LETO IL PONEDELJEK, 13.11.1972 St. 11 novih strojih da bd boia najverjetneje tudi za nas najbolj primerna stiskalnica z visoko frekvenoo. Na letošnjem 'lesnem sejmu smo navezali stike z neko angleško firmo, ki je tak stroj dobavila podjetju SAVINJA Celje za podobne namene. Stroj, oziroma linija je konstruirana tako, da ima najprej stroj za nanos lepila, nato trak do stiskalnice, stiskalnico z generatorjem za visoko frekvenco in zadaj odvajalni' trak. Sama stiskalnica je .izdelana podobno kot je bila stiskalnica za lepljenje sredice s tem, da je površinski pritisk izveden s posebno blazino tako, da se doseže maksimalna poravnava desk po površini. S strani so vgrajeni pnevmatični cilindri, tako je možno po površini doseči pritisk do 6 kp/cm2 in s strani do 15 kp/cm2. Kompletna linija ima kapaciteto 600—800 m3 v enii izmeni iin zahteva 3—4 zaposlene, odvisno od stopnje mehanizacije. Z visoko frekvenco pa se pojavljajo novi problemi, ki jih bo treba še razčistiti pred odločitvijo o izbiri stroja. Med te probleme štejemo majhne tolerance pri vlagi lesa, varnost pri delu, vrsta lepila, eventuelne motnje radio-frekvenčnih naprav iin podobno. —jt Kakšen stroj izbrati za širin-sko lepljenje? V novi tovarni plošč bo s povečano proizvodnjo in prehodom dela na dve izmeni potrebno k sedanjemu stroju za šiiinSko lepljenje TORWEGE dodati še en stroj. Šdrinsko 'lepljenje elementov za plošče smo do sedaj opravljali na različne načine od spoja na lastaivičji rep, ročnega spajanja z zagozdami, vratensfke 'Stiskalnice MAWEG in sedanji sistem prekinjene preproge na stroju TORWEGE. Kako lepijo elemente drugi proizvajalci plošč? Pii dosedanjih ogledih proizvodnje plošč pri različnih proizvajalcih sem ugotovil, da ima skoraj vsak nek svoj sistem aili pa serijski stroj precej predelan. Tako sem videl pri ALPINI, kjer smo kupili tehnično pomoč za .iso-span, ki ima tudi obrat enoslojnih plošč, dva stroja, podobna kot TORWEGE, ki so jih llzdelali doma. Ker jim stroja ne delata najbolje, imajo poleg tega še posebno hidravlič- O Ob dnevu republike Osrednje politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji je bil AVNOJ, katerega prvo zasedanje je bilo 26. in 21. novembra 1942 v Bihaču. čeprav je bil to politični organ, je imel že od vsega začetka tudi nekatere pravice oblasti. Med drugim je organiziral in vodil narodnoosvobodilne odbore kot izrazite organe ljudske oblasti. Dne 29. novembra 1943 se je sestal AVNOJ v Jajcu na svoje II. zasedanje, na katerem je postal AVNOJ vrhovni organ zakonodajne in izvršilne oblasti. Na tem zasedanju je sprejel med drugim tudi vrsto pomembnih odlokov: — AVNOJ se konstituira v vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo; — postavi se N KO J (nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije), v svojstvu začasne ljudske vlade; — izvoli se predsedstvo AVNOJ-a, ki izvršuje v času ko AVNOJ zaseda, zakonodajno in izvršilno oblast; — begunski vladi se odvzamejo vse pravice zakonite vlade v Jugoslaviji, kralju Petru pa se prepove povratek v Jugoslavijo; — Jugoslavija se gradi po demokratičnem federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov; — AVNOJ je potrdil odloke in izjave izvršnega odbora AVNOJ-a in vrhovnega štaba NOV in POJ. Sklepi, sprejeti na tem zasedanju AVNOJ-a pomenijo temelj nove državne ureditve, zato praznujemo 29. novembra rojstni dan nove Jugoslavije. Vsem bralcem Glasila iskreno čestitamo ob prazniku dneva republike z željo, da bi ga čim lepše praznovali. Uredniški odbor Nova skladiščna (proizvodna) hala v Bohinju Če analiziramo dosedanje načine lepljenja lahko ugotovimo, da je bil najuspešnejši način dela na vretenski stiskalnici, ki' pa je Smel tudi določene pomanjkljivosti, in sicer premajhno moč-poravnave po Dovršini tako, da so morali zaposleni dodatno poravnati elemente s kladivi, kar je bilo silno naporno. Stroj je obratovali v oddelku plošč od leta 1962 do teta 1969. Med tem časom se je stroj močno obrabil, posebno prvi del, kjer se je sušil utrjevalec in .segrevale deske. Med enim od večjih remontov je tudi pogorel, 'ko .se je na stroju vnela žagovina in prah, pomešan z oljem od varilne iskre. Za zamenjavo tega stroja se je v letu 1969 nabavilo stroj za ši-ninslko lepljenje TORWEGE. S strojem je Mio v začetku dosti težav, pa tudi danes ne dela tako, kot se je pričakovalo ob nabavi. Stroj - zahteva izredno natančnost, oziroma izjemno majhne tolerance v debelini in širini desk, poleg tega pa zahteva tudi posluževanje več zaposlenih, kot smo jih imeli pri prejšnjem stroju. no mizo, kjer en delavec popravlja slabo zlepljene elemente. Pri zadnjem obisku pri podjetju KISTLER v Švici v letu 1971 sem videl podoben stroj kot je naš TORWEGE od neke druge firme s predgrelcem, kot smo ga tudi pri nas dodatno 'izdelali. Stroj je zanimiv, ker ima na koncu žago, tako, da se elementi pred lepljenjem ne sortirajo po širini, temveč na koncu stroja odžagajo. Kvaliteta lepljenja je podobna Ikot pri nas. Pri podjetju DOKA v Avstriji, ki je danes najbrže največji proizvajalec plošč v Evropi sem bil dvakrat. Prvič v letu 1964. Takrat iso lepili demente na dva načina, in sicer normalni format na vretenski stìslkalnicii MAWEG, večje in debelejše plošče pa na primitivni stiskalnici z visoko frekvenco. Pri drugem obisku v letošnjem letu pa smo videli le še dve stiskalnici z visoko frekvenco, ki sta po videzu in izjavi obratovodje izvrstno funkcionirali. Pri ogledu proizvodnje nismo videli elementov z odprtimi fugami. Pri razmišljanju kakšen stroj torej nabaviti za novo tovarno smo 'tudi mi prišli do zaključka, Velikost hale znaša 80 X 32 m. Gradbena dela so zaključena in pričela se bo montaža ogrevanja, ventilacijskih naprav in električnega toka za moč in ostalo. Prvotni namen gradnje hale je bdi v tem, 'da bi se v njej proizvajale plošče večjega formata. Analize pa kažejo, da bi se teh plošč prodalo cca 20 % od količine normalnega formata in bi bilo škoda, da v tako velikem prostoru razvijamo sorazmerno majhno proizvodnjo. Vsled tega se je vodstvo tovarne odločilo, da obstoječo proizvodnjo plošč prenese v novo halo. Na to odločitev so vplivali sledeči faktorji: 1. Vsakdo, ki količkaj pozna proizvodnjo plošč ve, da se rabi za to proizvodnjo tri linije, in to — 'linijo zunanjih elementov — linijo srednjega sloja in — linijo izdelave vseh vrst letev (čelne letve, stranske letve in letve za krpanje). Vse tri linije se pri stiskalnici združijo v eno, za stiskalnico pa se rabi veliko prostora za formaliziranje, brušenje, premaz, popravila, sortacdjo, brizganje in prostor za embalažo. Vsa ta tehnologija pa se lahko uredi samo v široki in dolgi hali. 2. Nova hala je grajena v betonski izvedbi in nevarnost požara je veliko manjša. Stara hala je grajena še z lesenim ostrešjem in lesenim stropom, ki je od spodaj ometan; podstrešje pa je popolnoma leseno. Vsa električna instalacija je pod stropom, vsi ventilatorji in grelne cevi pa na podstrešju. V vsakem momentu lahko izbruhne požar, ki bi ga v začetni fazi še pogasili, kasnejše gašenje pa bi bilo brez uspeha. 