ko kg k 1 _> ^eno sence-, m fe ZoteZ/io vsi ceni to c/o/ro c/e/o storiti. t^Z/is/Zsiluc/i: /Zac/ar mu Zom c/aZZu/ve, /i niso mofe, zada/- so mi Ji/ oci/a Zi^u/, Zof domc/oZru^a stori// >_y/6is/i to, mis/i uno, na zac/r^e zav^a^e: (Č/ciZa/ /Jez vem, /a/o /om to, /ar sim se že na//lo-navZf-aZ — ( //oa/o Z /imsofo oče. - /Som 'S/ZZertiZu fio~ mapa/ se ličiti. — ^Z/Zei, /lerstav/^o oče-, a/o se v tepd /tis, moraš na*n^ p/eaati. m mu c/ati c/o/er uc^Zec/. /J/ to Zorn stori/ ^u/i oči/a, sa^ se o/cuti ta/o vse//e, Zac/cir se Za^ c/o„ /ropa stori /ZZe/irav tac/a/, sini/moy, teci, m nesi ččZZZerteZu Zu/vice, m 39 ado de doc/o nj-epova mah dramdp/d mcehi, reci pim„ c/e h /e /piodntd c/odd nodh, dih c/neptm dondhin a čemur mo-red, in c/e zap/acede nto c/ruppa ne /edid, dador o/e di did Sddderhd c/oder oh c od in c/e di d čope dudvece dna/ne odc/er/ad zaho c/e do- zame- ped endrah hic/i on ho vedele p,loddu - dih, dhenpa h dc/ap imad. 41 . v Šivanke. AVRELIJA. Oj, Matilda, kaj sim vidila! MATILDA. Kaj sim pa storila, mamika ? AVRELIJA. Reci mi ljubka, kaj imaš sdej v roki? MATILDA.. Poglejte: 'iglico. AVRELIJA. Ali prej kje si jo imela,? 40 MATILDA, Sim si jo bila dela tako mej ustnice, de sim mej tem punčici kapico popravila. AVRELIJA. Zakaj je pa nisi vteknila, v iglin polšter- čik? Ali ne veš, v kakšino nevarnost pridejo otroci, kadar si igle v usta devajo ? Poslušaj, kaj se je bilo Jurčiku zgodilo. Jurčik je bil otrok, ki ni dosti maral za opominjevanje svojih staršev. Neki dan je z svojo sestrico igral križice. Ta igra obstoji v tem, kdor more bolj hitro dve igli na mizi navkriž postaviti, porinejoč eno iglo s kazincam taao, de čez drugo križem pride. Mati so bili priporočili fantu, de naj mej igro igle vselej na mizo dene, in nikoli v usta ne vzame. Tisti dan je na to opominjevanje pozabil, in si je stavil vdobljene igle mej ustnice. Kar pride domu njegov veliki pes, ki je bil vajen z njim igrati. Pes pride v isbo, kjer sta otroka vsa bila v igro zamaknjena. Neprevidama skoči z spred- nima tacama Jurčiku na rame-. Jurčik se vstra- ši, odpre usta, de bi zakričal, in nekaj igel mu smukne dolj v gerlo! Ljuba Matilda, jez ti ne morem dopovedati strah, krik, in bolečine vbogiga Jurčika. Bolj se je silil jih iz sebe spraviti, bolj so se 'mu notri v gerlu zabadale. 41 Nič ni moglo pomagali zdravnikovo vrodje, zastonj je bilo vse njegovo prizadevanje. Nesrečni otrok je v nar hujših bolečinah malo dni potem vmerl. Strašin izgled za otroke, kteri ne marajo za nevarnosti, in ne za tiste, kteri jih opomin- njajo, de naj se jih varujejo. 42 . Šola. Filipik je bil fantik, kteri je prav zgodej brati začel. Kadar je imel štiri leta, je poznal že po imenu vse abecedine čerke: šest mesicov potem je prav urno po čerkah štel: 1 ) kmalo potlej se je navadil zlogovati ^) pri petih letih je začenjal že precej dobro brati. Mamika ga neki dan v šolo tiste vasi po- šlejo. Bil je prav 7 lep dan 5 solnce je sijalo na višnjevim nebi brez meglice: tičiki so po drevju veselo prepevali. Filip bi rajši po polju tekal, kakor pa se šel zapret v sobo. 3 ) Praša deklico, ki ga je peljala, ali bi hotla z njim igrati. Tode ona odgovori: Ljubi moj Filipik, jez imam drugo delo, kakor igro. Kadar te bom do šole spremila, moram precej iti volne iskat, zato de bodo moja mati ') Po čerkah šteti namest puštabirati. 2 ) Zlogovati narnest sila - hirati. r ) Soba namest kambra, 42 predli 5 zakaj, ako moja vboga mati ne predejo, si ne morejo pridobiti denarja, de bi si kruha kupili. Kmalo potlej Filipik vidi čbelo, ki je iz cvetlice na cvetlico ferkljala, in reče deklici: Jez bi rad igral s to čbelo. Deklica mu odgovori: Cbela ima drugo delo. Ona noče nobeniga trinka časa zgubiti: ona iše le cvetlice, in cvetlice ji dajo, de si zdeluje svoje v piskrice in med. Cbela je tudi že polna medu proti svojimu panju odletela. Zdaj pride memo lep pes z širokimi in dolj visečimi všesimi, in njegova koža je imela ši¬ roke rudečkasfe madeže. Filipik bi bil rad z njim igral, (ode lovic, ki ni bil dalječ , je zažvižgal, in pesje precej naglo proti svojimu gaspodarju tekel, in za njim šel po polju. Fantik gre svojo pot naprej in zagleda zdolj pod neko ograjo tičika, kije po tleh skak-, Ijal in pikal. Glej! tisti tičik igra sam. O, de bi mogel tudi jez tako storiti! Okoli tiste ograje bi si jez sam kratik čas delal. In vender odgovori deklica, tisti tič ima vse drugo opravilo. On mora povsod bilk is¬ kati, de si napravi gnjezdo. In ravno tisti hip je tič odletel z nekaj slamcami v kljunu, in jih je notri mej veje veli- kiga dreva nesel, kjer je bil začel delati svoje gnjezdo. 43 Na zadnje sreča Filipik konja na travniku. Gre, de bo z njim igral5 pa pride delavic, kteri je konja proč peljal, in fantu rekel: On mora iti, de mi bo pomagal gnoj na polje spraviti, če ne, žito ne bo moglo prav rasti, in prihodnje leto bi ne imeli kruha. Fant pride na zadnje v šolo: kasno je bilo: ker je hotel zmirarn igrati, je veliko časa zgubil; vsi njegovi tovarši so bili nad svojimi bukvami: ta je bral, uni se je učil, drugi je pisal. Ko jih vidi Filipik vse v delu, se spomni deklice, ktera ga je spremljala, stare ženice, ktera si s predenjem kruh služi, čbele, psa, lov¬ ca, tičika, konja, delovca se spomni, de imajo vsi drugo delo, kakor igro, de vsi delajo, vsi se trudijo. Pri takih izgledih se dene Filipik prav pazno brati: on je zares tako dobro bral, de je bil bolj vesel, in bolj zadovoljin, ko de bi bil igral, kakor je želel. Tako je tisti fantik začel spoznavati de človek najde svoje veselje ne v igri in v krat¬ kih časih, ampak v delu. 43. Presta. Deklica blizo sedem let stara, in nje bra- tik še mlajši, gresta v šolo, kije bila blizo njih hiše. Tistikrat ravno je šel memo pek z jerbasam polnim prest. Ko je bil malo pred njima, mu pade ena vun iz jerbasa, de ni ve- 44 dil. Deklica jo teče pobrat, in jo njemu na¬ zaj da. — Zahvalim, vljudna deklica, ji reče pek5 to je majhna reč , ki hi jo mogla lahko obderžati. — O, to bi ne bilo prav, mu deklica odgovori, Ta preča je vaša, in mi ne sme¬ mo obderžati, kar ni naše. — Ti prav pošte¬ no misliš, deklica, pristavi pek: ti si storila svojo dolžnost, meni močno dopadejo tako pa¬ metni otroci, kakor si ti, in zato, de se na moje dopadenje spomniš, na! vzemi v dar te dve presti, eno za te, in eno za tvojiga bratika. De¬ klica jih vzamo , in oba sta se vkupej peku za¬ hvalila. Vsak vidi rad otroke , kteri stoi-ijo svojo dolžnost, in dopadenje drugih ljudi množi njih lastno veselje. 