AMERICAN IN SPIRIT FOREICN I IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLIV. — VOL. XLIV. CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 20, 1941 Vlada bo v kratkem pričela zbirati staro aluminasto posodo Cleveland se bo najbrže v kratkem znašel v tekmi z drugimi mesti, katero bo zbralo več stare aluminaste posode, ki se jo bo poslalo v plavže in potem porabilo za v a ž n e predmete v obrambeni industriji. Obiskalo se bo vsa mesta, trge in vasi in se vprašalo v vsaki hiši za aluminasto posodo. Urad obrambene produkcije v Wash-ingtonu pravi, da bo to zbiranje potrebno, ker Amerika ne pridela dovolj aluminija za potrebe v obrambeni industriji. Uradniki upajo, da bodo nabrali po deželi 20,000,000 funtov aluminija. Za Cleveland se pričakuje, da ga bo nabral najmanj 100 ton. Ameriška legija ;5e je ponudila, da bo pomagala pri zbiranju aluminija. Aluminij se potrebuje največ pri letalih, ruplcih in torpednih čolnih. -o-- Vlada je ukazala hraniti s kavčkugom Washington.—Vlada je ukazala zmanjšati rabo kavčuga za civilne potrebe. V zadnjih šestih mesecih tega leta se ga bo porabilo manj za najmanj 300,-000 ton. Sedaj se ga izdela in porabi na leto 817,000 ton in 70 odstotkov se ga porabi za avt-na kolesa. Odslej se ga bo večinoma porabilo pri obrambeni industriji, a civilna uporaba se bo morala Zadovoljiti z manjšo količino. Vlada namerava surov kavčug nakupičiti, ker se ne ve, kako dolgo ga bo mogla še uvažati iz holandske Indije in iz Malaja radi japonske nevarnosti. Ogromno skladišče živil na Havajih Honolulu, Havaji. — Ameriška armada bo začela 1. avgusta kopati na otoku Os.hu predor, ki bo 600 čevljev dolg in primerno širok, kamor bodo navozili zaloge živeža. V tem prostoru bodo lahko spravili 15,000 ton raznih živil. Predor bo imel lastno elektrarno in rezervar vodo. Ta zaloga živeža bi bila za ameriško bojno mornarico v slučaju vojne z Japonsko. Lep zaslužek za pilote V Ameriki nabirajo pilote, ki bi vodili bombnike preko Atlantika v Anglijo. Njih mesečna plača bo $1,500 in bonus. Tudi v Cleveland bo dospel glavni pilot Golien od Transcontinental & Western. Air, Inc., ki bo tukaj nabiral izvežbane pilote. Hčerka je! Družini Mr. in Mrs. Frank Owen, 29322 Oakdale Drive, Willowick, O., je bjila rojena hčerka. Mati in dete se dobro počutita v St. Louis bolnišnici. To je prvi otrok v družini; dekliško ime matere je bilo Helen Zitner. Čestitamo! f®d. države morajo od-j Poklicati k o n z u larne Uradnike tudi iz vseh Zasedenih dežel. |DI AMERICAN EX K PRESS CO. MORA ZAPRETI °im, 19. juh. — Italijanska fa je danes uradno naročila «i Zed. držav, da zapre svo-I sedem konzularnih uradov 15. julija. Ta odredba se ipa tudi na ozemlje, ki je za-feno po italijanski armadi. Za lat si je italijanska vlada 'držala pravico, da zapre j*terican Express Co. v Italiji. Mna objava pravi med dru-"*> "da je bilo zadržanje in ^vnost ameriških konzularnih ^nikov v Italiji vredno ostre Ike." Amerika se pripravlja na civilno obrambo. Načelnik je bil imenovan od predsednika Roosevelta newyorški župan La Guardia. Zlasti bo poklicano k sodelovanju naše ženstvo. La Guardia in Mrs. Roosevelt sta odobrila za razne skupine uniforme, kot jih vidite na sliki. Od leve proti desni predstavljajo uniforme: predpasnik za bolničarko, drugi dve za službo pri zrainili napadih, naslednja za delo v kantinah in zadnja je paradna uniforma za bolničarko.. Da bi le Mussolini in Hitler ne videla te slike, ker potem bosta še bolj silila sem. Menda ja, če bodo pa deželo branile take zauber dečve. "eiiin, 19. jun. — Nemčija je p ukazala Zed. državam, da p j o svoje konzularne urade jPmčiji, okupirani Franciji, peški, Holandski, Belgiji, psemburg, Srbiji in Grčiji kasneje do 15. julija. Nemil vlada je obdolžila ameriške Nle vohunstva. alje je nemška vlada ukazala Ni tudi urad American Ex-^ Co. in izgnati nje osobje. Je bil odgovor nemške vlade slično odredbo predsednika Nvelta v pondeljek, ki je Ni Nemčiji, da mora zapreti ]|konzularne urade v Ameri-i0 10. julija. Razen v okupi-i) Franciji ima Amerika po Pkem in od nje zasedenem I M ju 23 konzulatov, med temi i %radu in Zagrebu. Evropa pričakuje vojno med Nemčijo in Rusijo London, 19. jun.—Dasi ni iz Moskve in iz Berlina nobenih poročil glede kake vojne, pa so evropski diplomati prepričani, da. je vojna med Rusijo in Nemčijo neizogibna. Hitler ima baje 2,000,000 vojakov ob ruski meji, vse od Baltika do črnega morja. Iz Finske se pa poroča, da so železniške proge proti Leningradu na razpolago samo vojaštvu in da Rusija mobilizira. Prijateljsko pogodbo med Nemčijo in Turčijo smatrajo za znamenje, da se pripravlja Hitler nekje za udar in to bo gotovo na Rusijo, trdijo poročila. Radio iz Tiflisa v Kavkazu je včeraj naznanjal, da se Rusija ne bo vdala nobenim nadaljnim zahtevam Nemčije. Zed. države ne bodo dovolile prihoda onim inozemcem, ki imajo svojce v deželah, ki so okupirane od Nemčije in Italije Važno vprašanje Pondeljek je torka poslal k sredi, naj bi četrtek vprašal petka, kakšno vreme bo v nedeljo po soboti 22. junija. In dobili so odgovor, da bo to dan, kot bi ga z žajf-nico omil. To pa zato, ker ima v nedeljo piknik največje društvo KSKJ, društvo sv. Jožefa št. 169 na Pintarjevih prostorih v Eu-clidu. Kot se gviša Matohov France, je zabava, mzve-drilo in okrepčilo zasigura-no za vse, ki bodo prišli na piknik. Če se pa zgodi, kar se ne sme, da bi vreme, ne držalo besede, se bo vse to vršilo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Washington, D. C. — Vlada Zed držav je napravila drastičen korak, da zabrani prihod v to deželo onim inozemcem, ki bi lahko postali voljni ali prisiljeni agitatorji za Nemčijo ali Italijo. Državno tajništvo je naročilo svojim konzularnim uradnikom v Evropi, predvsem onim v Nemčiji in Italiji, da ne izdajajo potniške vize za Zed. države nobenemu, ki ima bližnje sorodnike doma. S tem bo prizadetih na tisoče izseljencev v Franciji, Belgiji, Holandskem, Poljskem, češkem in v drugih deželah, katere ima zasedene Nemčija ali Italija. Dasi državni urad ni imenoval Nemčije in Italije z imenom, pa je vendar očito, da je ta odredba namenjena proti tema dvema državama oziroma njih izseljencem. Dognalo se je namreč, da nemške in italijanske oblasti prisilijo te izseljence, ki imajo v stari domovini ožje sorodnike, da vrše vohunsko službo ali propagando v Ameriki. V to jih prisilijo s tem, da groze s zaporom, kaznijo ali drugim nasilnim postopanjem proti njim, če bi izseljenci ne ubogali. Torej kdor ima v stari domovini otroke, starše, zaročence, brate ali Sestre, ne bo dobil dovoljenja od ameriške vlade, da bi prišel v Ameriko. Zed. države s tem ne nameravajo znižati kvote za naseljence, toda v vsakem posameznem slučaju bodo ameriški konzuli natančno preiskali položaj prosilca. S tem hoče vlada preprečiti osišču, da bi dobilo nove vohune mesto izgnanih konzularnih uradnikov. ^shington, 19: Jun> — Ame- * vlada je pričakovala kaj j fea od Nemčije. Dočim je i Jčija vložila protest pri Ame-I ' vladi radi ukinjenja nem-; 'konzulatov tukaj, pa ne bo j ;fiŠka vlada protestirala radi i Nga koraka Nemčije, ampak laz zvedla. i Periška vlada je naprosila po, da dovoli varen prehod Kih konzularnih uradnikov W blokado domov. Ameriška P hoče, da se Nemci vrnejo jF°v, in ne da bi šli v Južno t*i[ ^ko, kjer je že itak dovolj ske propagande. Damask se noče prosto-voljno podati . London, 19. jun.