3. Obstoječa proizvodnja je danes v dveh prostorih, ki sta lokacijsko oddaljena za 100 m. Tak način dela zahteva več delovne sile in transportno sredstvo — viličarja, je pa tudi ovira pri planiranju in medfazni kontroli, Prvi del proizvodnje, ki je ločen od ostale proizvodnje, dela v neprimernih delovnih pogojih (prepih, mraz itd). 4. Nadaljnji razvoj sušilnic je nakazan z novo sušilnico. Vse sušilnice, ki se bodo v bodoče postavljale, bodo priklopljene sedanji novi sušilnici. To je ideaino, ker je v neposredni bližini skladišče žaganega lesa in nova hala. Jasno je, da bo stara sušilnica enkrat dotrajala in kot taka tudi odstranjena, na njeno mesto pa postavljen nov objekt. 5. Tehnologija v novi hali bo postavljena na bazi 1.000.000 m2 plošč na leto in to v dveh izmenah. S tem bi ubili dve muhi na mah. Povečali bi proizvodnjo za cca 350.000 m2 in ukinili nočno izmeno. To zadnje bo dobrodošlo predvsem ženskam, mislim pa da vsakomur. Vsi stroji, ki so in bodo še naročeni, so tempirani na to. da bomo v letu 1973 postopoma prešli na dvoizmensko obratovanje. Poleg tega bo na določenih fazah možno ustvariti deponijo, ki je potrebna za planiranje in za manjši izmeček. Sedaj pa kdaj in kako bomo to uresničili? Montaža ogrevalnih naprav se bo pričela v mesecu decembru in polovica hale bo ogrevana 15. januarja, druga polovica pa 15. februarja. V istem času, odnosno še nekoliko preje, bo izvršena montaža priključka električnega toka za moč. Do tega časa pa mora kovinski oddelek izdelati 'transporter za vhod materiala. S prvim strojem, to je večlistni čeldlnlik Heist bi se selili v drugi polovici januarja 1973. Za njim pride na vrsto več-istna krožna žaga PAUL, ker bo to zaokroževalo celoto grobega nareza in robljenja. Za vse ostale stroje pa datum' selitve še ni doiločen, vendar za večino velja prva polovica leta 1973. Leto 1973 bo preizkušnja za vse delavce, zaposlene v proizvodnji opažnih plošč in za ves strokovni kader. Smo zmožni preseliti v enem latu celotno proizvodnjo opažnih plošč, ne da bd trpela proizvodnja? Ker je ta investicija velika, je naša dolžnost, da že v drugem letu planiramo večjo proizvodnjo in jo tudi realiziramo, kljub težavam, ki bodo nastopile. ing. čuden .-te*********-********-************;********-***********.**.*****-*** ********* ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ K Iskrene čestitke za dan republike 29. november Uredniški odbor * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ************»*************of ****************************************** Predstavljamo vam razvojni oddelek Nova ostrešja pri nas Naše podjetje namerava vključiti za prihodnje leto v svoj proizvodni program lesne konstrukcije za ostrešja. Ostrešja so sestavni del našega programa družinskih hiš v paketu ter spadajo v sestav 1. paketa. Poleg ostrešij v paketu je v prodajni program vključiti tudi vsa ostala naročila izven kompleta, to so pač ločena naročila naših tipskih ostrešij ali pa posebna naročila po načrtu naročnika. V obravnavo je bil predložen, s strani razvojnega sektorja, okvirni program, ki obravnava posebni sistem lesnih konstrukcij, kjer kot vezniki služijo pločevinaste plošče s konicami (GN-sistem), ki pridejo vtisnjene na vsakem vozlišču z obeh strani hkrati. To je povsem nov način sestavljanja lesnih konstrukcij, ki se je najprej uveljavil v ZDA, sedaj pa prodira v Evropo. Sistem ima številne proizvodne in uporabne prednosti, med katerimi so najodločilnejše ekonomske, saj je vrednost izgotovljenega ostrešja za 40% nižja v primerjavi s klasičnimi konstrukcijami. Kako je možno, da so stroški tako nizki? Poglejmo posebej, kaj se dogaja pri izdelavi in kaj na stavbi. Za izdelavo se potrebuje los ene debeline, odpadejo vezni utori, na stikih je le topi spoj vezne plošče z gostimi konicami — vse to močno prispeva k zmanjšanju porabe lesa. Primerjava z drugimi vrstami ostrešij za enako veliko ostrešje (148 m2) nam pove, da se pri klasičnem načinu porabi okrog 10 m3 lesa, pri žebljanih konstrukcijah 7 m3 lesa ter pri sistemu GN le 5 m3 lesa. Pri izdelavi poveznikov je močno skrajšan delovni ciklus, kajti to je prvi slučaj, da bo proizvodnja sikoraj povsem mehanizirana s stroji in transportnimi napravami, medtem ko je montaža na zgradbi enostavna, ker povezniki pridejo do nje že gotovi. Primerjava časov nam nazorno pove, kako velika je racionalizacija, saj je poraba časa za enako veliko ostrešje pri klasičnem načinu 242 ur, pri žebljani konstrukciji 172 ur, pri sistemu GN pa le 108 ur za izdelavo in montažo. Vezne plošče s konicami so iz gaivanično pocinkane tanke pločevine. Iz plošče so enostransko izštancane konice iste velikosti, ki so lahko glede na tip plošče različne velikosti od 9,5—22 mm. Glede na zahtevnost konstrukcije in statični račun se uporabljajo 3 različne debeline in okrog 300 različnih velikosti plošč. Lesni elementi tako zgornji in spodnji pasi, kot vertikale lin diagonale, so iste debeline in morajo biti sestavljene z istovrstnimi veznimi ploščami na posameznih vozliščih. Seveda so dimenzije lesa in prerezi vsako- krat določeni s statičnim izračunom, kar isto velja za vezne plošče za vsalko vozlišče posebej. Jedro proizvodnje je hidravlična stiskalnica z mehanskim stabilizatorjem, ki zmore 47 ton pritiska na vsakem vozlišču. Poleg te je pripravljalna miza, ki se