44 . m Mjilov mehuric. Nevton je vidil enkrat otroka, kteri je mjilo v vodi raztopil, ga po kapljici z cevko vun jemal potle vanjo pihal, in tako veči ali manjši prav lahke kroglice delal. Fant je le na svojo igračo mislil: tode Nevton je ogledaval silno lepe barve, ki so se na tistih mehuricih, kakor na mavrici, kazale; in si je domišljeval, de svet¬ loba f stvar tako tanjka) bi se zamogla tudi razdeliti. Dela in ponavlja skušnje in najde zares v nji sedem poglavitnih barv: višnjevo, nebinasto, v modro 2 ), zeleno, rumeno, žolto in rudečo. Ce gledaš skozi voglat golot 3 }, ka- ') Mjilo namest žajfa. 2 ) Moder namest plav. 3 ) Golot namest pristal. 45 kor so steklenični zamaški, boš vse te barve ločil. Potem kakor ktera stvar eno ali drugo barvo iz sebe da, pravimo, de je zelena, modra, žoltoru- mena, ali pa kako drugačina. Stvarem, ktere vse žarke v oko nazaj vračajo, se pravi de so bele. in tistim, ktere jih vse v sebi obderžijo, se pravi deso Černe. Nevton, samo 22 1 et star, je bil veliko nar važniših reči znajde!. In ko ga je nekdo popra- šal, kaka je on zamogel tako težke reči iznajti, je odgovoril: Noč in dan sim čez to razmišljeval. In to je, ljubi moj otrok, edino sredstvo, de se kaka reč po sreči izide: vse, kar v oči šine, pazno ogledovati. 45. Učenikam gre čast. Teodozi Veliki rimski cesar ki je vedil kako malo sta vredna žlahtni stan in bogastvo brez dobriga izrejenja, pošlje po vsih svojih deržavah nar boljšiga modrijana iskat. Najdejo modriga Arsena, kterimU je Teodozi svojiga sina Arkadija izročil, de bi ga čednosti in zna¬ nosti učil. Mladenič napihnjen, zato, ker je bil cesarjev sin, je sedel mej tem ko ga je učil, in je pustil modrijana pred seboj stati. Teodozi to vidši, ga okrega rekoč: „Vstani in vmakni se učeniku. Bogastvo in žlahtni stan sta le primerlej, in zavoljo njih nimaš nobeniga zaslu- ženja; Bog ti jih lahko od dans do jutri od¬ vzame. Tode modrost je pravi zaslužik tega modrijana, kteriga bodo zmiram in povsod spo- 46 štovali in v časti imeli. Vstani, in vmakni se učenika.“ Tudi jez sim vidil take šolarje, kteri malo marajo za svojiga učenika, samo zato, ker je on ubog mož, oni pa so dobro oblečeni, in imajo služabnike in konje za svojo postrežbo. 46 . Od večera do jutra. Marcelin je bil dober otrok, in pred vsim drugim se je rad učil, za česar voljo je vedno popraševal učenika čez vsako reč, ki jo je vi¬ dil. Učenik, ki so si vse prizadevali njega osre¬ čiti, niso nobene priložnosti iz rok pustili, v kteri so ga zamogli čez eno ali drugo reč kaj podučiti. Oni so se prav za prav veselili, kadar so slišali iz ust svojiga rejenca en za¬ kaj za drugim; in so si prizadevali z odgo- vormi mu vsaditi v serce blage misli in koristne znanosti. Tako so znali s tem, kar se je mo¬ gel Marcelin učiti, spreminjati, de je bil zmiram vesel in nikoli brez dela. Različno branje, pi¬ sanje, ročne dela, vajenje telesnih moči, molitve, dela keršanske ljubezni, in podučavni sprehoji so se v Marcelinovim življenju prijazno verstili, in kakor je njegov život rasil, tako je tudi rasil vsaki dan v čednosti in v znanosti. Delavnost, v kteri so mu učenik in starši bili izgled, je imel že v navadi, in nedelavnost se mu je zlo merzila: pa vender so mu jo učenik vedno priporočevali, ker so mu pravili, de cela na¬ rava lenobo sovraži, —• Ali desiravno je 47 Marcelin imel vse te lepe lastnosti, vender ni bil brez velike napake. Ker je nekterikrat sli¬ šal, de so ga dobri starši ali drugi ljudje hva¬ lili, se je bil nekoliko prevzel, in večkrat se mu je dozdevalo, de ve več on, kakor drugi, ki so bili stariši od njega, in skoraj se je s tem bahal. S svojimi zakaj, ktere se je poprej sli¬ šalo, de bi se on kaj navadil, je zdaj nekako v tesnobo spravljal tiste, ki so mu imeli odgovo¬ riti: v kratkim de povem, njega se je bila po¬ lastila gerda napaka zavitosti, in gorje! ako se take napake za rano ne premaga. — Gospod učenik, jim nekidan reče, vi mi tolikajn perporo- čujete, de naj ne stojim brez dela, in pravite, de nobena stvar Božja ne praznuje. Recite mi pa zdaj, kaj dela tisti, vertnični germ, ki je ondi mej steklarni'na oknu?' Jez ne vidim, de bi se kaj ganil: ta celi dan stoji v svojimu loncu mirno in leno. In ko je to izgovoril je čakal sam se¬ boj zadovoljin odgovora. Učenik, ki so ga radi imeli in hotli iz njega spraviti tisti madež, ki je njegove druge dobre lastnosti zatemniva!, malo pos- toje, po tem mu pa rečejo: Na to ti bom jutri odgovo¬ ril. — Marcelin je šel spat, in nikarna to več mi¬ slil 5 tode kadar se sliši zjutrej, kakor po navadi, ob solnčnim izhodu od učenika klicati, mu pri¬ dejo nasproti, kakor posojevavic, kteri čaka, de se mu plača, kar mu gre. Učenik rečejo ta¬ krat: snoči si šel mirno v posteljo in še nisi svoje vesti izprašal, de bi vedil, kaj si čez dan storil ali govoril, kar ali ni bilo prav, ali ni bilo pametno. Ti si spal, mej tem ko je narava za-te delala, de ti je v spanju zopet moči dala. 48 Sdaj glej, kako je vertnični germ celo noč de¬ lal, de je tebi novo veselje pripravil, kteriga si tako malo vredin. Poglej, kako je storil, de se je tako lepa in prijetna vertnica razcvetla, in ti si ga dolžil, de nič ne dela! — Ko je Marcelin to vidil, mu postane ves obraz tako rudeč, de je bila vertnica proti njemu le bleda; in odsih¬ mal se je gotovo napake