—Iz bližnjega vzhoda prihajajo poročila, da se Damask, glavno mesto Sirije ni odzvalo pozivu za predajo. Zato bodo začele angleške čete najbrže s splošnim bombardiranjem mesta. Prva italijanska ladja v ameriški službi Washington. — Mornariška komisija naznanja, da je uradno vzela v službo prvo izmed 28 italijanskih ladij, ki jih je zaplenila v ameriških pristaniščih. To je ladja Clara, 6,131 ton, ki je ležala v Savannah, Ga. Prej je komisija vzela v službo 6 danskih ladij, a vseh ima na razpolago 84. Nabornik se je obstrelil da bi ne bil vojak Ellwood Clevey, star 25 let, stanujoč na 3324 W. 162. St. je bil včeraj potrjen za vojaka. Ta'-koj zatem je šel v Central Armory na stranišče in si tam pognal kroglo v prsa. Krogla je šla en palec mimo srca. Fanta so odpeljali v bolnišnico, kjer upajo, da bo okreval. Izjavil je, da ni mogel prenesti, da bi bil eno celo leto ločen od svoje izvo-ljenke. Poškodba rojaka Včeraj so odrezali v Lutheran bolnišnici Andreju Meletu obe nogi. Amputacija je bila potrebna, ker so mu kolesa železniškega voza, pod katerega je padel v službi NYC smečkala noge. Me-le je star 53 let in stanuje na 14411 Westropp Ave. Dobro streljajo! Clevelandska policija je imela vaje v streljanju s pištolami. Med zmagovalci so bili priznani kot ostrostrelci tudi naši slovenski fantje in sicer Bili Tof-fant, ki je prideljen detektivskemu oddelku, Stanley Benči-na in Joseph Straus od 11. pre-cinkta. Vsak je dobil kot nagrado lepo medaljo in štiri dni dopusta. Naši fantje se pač povsod izkažejo. Seja mlad. pevskih zborov Nocoj se vrši seja Skupnih mladinskih pevskih zborov ob osmih zvečer v SND na St. Clair Ave., soba št. 3, staro poslopje. Vabljeni ste vsi zastopniki, da se gotovo udeležite. Obisk štorklje Pri družini Mr. in Mrs. Anton Nose, 6508 Bonna Ave., se je oglasila teta štorklja in pustila sedem funtov težko hčerko. Mati in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Naše čestitke! V bolnišnici Mrs. Katarina Selan, 1012 E. 63. St. se nahaja v Woman's bolnišnici, kjer je bila operirana Obiski bodo dovoljeni od nedelje naprej. 100 koles zaplenjenih Policija vzame vsak bicikelj, kateri nima 1941 licence. Od zadnje sobote jih je vzela že 100. Razen 15 jih je vse vrnila potem, ko so lastniki ali njih starši dobili licenco. Kdor ne pride po bicikelj, ga ima policija pravico prodati na svoji vsakoletni dražbi predmetov, katerih lastniki niso znani. Češki Sokol ima izlet V nedeljo priredi češki Sokol izlet na svojo farmo pri Twins-burgu. Vršila se bo javna telovadba in drug zanimiv program. Začetek ob dveh popoldne. Prostor se nahaja na cesti št. 82, pol milje zahodno od Twinsburga. češki Sokol prijazno vabi na obisk tudi Slovence. Ne bo uradoval Danes in jutri slovenski zobozdravnik dr. Mally ne bo ordini-ral. s Naše graduantinje '^es bo graduirala iz Col-^°od višje šole gdč. Vida Go-*> hčerka Mr. in Mrs. Joseph ^a iz11105 E. 71. St. Gratia bo v glasbeni dvorani >tnega avditorija. Bila je vse-rko graduirala gdč. Helen hčerka Mr. in Mrs. 117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 144 Fri., June 20, 1941 Nevtralna postava nas ne zadržuje pred vojno Nekateri mislijo, da so odnošji med Zed. državami in Nemčijo zelo napeti in da bodo taki incidenti, kot je bilo tor-pediranje ameriškega parnika Robin Moor po nemški podmornici dovedel do napovedi vojne. Nemčija namreč izjavlja, da bo potopila vsako ladjo, naj bo to ameriška ali kake drug^ države/ ki bi vozila kako blago, ki bi ga mogla dobiti Anglija. Ameriška vlada je pa trdno odločena, da si ne bo pustila diktirati od Nemčije, kje smejo pluti njene ladje in kaj smejo voziti, zlasti še, če plujejo v krajih, kjer ni-vojne, kot je bilo to v slučaju parnika Robin Moora, ki je bil potopljen ob brazilski obali, torej daleč proč od sedanjega evropskega konflikta, in ko je ta parnik vozil razno blago v Južno Afriko. Dokazano je, da ta parnik ni vozil nobenih vojnih potrebščin, torej se je natančno ravnal po točkah ameriške nevtralne postave. Ameriška nevtralna postava je bila nominalno sprejeta v kongresu 1935, dve leti pozneje je bila za stalno sprejeta in leta 1939 je bila po kongresu nanovo revidirana, ko je v Evropi izbruhnila vojna. Važne v tej nevtralni postavi so sledeče točke: 1. Kadar je razvidno, da obstoja med dvema državama vojno stanje, je protipostavno za vsako ameriško ladjo, da bi vozila potnike ali tovor državam, katere proglasi ameriška vlada, da so v vojni. 2. Nobenih ameriških izdelkov se ne sme poslati kaki vojskujoči državi, dokler ni to blago prepisano na kako inozemsko državo, agencijo ali korporacijo. Ta točka je znana pod imenom "cash-and-carry," kar pomeni, da mora tuja država priti sama po blago in ga plačati, predno ga odpelje. 3. Predsednik zamore proglasiti vojne zone, v katere ne sme pluti nobena ameriška ladja, niti ne sme iti v te kraje kak ameriški državljan. 4. Te restrikcije pa ne vključujejo Kanade, v katere pristanišča smejo pluti ameriške ladje, vendar pa ladje ne sme- . jo voziti orožja ali vojnih potrebščin, kot določeno v nevtralni postavi. 5. Ko predsednik razglasi kako državo za vojskujočo silo, je po postavi prepovedano vsaki osebi v Zed. državah prodajati ali kupovati vrednostne papirje, ki so last take vojskujoče države. Resolucija za sprejem nevtralne postave je bila sprejeta v času, ko je v deželi prevladoval sentiment proti vsakemu vmešavanju v inozemske zadeve, Sam Roosevelt je bil tega naziranja. To je bilo v času, ko je začela Italija z vojno v Etijopiji, radi česar se je pričakovalo splošne vojne v Evropi. Za tem je prišla civilna vojna v Španiji in resolucija za nevtralnost je postala tedaj postava. Tisti, ki so porinili predlog za nevtralno postavo v kongresu skozi, so pričakovali ponovitev prve svetovne vojne 1914-1918. S to nevtralno postavo, so mislili, se bodo Zed. države izognile vojni. Ti so govorili, da je stopila Amerika v prvo svetovno vojno samo radi tega, ker je podlegla propagandi iz inozemstva in ker so ameriški izdelovalci rnuni-cije in orožja zahtevali, da se to pošilja z ameriški ladjami vojskujočim državam. Zato naj bi zdaj nevtralna postava to napako prve svetovne vojne preprečila. Predsednika so nekateri svetovalci takrat svarili, da nevtralna postava ne bo vzdržala pritiska splošne vojne, kar se je tudi izkazalo kot resnično 1939, ko je bilo treba revidirati nevtralno postavo radi etijopske vojne. Odpravil se je bil namreč embargo na izvoz orožja, to se pravi, da se ga je lahko prodajalo državam, če so prišle same ponj in ga tudi takoj plačale v gotovini. Ta sprememba je bila napravljena, da se pomaga Angliji in njenim zaveznicam proti osišču. Pri tej nevtralni postavi ima pa predsednik