po višini zamakne, da je pristop stiskalnice možen na vsaki točki in na kateri se z ustreznimi merilnimi napravami dn šablonskimi pripomočki fiksirajo lesni elementi in vezne plošče. Naj naštejemo še druge prednosti, ki nastopajo poleg racionalne izrabe lesa, kot npr.: les ni potrebno umetno sušiti, ni potrebno nikakega lepljenja, enostaven način impregniranja, bodisi proti lesnim škodljivcem, bodisi proti ognju, lahka manipulacija zaradi majhne teže poveznikov. Mala teža poveznikov 10—15 kg po tekočem metru omogoča hitro postavitev na gradbiščih in ne zahteva posebnih žerjavov. Poveznik, ki je dolg 10—12 m lahko prenašata in montirata le 2 delavca. Če pa je gradbišče mehanizirano, potem se poslužimo druge metode, to je, da se kompletni strešni stol, sestavljen na tleh, dvigne z žerjavom enkratno, (glej šliko) Sistem GN omogoča izvedbo zelo fleksibilnih konstrukcij za najrazličnejšo uporabo in je možna prilagoditev vsakovrstnim tlorisom zgradb in naklonom streh. Ekonomični razpon povez-nika je do 20 m, čeprav so v praksi izdelane tudi konstrukcije z večjimi razponi. Na tak način je možno pokrivati ne le individualne hiše, ampak je tudi vsestranska uporaba pri 'industrijskih halah, šolah, paviljonih, športnih halah, trgovinah itd. Ta Sistem pa ni vezan samo na izdelavo ostrešij, temveč se po tem principu izdelujejo stenski elementi za različne potrebe. V našem programu predvidevamo, da bi stenske elemente izdelovali za deloviščne hišice in hišice vrtičkarjev, za katere se zanimajo v Švici. Lokacija za to proizvodnjo je predvidena v obratu Podnart, kjer se bo v letu 1973 ponovno aktivirala tudi žaga, na kateri bi se izdeloval žagan konstrukcijski les za ostrešja in druge potrebe po klasičnem principu. Asortiman predvideva, da poleg GN konstrukcij še kljub temu do nadaljnjega ostane izdelava klasičnih strešnih elementov, vsled tradicije tržišča ter postopnega osvajanja novega artikla. Drug zelo važen argument je kónoemtracija lesne surovine — gradbenega lesa iz celotnega triglavskega gozdno gospodarskega območja, torej prehod iz obrtniškega na industrijski način predelave gradbenega lesa, kar bo koristilo tako našemu podjetju, kot obrtnikom. ing. Edo Prevc Finalizzane obloge LIP V svetu se že nekaj let nazaj opaža vedno večje povpraševanje (in s tem tudi ponudba) po pristnih naravnih materialih v človeškem okolju, kar se pojavlja kot odraz ljudskega odpora do pretiranega vdora plastike v naše življenje. Pa ne le drugje, tudi pri nas kupci, jemljejo še »tople« masivne obloge, ki jih Izdelujemo za sedaj pretežno na Lancovem, kmalu pa jih bomo le na Rečici. Prodajamo torej surove profilirane deske, katere mora kupec po montaži dokončno obdelati, kar predstavlja dodatno zamudo časa in večje stroške, kot če bi kupil že gotove industrijsko fi-nafeirane masivne obloge. Po načelih sodobne proizvodnje in prodaje, ki naj bi hitro reagirala na situacijo na trgu, torej težimo kot lesno industrijsko podjetje k res končnemu izdelku, ki se poleg tega seveda tudi dobro prodaja. Uporaba lesa kot obloga ima v grabeništvu zelo široko področje. Zato se bo naš končni program formiral po temeljiti raziskavi trga. Zaenkrat se bodo v naših proizvodnih prostorih, kjer bo instaliran stroj za nanos Sadolinsa, finalizzale masivne obloge, poleg njih pa smo, kot odgovor na vprašanje kam z velikimi količinami izrezov od vrat, osvojili še drugo vrsto finaliziranih oblog. Prepričani smo, da bodo prvi m2 teh oblog začetek proizvodnje resničnih finaliziranih oblog LIP. Glavna surovina za te obloge so, kot smo rekli, izrezi od vrat vseh kvalitet. Te bo potrebno razrezati na primerne dimenzije ih jih ob robovih zapreti z različno oblikovanimi letvicami tako, da bo imel kupec možnost izbrati zanj najbolj primemo obliko. Proizvodnjo teh elementov nameravamo organizirati v stari montaži potem, ko se bo ta preselila v novo tovarno. O vsem, kar je v zvezi s proizvodnjo, je bil v našem razvojnem oddelku izdelan kompleten elaborat, od koder jemljem nekaj številk o kapaciteti, oziroma o količinah oblog, ki se bodo izdelale. Tako smo izračunali, da bi pri enakem napadanju izrezov, kot je to sedaj, proizvajali v poprečju 180 elementov na dan ali 10.000 m2 na teto. Po približni oceni pa bi z novo proizvodnjo napadlo v bodoče do 400 elementov na dan alii 25.000 m2 fi-naliziranih oblog na leto. Številke so, kat običajno, precej zgovorne in jasno kažejo, da bo to kar obsežna dejavnost, ki bo dosti proizvajala. Vlaganj pa, vsaj v začetku, ne bo skoraj nobenih. Hiša v paketu Minilo je eno leto, odkar se je naše podjetje odločilo, da se vključi med proizvajalce hiš. Sprva je prevladovalo mnenje, da bi bila to hiša po skandinavskem vzorcu; to so lesene sendvič konstrukcije z visoko toplotno zaščito. Fasade so delno v lesenih oblogah, delno pa obzidane s silikatno opeko. Med tem časom pa smo že začeli izdelovati ISO-SPAN zidake, zato smo se odločili za drugo pot: to je, da pripravimo bivalne enote, ki bodo nekakšen kompromis med tako imenovano solidno in montažno gradnjo. Kakšne bodo öiavne značilnosti naših hiš? 1. Hiše bodo tako projektirane, da si jih bo lahko vsak sam postavil v kratkem času. 2. Nosilni zidovi bodo zidani z ISO-SPAN zidaki, torej solidna gradnja z akumulacijo in visoko toplotno zaščito. Ostali elementi bodo prefabricirani in se bodo v proizvodnji, odnosno med kooperanti osvojili postopoma. 