zavitosti znebil. — Poglej, pristavijo učenik: narava ne prehenjuje delati, kakor mi ljudje, temuč dela zmiram in se ne presili, zato dela toliko čudežev, in se nik¬ dar ne vtrudi. Kteri dan je drugimu v vsimu enak ? In vender tavžent in tavžent let zapore- dama nastopajo. Kteri list je drugimu popol- nama enak ? In vender rasejo na zemlji neizštete drevesa vsake verste. Posnemaj, otrok moj naravo, in ne prilastuj ji svojih napak kterih si moraš prizadevati se znebiti, ako hočeš dopasti Bogu in ljudem, 47 / Filip Cerlotič. V jeseni leta 1837, je celo mesto Padova z nenavadnim ganjenjem šlo za pogrebšino mladenča , kteri je bil umeri, de je dvema svojih sončen - 49 cov življenje otel. Ta dva nespremisijena mladenča sta se za krajčas v Brenti ko¬ pala, in lekar bi bila v glo¬ bokim vertincu vtonila. Na¬ merilo seje ravno, deje mladi Cerlotič ondi memo šel , ne¬ varnost vidil in z vpitjem jih skušal opomniti. Ko pa vidij de ga ne slišita , in de vsaki hip bi znala brez reše- nja se vtopiti, desiravno je on sam le malo znal plavati, se vender , gnan od svoje veli¬ kodušnosti in od keršanske ljubezni, serčno v vodo verze, doide perviga , ga zgrabi in z dereco vodo se boreč ga vun na suho privleče. Brez odlaganja pohiti po drugiga, Povestice. 4 50 in ga ravno tako srečno otme. Tode to dvojno napenjanje ga je bilo vtrudilo. Moč , kteroje imel, dokler je una oteval, mu permanjkuje, de bi sa¬ mi g a sebe rešil. Zastonj se je napenjal, mogel je odjen- jati vodini sili , in zagnan je bil v kernico, iz ktere je svoja tovarša rešil: tako je on umeri daritev svoje serč- nosti in svoje keršanske lju¬ bezni. Celo Padovansko me¬ sto, posebno pa Vseučiliše , 1 ) kjer se je učil, so objokvali nesrečo, ki ga je šolam od¬ vzela, ktere bi on bil poča¬ stil z svojo umetnostjo in z Vseučiliše namest Univcrzitat. 51 svojimi tihimi čednostmi. To- de velikodušno djanje, s Me¬ rim je on svoje življenje skle¬ nil , je veči plačila vredno, Mero vse posvetne časti močno preseže, in mora priporočiti njegovo ime vašima spominu, otroci , in občudevanju vsih dobrih ljudi. 48 . V spravi je moč. Sinovi nekiga kmeta so v raz- pertju mej seboj živeli. Oče so jih svarili, tode oni niso jih mogli z svojimi besedami spreoberniti. Skle¬ nejo tadaj jih v djanju z izgledam pregovoriti: jih vse vkup skličejo in jim rečejo nekaj šib prinesti. Ostareli oče vzamejo pernešene šibe, jih vse vkup zvežejo in ukažejo 52 svojim sinam, de naj jih edin za drugim vzamejo , in jih čez sredo prelomijo . Oni so skušali, tode niso mogli. Takrat jim rečejo oče: Rav¬ no tako, ako boste vi, otroci moji, vsi ene misli, vas ne bo mogel so¬ vražnik ne premagati ne pod se spraviti , ali ako boste nesložni in v prepiru mej seboj, boste lahko od drugih z zvijačnostjo ali z silo pre¬ magani. 25 . Verh gore in dolina. Gorski prebivavic, kteri je prepogostama slišal skoz špranje svoje vboge bajtice veter žvižgati, in vidil, de je v dolini vse mirno, je hotel svoje prebivališe tjekaj prestaviti: neki drugi pa, ki je v dolini živel, je čez vedno meglo tožil, in želel verh gore stanovati, kjer je bilo zmiram lepo jasno. Ko se ta dva neki dan sred gore srečata, si eden drugimu svoje želje razodeneta, in se pogodita, de hočeta svoja sta¬ novanja mej seboj izmenjati. Se ni leto prešlo, kar je noviga prebivavca v dolini, ki je bil ne- previdama v debelšim in vlažnišim zraku, merz- lica tako ztresla, de mu je bilo skoraj umreti. 53 Ravno tako je tudi tistimu, kteri je iz doline na verh gore se preselil, tanjši in merzlejši pla¬ ninski zrak zavoljo nasprotne navade škodil, tako de se je bila tudi njega huda sušica lotila. Sdaj se kasata, de sta po svojih nepridnih željah de¬ lala, tadaj se neki dan edin komaj in komaj dol vleče uni pa se gor vrača, in se dobita oba tam, kjer sta se bila unikrat srečala. Dolgo sta si ondi svoj milovanja vredni stan tožila: ali, ker vender nista še vse upanje zgubila, in sta bila v senci velikiga kostanja, kraj obilni— ga bistriga studenca, najdeta, de tisti kraj je dober, in terdno skleneta mej seboj, de ho¬ četa ondi ostati. In zares se oba na tisti kraj pre¬ selita; ondi si vzajemno pomagujeta, trud in ve¬ selje mej seboj delita, dober kos zemlje razde¬ lata, in dolgo časa bolj bogata in zadovoljna vkupej živita; zakaj ko sta ozdravila od svojih bolezen, in zopet nove moči zadobila, de sta zamogla oba delati, sta ona iz tistiga kraja na sredi zamogla gospodvati čez verh gore in čez dolino, ktera sta bližji imela, in tjekaj hodila, kolikor kolikrat jima je vreme perpustilo, 50 . Delo. Peter in Micika, otroka bogatiga opravnika, '3 sta imela večkrat dolgi čaš, ker sta stala brez dela. Neki dan, ko stasem in tje po polju brez vsiga dela, in brez vse skerbi hodila, sta za- 2 ) Opravnik namest fleger. 54 slišala fantika, ki je veselo prepeval; Peter je precej rekel: Ta fantik gotovo praznuje. — Jez menim tudi, reče Micika, — In tečeta k njemu. Kaj menite ? najdeta kmetijškiga fanta, ki je slamnike pletel, in je bil tako v svoj§ delo za¬ mišljen, de še ni vedil, kdaj sta prišla. — No! ti si prav vesel, mu reče Peter. — On se prijazno oberne in odgovori: kako pa de! Kadar sim per delu, sim zmiram vesel. — In se ti nikoli ne ztoži delati? — Kaj mi pra¬ vite? (ožilo bi se mi, ako bi nič ne deial. In vi dva ali delata? — Nama ni treba delati. — In si želita kedaj vesela biti? — Večkrat. — No, tadaj poskusita kaj delati, .in bosta vidila, de vama bo delo veselje storilo. Premožna otroka sta se zpervič nekoliko posilila, de sta delala; tode v kratkim sta spoz¬ nala, de je kmetič prav imel, in de nar lepši sredstvo veselo živeti je lenobe se ogibati. 