mnogo moči. On, na primer, lahko sam odloči, kdaj je kaka država v vojnem stanju. Dozdaj je to tudi vestno storil, razen da ni še izjavil, da obstoji vojna med Japonsko in Kitajsko. En vzrok temu je to, da niti Kitajska, niti Japonska nista uradno druga drugi še napovedali vojno. Kar se pa tiče evropske vojne je Roosevelt določil za ameriške ladje vojno zono, ki jo je dvignil samo za dohod v Rdeče morje, ker je Anglija izjavila, da je tam konec vojne med Anglijo in Italijo kar se tiče morskega obrežja. Nevtralna postava je spremenila klavzulo "cash-and-carry" toliko, da je nova posojilna postava dovolila vojskujočim državam tukaj kredite in posojila. Edino, kar je še v nevtralni postavi je to, da ameriške ladje ne smejo pluti v vojne zone in da ne smejo voziti ameriških izdelkov bojujo-čim državam. Ameriška vlada pa lahko še na druge načine pomaga Angliji, ne da bi kršila sedanjo nevtralno postavo. Eno je to, da lahko da Angliji svoje ladje, ki bi plule pod angleško zastavo in s svojo posadko. Angliji je pač vseeno, če so te ladje angleške ali ameriške, samo da jih ima dovolj, da ji vozijo potrebno blago. In še ena stvar je, ki ne zadene naše nevtralne postave in to je, da ameriška bojna jnornarica lahko spremlja pošiljke iz Amerike in da lahko poljubno patruljira po morju kjerkoli. Zato pa nekateri vpijejo, da naša nevtralna postava ne pomeni nič, ker zobje so ji bili izdrti takrat, ko se je odpravilo embargo orožja. Zato, pravijo, tudi nevtralna postava ne zabranjuje Zed, državam stopiti v vojno, kadar in če bodo to hotele. BESEDA IZ NARODA ~....... " " ..............■ . ■ «■■» Piknik — Piknik Pondeljek je torka poslal k sredi, d.a naj gre četrtek petka vprašat kakšno bo vreme po soboti, v nedeljo 22. junija? Zelo važno in potrebno je to vprašanje ob času, ko se vrši vse narodno delovanje in gibanje zunaj v prosti naravi, po farmah, gozdovih, parkih itd. Veliko bolj važen je pa po vol j en odgovor na slično vprašanje, kajti od njega zavise vse stremljenje, moralni in gmotni uspehi številnih, narodnih prireditev pod milim nebom. Prihodnjo nedeljo 22. junija se vrši na Pintarjevih farmah v Euclid, Ohio eden izmed tistih velikih piknikov, prirejen po največjem slovenskem društvu med nami, namreč društva "Sv. Jožefa, št. 169. K. S. K. J." iz Collinwooda. Vremenski odgovor za ta dan je nekoliko kompliciran, toda popolnoma razumljiv, če verjamete, ali pa ne: Ako ne bo oblačno, hladno in deževno, bo popolnoma jasno, brez sape in vroče. Zmožen pripravljalni odbor za ta dan je odklonil vsako vmešavanje od strani vremenskih prerokov in se je zedinil za jasen in vroč, poletni dan. Ker smo torej glede vremena popolnoma na jasnem, se pričakuje, da bo prvič v letošnji sezoni Pintarjeva farma izgledala kot mravljišče, obljudena po korporativni udeležbi članstva tega društva samega, kakor tudi njihovih prijateljev, sorodnikov in znancev iz širnega Cleve-landa in okolice. Vse predpriprave so v tem smislu tudi usmerjene. Bogat kulturni program, pristna domača, živahna zabava in razvedrilo za vse navzoče otroke pod 16. letom starim, vrtni koneert društvene godbe na pihala, Johnn Pecon orkestra za ples, "base bali igralci," oddajanje nagrad, ki pridejo prav v vsaki hiši, mešetarji, pre-kupovalci, natakarji, brhke kuharice in natakarice, ter prvovrstne jedače in pijače itd., Skratka preskrbljeno je, da se postreže vsem posetnikom tega piknika, pa če tudi nas pride skupaj 10 tisoč. Za collinwoodske posetnike tega piknika naj velja sledeče: Kdorkoli ne more na piknik potom svojih prijateljev in znancev, ki imajo avtomobile naj pride k Slovenskem domu na Holmes Ave., od koder bo ko-modno pripeljan na lice mesta. Pripravljalni odbor kar najvljudneje apelira na splošno, mnogoštevilno članstvo dr. "sv. Jožefa, št. 169. K. S. K. J.", kakor tudi na ostalo, splošno publiko, da se odzove našemu vabilu v ogromnem številu, kajti omenjeno društvo je vedno bilo in bo tudi za v bodoče pripravljeno vedno sodelovati v moralnem in gmotnem oziru pri vsem narodnem gibanju v duhu bratstva in solidarnosti. V slučaju, da nam vreme zmeša "štreno," bo pa ravno tako fletno in živahno v Slovenskemu domu na Holmes, ker se celotni program vrši tam, Vam kličemo na veselo svidenje, želeči vam prvovrstno zabavo in razvedrilo. Za pripravljalni odbor Frank Matoh nostih. Ker pa nihče noče hoditi od hiše do hiše, da bi nabiral te milodare, zato vas prosim drage sestre, da prinesete svoj dar k eni izmed odbornic, ali pa tudi lahko oddaste 25. v mesecu, ko boste plačale svoj mesečni ases-ment. Ne morem si misliti, kaj bi bilo vzrok, da tako malo zahajate na podružnične seje. Vabim in prosim vas, da pridete na prihodnjo sejo vse, ker imamo nekaj zelo važnega na dnevnem redu, kar je potrebno da sklepajo vse članice. Torej na svidenje na seji. Vas sestersko pozdravlja, F. L., predsednica -o- Velika slavnost Gotovo vam je že znano iz prejšnjih poročil, da bo imel ve žbalni krožek St. Mary od po družnice št. 41 SŽZ veliko slav nost v nedeljo 22. junija, ko bo blagoslovljena zastava in prapor v cerkvi Marije Vnebovzete ob treh popoldne. Ob osmih zjutraj bo za vse članice skupno sv. obhajilo in ob desetih pa se bo brala za vse ži ve in mrtve članice naše podru žnice sv. maša. Kadetke se z ve likim veseljem pripravljajo za ta pomembni dan. Kako pa tudi ne, saj se bodo prvič pokazale v svojih novih uniformah. Društva in krožki' se bodo zbi rali ob dveh pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd odkjer se prične pomikati para da točno ob pol treh popoldne Po cerkvenih obredih pa se na daljuje s parado zopet nazaj do SDD, kjer se bo vršil v dvorani lepo izbran program in pred stavitev častnih gostov in za stopnic podružnic in krožkov Zvečer, po končanem progra mu, se vrši ples, tako zvani "June Frolic," v zgornji in spodnj dvorani Slovenskega delavskega doma. Tako bo ustreženo starejšim in mlajšim. Vabljeno je cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da se udeleži te slavnosti v velikem številu Na ta način boste dali sami sebi malo razvedrila in obenem pa daste mladini navdušenje, kajti ta mladina vneto pričakuje našega sodelovanja. Pokažimo ji da smo ponosni na njeno delovanje in javne nastope. Vabljene so vse članice naše podružni ce, da se gotovo vse udeleže. Na svidenje, Anna Stopar --o- Reka Mississippi je bila odkrita pred 400 leti V pomoč trpečim Newburgh. — Vsem je že znano, da so se zavzele vse podporne organizacije, da bodo zbirale v pomoč trpečim v naši stari domovini, naj vam sedaj sporočim, da je tudi naša podružnica št. 15 Slovenske ženske zveze za to sodelovanje. članice podružnice št. 15 SŽZ so na zadnji seji sklenile, da bo vsaka članica darovala v ta namen 25 centov ali več, kolikor pač katera more po svojih zmož- Tu in tam ob reki Mississippi prebivalci proslavljajo to spomlad 400-letnico, odkar je beli človek odkril ameriško velereko. Algonquin Indijanci so jo na živali "Missi Sipi," kar pravilno pomenja: velika dolga reka; prvi evropski naseljenci so to ime nepravilno prevedli v "Oče