URN_NBN_SI_DOC-M9WUI0P9

T E H N IŠ K E K N JIŽ N IC E V PER SPE K T IV N E M RAZVOJU 1964—1970 K a jeta n K avčič T ehniške strok o vn e knjižnice so v o sn u tk u perspek tiv neg a razvo ja knjižnic za o b dobje 1964 do 1970 posebno glede finančnih pokazateljev p a tu d i glede splošnih skup n ih o rg anizacijskih v p rašan j zlite v celoto z dru gim i knjižnicam i. V p la n iran ih 4.549,700.000 din, ki jih bo k njiž­ ničarstv o po izraču n u po treb ov alo za organizacijsko u trd ite v knjižnične m reže, za o rg an iziran je in o p rav ljan je sodobne doku m entacij sko-infor- m acijsk e službe in za izpopolnitev knjižne zaloge v letih 1964 do 1970, o zirom a v p la n iran ih 366 d in n a 1 prebivalca, je vključeno tu d i zvišanje števila knjižnih zvezkov v stro k o v n ih teh n išk ih knjižnicah, izbo ljšanje republiške m atičn e službe, k atere del o p rav lja C en tralna teh n išk a knjiž­ nica v L ju b ljan i za p o d ro čje teh n išk ih knjižnic, v ključena p a je tu d i nova g rad n ja C entralne teh nišk e knjižnice v okviru T rga revolucije, ki bo d ru g a kn jižn ičn a stav b a v SR Sloveniji poleg N aro dn e in univer­ zitetn e knjižnice v L ju b ljan i in p rv a ta k šn a zg rad b a po osvoboditvi. Z ato ne bi znova ponavljali finančnih pokazateljev, tem več b i ra d opo­ zoril n a n ek a te ra najv ažn ejša v p raša n ja teh niških knjižnic, k a jti rešitev n jih p ro b lem atik e bo tu d i bistveno p risp ev ala k u resničitv i sedem let­ nega n a č rta za p ersp ek tiv n i razvoj knjižničarstv a. T ako k ak o r so lju d sk e knjižnice o tro k 18. in p red v sem 19. sto letja, v k aterem so n a sta ja le in se razvijale pod p aro lo splošnega izobraže­ v an ja in k u ltu rn e g a dviga n a jširših p la sti lju d stv a, ta k o je 20. sto letje razvilo nov tip strokovnih, to je teh n iških kn jižnic, ki jim povsod na svetu, n e sam o p ri nas, posvečajo posebno p ozo rno st. M orda n am je te knjižnice še bolj k o t d ruge p rin esla osvoboditev, saj se je z n jo n aša nekoč izrazito a g ra rn a držav a začela razv ijati v nepo sred no in d u strijsk o državo, ki želi doseči tisto sto p n jo in d u strijsk e proizvodnosti, ki naj b i u strez ala sodobnim zahtevam družbenega in gospodarskega razvoja in ki bo zm ožna n ap ra v iti iz n aših p o d je tij en akovredne p a rtn e rje za n asto p n a inozem skih tržiščih in p o sp ešiti njihovo čim h itre jšo v k lju ­ čitev v m ed n aro d n o delitev dela. To je d anes važna p ro b lem atik a n a­ šega g o spo d arstva tak o v zveznem k ak o r v rep ub liškem m erilu. Rešili jo bom o le z intenzivnejšim raziskovalnim delom , ki p a b rez do bro o rg an iziran e b ib lio tek arsk e in dokum en tacij sko-inform acijske službe ne bo m ogla uspevati. To d ejstv o n am je tak o j jasn o , če le pom islim o na ogrom no izd a ja teljsko d eja vn o st n a p o d ro čju znan o sti in tehnike, ki jo povzroča in vedno bolj p ospešuje p rav n ju n din am ičn i razvoj. V tem je velika naloga in p o m em bn o st tehn iških knjižnic, v te m je tu di n jih o va ak tu aln o st, čeprav kažejo v svojih začetkih poleg m nogih pozitivnih stra n i tu d i nekaj razu m ljiv ih slabo sti in poleg n ek a te rih