51. Skerbno prizadevanje za dobre dela. Mali Hilarčik je bil prav dobriga serca, tode lenost je njegovi dobroti zlo škodila. Dan pred očetovim godam je vidil per neki jami ve¬ liko jagod, in sklenil, jih svojimu očetu podariti: tode drugi dan je šel prekasno po-nje, in jagod ni bilo več. Eri teden potim najde verh hribica štiri ljimbarje, ki so se ravno imeli razcvesti, in pre- 55 cej sklene, de bo z njih šopek naredil, in ga sv r oji mamiki prinesel: pa je tolikajn odlagal ta šopik narediti, de so cvetlice zvenile, in de mu je bilo potlej prav žal zavoljo tega. Nekaj časa potem zve, de vbog otrok leži bolan in lačen na nekih svislih, in de nima sko¬ raj nobene pomoči. Smili se mu, ter sklene, mu vsakdan enmalo svojiga kosila tje nešit: tode en dan pravi, de je jed pretežka za bolni¬ kov želodec, drugi dan meni, de ni zadosti moč¬ na, tretji dan, de je prismojena, in tolikajn se obotavlja mu je nesti, de kadar gre na zadnje vender vbožčiku na pomoč, ga najde po nesreči mertviga. Ta prigodba ga tako močno zadene, de se je od tistiga dne navadil, nikoli več na jutrišnji dan ne odlegati tistih dobrih del, ktere je lahko precej storil. 52 . Metulj. Lojza. Oj, kako je lepčin ta metulj! Si ga vidila, Adela? Adela. Kje je? Kje je? Lojza. Na Ijimbar se je vsedel. Adela. Res je! ga vidim. Prav lep je. Lojza. Ima polno očes. Peruti so lepo pisane, kakor de bi bili biseri') na njih. Adela. Kako je lepo! glej, glej! tukej je en drugi. Lojza. Tisti bel. 0 Biseri namest perle. 56 Adela. Prav tisti, kako je bel $ zdi se, ka¬ kor de bi bil prav iz snega. Lojza. Oj tete! pervi ferfra okoli tebe ! Adela. Metuljčik! metuljčik! Lojza. Ne straši ga. Adela. O, de bi ga mogla vloviti! Lojza. Zakaj pa? Adela. Zato . . . Zato de bi ga bolj ogle¬ dovala,' Lojza. Vbogi metulj! zato ker je tako lep, ga hočeš ti hudo imeti. Adela. Jez mu nočem nič žaliga storiti. Lojza. Meniš, de. mu nič žaliga ne storiš, ako ga enomalo poprimeš? fn pa kdo ve, v kakim strahu bo, kadar bo vidil, de za-njim letaš! . Adela. Je že ušel. Lojza. Po sreči! ali ti si želela ga imeti. Adela. Toliko njih jih levijo. Lojza. In ne delajo prav. Adela. Ali jez ... . Lojza. Ko bi bila ti metulj, tako lepčin kakor tisti, bi ti dopadlo, de bi te kdo prega¬ njal, vi o vil, in v rokah deržal? Adela. A naka! Lojza. Tadaj ? . . . Adela. Boljši je gotovo jih pustiti v miru. Lojza. In so tako tanjki, posebno v peru¬ tih, de, ako se jih tudi zlahkoma prime, ostane na perstih vsa tista kosmačinica, ktera jih dela tako lepe. Adela. Nak, ne bo mi prišla več skušnjava se jih dotakniti. 57 hojza. Prav tako! Jez pak ti povem, de sim tudi jez nekdaj bila v ti skušnjavi. Adela. Zares? Lojza. Poslušaj. Bila sim tvoje starosti. Julčik, najni veči brat, je z menoj na travniku igral. Mamika so z očikam govorili, in so nama bili rekli, de nimava od njih daleč proč iti. Jez nisim bila daleč, kar mi pride blizo lep metuljčik, skoraj tak, kakšinor je bil poprejšni, ga vidim; poskočim dvakrat ali trikrat, de bi ga vlovila; mi pobegne, in jez za njim; skoraj bi ga bila vlovila, kar slišim, de pes za menoj teče kteri je tako lajal, de je šlo skos ušesa. Se ozrem, in si ga vidim blizo z odpertimi lapami, de je bilo strah. Pred očmi se mi ztemni; jez le tečem, de sama nisim vedila kam; vpijem na pomoč; tode tisti čas se mi je zdelo, de sim od vsih za- pušena; na zadnje se mi noge spodtaknejo; pa¬ dem mej ter nje, in čutim de me nekaj za obla¬ čilo vlači. Ondi sim na pol mertva, sama ne vem, kako dolgo, ležala, in kadar sim se zopet enomalo zavedita, vidim, de so noge od ternja razpraskane in oblačilo raztergano. Pes bi me bil vjedil, ako bi ne bil Julčik pritekel, kteri ga je proč zapodil. Takrat sim začela misliti: na, poglej! vsa sim še prestrašena in se tresem, ko le pomislim, de tisti pes bi me bil mogel vjesti. In ali nisim jez metulju ravno to delala, kar je pes meni storil? Imam stergano oblačilo, roke in obraz okervavljene, in život čutim de me serbi. Tode kaj je ta majhna nesreča proti temu, kar bi bila jez metulju storila, ker bi ga vlovila, v rokah stiskala, ga terpinčila in morde tudi ipno- 58 rila? Koliko bolj nevsmiljena bi bila jez z ubo¬ gim metuljem, kakor tisti pes z menoj! Adela. Prav imaš. Od sdaj naprej jez prav zares ne bom več metuljev lovila! Zadosti mi bo jih gledati v steklenih predalcih v muzeumu, ali narisane v očikovih bukvah. 53 . Vsmiljenje do živali. Evgeni, majhin otrok, je. vidil v dvorišu, ko jemelo, lisca 1 } od mraza oterpneniga in lačniga, tako deje komaj več mogel letati. Ga mamikis per- stam pokaže, in z njih pripušenjem ga teče vlo- vit. Vlovi ga lahko, ter'ves vesel vpije: Ka¬ ko lep tičik! poglejte, mamika, zebe ga, revčika! — Ga dene v klepko, in mamika mu dajo prosa in konopelj. Evgeni mu precej jesti da, in lon- čik z vodo nalije. Spervič se je lisec deržal ves ztisnjen v kotu, in se ni kar ganil; tode is- bina gorkota ga je oživela, ter je začenjal jesti in piti, in od ene na drugo stran svoje klepke skakljati. Evgeni je celo zimo za-nj veliko skerb imel. Vsako jutro, kadar je vstal iz po¬ stelje in svojo molitev opravil, je tekal k liscu, mu je klepko čistil, mu jesti in piti dajal, in dok¬ ler ga niso domači klicali, se ni vedil od njega ločiti.. Spomlad pride; in tičik je začenjal prepe¬ vati. O, de bi vi vidili, s kakšinim veseljem ') Lisec nanjest Štiglic. 