vod. "01' Man River" je moderni naziv reke v pesmi in povesti. Hernando de Soto, španjski raziskovalec, je prodiral iz Flo ride proti zapadu, da bi našel zlata, ko je sredi maja 1541 pri šel do velikanske reke. Točka je bila baje nekje blizu današnjega Clarksville, Mississippi. Pre brodil je reko in nadaljeval proti zapadu, ni pa našel nikakega zlata. Zato se je povrnil k reki ob izlivu velepritoka Red River, Tam je de Soto zbolel in umrl in je bil pokopan pod vodo velere-ke, ki jo je odkril. Tekom prihodnjih 125 let so drugi sreeolovci iz Mehike prišli ogledat si veliko reko. šele leta 1673 pa je bil odkrit zgornji tok, ko sta francoska jezuita očeta Marquette in Joliet prodrla z jezera Michigan v južno smer. Devet let kasneje je drug podjetni duh, Francoz La Salle, sledil po poti začrtani od očetov jezuitov in nadaljeval pot dalje do izliva reke. On je bil prvi be-lokožec, ki je prepotoval vso reko. Tekom nadaljnih sto let so španjski conquistadores, francoski misijonarji, trgovci in Indijanci umikajoči se pred prodira-jočo belokožno civilizacijo, romali gor in dol vzdolž reke. Kasneje so prišli pionirji-naseljen-ci in začelo je naseljevanje in z njim obdelovanje zemlje in trgovina. Prevoz blaga se je vršil po reki in nastala je doba drznih rečnih roparjev. Ko so se naselbine razvile v bogatstvu, moči in bogato okrašeni parniki so pluli gor in dol po reki. Civilna vojna je doprinesla bitke na kopnem in po vodi. Razvoj industrije, zgradba pristanišč, pomolov in jezov je nadalje razvila promet j>o reki, tako je danes Mississippi ena izmed najbolj zaposlenih notranjih vodnih prog na svetu. Jeklo, premog, ruda, les, petrolej in žito se prevaža po reki v velikanskih količinah. Velike barke prenašajo bombaž, kavo, sadje, sladkor, gazolin. Velika trgovina po reki Mississippi je prispevala k razvoju velikih mestnih središč, kot so Minneapolis, St. Paul, St. Louis, New Orleans, Pittsburgh, Cincinnati, Louisville, Memphis, Vicksburg in Baton Rouge, ki so s svoje strani prispevala k čim večj "arnosti je roparstvo zginilo in važnosti- velereke. Samo dve drugi reki na svetu moreta pokazati enako razdaljo od virov daljnih-pritokov do izli va v morje? Amazon in Nil. Mississippi, ako vpoštevamo le reko, ki nosi t(Time, teče 2,470 milj od svojega izvira blizu Lake Itasca, Minnesota, do delte ob Mehikan-skem zalivu; ako pa vpoštevamo največji pritok Missouri in na-daljni Mississippi kot eno samo reko, je dolgost od izvira do ustja 3,988 milj. Skupaj s svojimi pritoki in dotoki tvori 15,000 milj notranje vodne proge, ki je plovna. Reka prenaša s seboj ogromne količine blata. Samo v morje izliva približno 400 miljonov ton blata na leto. Zato je treba velikih rečnih naprav in neprestanega izkopavanja. Razne povod-nji so bile katastrofalne. Ob reki je zgrajen velikanski sistem iezov (levees), ki so skupaj mno-?o daljši kot kitajski zid in tu-patam 25-krat širši. FLIS. -—o- Veliko pomanjkanje v Franciji Lyon, v marcu 1941. — Pre hrana v Franciji je trenutno urediti francoska vlada. Vlada se najbolj muči ravno s tem vprašanjem. Toda vprašanje, kako se bo Francija lahko preživljala v bodoče, je tako važno in pomembno, da postaja obenem že svetovno vprašanje, kajti svetovnemu javnemu mnenju vendarle ne more biti vseeno, kako živi narod, ki je evropski kulturi in civilizaciji izvojeval toliko dobrih in pomembnih uspehov. Ko se govori o novi Evropi in o obnovi Evrope, se mora tudi vsakdo takoj vprašati, s kakšnim čustvi bo francosko ljudstvo moglo sprejeti vse nove načrte. V tem oziru ne gre za vprašanje političnega značaja, kajti pomanjkanje tepe najbolj žene in otroke, starce in bolnike, in to trpljenje ne more biti koristno nobeni vojskujoči se stranki. Dejstvo, da dojenčki mrjo v svojih zibelkah zaradi tega, ker v Franciji ni dovolj mleka in ker ni dovolj drugih nadomestnih hranil, ne koristi niti Nemcem niti Angležem. V nezasedeni Franciji živi 15 mi-ijonov ljudi in med temi je 800,000 otrok, ki še niso stari nad 7 let. En milijon je otrok, ki so stari od 7—14 let in en milijon je starih od 14—21 let. rav gotovo pa je, da več ko polovica teh mladostnikov ne prejema zadostne hrane, vsaj tiste hrane, ki jim je v teh le- tih najbolj potrebna. Pa tudi njihova prehrana ni ustaljena in redna. V Parizu postaja položaj tudi vedno bolj resen. Oblasti so ugotovile, da narašča zločin-stvo med mladoletniki in da se vedno več otrok spozablja, da začno krasti in skušajo tudi na drug način priti do hrane. Ker jih tlači lakota, kradejo otroci gospodinjam in trgovcem, kjer in kakor pač morejo* Večkrat se je že zgodilo, da so otroci ponoči skušali vlamljati v trgovine in skladišča. Inozemec, ki živi v velikih hotelih in obiskuje velike restavracije, najbrž ne opaža vsega tega. Toda med navadnimi Francozi beda silno narašča in nikakor ni med njimi mnogo takih, ki bi si lahko plačevali večerjo ali pa kosilo po 40 frankov. Zanimivo in značilno je, da so na nekaterih trgih začeli prodajati — ubite krokarje. Gospodarsko trpi Francija največ zaradi angleške bloka de. Odrezana je od svojega im perij a. Razdelitev prehrane notranjosti dežele ni več redna Nastala je velika razpoka ravnotežju in tudi način plače vanja nabavk že šepa. V Nor mandiji je moralo prebivalstvo iz nekaterih mest, druga mesta v notranjosti so morala to pre bivalstvo sprejeti in ga morajo tudi hraniti. Premikanje in prevoz prebivalstva se še ureja toda prevoz potrebščin ni več tako svoboden in urejen, kajti številne proge morajo biti na razpolago samo za vojaške na-mene. V nezasedeni Franciji pa najbolj ovira prevoz potrebščin pomanjkanje premoga, ki ga ne prihaja dovolj iz zasedenega dela Francije. Razdeljena v notranjosti in presekana skoraj na dvoje, je Francija razdeljena in presekana tudi v zunanjosti. Angleško brodovje strogo izvaja po-/elje, ki ga je prejelo, in Anglija je prepričana, da bo s časom lahko dosegla uspehe s svojo blokado. Zapora, ki je naperjena proti Nemčiji in Italiji, pa seveda hudo zadeva tudi druge larode, zlasti pa francoski na rod. Angleška vlada mora namreč računati z možnostjo da bi del potrebščin, ki bi se uvažal skozi angleško blokado v te države, odhajal tudi — v Nemčijo ali pa v Italijo. Iz nezasedene Francije bi nekatere potrebščine lahko odhajale v zasedeno Francijo in tam koristile angleškim sovražnikom Sicer ni mnogo verjetnosti, da bi v nezasedeni Franciji mogli postopati na tak način. V Ameriki se je začelo veliko gibanje v tej smeri, da naj se živež izvaža v nezasedeno Francijo, kajti tam se vedno več piše in ve o trpljenju francoskega naroda Amerikanci razpolagajo s sredstvi, kako nadzirati razdelitev živeža, ki bi ga izvozili iz Amerike v nezasedeno Francijo. V nezasedeni Franciji je že zastopstvo ameriškega Rdečega Križa pa tudi v zasedenem delu Francije lahko odbor, ki mu predseduju Herbert Hoover, izvaja nadzorstvo nad tistim, kar se bo uvozilo iz Ame rike. Anglija pa bi tudi lahko spoštolvala državo, ki je bila najprej njen zaveznik, pred njo izkusila vse vojne grozote in sedaj strogo izvaja načelo