3. Finalizacija hiše (ravno tako tloris) bo variantna, in se bo lahko prilagajala okusu kupca in zahtevam urbanizma. S tem mislimo obdelavo fasad, nakloni streh ipd. 4. Rešeni morajo biti problemi financiranja kupca preko občin, sindikata, podjetij in bank tako, da je humana stanovanjska enota dostopna tudi finančno šibkejšim. Tem pogojem bi ustrezala hiša v paketu, kjer si kupec na osnovi svojih možnosti, potreb in urbanističnih zahtev, lahko izbere tlorisno zasnovo, to se pravi dobi kompleten projekt in nato kupi količino elementov za svojo hišo. Projrektirali in prodajali bomo po katalogu, ki bo predstavljal enoten modularni sistem z visoko kom-ponibilnostjo vseh sestavnih elementov bivalne enote. Predstavljamo vam maketo večje bivalne enote, to je 119 m2. Vsebuje vse težje elemente pre-fabrikacije in se bo postavila kot prototip. Na njem pa se bodo testirali novi sestavni elementi montažne gradnje, sodobnejši način ogrevanja, ki ga zahteva velika onesnaženost ozračja in pa seveda okus in potreba trga. Tu je tudi maketa minimalne bivalne enote s 56 m2. Objekt lahko stoji kot vrstna hiša ali samostojno in predstavlja stano, vanjski štart mladih ljudi, ljudi z manjšimi potrebami ali kot počitniška hišica. Na maketi vidite, da je možno strešno konstrukcijo (naklon) spreminjati in prilagajati okolju. dava, alli pa, da objekltii stojijo samostojno. Naš končni cilj so pa soseske s ceneno gosto, a vendar humano zazidavo. To pa lahko dosežemo tako, da iz naselja 'izločimo cesto in je gara-žiranje, odnosno parkiranje ob robu naselja. S tem pocenimo komunallije, povečamo zelene po- I. PAKET HIŠE cement 1 isc-span lesobetonski zidaki: H4cm : T7*5 cm: ^*7 ' lijak in zajemalka betona Cs+s) ostrešje : poveznik letve veterno povezje kljuke za žlebove pritrdilni materijal kritina : betonski strešnik /salonit / pvc folija pritrdilni materijal montažne preklade za okna in vrata V prvi fazi- bi LIP Bled nudil kupcu kompletne načrte in pa dva paiketa, s katerim bi si kupec lahko postavil hišo do tako-imenovane zaprte faze. Seveda bo med tema dvema primeroma še velika Izbira v kvadraturi in obliki hiš. Projekti so pripravljeni tako, da je možna gosta vrstna zazi- povrsune in iziocwno nrup, kom pa omogočimo brezskrbno tekanje po stanovanjskem parku. Seveda take soseske zahte- vajo tudi objekte, kot so otroško varstvo, trgovine, objekt za ogrevanje in podobno. Miha Koman II. PAKET HIŠE iso-strop izolacija-tervol -lOcm letve leseni fin. opaž / fin. kasete kningibs / montažni betonski strop stranska svetloba zunanja vrata notranja vrata 1 okna z alu žaluzijami balkonska okna zložljive stopnice / stresne / Kje zbirati hlodovino Na posvetovanju inženirjev in tehnikov gozdarjev in lesarjev blejskih uprav so takle razprave o možnosti uvedbe centralnega skladišča proizvodov gozdarskih obratov. Taka koncentracija oblovi-no bi bila nujna zaradi postavitve naprav za strojno lupljenje te in smotrnejšega krojenja steblov. Gozdni kompleksi, s svojo proizvodnjo dreves, so pri izkoriščanju, podiranju stebel dovolj občutljivi, da je potrebno organizirati smotrno spravilo, brez šlkode za bodoče sestoje in škode na posekanih sortimentih. % jggg ii pripombe, kako to rešiti z ozirom na slabe cestne povezave čez Poljane, iz Jelovice in prevelike frekvence prevozov skozi Bled v turistični sezoni. Nekateri so se navduševali za dve taki centralni skladišči: eno na Studenoicah, drugo v Nomenju. Nekdo je predlagal tretjo varianto — namesto v Nomenju naj bi bilo ob žagalnici v Bohinjski Bistrici. Drugo varianto je vodstvo posvetovanja odklonilo, ker je tam poplavno področje, da je potreben prehod prek železnice, da bi bila zelo draga gradnja in podobno. Problem pa nastaja pri lokaciji za koncentracijo posekanih sortimentov. Na najboljšo lokacijo naj bi vpliVadi tehnični in politični momenti. Vodstvo posvetovanja je bilo mnenja, naj ima strokovno-tehndčni moment odločilno besedo pri odločanju za najboljšo rešitev. Eden od osnovnih motivov za postavitev centralnega skladišča je pomanjkanje delovne sile. Delavci, ki bi bili zaposleni pri delu na takem skladišču bi bili strokovno visoko usposobljeni in seveda temu primerno nagrajeni. Pogoji dela bi bili v gozdarski dn lesni industriji ugodnejši. Tako mehanizirano centralno skladišče bo sposobno sprejemati oblovino za izdelavo in nadaljnjo manipulacijo za te in različne potrebe. Za tako delo je možnih več variant: samo lupljenje oblovine, lupljenje in raz-žagovanje oblovine, lupljenje, razžagovanje in merjenje oblovine. Seveda je mišljeno v vseh primerih strojno lupljenje. Iskati bo treba najugodnejšo rešitev. Sortaci j a hlodovine na žagarskih obratih je že zastarela. V končni fazi možnosti dela na taikem centralnem skladišču bi hlodovino, namenjeno za žagov-ce, sortirali s pomočjo elektronskih naprav. Na žagarskih obratih bi imeli minimalne tedenske zaloge hlodovine. Ta bi prihajala že sortirana dz centralnega skladišča in bi ob minimalnem številu zaposlenih delavcev na hlodi-ščih omilili pomanjkanje delovne sile tudi v lesni industriji. Poenostavil bi' se tudi odvzem hlodovine po debelinskih razredih in zagotovilo varnejše delo na hdodiščih. Omenjenih je bilo več variant za lokacijo centralnih skladišč. Od strani vodstva posvetovanja je bila predlagana lokacija ob vasi Studenčice, to je med Vrbo in Lescami, kot edina najprimernejša. Nekateri govorniki so ime- Problemi, ki bodo nastopali pri obratovanju na takih skladiščih, bo kopičenje lubja. To rešujejo drugod s sežiganjem ali kurjenjem lubja v kotlovnicah. Drugod dodajajo lubju določene kemikalije za humiziranje, ali pa ga odvažajo s kamioni nazaj v gozd. Pri obdelavi oblovine na takih skladiščih ne moremo računati tudi na celotni etat poseka. Pri tem bodo nastajale težave pri sortimentih privatnih proizvajalcev, 'kako te vključiti v nov način proizvodnje. Dodatni prevozi, po trditvi vodstva posvetovanja, ne bi bili posebna ovira, niti v tehničnem, niti v finančnem smislu. Vendar je bilo več govornikov mnenja, da je treba predlagane variante obravnavati še iz ekonomskega vidika. Pri taki ali drugačni varianti bo treba ugotoviti ali bo investicija rentabilna. Treba bo poiskati najboljšo rešitev kakšna stebla bodo transportirana do teh skladišč: cela z vejami, cela brez vej, poistebla, ali razžagana na iskane dolžine. Lesnojindustrijci imamo pomisleke tudi okrog dragega investiranja že obstoječih žagallnic na Bledu in Bohinjski Bistrici. Zato je vredno premisliti o četrti varianti — koncentracija dveh takih skladišč v neposredni bližini že obstoječih žagalnic. Ali pa je možna še kaka peta rešitev, ki bi bila najboljša? Analize morajo obravnavati vse možne napadle Sortimente. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na listavce dn na debelejše Sortimente. Zbor je bi mnenja, da argumenti o lokacdjlj centralnega skladišča še niso zreli za končno rešitev. Potrebno bo izdelati investicijske programe za več variant. Variante naj določi ožji strokovni zbor GG in LIP Bled. Tand Bodi človeku človek Naslov je pregovor, le-te pa v današnjem času ne jemljemo resno, ker se ne zavedamo bistvenosti pregovorov. Vse preveč pozabljamo, da ne moremo živeti izolirano, da se tudi sami zanimamo za skrbi in počutje drugih, če hočemo, da bodo drugi s pozornostjo poslušali, kadar pridigamo o svojih težavah. Nihče izmed nas ni talko pameten, da ne bi potreboval od sotova-riša kaikega -nasveta. Žalostno je, da se na -vsakem koraku sliši le lastna hvala posameznikov, vsak za sebe je največji modrec. Ali si lahko predstavljate združitev vseh teh modrosti posameznikov v eno skupno. NE! Prvič iz razloga, ker so cilji posameznikov popolnoma različni in drugič, ker obstojajo osebna nasprotovanja, katerim botrujejo zavist, pretirana ambicioznost, užaljenost. Nemalokrat smo lahko priče neuspehov zgolj zaradi že tradicionalnega trenja med starejšimi i-n mlajšimi- uslužbenci. Če poskušamo biti vsaj malo objektivni, si moramo priznati-, da ima vsalk delavec svojo vrednost, pa naj bo to delavec II. kategorije aid pa delavec na vodilnem delovnem mestu. Pozabili smo na osnovne pogoje za skupno delo, ker preveč hitimo in se preobremenjujemo z raziskovanjem kdo je bolj neumen, kdo bolj pameten, kdo dela, kdo ne dela, kaj je rekel ta, kaj oni. Kaj je tisto bistveno na kar smo pozabili? TOVARIŠTVO DOBRA VOLJA ZADOVOLJSTVO Vsega tega pa ni zato, ker smo enostavno pozabili kaj to sploh je. Verjetno te (besede iščemo -v slovarju tujk, čeprav b.i jih v vsakdanjem življenju lahko s pridom uporabi j alli. Res je, da živimo v času prosperitete materializma in da je eden izmed sestavnih delov človeka tudi materialna s-tran. Res je -pa tudi to, da smo zaradi tega -postali nemogoči pri medsebojnih človeških odnosih. Spremenili- smo se v dolarje, marke, šilinge, franke in dinarje, ali pa v Fi-čote, Volkswagne, Forde, Fiate in raznorazne pridobitve civilizacije. Vsi ti produkti moderne dobe po puščajo za seboj onesnaženo vodo in smrdljivo ozračje 'ter zastrupljajo še tisto malo prijetnega vzdušja, kar ga je še ostalo. Ali se ne bi mogli- vsi skupaj vsaj malo potruditi bditi človeku človek. Sklepi samoupravnih organov SVET ZA UREJANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI CDS 1. Svet je potrdil organizacijsko shemo splošne in pravne službe z enim korespondentom, drugi korespondent pa ostane v tehničnem sektorju in opravlja tudi delo (strojepisje — administracija) za razvojni sektor. 2. Sistemizira se delovno mesto pomočnika šoferja, ki je po sistemizaciji KV šofer. SVET ZA DELITEV DOHODKA 1. Svet je delavcem, ki so pričeli delati po normi v oddelku vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani ukinil odbitne postavke na osnovno kategorijo. 2. Prav tako je ukinil odbitne postavke na osnovne kategorije na predlog vodij delavcev, ki so opravili ustrezne izpite odnosno si pridobili ustrezno strokovno znanje. 3. Nekaterim novosprejetim delavcem in delavkam, ki so zasedli zahtevnejša delovna mesta, je določil odbitne postavke na predlog pristojnih vodij. 4. Na podlagi predlogov in obravnav je nekaterim delavcem za prizadevnejše delo in doseganja nadpovprečnih učinkov pridobitne postavke na osnovno kategorijo. 5. Zadnji stavek v 7. odstavku 47. člena pravilnika o delitvi dohodka, ki se glasi: V primeru, da član delovne skupnosti ne predloži računa (potrdila), se mu izplača nočnina v pavšalnem znesku -5 -din za eno noč. V času turistične sezone od 1. 7. do 31. 8. in v času sejmov v mestih se mu izplača 35 din, se črta, tako da podjetje lahko povrne stroške za prenočišča le na podlagi predloženih računov. 6. Sklenil je, da se odslej naprej rešujejo pritožbe na kategorije -in faktor decembra in junija. 7. Določil je kategorije za nova delovna mesta: Oddelek Mojstrana: — krojilec letvic na čelniku — obl. VII. kateg. — sorter obložnih letvic VII. kateg. — lakiranje I. in II. VI. kateg. — lakiranje I. in II. — pomočnik IV. kateg. — brušenje ročno po lakiranju IV. kateg. — embaliranje V. kateg. — embaliranje — pomočnik IV. kateg. — priprava kotnega železa in pločevine V. kateg. Oddelek vrata Bled: — čeljenje eksot IV. kateg. — skladiščni delavec — odpremnik VI. kateg. Skupne službe: — klepar II VIII. kateg. — pomočnik šoferja kamiona se kategorizira v isto kategorijo kot šoferji — VIII., vendar se vse šoferje, ki so bili naknadno sprejeti v -delovno organizacijo (Klemenčič, Sodja) ne upošteva v številčnem stanju zaposlenih za izračun proizvodnosti. 8. Sklep zadnje seje (kategorija in faktor pomočnika skladiščnika) se spremeni. Faktor stimulacije je 0,4 na proizvodnost in 0,8 na kritje. 9. Svet bo pritožbe, ki še niso bile rešene, ponovno obravnaval ob koncu novembra, ko bo narejena analiza vseh primerjalnih delovnih mest. 10. Sklenil je, da se v letošnjem letu ne uvedejo dodatki za stalnost in kvalifikacije; te kriterije bo vseboval novi predlog popravka pravilnika, obenem z upoštevanjem pritožbe delavcev posrednih služb tovarne Bohinj. Svet smatra, da bi v sedanjem času zniževanje vrednosti kategorij zaradi tega negativno vplivalo na razpoloženje delavcev. O tem sklepu se obvesti CDS. SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE 1. Pri obravnavi predloga za začasno spremembo organizacijske sheme priprave dela v tovarni Bled je svet po obširni razpravi sprejel sklep, naj se članom sveta dostavi kompletna organizacijska shema priprave dela v tovarni Bled, s tem, da se vključita še evidentičar I in korespondent, planer pa se veže direktno na vodjo priprave dela in ne na vodjo tovarne kot doslej; ta vezava planerja se spremeni tudi v tovarni Bohinj. 