59 je ta fantik ga poslušal prepevati! Neki lep dan ga nese v v e rt, obesi klepko na nar nižji vejo neke slive, in stopi na stran. Drugi tiči so se približa^ali, na klepko se vsedali, in fant je te¬ kel, da .bi jih vlovil, tode jih ni mogel prijeti, ker so odleteli. Zakaj bežite? jim reče, saj per meni bi bilo boljši za vas, ljubi tičiki! Vsaki dan bi imeli že pripravljeno jed, in zima bi vas ne dobila pod milim nebam, in bi vas ne zebilo. — Mej tem so prišli notri mamika, ki so te besede slišali, in mu rekli: Evgeni, ti ne veš, de tvojimu tičiku nekaj manjka, kar imajo tisti tam, ki jih po drevju vidiš. — Recite, mamika, kaj mu manjka, zakaj jez mu hočem tudi to dati. — Že prav; odpri tadaj klepkine vratiča. —Pa bo lisec všel. — To je tadaj znamnje, de ni rad v klepki. — In ko mamika to izrečejo, gredo vun iz verta in ga pustijo samiga. Evgeni, po¬ tem ko je enmalo čez to pomislil, reče sam per sebi: Mamika imajo prav, ubogi živalici manjka samosvojnost. Koliko rajši bi bil on na tistih drevesih! In sdaj, ko je po polju vse zeleno, si bo sam živeža najdel. Na to odpre vratiča: tičik zferfra vun iz klepke, ter se nazaj oberne ga pogledat, kakor bi se mu hotel zahvaliti. Ko je pa drugiga lisca peti slišal je proč odletih Evgeni je imel, zmiram va-nj obernjene oči, ga vidi, de se je vsedel na neki osat, in kmalo potem ga ni več vidik Žalostin se v hišo verne s prazno klepko, in mamika ga objamejo rekoč: No, tako si prav storil, de si ga izpustil, kakor si bil prav storil ga pod streho vzeti, kadar je bil lačen in ga je zeblo. — Res, mamika moja, 60 pristavi on, žal mi je bilo, tako Ijubiga tičika se znebiti, ker ga ne bom več slišal lepo žvergo- leti, tode jez nisim botel vživati tega veselja v škodo njegove prostosti. ^ 54 . • Pod o b a. Adolf je bil sin umetniga inženirja. Že dete je imel slabo navado, vsiga se dotikati, vse poprijemati, vse razderati, vse končati. Bil je on mali Atila, kteri je povsod, kodar je hodil, za seboj podertije in razvaline pušal: ztergane bukve, razjedene peresa, razbite okna, in vse pohištvo raznešeno. Njegov oče so ga večkrat kre¬ gali, tode vse zastonj. Adolf je na videz jih po¬ slušal, se je delal, ko de mu je žal, je enmalo pojokal, pa je zopet od konca začenjal. Tako težko je slabe navade opustit. Adolfov oče so dolgo časa mašino delali, za ktero je deželjsko poglavarstvo veliko plačilo tistimu namenilo, ki jo bo nar boljši naredil; po dolgim premišljevanju in prizadevanju so zdelali lepo podobico,kije bila iz manjg, iz kolesic in iz več drugih mašinic zložena, ktere so jo imele goniti. Blizo je bil že dan razpostavljenja, in umetni mož je upanje imel, de bo namenjeno plačilo dobil. Kaj se zgodi? Mali Atila pride v očetovo delavnico, vidi podobo, ktere so mu oče toli— '■) Podoba ali podobica namest model. 61 krat prepovedavali se ne dotakniti, rekoč, de izid tega dela zna biti njegova sreča. Tode Adolf ni na to mislil5 se k mašini približa, za- verti kolesa, goni manjge, in zmeša vse maši- nice, ki so bile silno tanjke. Po nesreči zasliši, de se nekdo bliža, in ker se boji okregan biti, kakor si je zaslužil, hoče vbežati. Ali v nag- losti se zadene v stolj stol pade na mizo, kjer je bila tista podoba. Ta omahne, pade na tla, in se vsa razleti. Ta hip pridejo oče z možem, kteri bi jim jo na mesto razstavljenja nesel, in kadar vidijo tisto podertijo, ki se ni dala več po¬ praviti, jih prevzame taka silna žalost, de so skorej obnemogli. Mislite si le! vidili so, de je v enim trinku razderto delo eniga leta, osno¬ va tolikiga upanja! In v resnici', predin so svojo podobo zopet vkup spravili, je drugi plačilo tiste iznajdbe dobil, in vse njih prizadevanje, ves njih prid, vse njih upanje se je ko dim razbilo? Ko je Adolf vidil nasledik- svoje nemar¬ nosti in svoje nepokoršine, se je sadaj zares zkesal, in je malo po malo svojo slabo na¬ vado opustil: tode kolikaju boljši bi bilo za¬ nj, ako bi on ne bil toliko žalosti svojimu očetu napravil! 55 . Terezine cvetlice. Tereza je cvetlice prav rada imela, in jih je na oknu svoje isbice več loncov oskerbovala. Vsako jutro jih je zalivala, in je komaj čakala, de bi cvetno popje pognale. Desiravno jih je 6 * pa ona tako pridno zalivala, vender so od dne do dne bolj slabele. Tereza je bila tega zlo žalostna, jim da diuge zemlje, jih prenaša z okna na okno, de bi jih sonce grelo; tode vse je bilo zastonj. Kadar že ni več upala, de jih bo popravila, nekidan vertnarja za svet popraša, kteri jih je prišel pogledat. On je precej vedil, kaj de jih slabi. Prah je bil, ki je listike in popje gosto pokrival, in jim ni dal se razviti. On poduči deklico, de naj jih večkrat poškropi, in de naj jih, kadar zamore, na dež postavi. Prah, je rekel ta dobri mož, škodi rastljinam ravno tako, kakor nečednost našim truplam: jih po malim slabi, in jim odvzame lepoto in zdravje. — Tereza je imela od tistiga časa bolj žive in Bolj lepe cvetlične germe, kakor poprej, in je bolj skerbela imeti čedne svoje oblačila in svoje truplo, zato de ne bi kakor one, oslabela. 56 . t Odkritoserčna deklica. Lizika je bila kmetica rojena. Namerilo se je, jez ne vem kako, de so njeni stariši oboga¬ tili, in precej so hčerko dali v šolo. Neki pustni večer so učenica več gospodov, svojih znancov, povabili, de naj pridejo njih rejnice z svojimi igrami razveseljevat. Ti gospodje, de bi to praznovanje bilo še bolj veselo, se namenijo ošemiti, in ravno po kmetjiško se oblečejo. Dvo¬ rana je bila polna gledavcov, bili so mej njimi tudi Lizikini stariši v gospojskim oblačilu. Kadar «3 zagleda Lizika tiste po kmetjiško oblečene, ji začne serce prav močno biti. Ona je mislila, de so res kmetje, jim je naproti tekla, je kotla bjizo njih sedeti, in ni jenjala jih gladiti. Na zadnje, ko se ni mogla več zderžati, jim reče s prijazno odkritoserčnostjo: Tudi jez, veste, tudi jez sim bila kmetica, kakor ste vi. — Molči neumna, zavpije njena hišna, jo kregajoč. Tu vprašam jez vas, ljubi moji otroci, ktera teh dveh je bila v resnici neumna? Lizika, ki je govorila prav tisto, kar je v sercu imela, ali pa hišna, ktera je menila, de jo ima biti sram zato, ker je bila v vbožtvu rojena? Pomnite do¬ bro: samo pregrehe nas mora biti sram, ako smo pa vbogi bili rojeni, to ni nobena pregreha. - ' 57 . Pomeranče. Pošteni fant in tatič. Korel je bil pošten fant, in tatič Odoard. Korel se ni nikoli dotaknil tega, kar je bilo ljudsko, ker je bil pošten otrok. Odoard je večkrat in rad jemal, kar ni bilo njegovo, in si je s tim napravil, de so ga vsi za tata imeli. Stariši so Korelna že od mladih nog na¬ vadili, de je bil pošten, in so ga vselej okre¬ gali, ako bi se bil kadaj podstopil, kako ljudsko reč vzeti. Ali Odoard je brez pomišljevanja vse zmikal, kar mu je v roke prišlo, zato ker njegovi stariši niso nanj gledali$ in tako je z le- tami tat postal. 