nevtralnosti. Najbrž bo le prišlo do kakšnih mednarodnih pogajanj v tem smislu in mednarodno vodstvo Rdečega križa bi lahko koristno posredovalo v tem smislu. V bistvu gre za državo in za narod, ki je bil gostoljuben za vse, preden je moral v vojno in preden je bil obkoljen od vseh strani. Kdo bi mogel mislili, da bo Francija kdaj gladovala in trpela pomanjkanje, tista Francija, ki je bila na vsem tako bogata. To je najbolj čuden in izreden pojav sedanje vojne. Različno vojaško orožje toe V današnjih časih dan dnem čitamo o najrazličnejse,n vojaškem orožju, a o enem, kiPa je najbolj važno posebno za P0" veljnike pa se zelo malo oWenja in to orožje so razni zemlje^1' Kakor hitro vidimo kje sl^0 generalov in višjih vojaških P0' veljnikov, takoj opazimo, da s° navadno zbrani pred zemlji'1' dom. To seveda ni prav nič ^.' nega, ker je naloga vsakega vojskovodje, da točno zasleduje P^' mikanje sovražnih čet. P°ve!' nik mora natančno vedeti, W se nahajajo ene in kje druge & te, da lahko izda potrebna P°ve^ lja. Zemljevidi pa niso po^ebn< važnosti samo za generalni št8 prav tako so izredne važn°s, hfi' tudi za posamezne divizije, " ^ gade, polke, bataljone in cel" .. posamezne čete in izvidnice J1 natančen zemljevid neobh0" potreben. Iz dobrega zemljevida ^ spozna vojak-topničar, 'kje st°r sovražni topovi in lahko na^ svoje topove nanje. Potom ze ljevida najde tank stransko P katera ni zastražena in tako ko pride sovražniku v bok hrbet. Na zemljevidu sp°z§ pionir kje bo najpriklad11 napraviti most, poveljnik k0^ nice pa spozna, kje bo n»J ^ nejši prehod za konjenic« J prenočevanje za isto. Voja ' zna zemljevid dobro up4ral:,.gtj in je v sovražni deželi breZ^ ga, se znajde v enakem pol°za kakor če bi bil brez puške- Ko so Nemci zasedli raZIieme žave v sedanji vojni, so vedno s seboj popolne zalo£e^]i; popolnejših zemljevidov, no je tudi, da so Angleži odb ^ nili vse potokaze in nap1®6 križiščih in sploh vse zna so v zvezi s krajevnimi ' ^ da bi tako Nemci ne vede'1^ 30, če bi se jim slučajno P0^ lo vdreti v angleško ^; ^ i Nemci pa si pomagajo p1' .p > tako, da izdelujejo kar 11 ^ (■ polnejše zemljevide ang'e 'j ozemlja. g >r Nemci pa si pri tem P° y^ ? jo tudi s fotografijam'; d oddelek, posebno pa topn|s n t. v svojem sestavu tudi tis T ki sproti tiska potrebne ^ ){ vide kar na bojišču. f pi-i razvidno, da je zemUeV p * tako potreben vojaku, k^ ij ška ali drugo orožje. -0-T } Slepci — nadzorujejo w r; --vj Slepci v Nemčiji več ^ " ljajQ za ljudi, ki jih Pri eQg0 '< onem delu ne bi bilo • te uporabiti. Tudi takšni ^ „ " zdaj minuli. Slepec ve g0bi ^ sprotno za izredno gP k delovno moč, in sicer ce ,g nekak nadzornik. Tako ^ i v mogel napredovati Šele rjl: ko so izumili posebne ^e ''■ priprave, nekake „1, ce" nalašč zanje. Lju vidijo, je pač lahko ^ ali na primer natančno ni strojček, kakor je na 1 p '[ kak števec, pravilno ^ fljt I ^ ba je samo pogledati 11 ^ '5 nekaj trenutkov opa*0*. je J' že se lahko prepričaš, a g '( redu ali ne. Slepec Pa JoVe< pec in mu oči nič n.e. 1 Zato so zanje naredil1 ^ ( >e u Statistiki poročajo, u žeJl>. Hi Ameriki nad 24 mil|j011° ^ ki dnevno uporabljaj0 ^ za ustnice (lipstick) red milijonov pa uporablJ« razne perfume. sje z» sem i P» P0" Od severa sem je v diru pri • ajala velika čreda konj, rde- • 'jezdeci so jih spremljali. Ko-' H Yumov so bili, ki je po nje '*slal Zvita kača. 3 Spet je zavalovilo po tabo-' 1. Yume so zabijali kole in ' ''ivezovali kon'je, drugi pa so "6 odpravili v Almaden po volj Štiri sto konj je bilo treba »Pojiti. • Yume so prinesli s seboj de-^•e butare suhljadi. Zakurili '' "lo, vozovi so nam dali živila e 1 Postregli smo si s "slavnost-) o večerjo," slavnostno seve le t0 pojmih divjine. Vsega do-1 tega vajeni meščan bi rekel, je bila preprosta — in zelo i( iC'a. štediti smo morali z za-" 'Kami. Nato smo legli spat. K Yume pa so se odpravili v j1 'hladen na plenjenje. Drugo r'ho sem videl, da so odnesli fl kar se je vobče dalo odne->4 Za Indijanca je dragocena h lJdba vsaka malenkost, ki bi s 1 kulturen človek enostavno d iyrgel. Tudi stražo in starki s1 Pripeljali s seboj. Vhod v eduh so zasuli s kamenjem, ii Mbrž se še do danes ni nihče 8 ^el, ki bi se bil lotil živosre-fe 'lega rudnika, i tlrugo jutro sem prvi vstal. K Obudil sem zastopnika ure-i1 e£a trgovca, spoštovanega li!Poda do \ Endimija de Sail 4o y Coralba, in voznike, e rfidil sem z njimi kupčijo in a aČal ^od Meltonovega denarii' 1 kar je bilo še na dolgu, seri brez vozov in priprege. Toil !ftiih konj smo imeli dovolj. fiato so se ljudje lotili predi ^anja. Delo je vodil Zvita K lca, ker so bili tovorni konji 6Žovi. Judite in njenega oče-Ij ftisem videl. Najbrž sta tiča- 4 v poglavarjevem šotoru, ba- V sejmene. Tudi Meltona ijcd Mlo videti. Strogo zastražen '^žal v enem izmed šotorov. i ''ta kača ga je prevzel —. si £ Winnetouom sva sedela pri in nJu in gledala živahni pri-•nf. lj Waj pa sta se nama pribli-i 'a dva moška. Videti jima ri ^Uo, da mislita govoriti z na-p 1 o zelo važnih rečeh. Haci-i^ro je bil pa njegov prija-!J alcaide, •a ^a dostojanstveno sta po-tavila, in jurisconsulto je za- V l> ,f V'idim, da se pripravljate rof °dhod, senor. Kam odpotu-' i te" 1 'v H V Chihuahuo." bi tte smem vam dovoliti,!" K ''Čakaj ne?" 3 ,'Vsi tile ljudje morajo z na-dJ ',v Ures!" ill ^ajbrž kot ujetniki?" te "Tako nekako." ,'Pa nas vklenite in odpelji-vi ' ,el ^koliko v zadregi je pove- 111L X* "ega bi ne storil rad. Moja ( 1 ^na dostojanstvenost, upam, , 'sbo nagnila, da pojdete pro-je pol j no." s| 0 vaši uradni dostojanstveni' še nisem nič opazil, zato <š! * tudi ne more k ničemur na-; 1 "ti. v0 (%er pa sodim, da smo na tU jftalju Yumov. Za nas velja-e 1 torej le običaji in navade [el j^ov. In teh se bom držal. , n J11 če bi tudi ne bilo pravilno, 0 temer se z vami ne bom pre-vi; H pa sem nemški državljan lSp vas nič ne brigam. Tako ste p, y rekli." iiH ;'Jaz da bi bil tako rekel —? 3d j*®«, senor!" Je! Ko sem vas prvikrat 'Hal in prosil, da bi vzeli v [I varstvo nemške izseljen-' ste rekli, da so tujci in da je £ tujci nič ne brigajo. Od- h art klonili ste prošnjo. Sedaj pa prihajate in zahtevate, da moramo prav tisti ljudje ubogati vas, mi, tujci v deželi, ki o njih niste hoteli prej ničesar slišati —! Na napačen naslov ste se obrnili, senor! Nisem eden tistih, ki bi se klanjal vsakršni muhavosti in si dal zapovedovati!" "Kaj me brigajo vaši nemški izseljenci," je dejal, jezen, da sem ga ugnal z njegovimi lastnimi besedami, ki se jih je seveda še dobro spominjal. "Tudi drugi ljudje so še tukaj. In zgodile so se reči, zgodile v področju moje oblasti, ki jih moram preiskati. Mislim predvsem napad na haciendo, umore in še marsikaj, kar ne sme ostati nekaznovano. Kje je Melton?" "Pri poglavarju Yumov." "Čemu?" "Njegov ujetnik je, kaznoval ga bo." "Kaznovati smem le jaz!" "Opravite v tej zadevi sami z Zvito kačo! čemu ste prišli k meni?" "Vaš ujetnik je, meni bi ga bili morali izročiti!" "Molčite!" sem ga jezno na-hrulil. "Vi meni tod prav nič ne bodete zapovedovali! Pustite