2. Odobril je pomoč Gasilskemu društvu Bled, pevskemu društvu iz Radovljice in knjižnici A. T. Linharta Radovljica za Bohinjsko Bistrico. Vezane plošče pod naravno streho Kadar se transporter pokvari Nisem imel namena pisariti o problemu skladiščenja vezanih plošč In lesonita v Tovarni Bled, Pa stem bil izzvan — prejel sem rumeni listek, naj prispevam članek o skladišču repromateria-lov. Ta problem je namreč vsem znan: skladišča za vezane in le-sonitne plošče dejansko nima-m o. Pri vsalki dobavi se sprašujemo, kje robo odložiti. Ko najde-mo nek »primeren« prostor pod nebom, z drugimi besedami pod soncem, dežjem alli snegom, se prične s »kufri gor, fcufri doli«, kar je že ustaljen izraz za pokrivanje in odkrivanje. To se ponavlja do končne porabe, medtem pa so se vrstile še nasled- nje dobave, -ki pa terjajo isti proces. Poleg tega je potrebno še mnogo teh plošč osušiti v sušilnici ali na soncu — odvisno od vremena, ker se jih pač ne more popolnoma zavarovati pred dežjem. To delo običajno opravljajo delavci iz direktne proizvodnje. Seveda pa vse to m zvezano samo s stroški dela, čeprav niso majhni. Pomembnejši faktor pri tem je kvaliteta izdelkov. Vemo, da so bukove vezane plošče že zaradi anatomskih svoj-stev podvržene delovanju, z neenakomernim na-vlaženjem -istih, pa je krivljenje vrat iz teh plošč neizbežno. Že uvodoma sem poudaril, da je ta problem znan, bojim pa se. da se je celo pri novogradnji na Rečici temu problemu posvetilo premalo važnosti. Zaloge plošč morajo namreč biti precejšnje, saj se zgodi, da pri enomesečni zalogi zmanjka posameznih dimenzij zaradi nesolid-nostd dobaviteljev. Drugi, ne dosti manjši problem je skladiščenje gotovih izdelkov. Naš izdelek — vrata, je več ali manj sezonski artikel -in je skladiščnik imel težave zaradi prostora že sredi sezone. Kako bo v zimskih mesecih, nam je znano že iz prejšnjih let, le da se izdelane količine večajo, skladišče pa ostaja enako. Mogoče naj bi o tem skladiščnik prispeval svoj članek. tofe Finalizzane obloge LIP (Nadaljevanje z 2. strani) Ko smo razmišljali kako bomo te elemente prodajali, nam je bilo jasno, da kupcu ne pomagamo dosti, če mu nudimo ie-te brez potrebnega pritrdilnega materiala. Zato bo vsaka kartonski škatli z našimi oblogami dodana vrečka s posebnimi ko- vinskimi ploščicami za pritrditev elementov. Priloženo bo tudi navodilo za montažo po principu »naredi si sam.« Vsakdo bo seveda lahko dobil tudi potrebno število smrekovih letev, na katere se vse to montira. Način montaže je enak za stropne kasete, kot tudi za sten- ske panoje. To je po našem dodatna prednost, saj daje kupcem najširše možnosti uporabe. Prve obloge bodo gotove proti koncu leta in verjetno vse zanimiva reakcija kupcev, ki bodo o oblogah LIP že preje obveščeni; pripravljen pa bo tudi nov prospekt. Tone Pogačnik Bili smo 2863 m visoko Zakaj pa ne bi šli na Triglav, je rekla osmorica smelih alpinistov in že nas je avtobus pripeljal na Pokljuko. Predno pa smo lahko stopili na sam vrh očeta jugoslovanskih gora, smo morah bivakirati v Vodnikovi koči. Veselo smo se zakadili v njeno notranjost in naleteli na številne hribolazce. Našli smo si prostor za prepotrebni obrok kalorij, ne dolgo za tem pa smo se predali dobri volji, bučnemu smehu in prijetnim šalam. Ker ni bilo na razpolago apartmajev, smo se z zadovoljstvom odločili za skupna ležišča, kjer je Lojze, ki ga je lime! malce preveč pod Kupec je v trgovini Slovenijales v Zadru nabavil naša vrata v vrednosti prek ND 8.000.—. Ključavnica vhodnih vrat je bila pokvarjena dn nam jo je vrnil. Na njegovo reklamacijo smo mu poslali drugo ključavnico. V odgovor smo prejeli dopisnico, sledeče vsebine: »Najislkredije Vam se zahvaljujem na razumijevanju što ste mi poslali novu ključavnicu, ko- kapo, izvajal svoj show še pozno v noč. Kako smo drugi dan pihali na poti do Planike, raje ne povem. Glas lokomotiv gotovo že vsi dobro poznate. Zadnja etapa naše hoje na Triglav je bila torej pred nami; smer Planika—vrh Triglava. Tu je bilo malo bdlj nevarno, a kljub Itemu smo korajžno opazovali divjo lepoto naših gora in nevsiljivo občutili pomen Rons-seanovih besed: Nazaj k naravi. Iz vseh strani so nas pozdravljali. planinski orjaki, med njimi pa so odmevali vriski planincev. ju sam dobto po Vašoj izdatnici 2-23 AS/TC od 19. 10. 1972 god. Još jednom puna hvallai i srečan uspeh celom kolektivu u -da-lj-njem radu.« Iz navedenih vrstic lahko raz-vidiimo, kako važna je pozornost, lai jo moramo vlagati v našem delu za doseganje kvalitete tudi pri najmanjših zadevah 'in imeti tudi posluh do kupca. Sedlar Še nekaj prijemov za vrv, par klinov, malo potlačenega strahu in vrh je bil osvojen. Par posnetkov ob Aljaževem stolpu nam bo ohranilo spomin na čase, ko smo premagali najvišji vrh. Nismo se seveda pozabili ovekovečiti v knjigi in tudi planinske izkaznice so se obogatile z novim žigom. Navzdol je šlo hitreje itn doživetim lepotam ise jp kmalu priključila še čudovita dolina Triglavskih jezer. V nedopovedljivo mrzli in čisti vodi smo si namakali roke, nato pa ise odločili za napad na kočo pri Triglavskih jezerih. Izprazniti je biilo namreč itreba vsebino nahrbtnikov in jo prenesti v naše kruleče želodce. V tej prijazni planinska koči smo preživeli najlepše urice našega izleta, v nedeljo zjutraj pa se vsi zadovoljni napotili proti slapu Savica in hotelu Zlatorog, kjer smo še malo poveseljačili. Zaključek naše osmorice pa je bil, da šale v gorah spoznamo, da znamo bdita tudi ljudje. Človek, ki ljubi gore, je resnično bogat, saj gore človeka oplemenitijo.' Smodiš Valerija Tudi malenkosti so važne ÌS blouo dolgoletnemu h odeluucu - cintomi H'iZihiiiliu Komaj dobro leto dni je minilo, odkar smo se poslovili od Tebe, ko si odhajal v zasluženi pokoj, že nas je presenetila žalostna vest, da Te ni več med nami. Zopet sta kruta in neizprosna bolezen ter smrt opravili svoje delo. Kljub temu, da smo vedeli, da si moral oditi iz naše sredine zaradi bolezni, nismo pričakovali najhujšega. Star dobrih 59 let si zapustil nas, svoje sodelavce, prijatelje in svojo družino. Odšel ši na pot, iz katere ni povratka, mi vsi skupaj pa se ob Tvoji smrti spominja- mo našega skupnega dela. Več kot 18 let si uspešno vodil naše podjetje, v slabih in boljših časih. Sadovi Tvojega dela so nam, ki smo v kolektivu ostali, vidni na vsakem koraku. Podjetje, ki je pred 24 leti pričelo poslovati, je s Tvojim delom in našo pomočjo večkrat preraslo svoje prvotne okvire in predstavlja za nas lep kos kruha. Bil si dober gospodar, sodelavec in tovariš. Zmeraj si pri svojem vodenju našel tehtne, preudarne in lepe tovariške besede, katere smo vzeli za svoje in jih skušali uresničevati. V vsakem času si bil pripravljen nuditi svojo pomoč podjetju in družbi kot celoti. Poznali smo Te tudi kot neumornega družbeno - političnega