64 Neko julro za rano, po leti, ko je bil Ko- rel na veliki cesti, in šel v šolo, sreča voznika, kteri je z enim konjem nekaj jerbasov vozil. Voznik se vstavi pred kerčmo, gleda, de bi konja na kaki kavelj v steni, ali na kaki krogic 2 3 privezal, ter pokliče vun kerčmarja, in mu reče: „Jez bi se hotel oteščati, pa ne konja odpreči; bi se li kdo najdel, de mi ga poderži, mej tem ko mu položim nekaj sena?“ Kerčmar 3 } pokliče hlapca ; tode on je ravno drugim ljudem stregel. Kar zagleda Korelna, kteri je ravno ondi memo šel, ga pokliče, in prosi, de, ako je mogoče, naj tistiga konja en malo varuje. Ehej! reče voznik, ali se zamoremo zanesti na tega fanta? Zakaj, jez imam v jerbasih po- meranče, in bi ne hotel ... me že zastopite. — O! per njemu se lako spi mej dvema vanjkušicama. Ne bojte se, ne. Sim ga poz¬ nal, ko je bil še dete. Nikoli se ni bilo bati, de bi bil rekel eno laž, ali de bi se bil dotaknil ene iglice. Cela vas zamore to reči. Vaše pomeranče bodo v varnih rokah, kakor de bi bile per vas. — Je prav odgovori voznik; tadaj (se h Korelnu ob er n e} stoj, varuj mi konja, in potlej dobiš eno nar lepših pomeranč. — Pojdite le, pojdite; storite, kar se vam poljubi; jez vam bom pomeranč in konja varoval. Voznik mu poda berzdo v roke in gre zaj- terkovat. ‘) Kerema namest oštarija. Krogic namest rink. 3 ) Kerčmar namest oštir. 65 Pet ali šest minut kasneji vidi Korel od daleč fanta priti; in kadar je bližej prišel, spozna, de je bil Odoard. Kadar ga Odoard vidi, se vstavi, in mu reče: Dobro jutro, Korel! kaj delaš tukej? Je ta konj tvoj? In kaj je dobriga v tih jerbasih? — Pomeranče: voznik je šel sdaj v kerčmo zajterkvat, in me je prosil, de naj mu jih va¬ rujem. — Kaj ti bo dal? — Jez ga nisim nič prašal: tode on mi je eno lepo pomerančo obljubil. — Eno pomerančo? vso za-te? De bi se bila meni taka sreča namerila! Hočem pa saj viditi kako so debele! —Ter stofpi k enimu jerbasu, in vzdigne pokrovo. — Te šembraj! res so lepe! zavpije, ko jih za¬ gleda. Ali so pa zrele? poskusimo. In jih je hotel pošlatati. — Naka, mu reče Korel prijazno, veš, jez ne smem pripustiti, de se jih kdo dotakne? In pa, kaj je tebi mar, ali so zrele, ali ne? saj niso tvoje. — Tudi dotakniti se jih ne smem? Kaj je pa hudiga jih pošlatati? Ali se bojiš, de ti jih vkradem? In per teh besedah segne z roko v jerbas, vzame eno pomerančo jo pošlata, in ovoha. — Kako lepo diši! zdi se, de je zrela. Zelja mi pride jo pokusiti; dajmo no! posesam enmalo per receljnu. — In si jo hoče djati k ustam. Otroci, kteri hočejo biti pošteni, se deržijo daleč od skušnjav. Kdor vse svoje’ želje spol- Povestice. 5 nuje, vsakrat enmalo pregreši, in na zadnje stori slab konec. Odoard vidi pomeranče, in obide ga skuš¬ njava jih pošlatati; jih pošlata, in skušnjava mu jih stori vohati; jih voha, in na! precej jih hoče poskušati. — Stoj, zavpije Korel, in ga zgrabi za roko. Ti si rekel, de jih boš le pošlatal. Deni precej doli tisto pomerančo. Ali te ni sram? — Pusti me no! mu prederzni Odoard od¬ govori, saj niso tvoje. — To vem; tode te pomeranče so meni v varstvo izročene, in nobedin jih ne bo vzel. No ! deni jo doli, ti rečem. — Caj! ako prav hočeš po sili, te pa ne bom slušal. Bomo vidili, kdo naji dveh več premore. Jez sim bolj močan. — Jez se ne bojim, de si ti močnejši od mene, zato ker imam jez prav. Ter zbije Odoardu z rok pomerančo, in ga pahne z vso svojo močjo proč od jerbasa. Odoard plane zopet nad-nj, in mu da eno s pestjo, de ga je skoraj omamil. Tode pošteni Korel ni maral za bolečino, in se je še dalje branil, derže terdno v eni roki berzdo, in z drugo, kolikor je mogel, jerbasa. Odoard poskuša vnovič segniti v jerbas z roko; ali kadar vidi, de z silo nič ne opravi, misli na zvijačo. Se stori tadaj, kakor de se hoče odahniti, in de nekoliko nazaj odstopi; tode mej tem je namenil skrivši k jerbasu priti, kadar bo Korel oči proč obernil. 67 Večkrat se zgodi, de hudobneži, naj si bodo še bolj zviti, sami sebe v nevarnost podajo, de so odkriti in poštrafani, in se prav ko ne- spremišljeni obnašajo. Odoard ves v mislih, kako bi zad za ko¬ njem kukal, de bi vkradel pomeranče, ni pomislil, de ako konja zadej dregne, ga vstraši. In za¬ res konj, še od poprejšniga hrupa sumnjiv, je jenjal jesti seno, in je ušesa pobesil ; ko si pa čuti kopita, od zadej dregati, začne berčati, in zadene tatiča, de mu je noge nakviško podbil ravno, ko je bil eno pomerančo zgrabil. Od bolečine in strahu začne tuliti na ves glas, ljudje pritečejo vun is kerčme, in pervi mej njimi voznik. Tu je bila Odoardova sramota tako velika, de ni skoraj več bolečine čutil, in bi bil utekel; tode on je bil tako razdjan, de je mogel obsedeti na tleh sred česte. Korel je povedal, kako se je vse zgodilo, in vsi so njegovim besedam verjeli, ker so ga poznali, de je fant dober in pošten, Odoarda pa so že imeli za malopridniga. Nobenimu tadaj se ni smilil. „Prav mu je, reče nekdo; kdo mu je rekel se reči dotikati, ki niso njegove ? 4 ‘ — „Pogini li, te ne bo dosti škoda , 44 reče drugi. — „Zna biti, reče tretji, de bo to zanj pravo zdravilo, zakaj, kdo ve, de ga ta vdarik ne reši od galeje ? 44 — Samo Korel ni kar čehnil; temuč je bil nar bolj urin mu po¬ magat in ga od tal vzdignit, ter ga na klop po¬ loži, zakaj zares serčni in pošteni otroci imajo tudi prav lepo serce. 68 — Sdaj pa pridi sem, ti berdki fant! reče voznik Korelnu : Kaj je, de si pod očesam ne¬ kaj rujavkast? Si to dobil morde, ko si moje pomeranče branil ? Poglejte, to je poštenost in verlost, reče na ves glas, in ga seboj mej ljudi potegne, Tu ga vsi ljudje obkrožijo 3 in posebno so otroci va-nj svoje oči vpirali, in bi radi kaj plačali, de bi bili v njegovi srajci. Tisti čas mu voznik vzame klobuk iz glave, in mu ga napolni z nar lepši pomerančami. „Na, te so tvoje, ljubi moj otrok, mu reče, in ako bi mogel, bi ti dal vse, kar jih v jerbasili imam.