me pri miru s svojimi bedarijami! Nič več nočem slišati od vas!" Se me je le zbal, molčal je, pa proseče gledal haciendera. In haciendero mu je res pri-hitel na pomoč. "Senor, ne smete tako nastopati! Ne pozabite, da stojite prav za prav na mojem ozemlju! Moj gost ste tako rekoč!" "No, vašo slavno gostoljubnost sem si že tistikrat dovolj izkusil, ko ste me vrgli črejz prag in črez mejo! Pravite, da stojim na vaši)i tleh —. Haciendo, ki k njej spada tudi Almaden, ste vendar prodali —. Melton je lastnik —." "Kupna pogodba je neveljavna. Ne priznam je. Izsilil je prodajo, ker je prej posestvo razvrednotil. Tožil ga bom in Zato se smem po pravici smatrati za lastnika tele zemlje in zahtevam, da spoštujete mojo voljo in voljo tegale mojega prijatelja alcaida!" "No, in kaka je tista vaša volja?" "Da greste z nami v Ures. Za priče bodete zoper Meltona in tudi tožili vas bomo." "Zakaj?" "O tem bodete že še čuli. Ne bom vam sedaj in tukaj razlagal, s čim ste se pregrešili." "Dobro, pa molčite! Pa tudi jaz se ne bom prepiral tule z vami in z vašim prijateljem alcaidom o svojih pravicah in dolžnostih. Le eno vam poT vem,! če hočete imeti Meltona, ga zahtevajte od Zvite kače!" "Od vas ga zahtevamo! Vi ste ga prijeli in ga morate nam izročiti!" Winnetou je veš' čas molčal. Po teh besedah pa je počasi vstal, vzel samokres v roko in dejal mirno, p,a s poudarkom: "Ali vesta belokožca, kdo stoji pred njima?" "Winnetou," je povedal haciendero. "Da, Winnetou, poglavar Apačev," je potrdil alcaide. "Pa vesta belokožca tudi, da Winnetou ne mara praznega besedičenja, še manj pa smešnega nastopanja? Sam želim biti sedajle s svojim prijateljem Old Shatterhandom. Štel bom do tri, kdor bo po tem še v najini bližini, dobi kroglo!" (Dalje prihodnjič) Koza je prekinila brzo javni promet Jako tiho je bilo tisto noč okrog treh po polnoči. Brzojav ni "stražnik" je sedel pri svojem brzojavnem apartu, na ušesa si je bil nataknil slušal ke, luč si je bil zastrl in se je poigraval s svinčnikom. Prav nič ni bilo moči storiti, nobenega brzojavnega sporočila ni bi lo moči sprejeti. Le v ozračju je pokljalo in šumelo, kar je bilo pomirljivo znamenje, da je bil sprejemnik v redu. Pri njegovih nogah je sedela koza, last istotnije. Samo tukaj je bila koza na varnem spričo psa, ki je prav tako pripadal stotni-ji. Koza je mirno prežvekovala in zdaj pa zdaj iztegnila kako nogo daleč od sebe. Resnično, jako dolgočasno je bilo čutje te noči. A nenadoma je baraka oživela. Pa ne da bi se bila javila kaka brezžična postaja! Sprejemnik ni več deloval, sploh ni bil za rabo. Zgodilo se je najhujše, kar se sploh more pripetiti brzojavcu na fronti, saj sta v tem primeru sprejemnik in oddajnik njegovo orožje. Karkoli je hotel storiti na aparatu — ni prav nič zaleglo. Treba je bilo pregledati le še slušalke in vrvco, zakaj vse drugo je bilo videti v redu. Pa je našel napako — in sicer v vrvci pri slušalki. Koza pod mizo se je zabavala z vrvco: žvečila jo je in je pregrizla gumijasto prevlako in oba gola bakrena konca sta bila v gobcu koze, in kozi je bilo nemara še všeč, ko je občutila nalahne električne sunke! Z novo slušalko je bila motnja kmalu odstranjena. Koza pa je imela nato še jako nemirno noč. Najprej smo jo strahovito nahrulili, kar je tudi razumela in je globoko povesila glavo. Slednjič je dobila še nekaj prav poštenih zaušnic in še drugačne izraze naše nejevolje. Toda odtlej strahoma odskoči proč, kadarkoli zavoha kje kako gumijasto stvar. (Po poročilu z bojišča.) IZ DOMOVINE —S t r a š n a smrt slabotnega otroka v ognju. V zavod za sodno medicino v Zagrebu so prenesli zoglenele ostanke 10 letne Marije Halupkove. Dekletce je bilo od rojstva šibko, zato so ga starši dali iz Zagreba v bližnjo vas Dakovce, da bi si opomoglo na svežem zraku. Te dni pa je otrok ostal sam doma in se je sukal okrog ognjišča. Naenkrat je ogenj zajel oblekco in deklet ce je živo zgorelo. Našli so truplo popolnoma počrnelo in ožgano. —Požar. Do tal je zgorela hiša posestnika Franca Sršena iz Dol. Aplenka pri Leskovcu vsemi premičninami in hišno opremo, škoda znaša okrog 20,-000 din, zavarovalnina pa zna ša le 7009 din. Požar je nastal tako, da je naložil Sršen v krušno peč sušit drva, ki so se vnela ter je ogenj zaradi slabega dimnika preskočil na slamnato streho. Pri gašenju požara so se posebno požrtvovalno izkazali gasilci iz Sv. Duha ter okoliški kmetje. —V Ljubljani umrli od 21. marcp do 27. marca: Erber Karel, 74 let, delovodja drž. žel. v. p., Vidovdanska c. 9; Ljubi Franc, 72 let, zasebnik, Rožna dolina C XV-25; Stojan Blaž, 61 let, arzenalni kovač v p., Vidovdanska c. 9; Maurin Josip, 74 let, narednik vodnik v. p., Jegli-čeva c. 10; Deleja Angela, 54 let, zasebnica, Vodnikova 31; Tome Matija, 71 let, čevljar, Vidov danska c. 9; černe Antonija, 83 let, zasebnica, Japljeva ul. 2; Kiefer Marija roj. Lapornik, 56 let, vdova uradnika TPD, Rožna dol. V-33. MALI OGLASI Ne zamudite te prilike! Oglejte si novo hišo na 20460 Westport Ave. Odprta bo v nedeljo za ogled. Mi vam zgradi mo enako hišo na vašem lotu za $4,500. Dobro idoča gostilna in restavracija v industrijalnem delu Euclida se zamenja za enodružinsko hišo v okolici 55. ceste in St. Clair Ave. Nadaljne podrobnosti dobite pri M. F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ali KE 6332-J. Tu je prava prilika! Zidano poslopje, 2 trgovini, beer parlor in konfekcijska trgovina, jako dober trgovski prostor v Euclidu, se proda radi bolezni. Bungalow 4 sobe, garaža za 2 avta, cena $4,000. Lot 50x150 na E. 239. cesti. Cena $750. Louis Petrich 19001 Kildeer Ave. IV-1874 Hiša naprodaj Proda se hiša na 17929 Nottingham Rd., blizu Lake Shore Blvd., 6 sob zidana iz opeke, zidana garaža za 2 avta pri hiši; jako moderna; blizu cerkve in šole; parna kurjava; kopalnica iz plošč; jako zmerna cena. Pokličite za nadaljne informacije KEnmore 1562-M. (Jun. 20, 21, 28) Apartment naprodaj Proda se apartment, obstor ječ iz 5 stanovanj; v prvovrstnem stanju; blizu treh prog ulične železnice; blizu šol in cerkva; vsa stanovanja oddana. 1405 E. 82. St., telefon RAn-dolph 1716. (145) Hiša naprodaj Proda se hiša bolj za malo družino, 6 sob v. bližini vsakovrstnih trgovin oi? 185. cesti; hiša je z dvema lotoma, meri spredaj 100 čevljev, a v dolžini 257. Proda se najraje skupno za zmerno ceno. Se mora prodati radi bolezni lastnika, na 18851 Abby Ave. Vpraša se išlotam. (145) SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb...............37^c Fresh Selected Eggs, doz...............28c New Green Cabbage, 3 lbs..............10c Hothouse Fresh Tomatoes, 2 lbs______25c Golden Ripe Bananas, 4 lbs..............25c Kirkman's Soap Flakes Deal, 2 Large Boxes, 33c Sweetheart Soap Deal, 4 Bars........18c "It pays you two ways" Lion Milk Special (one day only ) 4 Tall Cans 29c Free Cold Chocolate Drink Saturday SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Gostilna naprodaj Proda se gostilna, ki ima novo D-l in D-2 licenco. Za naslov izveste v uradu tega lista. -*-(145) RABLJENE kuhinjske peči, v dobrem stanju, od $5 naprej. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. (jun 18, 20, 24, 26) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, prvovrstnem stanju, ima 6 sob, 2 garaži. Cena je samo $4,800. Naslov izveste v uradu tega lista. (144) RABLJENE in nove električne ledenice, floor samples, se dobi od $25 naprej. Norwood Appliance and Furniture, 6104 St. Clair Ave. (Tues., Fri. Ju. 20) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. In. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113 CIHimXTmrn t riTTrrrrr? TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogri. Pošiljamo tudi po poŠti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. EXnXXTTgXXXTSXTrXgTTgTTTrri BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija In optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Vse je NOVO toda ima staro dobro ime Ignac Slapnik, st CVETI IČ AR 6102 ST. CLAIR ATI. HEnderson 1136 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščino za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978 Senzacionalna nova krasota—50% večja prostornina—novo izgotovilo v pečenem enamelu. Rekli boste, da je to najlepši pralnik, kar ste jih videli. Se ga lahko rabi v mestu ali na farmah. Lahka odplačila. Pridite in oglejte sd ga, ali pokličite za prost poskus v pranju v vaši hiši. A GRDINA & SONS FURNITURE — UNDERTAKING 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. HEnderson 2088 KEnmore 1235 MOLLY'S TAVERN 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 VENETIAN BLINDS WINDOW SHADES DRAPERY., FIXTURES CLEANING & Repairing J. L. Venetian Blind Sales & Service 1058 Addison Rd. ENdicott 0448 Proračun zastonj. (Fri-x) AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste fuinezc in boilerjc. nobene gotovine takoj. plačate v treh letih Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Rob a sli nič predplačila do oktobra v - ■ - Mi dajemo in izmenjavamo "Eagle" znamke THE MAY COMPANY ZA VAŠO UDOBNOST IMAMO PO VSEJ TRGOVINI AVTOMATIČNO PREZRAČBO Za hladnejšo in bolj udobno življenje v poletju GUGALNICA Z "COIL" VZMETMI KATERO SE LAHKO SPREMENI V UDOBNO POSTELJO Opozarjamo na te posebnosti: Naročila po telefonu takoj ( spolnimo. Cllerry 3000 Ima udobne sedeže z "coil" vzmetmi Ima "Double Ball Bearing Suspension" Ob straneh je iz čednega jekla z posodo za cigaretni pepel Ima gumijaste podložke, da se ne uničuje pod Čedna panela spredaj in ob konceh ... s kromom obrobljena Ima 6 sedežev za večji luksus Pokrita z blagom v različnih vzorcih; ki ne drži vode Dobite jo v rdeči, modri, zeleni ali "maroon" barvi 19 .95 regularna ccna 2^.95 The May Co. ... Poletno pohištvo ... Sedmo nadstropje ■......" Velik, živahen piknik DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST. 169 K. S. K. J. SE V RS I V NEDELJO, \22. JUNIJA na Pintarjevih prostorih v Euclidu, Ohio Zabava, razvedrilo in okrepčilo je zasigurano za vse navzoče. SATAN IN 1S K A R10 T Po nemikem izvirniku K. Mays Denarne nagrade, spominska darila za otroke, dve godbi. Lepe nagrade itd. V slučaju dežja se vrši ves program v Slovenskem Domu na Holmes Ave. O" «S>ailllllllllltEJIIItlltllllilC3ltlllllll)liC31tI)IIIt(IIIC3IlllllilMllC3iI)fItllI([IC3IllllMltlIIC3tlllll1IltfrE3]lltfllTtlllC3l1lill{IIt}IC3Tlllllllllll X: <£ | Sigrid Undset: | X I g KRISTINA - LAVRANSOVA HČI 11 $ 1 III—KRIŽ I A >>i>iiiiiiiiMcaiiiHiitiiiic3iiiitiiiiiiicaiiiiniitiacaiiitirHuiicaitiiuiiiuic3iiiJiiiitiiic3iiinititiiic3iiii]niiiiic3iiiiiiiuiiicaMiitiiiiiitc^> Pa tudi med kmetiškim ljudstvom je bilo kajpada mnogo greha in podivjanosti. V samostanu so le malo izvedeli o tem, sicer pa tukaj tudi niso preveč utegnili govoriti o takšnih rečeh. Pač pa je Sira Eiliv ki je brez oddiha in počitka hodil k bolnikom in umirajočim, nekega dne, dejal Kristini, da so duše v večji stiski kot telesa. Nekega večera so sedeli v samostanski sobi okrog ognja v kaminu. Malo krdelo ljudi, kar jih je v samostanu še živelo. Štiri nune in dve samostanski sestri, star konjar in napol dorasel deček, dve revi in več otrok, vsi so se gnetli okrog ognja. Na klopi s častnim sedežem, kjer se je skozi mrak na golem zidu svetlikalo veliko razpelo, je ležala opatinja; sestri Kristina in Turid sta ji sedeli ob vzglavju in ob vznožju- Devet dni je minilo, odkar je umrla zadnja sestra, in pet dni, odkar je kdo izdihnil v samostanu ali v najbližjih hišah. Videti je bilo, da tudi V srenji kuga že pojema, je pravil Sira Eiliv, in prvič po skoraj treh mesecih je te molčeče in utrujene ljudi, ki so sedeli tukaj, cbšla nekakšna slutnja miru, varnosti in ugodja. Stara sestra Torunn Marta je spustila rožni venec v naročje in prijela za roko dekletce, ki je stalo poleg nje: "Le kaj govori? Da, otrok moj, zdaj vidimo, da Marija, Mati božja, i\ikdar dolgo ne odteguje usmiljenja svojim otrokom." "Ne, to ni Devica Marija, sestra Torunn, ampak Hel. Za vedno bo odšla iz naše srenje, ako ji na pokopališču žrtvujejo nedolžnega človeka — jutri bo že daleč proč —" "Kaj pravi?" je spet nemirno vprašala nuna. "Fej, Magn-hild, kakšne poganske stvari pa govoriš, šibo zaslužiš —." "Povej nam, kaj to pomeni, Magnhild — ne boj se," jo je brez sape vprašala Kristina, ki je stala za njima. Spomnila se je nečesa, v mladih letih ji je gospa Aashild nekaj pravila — o strahovitih, neizrečenih, grešnih naklepih, s katerimi hudič izkuša obupane ljudi —. Ko se je mračilo, so bili otroci v gaju doli pri srenjski cerkvi in nekaj dečkov je odšlo k bližnji koči. Tam so prisluškovali več možem, ki so se med seboj posvetovali. Kazno je bilo, da so ti možje ujeli nekega dečka, Toreta Steinunna z obrežja, ki ga bodo nocoj žrtvovali Heli, boginji kuge. Otroci, so vneto pripovedovali, ponosni na to, da so obrnili nase pozornost odraslih, še na misel jim ni prišlo, da bi se jim ubogi Tore kaj smilil — sicer je bil res pravi cvet in je neprestano prosjačil po srenji, nikdar pa ne v samostanu, in kadar so se Sira Eiliv ali samostanski sli oglasili pri njegovi materi, je le-ta zbežala ali pa jih ni marala poslušat, pa najsi so govorili z njo ljubeznivo ali osorno. Deset let je preživela v nidaro-škem pristanišču, potem pa si je nakopala neko bolezen, ki jo je tako zdelala, da fee nazadnje ni mogla več tako preživljati, kot je bila navajena, in zato je prišla semkaj v srenjo ter se nastanila v koči spodaj na obrežju. Kljub temu so berači ali take baže ljudje še večkrat prebili kak dan pri njej. Kdo je dečkov oče, še sama ni vedela. "Tja moramo," je rekla Kristina, "saj vendar ne moremo še naprej sedeti tukaj, medtem ko zunaj pred našimi vrati hudiču prodajajo krščene duše." Redovnice so pričele jadiko-vati. Ti dedci so znani kot naj-hudobnejši v vsej okolici, sirovi brezbožni možakarji, stiska in obup zadnjih časov pa sta gotovo napravila iz njih žive hudiče. Ko bi bil vsaj Sira Eiliv doma, so tarnale. Med kugo se je duhovnikov ugled toliko dvignil, da so sestre mislile, da mora biti vsemu kos —. Kristina je vila roke: "In če bi morala sama iti —, mati, ali mi dovolite, da grem tjakaj ? " Opatinja