delavca, saj si za skupno stvar v svojem življenju žrtvoval mnogo prostega časa. Še sedaj, kc si bil že v pokoju, si se vedno rad vračal med nas in razpravljal o vprašanjih našega sedanjega gospodarjenja. Veseli smo bili Tvojih obiskov, kot si bil Ti vesel naših uspehov. Žal bo s Tvojim odhodom vse to minilo. Pogrešali Te bomo, spomin na Tebe in Tvoje delo pa bo ostal. Zahvaljujemo se Ti za vse in želimo, da se po napornem in uspešnem delu odpočiješ. še enkrat prav lepa hvala. Tvoji sodelavci Počitniški dom sameva Komaj sto dni so> bila odprta vrata počitniškega doma v Seči. Sonce je svoje poslanstvo opravilo dokaj Slabo, saj je biilo le nekaj vročih dni. Kdo je bil v domu? Ce pogledaš v »knjigovodstvo« zapisana imena vidiš, da so še vedno stalna obiskovalci tisti, ki so tudii prvi prijeli lopate za ta dom. Seveda >se pridružujejo1 tudi novi člani našega kolektiva. Pretežni del ikoristnikov doma so delavci do osme kategorije, manj jiih je do XIV. grupe, od XV) kategorije navzgor pa je bilo le nekaj izjem, ki so zdrsnile za nekaj dni med nižje kategorije. No, kakorkoli že, še enkrat je bilo dokazano, da dom služi svojemu namenu. Kako so se v domu počutili? Pravijo da dobro. Upam, da se bodo v letu 1973 še bolje. Skušali bomo uresniči ti njihove predloge dn odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Škoda je de, da -nimamo v internih določilih tudi predpisan obvezen preizkus postelj v poč. domu. Naj oprostijo vsi tisti, ki pravijo, da so bili zaradi škripanja postelj nervozni. Obljubljam, v kolikor mi bo zaupana pri domu še ta funkcija, da bo ta pomanjkljivost odpravljena in s tem zagotovljeno sladko spanje. Želim, -da pošljete vaše predloge za izboljšanje, ureditev in preureditev v počitniškem domu na upravni odbor poč. doma LIP Bled. Preds. upr. odbora Stanko Iskra 3 dni v črni Afriki Nikoli si nisem mislil, da bo moje prvo potovanje v tujino tako nenavadno in tako zanimivo, kot je bilo potovanje v neznano in vročo Afriko. Kot najboljši študent na fakulteti sem bil deležen lepe nagrade, ki sem jo dobil od Slovenijalesa Ljubljana. Slovenijales ima v Afriki, natančno rečeno v Centralno-afriški republiki, v zakupu ogromno površino 400.000 ha neokrnjenih tropskih gozdov in ker je bilo v čarterju, ki je pe- ljal opremo za eksploatacijo še nekaj prostora, sem bil med srečneži, ki so se lahko tega izleta udeležili, tudi jaz. Ob novici, da grem na ekskurzijo, sem moral najprej pogledati na zemljevid, da sem lahko malo bolj natančno vedel, kje je ta država, čeprav si o njej še vedno nisem vedel kaj predstavljati. Za vstop v tako oddaljeno in neznano državo je potrebno urediti kup formalnosti. Najprej sem moral dobiti vstopno vizo, nato pa se cepiti proti rumeni mrzlici, črnim kozam in dvakrat proti koleri. Takoj sem moral začeti jemati kininske tablete proti malariji. Šele nato se je potovanje lahko začelo. Letalo DC-6 je z brniškega letališča poletelo natanko ob 18. uri popoldne, ravno ko je sonce začelo zahajati in nam zadnjič pokazalo vse lepote Gorenjske. Po nekaj sunkih smo mirno pričeli pridobivati na višini in hiše pod nami so postajale vedno manjše. Preleteli smo Ljubljano in pilot je usmeril letalo proti morju, da bi bila vožnja čim mirnejša. Pod nami v globini se je zadnjič zableščalo Cerkniško jezero in čez nekaj minut je bila pod nami samo še sinjina Jadranskega morja, presekana z otoki. Začetno razburjenje je polagoma začelo ugašati, pričela se je debata o vsakdanjih stvareh v službi, potem koliko časa bo trajal polet in kaj vse nas čaka v Afriki. Vodja odprave ing. Olip je bil v Afriki že petkrat in nam je razlagal najbolj zanimive stvari iz prejšnjih ekskurzij. Na zemljo se je počasi spuščal mrak in nenadoma se je pod nami zableščala čudovita krona luči nočnega Splita. Ce bi bilo mogoče napraviti posnetek, bi bila verjetno to ena najlepših slik, kar sem jih kdaj napravil. Žal pa letalo ne čaka na radovedneže in opazovali smo lahko samo še sivino morja, kajti pilot je usmeril letalo proti Otrant-ski ožini. Nekateri so poskušali zaspati, vendar jim tesni sedeži in brnenje letala ni dovoljevalo prevelikega ugodja. Ura se je b ližala 11. zvečer, ko so se v daljavi zopet pokazale luči. Bližali smo se Libiji, kjer bi morali pristati zaradi goriva. Čeprav je bila noč, nas je vse zanimalo, kakšen bo stik s prvo afriško državo. Naše razočaranje je bilo veliko, ker nas v Bengha-ziji, kjer smo pristali, niso izpustili iz letala. V Jugoslaviji so takrat razsajale črne koze in Arabci nas iz strahu niso izpustili iz letala. Sicer pa je bil njihov strah razumljiv, ker so bili tako zanemarjeni in umazani, da bi imele črne koze pri njih veselico. Da bi bila mera polna, smo morali čakati v letalu skoraj tri ure, ker se v šolah verjetno učijo samo seštevanje in množenje, odštevanje in deljenje pa so zanemarili. Ko je bil tank za gorivo napolnjen, niso znali izračunati iz njihovih funtov v dolarje. Namesto, da bi delili, so množili in razlika je bila seveda pre- cejšnja. Kljub dolgim pogajanjem nismo našli skupnega jezika in končni sklep je bil le, da bo plačilo poteklo preko banke, kjer bodo verjetno znali pravilno izračunati. Polet se je nadaljeval šele malo pred 2. uro zjutraj in vse, kar smo lahko videli, so bili osamljeni plameni naftnih polj v Libijski puščavi. Proti jutru je bila Sahara že za nami in v severnem Čadu se je puščava počasi pričela spreminjati v savano. To je predel, kjer se prične pojavljati trava, ki je zelo visoka in tu in tam se prikaže tudi kakšno samotno drevo. Čimbolj smo leteli proti jugu, temveč je bilo zelenja in ko smo se bližali glavnemu mestu Centralnoafriške republike Banguiju je bil pod nami že pravi pragozd, ki ga je tu in tam presekala široka reka ali opusto-šeno polje. Ko smo pristali na popolnoma praznem letališču in izstopili, nas je oblila tropska klima z vsemi posebnostmi — visoko temperaturo in še višjo vlažnostjo. V tropih imajo namreč samo dva letna časa. Vroče je vedno, samo v sušni dobi je dež enkrat tedensko, v deževni pa nekajkrat vsak dan. V marcu, ko smo bili v Afriki, se je sušna doba ravno spreminjala v deževno. Na letališču nas je pričakal ing. Kežman, ki je predstavnik Slovenijalesa v