“ Tu vsi, in posebno otroci, od veselja glas zaženejo. Tode Korel, kadar so nekoliko po¬ tihnili, reče vozniku: Zahvalim sevam iz serca; ali jez ne vzamem druge pomeranče, kakor samo tisto, ki ste mi jo bili obljubili; to pod očesam nič, ne de. Jez nočem plačila za to, de sim iz¬ polnil svojo dolžnost. Glejte! ni jih hotel vzeti, nazaj jih je hotel djati v jerbas tode voznik mu ni tega pripustil. — Tadaj, če imajo biti moje, reče Korel, lahko z njimi storim, kar hočem; in per teh be¬ sedah izprazne klobuk pred otrocmi, rekoč : raz¬ delite si jih mej seboj. — In on še ni čakal, de bi se mu bili zahvalili, gre skoz množico ljudi, in naravnost v šolo. Vsi otroci so šli za njim, so se mu zahvaljevali in z rokami pljuskali. Tatič, je pa šel domu ves šepast in neje- voljin. Nobedin ni za-nj maral; ni imel pome¬ ranče ne za jed, ne za dar drugih. Predin kdo hoče biti vsmiljen, mora biti pošten. Odo- 69 ard je po poti zdihoval: „Vse to se mi je zgo¬ dilo, zavoljo ene pomeranče: Ali sim bil prav nespametin.“ Dobri otroci, ki so to pergodbo brali, bi kotli biti gotovo rajši v- suknji pošteniga fanta, kakor pa tistiga tatiča. 58 . Deklica rešenica. Kaj pomeni tista podoba? me nekidan po- praša Evgeni in s perstam pokaže podobo na steni moje isbe visečo. Na podobi od umetniga obrazarja zrisani je bila deklica od dvanajstih let, ki je moža deržala, kteriga je hotel dereč potok seboj nesli. — Ktero zgodbo predstavlja? Ali seje res zgodilo, kar je na-nji zrisano ? — Prav res se je zgodilo, in sicer ni zdavno od tega, in ne clo daleč od nas. Neki potok v Karnii se je bil silno narasel zavoljo vedniga deževja. Moste in stebre je bila silna voda unesla, in ni se moglo več čez, če se ni prebre¬ dlo, in to z nevarnostjo življenja. Tisti mož, ki je ondi narisan, je mogel se postaviti prebresti zavoljo silnih opravil, ki se niso dale odložiti. Bil je že unkraj potoka per bregu, kar ga ve¬ lika skala dol pergnana zadene, in zverne notri v potok. Ta nesrečnež bi bil takrat končan, ako bi mu ne bila tista deklica na pomoč prišla. Ona je perilo prala, in ko je vidila, kaj se godi, je precej priskočila, zagrabila vbogiga moža za 70 roke, kteri je od tega vdarica bil ves omamljen in že iz sebe, in mej tem ko je z vso močjo, ktero ji je njena keršanska ljubezin dajala, ga deržala, de ga ni voda naprej nesla, je klicala pomoči. Po sreči so jo neki gorjani slišali, in še za prav prišli, de so ji pomagali to lepo djanje do konca dognati. To se je bilo zgodilo leta 1835. — Pervikrat, ko pojdem v Karnijo, bom očika prosil, de naj me k tisti verli deklici pelja- jo, reče Evgeni, in dve solzi občudenja mu v očoh poigrate, — Prav boš storil, mu jez na to rečem. Osebe ') vsmiljene in serčne je dobro poznati, in ne samo iz radovednosti, temuč počastiti v njih tisto keršansko ljubezin, ktera naše moči v prid naših bratov pomnoži. — Je pa ta vboga dobila za to kako plačilo? — Ona je bila dobila dvojno plačilo, kakor ga deželjski poglavarji po navadi dajo tistim, kteri kakiga človeka od take smerti rešijo, in s tim je gotovo ta vsmiljena deklica tisto celo zimo svojo družino preživela. Nikar pa ne meni, de je ona na tisto plačilo mislila, kadar je tistimu nesrečnimu na pomoč tekla. Praviga plačila za dobro delo moramo pričakovati od Boga in od svoje vesti. Velikrat se ima samo to plačilo, kakor se je pred nekimi mesci Gradinskim ribčem godilo. — Ali je to druga zgodba te verste? reče moj mali prašavec. ') Oseba namest persona, 7i — To je ravno tako blagoserčno djanje, tode tisti, ki so ga dopernesli, so po nesreči umerli. Neki ribci iz Grada, kakor sim rekel, so zagledali veliko barko, ktero je sila valov ali pa kormanova ’) nevednost tje peljala, kjer bi bila v nevarnosti v tistih plitvinah poginiti; oni brez odloga skočijo v eno svojih bark, poprimejo vesla, in se obernejo proti barki, kormanu nevarnost odkrit, in de bi jo z verv- mi potlej na bolj varin kraj potegnili. Pridejo še prav, de so jo rešili; tode kadar so se bili proti domu vernili, niso nikakor mogli na suho priti. Morje se je bilo naraslo, noč je bila tem¬ na, in veter je strašno pihal. Vsi tisti nesrečni možje so konec vzeli, razun eni ga samiga, kleri je nesrečnim družinam novico žalostne prigodbe prinesil. Evgeni se je til od sovsmiljenja zjokal: in jez sim mu rekel: Jez ti bom imena povedal tih serčnih ljudi, kterim gre (im višji čast, kolikor žalostniši je bil nasledik dobriga djatija, kteriga so storili. Ta zgodba nas mora opomniti Božje pra¬ vice, ktera ne more pustiti brez plačila te blage daritve ali žertve, kakor tudi dolžnosti, ki jo imamo, pomagati nekoliko družinam, ktere so brez pomoči ostale. 2 ) ') Korman namest kormanuž. *) To dolžnost so mnogi Teršeani z veliko darežljivostjo izpolnili, ker so prostovoljno za tiste vboge družine 1802 gold. v kup zložili. 72 59 . Vsakimu, kar mu gre. Ko je Albert o mraku iz šole domu šel, zadene z nogo v bukvice. Se pripogne, jih vzdigne, in vidi de je pismovnjak 1 }, kteriga je nekdo ondi bil zgubil. Ga vzame, pogleda okoli sebe, in si ga dene v žep ali aržet ves rudeč v obrazu od veselja in začudenja. Ko domu pride, gre hitro hitro v svojo isbo vidit, kaj je notri: najde nekaj bankovcov in odpečatenih pi¬ sem. Mej tem ko je on ukal od veselja čez svoj zaklad, pride notri njegova sestra, dvanajst letna deklica, ktero so bili mamika prav dobro in pametno izučili. Komej jo Albert vidi, že ji teče naproti, pljuska z rokami in vpije: Poglej, Amalija, kaj sim ravno kar na poti najdel, in per tih besedah ji pismovnjak, bankovce in pis¬ ma pokaže, ktere je on iz radovednosti bil že začel prebirati. — Kaj si storil? ga praša Amalija. Kdo ti je rekel, de smeš brati ljudske pisma ?" — Ali . . . odgovori Albert: to je sadaj moje. •— Kaj, tvoje? — Saj sim to našel! — Pa zavoljo tega še ni tvoje. Tisti pis¬ movnjak je nekoga, ki ga je po poti zgubil, in kdo ve, v kakšini skerbi je on sadaj. Ga bova dala mamiki, de naj mu ga pošlejo. — Poslušaj, ljuba sestra, jez menim, de ta pismovnjak je dar previdnosti. Glej, ti ban- ') Pismovnjak namest takvin. 