodovane ceste v Krajevni skupnosti Šentjur-okolica na območju Resevne in še v nekaterih drugih predelih naše občine. Seveda bi za preprečevanje teh
anomailj morale svoje reči tudi Gozdno gospodarske organizacije. Verjetno prav te dobro vedo, kdo so tisti, ki s svojim nepravilnim ravnanjem delajo precej škode sebi in drugim. V prihodnji zimi, ko bo zopet na vrsti vleka, bo, če ne drugače, treba z ustreznim načinom te zadeve urediti, da vsaj malo preprečimo, če ne moremo popolnoma
odpraviti teh slabosti. To pa bo tudi veliko in lahko smo prepričani, da v odpravljanju teh napak ne bomo ostali sami. Saj smo vsi zato, da bi imeli primerne ceste, pa čeprav so samo zato, da se po njih lahko prevaža les ali pa kdo drug. Imejmo tu v mislih, ko bomo spet obnavljali precej poškodvane ceste preteklih let.
V novi preobleki-vsaj zaenkrat!
Pred kratkim smo v krajevni skupnosti Sentjur-center končali prvi del obnavljanja avtobusnih postajališč. Nujno potrebna preobleka j è bila potrebna predvsem za postajališči pri bencinski črpalki in pri Boštevcu. Upamo in pričakujemo tudi vljudnost potnikov, da jo bodo lahko vsaj nekaj časa uporabljali. Namenjena je prav njim, zato upamo, da jo nekateri nočni popotniki ne bodo poškodovali. V kolikor nam bo uspelo, bomo v letošnjem letu pristopili tudi k dokončni ureditvi še ostalih postaj na našem območju. Krajevna skupnost Sentjur-center si bo prizadevala urediti tudi postajališče pri An-derburgu, kjer bi lahko imeli svoj postanek lokalni avtobus in bi na ta način bil bolj zaseden. Pri tem gre samo za pridobivanje formalnosti, medtem ko samih izvedbenih stroškov niti ne bi bilo. Seveda si krajevna
skupnost Sentjur-center prizadeva, da bi se uredila tudi proga, ki bi povezala naselja Hruševec :n tega območja pod Resevno ter Resevno samo s Šentjurjem, Štorami in Celjem. V kolikor bodo zmogljivosti Izletnika zadoščale, se bomo v letošnjem letu dogovorili. Ker gre pri tem le za možnosti znotraj obstoječega voznega reda Izletnika, do končne ureditve ne mor vplivati niti KS, niti občina, oziroma njeni izvršni organi. Pri tem je treba povedati, da so zaenkrat razmere takšne, da ne dajejo možnosti, da bi lahko Izletnik povečeval svoj vozni red. V informacijo krajanom Hruševca, Krajnč, Resevne, Vodruža lahko povemo le to, da si bomo prizadevali pridobiti tudi progo iz te smeri. In če bodo možnosti, jih bomo vsekakor uresničili. To smo tudi dolžni storiti. Skupaj z vami jih bo mogoče lažje in uspešneje.
Pohvala za prizadevne šolarje
Pohvalimo lako vse tiste učence osnovne šole Franja Malgaja v Šentjurju, ki skozi celo leto zelo prizadevno nosijo po gospodinjstvih Utrip. V zadnjem času pa so imeli mnogo dela z razdelitvijo pozivov za predavanja iz SLO in DS. Prav tako pa so učenci na voljo tudi za druge namene v naši krajevni skupnosti. Seveda pa so za vsa ta opravljena dela prizadevni učenci nagrajeni s tem, da je delo dobro in kvalitetno opravljeno. Velikokrat delo opravijo v zelo kratkem času, ki jim je na razpolago. Ne glede na to, ali je vreme lepo ali grdo, vedno poleg svojega učenja svoj prosti čas namenijo koristnim aktivnostim.
Za vse to pa le malokdaj najdemo tudi lepo besedo. Za vse te-posameznike, ki so tudi pridni učenci, bi bilo treba tudi najti kakšno primerno nagrado. Veliko bi jim pomenilo že to, da se jih spomnimo ob zaključku šolskega leta. Seveda si z njihovim delom prihranimo veliko stroškov, tako krajevne skupnosti kakor tudi drugi, ki se poslužujejo razdelitve preko šole. Želimo si, da bi tudi v bodoče učenci tako vestno kot do sedaj opravljali ta dela. Za njihovo prizadevnost in pomoč pa se jim zahvaljujemo. Ob takšnih priložnostih pa tudi mi ne bomo pozabili na njihovo prizadevnost.
Dragan Slakan
Obvestilo
Zbor KS Skupščine občine Šentjur je na svoji seji, dne 15. marca sprejel sklep, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika, 18. avgust, v KS Kalobje.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Škoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.