Banguiju. Po formalnostih na carini, smo se s kombiji odpeljali v hotel Safari. Med vožnjo smo opazovali čudovita pisana oblačila črnk, tipične afriške koče iz blata krite s savansko travo in bogate vile belih priseljencev in vladnih funkcionarjev. Še bolj pa nas je presenetil hotel, ki je zelo luksuzen in čeprav ima blagoslov samega predsednika Bokasa, ki se gre neke vrste socializem, ni bil čisto nič socialističen, niti za črnce niti za Jugoslovane. Uradna jezika v Centralnoafriški republiki sta francoščina ter njihov jezik sanga in tako si z angleščino nisem mogel pomagati. Zato sem se z receptorjem pogovarjal z mahanjem rok in pačenjem obraza. Soba je bila prijetno hladna z razgledom na široko blatno reko in vsi izmučeni smo popadali v postelje in sladko zaspali sredi belega dne. Nadaljevanje prihodnjič Mirko Kelbl Na Rabu... Kljub slabemu vremenu in malce kislih obrazov se nas je zbralo ob pol sedmih zjutraj 84 potnikov. Bolj »tastari« v pr- REšITEV POSETNICE IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE: ACO je v podjetju prodajalec. Kronika STANJE ZAPOSLENIH KONEC OKTOBRA 1972 Tovarna BOHINJ 367 Tovarna BLED 343 Uprava 83 793 Vajenci 18 Poročil se je: Rozman Valentin Rodil se je: Jeklen Jakobu — sin Umrli: Anton Kržišnik Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Žitnik Janez, Blažič Henrik, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril vem, bolj »tamladi« v drugem avtobusu. Ze po nekaj kilometrih vožnje je v prvem avtobusu začel laka deliti »prvi obrok« dobrega žganja. Po naslednjih nekaj ovinkih pa je Marjan raztegnil harmoniko v poskočne viže in oglasila se je tudi pesem. Tako se je uradno začel izlet na otok Rab. V tovarni Bled smo na ta način prebili led, kajti kazalo je že, da v tem letu ne bo ne piknika, ne izleta. Vodič nam je mimogrede pripovedoval o znamenitostih in posebnostih krajev, skozi katere smo se peljali. Prva postaja je bila pri gostišču blizu Turjaka. Tu se je zataknilo. Drugi avtobus je bil v defektu. Toliko moči je še imel, da se je prikopal do nas. Potniki prvega avtobusa smo se morali umakniti, ker je bilo gostišče za tolikšno število ljudi odločno premajhno. Od-1 ločili smo se, da drugo skupino počakamo v Kočevju. V Kočevju, kjer je gostišč dovolj, smo malicali, ker pa drugega avtobusa še ni bilo, smo se odločili še za ogled mesta. Nekateri smo bili v Kočevju prvič, zato smo si z večjim zanimanjem ogledovali lepo urejeno in slikovito mestece. Mlajši so poskrbeli, da so bili na očeh brhkih natakaric, kjer je Marjan pridno vlekel na harmoniko. Nekateri smo imeli srečo v odkritju »nastavljenega« piva in prave metliške črnine. Čakali smo in čakali, a drugega avtobusa ni bilo od nikoder. Potekel je že čas kosila, ko smo se odločili, da se odpeljemo pro- ti Crikvenici, kjer se je kosilo Že shladilo. Roman je skočil še v trgovino po štruco pravkar pečenega kruha, ki je bil tako dober, da smo ga še toplega takoj pojedli. Malce se je dobra volja skalila. »Mlajši« del avtobusa je nekoliko umolknil. Pot je peljala naprej proti Ribnici. Od Ribnice naprej proti Delnicam je bil še nekaj časa asfalt, nato pa čez hribe in doline, ob kraških jamah, še nekaj časa po Sloveniji in »smuk« preko mostu na Kolpi na Hrvaško. Ko smo se peljali skozi Delnice, je začelo pihati. Iz Delnic proti morju pa je pihala že kar čedna burjica, tako da so imeli nekateri probleme, kako narediti tisto, zaradi česar je avtobus za pet minut ustavil. V daljavi se je lesketalo morje, lepe hiše ob cesti in že smo bili v Crikvenici. Tu nas je čakalo »kosilo«, žal ne več okusno, kajti po času smo bili bliže večerji. Za ogled Crikvenice ni bilo več časa. Odpeljali smo se naprej skozi Selce, Novi Vinodolski, Vesela druščina na Rabu Senj, Jurjevo in pristali v Jablancu. Poiskali smo si prostor v majhni gostilnici, kamor se nas je nagnetlo toliko, da je Marjan komaj še vlekel harmoniko. Ker drugega avtobusa še vedno ni bilo, se je naše bivanje v tej gostilnici zavleklo toliko časa, da je zmanjkalo pijače in preseliti smo se morali drugam. Tudi tu so nas že hoteli odsloviti, kapitan ladje pa oditi domov, ko jo končno primaha tudi drugi avtobus. Tem se je godilo slabše, ves čas so čakali v gostilnici blizu Turjaka in to celih osem ur. Slednjič smo se vkrcali na jahto. Vse je kazalo, da se bo ta pošteno zibala zaradi močnega vetra. Že po eni milji pa se je morje umirilo in do pristanišča na Rabu je šlo popolnoma mirno. V hotelu so nas čakali z večerjo, ki je bila že krepko postana. Ura je bila že okrog polnoči. Zamudili smo tudi ples. Godbeniki so obupali in odšli. Najbolj vztrajni so šli še v bar, ostali pa smo dočakali lep sonč- ni dan v posteljah. Po zajtrku smo se zbrali na avtobus, ki nas je odpeljal proti spomeniku žrtvam iz druge svetovne vojne. Udeleženec izleta Stane Nagode je septembra 1942. leta prišel na Rab čisto v drugačnih okoliščinah. Na Rabu je bil interniran in zaradi hudih razmer in težkih spominov sklenil, da na Rab nikoli več. Po tolikih letih pa se je vseeno odločil in nam je sedaj pripovedoval o takratnih razmerah. Medtem smo se pripeljali do spomenika, ki je lepo urejen. Na ploščicah z napisi žrtev je mnogo slovenskih imen. Po kosilu smo ogledovali pristanišče in mestece, nakar smo se ob prelepem vremenu odpeljali proti kopnemu. Marjan je zaigral še nekaj viž, pomahali smo otočanom v slovo, izpraznili še nekaj steklenic v bifeju jahte in že pristali v drugem pristanišču. Vožnja proti Reki nam je vrnila dobro voljo, vodič se je razživel in nam ob občudovanju okolice razlagal znamenitosti krajev. Nato polurni postanek v Matulju za lačne in žejne in naprej proti Ilirski Bistrici, Postojni in Ljubljani. Proti Ljubljani nas je že precej dremalo. Šofer avtobusa je izčrpal zalogo vicev in že smo se peljali proti Gorenjski. Še kratek postanek pri »Marinšku«, kjer smo popili še nekaj litrov nastavljenega piva. Končno smo ugotovili, da smo enega udeleženca izleta »pozabili« na Rabu. Ta je kasneje povedal, da je po kosilu zaspal v hotelski sobi. Imel je srečo. Z dobrimi vezami je le nekaj ur za nami prišel domov. »Redni« udeleženci pa smo izlet zaključili z zadnjo avtobusno postajo v Zg. Gorjah, kjer smo še zadnji izstopili. Tand