jo je zgrabila za komolec, da je zaječala. Starka z ohromelim jezikom se je spravila na noge in z znamenji začela dopovedovati, naj jo oblečejo, da bo šla ven. Ukazala je prinesti zlati križ, znak njenega dostojanstva, in palico. Nato se je oprla Kristina na roko — ta je bila najmlajša in najmočnejša izmed žena, vse nune so vstale in odšle za njima. Skozi vrata male veže med j kapiteljsko sobo in prezbiteri-jem cerkve so stopile v vlažno mrzlo noč. Gospa Ragnhild je pričela drgetati in šklepetati z zobmi — po bolezni se je še vedno neprestano potila in rane kužnih tvorov se ji še niso docela zacelile, tako da ji je hoja prejkone povzročala velike bolečine. Ko pa so jo sestre začele prositi, naj se vrne, je nejevoljno zamrmrala in zmajala z glavo, se krepkeje oprijela Kristinine roke in trepetaje od mraza šla naprej po'vrtu. Ko so se jim oči privadile teme, so žene zapazile blesk odpadlega velega listja na tleh in nekoliko svetlobe na oblačnem nebu iznad golih krošenj dreves. Z njih so se usipale mrzle kaplje in veter je tiho pošumeval. Zaspano in zateglo je ječalo hru-menje fjorda, ki se je onkraj brda zaganjal v obrežje. Prav na koncu vrta so bila majhna vrata — sestre so se pdrznile, ko je zarjaveli železni drog, katerega je Kristina s težavo izvlekla, glasno zaškripal. Nato so se plazile dalje skozi dobravo proti srenjski cerkvi nizdol. Že so lahko razločile posmoljeno gmoto, ki je bila še bolj temna od teme, proti svetlobi v oblakih nad griči onkraj fjorda pa so videle gornji del strehe, vetrnico z živalskimi glavami in križ na slemenu. Res — bili so ljudje na pokopališču — to so bolj čutile, kot so mogle videti. Zdaj so po majhnem, slabotnem svitu uge-nile, kje stoji na zemlji leščer-ba. Tema v bližini se je pregi-bala. Nune so se stisnile, skoraj brez glasu ječale med šepetanjem molitev, napravile nekaj korakov, obstale, vlekle na uho in šle zopet dalje. Dospele so že skoraj do pokopaliških vrat, kar so začule iz teme droben otroški glas: "Nikar, nikar, zdaj pa ste mi popackali moj z maslom namazani kruh!" Kristina je izpustila opati-njo, stekla naprej in stopila skozi pokopališka vrata. Sunila je vstran več temnih moških postav, se spotaknila ob kup nasute zemlje in že stala na robu izkopanega groba. Tam je pokleknila, se priklonila navzdol in potegnila ven dečka, ki je stal na dnu groba in se še nekoliko cmeril, ker mu ,ie padlo nekaj prsti na okusni kruh z maslom, ki so mu ga bili dali, da bi lepo mirno obstal tam doli. Možje so prestrašeni obstali in hoteli pobegniti — nekateri j so mencali na enem in istem mestu — Kristina je videla njihove noge v svitu leščerbe na tleh. Zdaj je nekdo gotovo hotel planiti nanjo, se ji je zftlelo — tedajci so se zasvetila sivo bela nunska oblačila — in možje so neodločno obstali —. Kristina je še držala dečka v naročju, tarnal je zaradi svojega kruha z maslom, zdaj pa ga je postavila na tla, mu vzela kruh in ga očedila: "Na, jej — zdaj je kruh zopet dober —. — Vi, možje, pa pojdite domov" — drget v glasu jo je prisilil, da je za trenotek prestala. "Pojdite domov in zahvalite Boga, da vas je rešil, še preden ste zakrivili dejanje,, ki bi zanj le težko zadostili." Zdaj je govorila kot gospodarica svoji služinčadi, milo sicer, vendar pa tako, kot bi si sploh ne mogla misliti, da je ne bodo ubogali. Nehote se je več mož obrnilo proti vratom. Tedaj je nekdo zakričal: "Stoj — ali ne razumete, da nam gre najmanj za glavo — morda za vse, kar imamo — zdaj ko so te zavaljene meni-ške lajdre vtaknile svoj nos v to stvar! Ne smemo jih pustiti odtod, da bi to naprej raznaša-le —" Niti eden izmed mož se ni genil — sestra Agnes pa je kri-knila, da je šlo skpzi ušesa, in zaklicala s solzavim glasom: "O presladki Jezus, ženin moj — zahvalim Te, ker dovo-liš svojim služabnicam, da smejo umreti za čast in slavo Tvo- jega imena —!" Gospa Ragnhild jo je osorno porinila nazaj, s težavo od-krevsala naprej in pograbila leščerbo, ki je stala na gomili — nihče ni genil z roko, da bi ji to zabranil. Ko je dvignila luč, se je zalesketal na njenih prsih zlati križ. Stala je, oprta na palico, in počasi posvetila drugemu za drugim v obraz; pri vsakem možu, ki si ga je ogledala, je rahlo prikimala. Nato je Kristini dala znamenje, naj govori: Kristina je rekla: "Pojdite lepo domov, ljubi bratje — zanesite se, da bodo častita mati in te dobre sestre imele toliko usmiljenja, kolikor ga morejo zagovarjati pred Bogom in njegovo cerkvijo. Zdaj pa se malo umaknite, da bomo mogle oditi s tem otrokom — nato pa se naj odpravi vsak na svoj dom." Možje so neodločno stali tamkaj. Kar je nekdo zakričal kakor v najhujši sili: "Ali ni bolje, da enega žrtvujemo, kakor da vsi poginemo! Tale deček, ki ni nikogaršen—" "Kristusov je. Bolje je, da vsak izmed nas pogine, kot da storimo silo enemu izmed nje-jgovih otrok —" Toda možak, ki je prvi spregovoril, je spet zavpil: "Drži jezik zA zobmi in ne govori takih besedi, sicer ti jih s temle zatlačim nazaj" — zamahnil je z nožem po zraku. "Domov se spravite, ležite spat in prosite duhovnika, naj vas potolaži, in molčite mi o vsem tem — če ne, boste videle, hudič mi je priča, da niste mogle storiti nič hujšega kot to, da ste se vtikale v naše stvari —" "Ni se ti treba tako dreti, Arntor, da bi te slišal tisti, ki si ga imenoval — lahko si misliš, da ni daleč od tukaj," je mirno odvrnila Kristina; nekaj mož se je očividno prestrašilo ter se nehote približalo opatinji, ki je držala luč. "Za nas kakor tudi za vas bi bila največja nesreča, ako bi bile ostale doma, medtem ko ste bili vi na tem, da si v najbolj vročem peklu zagotovite prostor." Možakar pa je kar naprej preklinjal in besnel. Kristina je vedela, da sovraži redovnice, zakaj njegov oče jim je moral zastaviti svoj dvor, ko je zaradi uboja in krvoskrunstva z nečakinjo svoje žene moral plačati globo. Brez konca in kraja je bruhal najogabnejše laži o V BLAG SPOMIN 1882-1934 sestrah, dolžil jih je tako grdih in nenaravnih grehov, da more le hudič navdihovati človeka s takimi mislimi. Uboge nune so se vse prepa-dene in jokajoč šibi le pod njegovimi porogljivimi besedami, vendar pa so pogumno vztrajale, zbrane krog stare matere, ki je visoko držala luč, svetila v možakarja in mu mirno zrla v obraz, medtem ko je besnel. Tedaj pa je iž Kristine bruhnila jeza kot švigajoč plamen: "Molči! Ali si znorel, ali pa te je Bog s slepoto udaril. ko naj si upamo črhniti P0( njegovo šibo, ki nas tepe, potem ko smo videli, kako njemu posvečene neveste pod meč, ki je bil zaradi i £r hov sveta potegnjen iz nožnlC® Bedele so in molile, mi pa s dan na grešili in pozablja'1 ^ našega Stvarnika — one zaprle v trdnjavo molitve, pa smo se klatili po svetu ^ ni od pohlepa po velike® majhnem bogastvu, po sv°iin sladi in svoji jezi. ____ J klamacija, govori in nastop krožka št. 41. petJe' de- Ob šestih banket v spodnji dvorani. Ob pol osmih plesna veselica v gornji dvorani. Godba P0(* v0<* stvom Mr. Louis Trebar, Vstopnina 25 centov. 5lllUIIIH!lll!liaillHlllllliniHllHUIII[]IIIM ............... .......II"""' Jos