DELAVSKI SVETI RAZPRAVLJAJO 0 ZAKLJUČNIH RACUNIH
Tovarna papirja "BEOGRAD"
Seja delavskega sveta tovame papirja »Beograd«, na kaKeri so obravnavali zaključni račun za i. 1955, je poielkila mirno — taiko je videcj iz zapisnika -, tako mimo, da bi lahiko dobili vtis, da v -,podijetyiu ni bilo kdo ve kabšnih problemov. Toda iz po.ročiila o poslomanju kakor tudi iz bilance je videti, da so bili tncti tufcajr prablemi, o kateridi bd bilo treba obširneje  govorki.
Kaj vidimo iz poročila o poslovanju
Posdovno poročilo toroime pa--pirja »Baogirad« je bi!o sestavjje-no po posameznih sektorjih, - kot poro&lo trfiničnega, koimercja.lne-ga in finančnega poslovanja, po-oočtlo sekretainata i&d.
V paročlu o tehn.i&em .poslo-Taitju je težisče poknženo aa •%<ei  proi>!«mov.
Asoirrinienit proizvodov je <k>-ložaja ra.z.položljiva surovina. za-radi česair ie podjetje moralo v vočsib kaličinafo pro-iz-v ajati tiste proizvode, pri katerah je imdlo izgoAo.
Kot glaivnd proNem x> v tetn • del-u poroČila oimenjen.i pcKjosti zastoji pri proizvodnih rtrojih, ziajti zara<d'i pomanjucajija elefctr. toika, na katere odipode skoraij tretjina  vsefo  zastojev.
Zastoj v dtflu stroiev, asorti-msi, kii so ga ¦diktirale razpolož-lj§re surovine, im pamzn^kanie po-trebnih naprav za izfconSčanje odpadikov, - vse to poročiJo omL-. nja kot vzroike za Bezadostno rentabijno poslo-vanje. Pri tern poudarja, da bi bil končni izid še slabši, če ne bi bčli dosegli do-iločen^a prfliranJca v porabi ma-teriala. Ti pAranki pa so nasto-pili zaradi uporabe man jvrodnih materiaDoiv, — ^eprav je bilo tu-di neikolliko tBJkih primcrov, pri katerih 90 zaraidi pomainiikan ja cenenega maceriala u^orabljaJi dražjega, ka.r je poiražiilo neka-tere  proizvode.
Prihramki -delovne sile pravtako niso billi rezutat vočje proizvodjio-sti dela, temveč OidpušŽanja dolo»Se nih proizvodnih faz, kax je po-slaibšalo kakovost proizvodov. To zadnje pa ni vpSivaJo na naže tr-žiš^fe, ker ]e papirja pai primaivj-kovalo.
V paro&lu o ikomercialnam ipo-slovan^aj oenenjaijo jiekatere t«ža-ve v zvezi ž naba^vo surovi;ii, za-radS česar je bilo podjetje prisi-lijeno spremeniti svoj po plann določenj asortiment. Zaradi tega je moraJo podjetje proizvajati mnogo več nereni'.abiln.ili proizvo-dov v škodo rentabilnih izdeltcov, kar je zmajijišalo twti dobiček v primerjaTn s planiiraniim.
O tem prinaša žtevilčne ,podai-ke poirooJo o finančnem p«»lova-nju. Medtam ko so dosegli 115,6 odstotka ipdanirainega buiito-ipro-dukSa, znaša dobi<!ek komaj 78,5 planiranega dobička, Skoraj 40 odstotkov dobička, ki so ga za-sliržili pri irentabilniiih proizvodili, je moraJo poikrki iz.gube pri ne-rantaMnifo  izdelkih.
