313
Politične stvari.
Prevrat na Bolgarskem.
Teden dni je minulo, odkar se je „združena severna in južna Bolgarska" oglasila pred Evropo in združenje „po Božji volji in idealu ljudstva'' kaže, da nahaja se sicer v nasprotstvu Turške in pa diplomatov evropskih, da najbolj prizadeta bližnja soseda kralj srbski in pa kralj grški razburjena segata po orožji, toda posebno vojskoželjna se ne kaže ne Turška in ne omenjeni državici.
Toliko živahneje pa se gibajo diplomati v prvi vrsti Ruski in Avstrijski. Akoravno se soglasje evropskih držav in posebno združene Rusko-Avstrijske še ni krhalo, vendar se kaže, da Ruska dejansko ne more zatajevati svojega sočutja za Bolgare, Katere je s težkimi žrtvami rešila izpod turškega jarma, Avstrija pa je tudi brez ovinkov izrekla svoje sočutje za Srbsko, katera se oborožuje za vzdržavanje prejšnjega stanja in svojih koristi.   To kaže očividno,  i^  v kočljivem bol-
garskem vprašanji tiči kal   za   mogoči  razpor med Avstrijsko in Rusko.
Diplomati stavili so sicer natanko meje, do katerih sme segati vpliv Ruske in vpliv Avstrijske, toda ravno storjeno združenje Bolgarske pomenja pomnoženje ruskega vpliva na balkanskem polotoku, pomenja nevarnost, da združena Bolgarska kot magnet pritezava nase Srbsko in ravno tako sedaj prav v roke Avstrijske dano Bosno in Hercegovino. Da bi tak magnet mogel tudi za jug avstrijski pomenjati pogubno nevarnost, to razumeti zadostuje navesti samo imena Starčevič in Miletič.
To kaže nam veliko pomenljivost sedanjega položaja , opravičuje pa tudi največjo pozornost avstrijskih diplomatov. Državnikom avstrijskim še bolj pa oger-skim nalaga strogo dolžnost, da Slovanov ne pritiskajo na steno, da so jim temveč po vsem pravični in da sd tudi po tej poti prepreči prizadevanje sovražnikov naše države, kateri jo hočejo razrušiti, bodi-si od severa ali od juga.
To je po našem mnenji pravi obraz položaja za Avstrijo.
Druge manj prizadete države se ne brigajo toliko za ravnotežje na balkanskem polotoku, Nemška bo morebiti še prav na to delala, da se povekšan vpliv Ruske odvaga s povekšanjem avstrijskega vpliva na polotoku balkanskim ali po Bismarkovem govoriti, da se Avstrijska odrine globokeje proti jugu, v tem pa tiči naravno najhujša nevarnost za nas Slovence, kakor tudi za Čehe oziroma za vso tostransko polovico naje države. Kei nismo slepi, kaj se godi na severni Ceski in ker vidimo, kako se nemško brodovje pripravlja segati doli do strani obalov jadranskega morja, zato se oživljajo v našem duhu take prikazni prihodnosti. Bog daj, da bi ostale samo take prikazni!
Da bo pa mogoče prav ocenjati pomen združene Bolgarske, dodamo tem vrsticam nekatere narodo- in zemljepisne črtice:
Južna Bolgarska (izhodna Rumelija) obsega 35.901 ? kilometrov površja in prebivalstvo 815.946, ki se po narodnosti vrstijo v 573.560 Bolgarov, 174.700 Turkov, 42.654 Grkov, 19.549 ciganov, 1306 Armencev, 4177 pa Judov.
Severna (kneževina) Bolgarska meri 63.972 ? kilometrov in ima prebivalstva 2,00.919.
Za vojno južne Bolgarske izdelana so bila pravila pri berolinski pogodbi in so veljavo zadobile meseca maja leta 1879. Po teh pravilih je vojna južne Bolgarske del turške vojske in se sme za slučaj vojske rabiti v mejah evropejske Turčije, višje častnike imenuje sultan nižje s stotnikom počenši pa veliki guverner v im^^^u sultanovem. Vojna dolžnost zadeva vsacega 201einega domačina z malimi izjemami, in morajo oni novinci, ki pri žrebanji dobijo prvih 148 številk, služ"ti 2 leti pri dotičnem oddelku, vsi ostali pa po 2 meseca. Dolžnost pri vojakih služiti traja do 32. leta in po 4 leta v vojski prve vrste, druge vrste in pa reservi. Vrh tega pa sme veliki guverner vse bojevite moške pozvati v črno vojsko. Meseca septembra vsacega leta 15dnevne vojne vaje. Vsa dežela ima 12 novaških okrajev, v vsakem so ou-delki stalne vojske. Po ruskih časnikih, ki se lansko leto niso posebno pohvalno izjavljali o vojski bolgarski, mogla bi severna Bolgarska na bojišče postavili 30.000 pešcev, 1200 kojnikov in 96 topov, južna Bolgarska pa 11.500 pešcev, 150 konjikov in 4 topove. Ker pa vse kaže na to, da onim, ki so združenje Bolgarskn tiho pripravljali, ni bilo neznano, da je v ta nameo poleg gotovine treba zadostne, dobro oborožene in dobre preskrbljene vojne moči, tedaj tudi ni dvomiti, da bode takoj   vojska  vsaj  še enkrat močneja,  to pričajo tudi
314
poročila, da Bolgarom na pomoč hitijo ruski prostovoljci, \ prvi vrsti častniki, ki bodo imeli prevzeti poveljništvo, vse izrekoma pa črne vojske.
Za trenutek pa  vse  kaže še na to,  da  se  ne bo prelivalo krvi, temveč pa — črnila.