73 kovci veljajo trideset goldinarjov. Pet in dvajset jih dava mamiki, de najemnino za hišo plačajo, druge obderživa za-se, in si bova lepih igrač nakupila. Saj veš, demamika, vboga, niso mogli še vkup spraviti, kar morajo za pol leta plačati. Albert, Albert! reče zopet sestra. In meniš ti, de bodejo kotli mamika vzeti ljudske denarje? — Pa, saj sim jih našel, in se ne ve, čiga de so . . . — Pred vsim drugim se ve, komu de grejo, iz nadpisa na tistih pismih; in pa, če bi se tega ne vedilo, bi se moglo nesti h gospod fajmoštru de bi to z leče '3 oznanili. — Poslušaj, Amalika kdor je to zgubil, mora biti že tako velik gospod. Trideset gol¬ dinarjev, je za-nj majhna reč, in za nas bi bili velik zaklad in bi mamiki veliko skerbi od¬ vzeli. Saj ne ve nobedin, glej, jez sim dobro bil okoli sebe pogledal! - In ne veš ti? mu rezno Amalija pravi. In ne ve za to Bog, ki vidi vse reči? Ako si okoli sebe bil pogledal, je znamnje, de tvoja vest ni bila mirna. Pametne Amaljine besede so Alberta, kteri je bil ravno tako učen, na zadnje pregovorile. Se enkrat pogleda bankovce, pa jih v pismovnjak nazaj dene. Amalija ga prime za roko, ter gresta precej in naravnost k mamiki, kteri so oba pohva¬ lili, in pismovnjak nazaj poslali, komur je šel. Drugi dan je dobil Albert v dar lepe po- vestne bukvice s prav lepimi podobkami, in se Leča namest prižnica. 5 ) Zaklad namest sac. 74 je silno močno veselil, de je storil svojo dolžnost, in de je poslušal pametne besede svoje sestre. 60 . Oskubeni tič. Neki učenik male šole enkrat vidijo, de so njihovi šolarčiki nekako nemirni, ki so bili vender po navadi zmiram tako ukaželjni in tihi, de jim ni bilo drugiga treba, kakor jih pogledati, in že so mir dali — Tode tisti dan, desiravno so sadaj v tega sadaj v uniga oči vperli, vender niso mogli zvediti pravi vzrok tistiga nenavadniga nepokoja. Grejo enkrat po šoli: vsi potihnejo. Grejo nazaj k svoji mizi, in vsi se začnejo zopet posmehvati, in eden drugiga skrivši pogledvati, kakor de se že razumejo. — Vbogi učenik so čakali, zato de niso kaj napak storili; na zadnje pa vender zvedo, kdo de je ta nemir napravil. Bil je Fri¬ derik, mesarjev sin. Ta hudobni fantik je bil zjutrej lastovčino gnjezdo zunaj svojiga okna zagledal, in je tolikajn si prizadel, de ga je zklatil. Po sreči bolj godni tičiki so proč odle¬ teli, tode nar mlajši mu je v rokah ostal, in ko je bilo čas iti v šolo, ga je seboj nesil, in je sam per sebi kako hudobijo si domišljaval. Mu začne dajati jesti peska, in ga napaja v tintniku; pa ker vidi de to ne gre, mu zpuli rep, in potlej po¬ časi počasi perutno perje. Vbogi tičik mu je zeval pod klopjo; tode ni mogel ganiti hudobneža, de bi se ga bil vsmilil, in radovednost bližnjih učencov ga je dražila, de je še huji z živalico ravnal. — Ravno je bil v tem delu, kar ga uče¬ nik prestrežejo in ga z njegovo hudobijo, to je 75 s tičikam vun pokličejo, kteri je bil že ves osku¬ ben, predin je bil mertev. To viditi, se nekte- ri izmej šolarjev nasmehnejo, tode tisti, ki so bili bolj dobroserčni mej njimi, so svoje studenje in na¬ ravno vsmiljenje očitovali. — Krivi otrok je stal ondi, se je tresel, in tako svoje kazni pričakoval. Tebe po zasluženju štrafati, rečejo učenik, bi se ti moglo vse lase en za drugim izcukati, zato de bi po tem takim nekaj bolečin sam ob¬ čutil, ktere si storil občutiti ti živalci, ki ti ni nič žaliga storila! V starih časih bi te bili še bolj terdo štrafali, zato de, ko že z živalmi tako ravnaš, ne bi ravno tako tudi svojih verstnikov hudo imel! — Pojdi! jez te prepustim grizenju tvoje vesti, ktera bo v kratkim se oglasila. Sa- daj bo vboga lastovica okoli gnjezda letala, in cvile iškala sinka, kteriga si ji ii vzel, in tako nevsmiljeno terpinčil! Kaj, ako bi tvoja dobra mati mogli ravno to žalost enkrat za tebe voljo doživeti? Sakaj, kdo more vediti, kakšin bo tvoj konec, ako ne premagaš, dokler si še otrok, tega nevsmiljeniga serca? Te rezne besede, in viditi tičika, ki je že zamežal, iu s smertjo rinjal, so tiste otroke, in tudi kriviga, tako globoko ganile, de upamo, de niso več tako nevsmiljeniga kaj .storili. 61 . Vsim gre dobrohotnost. Kadar je Aleksandrič bolj ko po navadi se naučil, kar so mu navdali, je dobil za plačilo en denar, de si je igrače kupil, ali pa de ga je dal kakimu ubogimu, ki ga je po poti srečal. Tako 76 so ga hotli oče navaditi prostovoljne dobro delati, in dobrodeljnost za plačilo, in razveseljenje imeti. — Neki tak dan so mu dali oče denar, in so ga še seboj vzeli na sprehoj. Nista dolgo hodila, ko zagledata ubogiga starčika, kteri ni prosil vbogajme, tode iz njegoviga pogleda in iz celiga njegoviga deržanja se je vidilo, de daru želi. Kaj, ali ne daš denarja tistimu ubožčiku? prašajo oče Aleksandriča. Naka, jim on odgovori: jez ga poznam, je Turk. — Pa nima, kaj jesti? — Ali jez ne morem viditi Turkov. — Zakaj pa ne ? — Zato ker niso kristjani. — Pa so vender tvoji bližnji, imajo tudi dušo, kakor mi. Ali morde Bog ne zkazuje do¬ brote tudi Turkam in malikvavcam? Saj je solnčna svetloba, sapa, ki jo dihamo, voda, ki našo žejo pogasi, od Boga vsim stvarem dana. Reci mi sadaj: ali se ti dobro zdi, Gospod Boga po¬ snemati ? — — To se ve de ! odgovori Ateksandrič, ter se verne in da denar ubogimu starčiku. Ko zopet očeta dojde, ga na dalje še tako le podučijo: — Mi se moramo Bogu še bolj zahvaliti, de nam je brez našiga zasluženja resnice svete vere razodel; tode ne smemo ne sovražiti, ne zaničevati tistih kteri niso še tega velikiga daru de¬ ležni, pač moramo Gospoda prositi, de naj le hitro, čas pripelja, de bomo vsi eno vero imeli. To po¬ menijo tiste besede, ktere zjutrej in zvečer v Gospod- nji molitvi zrekijjemo : Pridi nam tvoje kraljestvo!