Kair zadeva inkasiranja dolgov za lizročeno blago pri k.u,pcLh; be-rcmo v paročiilu, da ni bilo nika-hršnih¦ tcžav. Videij pa je> da te-žav ni biJo pač zai!o, ker podfe-tju sploh ni prima-njikovalo kre-ditov za ohratna sredscva. Sicer bi balo težko pojaatiiti dejstvo.da je saldo dolgov ktipcev komec ¦leta 1955 več kakor &irikrat vet-ji od salda dolgo<v konec leta 1954, medMm ko so se v tetn času ofo-veznosti do didbavileljcv zmianjiša-k na komaj 13 odst. Vse dolgovie 60 kupci sicer poj-avnaJi pred odo-briilTrijo zaključnega raouna, v.on-dar so nekalera podjetja to stori-la v taid>nih rokrh, kii so daijši od tjstih, kj fih doloia Narodna ban-ka, ko podpisuje pogodbo o kre-ditih. V poraSiilu ta poijav opra-vičujejo nailedmje besede: »Ce-prav so bančn: predpisi eogi, mi kot podjetje ne smomo biti takžni ker mora,Tno misliti tuda na jutri-žnp dan, ko bo tirg nemaira zasi&n
s  paipirjem in ko    bomo    morda težko nažli kupca.«
Mlačna razprava na seji delavskega sveta
Predvsom moratno ug,oU>vuti, da seja dedaivskega sveta, ki je bila namenijena obiravnavi o zaključ-nam raifunu, ni bila iposvečena samo tej točki, temveč da so na njej razpravJjaili ludi o drugih vpražanjih, kar je zimanjžalo za-namaojc za samo razjpravo o 24-klijiučnem ražunu.
Nomaira je sain zapisnik po-manjlkUijiv, sa.j obse»a sanno 1 stran o raz.pra;vi o zafclju&iem ra^unu, od česar je sfkoraj poJovica po-svečena paročillu, lafco da o sami diakusiji in sklepih ni v zapfcni-ku mnogo več kafeor polovico strani.
Iz zapisnia o raapiravi vidtaio, da x> na sestanikiu dlslkutirali o nadurnem delu. Iz.datki za na>d-umo delo so namreč celih 10 od-stotkov stklada za plače ipo tarif-nern praviJniku. Razen tega so tudj govarilli o ipecifikaciji Uipo-rabe finančnih srcdstev, o itipen-djiranju in o raz.delitvi dcda do-bička za plače.
Naše mnenje
Temeljna hiba poročila je T tcm, da v njem ni primer-jalnih pcdatkloiv o preteklih letih. Vsekakor bi bilo za-nimivo videti, kako so v prcteklih letih doscgali do-bičck pri p^sameznih proiz-vodib v primerjavi k * teko-iim lctom.
Brez dvoma bi bili korLst-ni tndi primerjalni podaiki d proizvodnostj dela, o kva-liteti, režijj itd. Nekateri teh podatkov so sricer v po-jasnilu eiužanja lasine cene; ti podatki so nujnl po po-sebnih predpasih (lo znižanje pa je komdsija za pregied zahljuLnih raiunov zavrnila kot  najiačno  izračunano).
Medtem ko porlc^ilo o teh-ničnem   poslovanju   trdi,   da
Tovarna papirja »Beograd«
Je bil prihranek dosežen v Skodo kakovosti, ker zaradi dcficitarnosti papirja ni bilo težav na trgn, pa komercial-ni del porofiia pravi, da mora biti pri izterjevanju dolgov knpcev podjctje »b-zimo, da bi jutri. (ko bo na trgu morda dovolj blaga, lahko obdržali odjemalce. Tu Je očitne, da tehnični in komeroialnj sektor nista imela iste metode razlage, fcprav sta lmela dejatisko is(D metodo poslovanja. Znano je namre5 poslovno pravilo, da se slaba kako-vost laže plasira P«d ngod-ne.Kimi pla^ilnlmi pogoji. Ni vidcti iz zapisnika o razpra-vi, da bi na sestankn govo-rili o tcm pojavu.
Flsadarjanje nspehov, ki so jih dosegli v letu 1955, motifo  omenjena dejslva.
PoroSila, o kaferih niso mnogo govoiili
Poročilo cetitralne koanisije o investicijah, v katerih so PO-datloi o rezultatih popisa, so na sejij delavskega sveta sprejeli in odobrili brez razprave. Res je sicar, da ugotovljen; presež-ki In prtmanjkljaji surovin in materiala niso prevelifcj v pri-merjavJ z vsem prometom, toda po našem mnenju bi bilo ven-darie treba sprejeti določene sklepe, da bj v prihodnje od-pravill nefcatere vziroke. ki jih je centTalna komisija omenila v poročilu in ki so privedli .do nepotrebnih ra^Hk.
V poroEilu o delovni sili eo poudarili problem P'030-bih bo-lezenskiih    dopustov,     Poročilo
pravl, da je odstotek obolenj v podjetju pribMžno 3O°/o. Med vzroke šteje poročvlo zelo pogo-ste nesreče, ki, kot pravi poro-čilo, na.stopajo po veiini po krivdi delavštva. Tudj o tem pojavu delavsltd svet ni raz-pravljal, dasiravno bi bilo trebo posvetiti ustrezno pozornast prav temu vprašanju in sprejeti do!očene sklepe.
Poročilo poudarja, da so ne-sreče nastajale predvsem v strojnem oddelku. Iz poročila sicer ni razvidno, za kakšne nezgode grc; je pa verjetno, da gre predvsem za poškodbe rok, kot je sicer sploh znaho iz sta-tlstičnih podatkov, .da so nam-reč poškodbe rok na prvem mestu. To v pirecejSnji raeri lahko odpravimo, če pri določe-nih delih ali pni določenih stro-jih obvezao nosijo usnjene ro-kavice. Obveznost rokavic pri delu pri določenih delih lahko doioča poseben pravilnik pod-jetja v sp-arazutnu s sanite^nitni organi. Kršitev predpi-HOv o ro-kavicah .irna v primeru poškod-be lahko za pos'edico izgubo pravice do nadomestila n.a pod-lttgi zdpavstvenega zavaTovsnja. V celi vsrsti jugoalovan.akih p,->d-jetij so taki pravilniki, k: razen tega vsebujejo še več drugih doloib zaradi zašJife pred po-škodbami in nesrečsimi.
Čeprav je bilo poročilo o za-kljuifnem računu papirne tovar-ne »Beograd? Ff3wi3njk!jivo glede nekaterih delov. je vendairle nudilo kopioo materiala za raz-pravo ob ctriavmavi. Delavski svet tega podjetja p.a ye to pot zamudi] priložno;t. da to stari. Božidar Race
Afrso4utni ,pc<Jalkl
Razpored ohrajev po velikostl
83.  Brčko
84.  Derventa
85.  Daboj
86.  Goražde
87.  Jajce 8°   Livno
89.  Mostar
90.  PrijeilOT
91.  Sarajevo
92.  Trebinje
93.  Tuzla
94.  Zenica
95.  Zvornik MAKEDOMJA
96.  Bitolj
97.  Kumanovo
98.  Ohrid
99.  Skoplje
100.  Stip
101.  Tetovo
102.  Titov V«les CRNA   GORA
103.  Cetinje
104.  Ivangrad
105.  Nikšič
106.  Plevlja
107.  Titograd
15
7
13
12
8
8
1S
17
U
7
17
11
11
86
13
9
15
9
18
8
14
36
10
9
6
4
7
227 156 235 889 385 243 555 322 998 333 404 48« 329
1.751 295 194 318 148 384 182 230
1.277 339 259 190 187 302
2.427 1.608 2.694 3.460 2.742 4.573 6.565 3.65S 4.789 2.839 3.122 2.644 2.241
25.713 4.353 2.330 4.234 2.011 5.908 2.417 4.4G0
13.812 2.355 3.342 3.685 1.886 2.544
250 131 209 139 127 107 280 220 319 61 245 201 125 1.305 223 141 183 214 248 159 137 420 102 120 63 48 86
36—43
94—100
54—57
58—63
87—93
87—93
36-—»3
24—32
18
94—100 24—32 64—69 64—69
54—57 76—86 36-43 76—86 20—23 87—93 44—53
70—75 76—86
101—6
101—107 84—1<W
51 71 49
3
19
47—18
9 31
2
29 16 13 29
40
59 32 76
20—21 65 50
26 45 62 64 38
46 77 35 19 32
5
1 14
4 30 24 37 56
7
52
8
61—62
2 48
51 21 13 66 43
10 60 26 54 61 79
5 21
4
103 15 28 64
20 52 33 24 11 46 55
81
67
101
106
89