Jesenice dz g BRCA i 220020185,7-$ BIZET a COBISS o BLUmnirni poštnina plačana pri pošti 4271 jesenice časopis kluba jeseniških Br a študentov 7 8 za vas študent in vzgoja študentska revolucij metelkova, fuj in fej ig kot kokoš brca gre študirat bo študent spregledal ali podlegel? dnevnik samozadovolj evalski nasveti moodsvings mac j krona lo 11-32 38 38 40 navija neja Šmid prejšnji številki smo ugotovili, da počnemo samo stvari, ki jih hočemo, da torej lahko pošteno uživamo svoja (ne)pomembna življenja. Ker sem res prišla do (še zase) zanimive in presenetljive ugotovitve (čeprav sem že prej sumila, daje tako), sedaj sigurno pričakujete še kakšno velepametno ugotovitev. Ampak po novem se upiram predvidljivosti. Zato vas bom tokrat (samo) spomnila, da smo mi ljubezen. Vsi tisti, ki ste sedaj nejeverno zadnji stavek prebrali še enkrat, prav ste prebrali. Mi smo ljubezen. Jaz, ti, on, mi, vi, oni ... Če smo torej ljubezen, ljubezen pa je ena in skupna vsem, smo vsi Eno. Jaz in ti sva Eno, ti in on sta Eno, mi smo Eno. Torej pridemo do zanimive ugotovitve, če sodimo druge, sodimo sebe. Če škodujem tebi, škodujem sebi. In če mi je vseeno za druge, sem prekleto "zaskrbljena" zase (ampak nobene panike). Kadar dajem drugim, dajem sebi. Če drugim jemljem, jemljem sebi. Sprejemam torej samo tisto, kar sama lahko pogrešim. Ker ne maram, da se mi dogajajo stvari, ki jih ne maram, takih stvari ne počnem drugim. Sprejemam v tem primeru samo stvari, ki jih imam rada. Kijih hočem sprejeti, kijih torej hočem dajati. V vsaki stvari iščem lepoto (o tem več v Samozadovoljevalskih nasvetih). In jo tudi najdem. Potem bodo tudi v meni videli lepoto (čeprav tega ne počnem zato, da bi bila lepa, ampak zato, ker se imam rada.). Ker radi in z veseljem gledamo (in čutimo) stvari, ki so lepe, take stvari nas torej razveseljujejo in napolnijo s pozitivno energijo, iz tega sledi ... IH$ % ~7~\ 1 Klub jeseniških študentov Titova 86, 427o Jesenice telefon: o4 583-15-4o; brcafon: o41 9oo 562 e-pošta:kjsbrca@hotmail.com; brcamo: urednica: Neja Šmid članki: Blaž, Erik, Romana,Neja, Maruša, Faila fotografije:Maja, Maruša, Andreja; | 1 o splet: kjs.telesat.si; oblikovanje: Maja; L. v www.klub-jes-studentov.si; grafika: Urška J. priprava za tisk:B&T, Bled lektoriranje: Franci, Neja; tisk: Medium, Zabreznica februar 2oo2 (ta stavek je že preveč dolg, zato si nadaljevanje preberite v naslednjem stavku). Kadar z veseljem živim in opazujem (sem torej v interakciji z Enim) ustvarjam energijo. Energija me žene naprej, novim zmagam, novim spoznanjem, novim preprekam (iz katerih se učim, rastem) naproti. Naproti energiji, ki je ena. Naproti ljubezni, ki je ena. Naproti Enemu. Ljubim življenje, ljubim tebe, ljubim Eno, torej tudi sebe (ta stavek lahko pričnete brati pri ljubim sebe in nadaljujete naprej v obrnjenjem vrstnem redu.). O M A študent in vzgoja zakon kapitalistične produkcije), ki seji študent ne sme upreti - vse to so dimenzije mladinske prilagodljivosti (konformizma). Država je študenta postavila v položaj, ki ga nihče ne upošteva (če ne celo prezira), saj se od njega ne pričakuje ničesar. Le to, da bo znal služiti katerimkoli interesom. Nekaterim bolj ambicioznim je država namenila študentski denar in študentske klube. Zakaj bolj ambicioznim? Ker ajveč kar lahko dobi študent od izobraževalnega sistema v Sloveniji je štipendija, s pomočjo katere skromen študent (ob pomoči staršev!) preživi najbolj zanimiva leta življenja. Seveda je vsak tolar, zaslužen z delom prek študentskih servisov, dobrodošel, prav tako tudi prispevek starih staršev ali drugih sorodnikov. Za materialno plat študija najprej skrbi študentova družina, preko sistemov republiških štipendij država ter podjetja, ki nekaterim srečnežem zagotavljajo kadrovske štipendije, večjemu številu študentov pa možnost za priložnostni zaslužek. Pred začetkom sem od samega študija pričakoval precej več. Če gledam po strokovni plati, se nad študijem kot celoto ne morem pritoževati. Znanja, ki sem jih pridobil, mi bodo pomagala, da se bom v življenju lažje znašel. To pa je tudi vse. Druga plat izobraževalnega procesa, katerega naloga je tudi vzgajati za življenje, pa se mi zdi nezadostna. Da študent ob koncu študija ne ve kako živeti naprej, nakazuje na odstopanja pri uresničevanju vzgojnih ciljev. Študij naj bi ponudil mladim tudi pomoč pri iskanju odgovorov na življenjska vprašanja. Kdo pa je odgovoren za to, da mladi državljani dobijo pravo izobrazbo in pravo vzgojo? Država prek izobraževalnega sistema z osnovnim, srednjim in visokim šolstvom vzgaja in izobražuje na tak način, da iz tega procesa dobi poslušne državljane, ki naj se prilagodijo sistemu, mu ne nasprotujejo in naj tudi čim manj nergajo. Zato vzgaja v duhu nepopolne svobode, v duhu delne, omejene svobode - za svoje potrebe pač. Poslušni se kot večina podredijo obstoječim družbenim normam, manjposlušni pa se trudijo s pridobljenim znanjem kritično ovrednotiti družbeni sistem in ga preoblikovati po svoji meri. Svobodomiselnost se zato zdi kot kategorija, ki jo načelno vsi podpirajo, a se je hkrati tudi vsi bojijo. Ker predstavlja grožnjo, ker predstavlja drugačnost. Sicer pa, vprašajmo se, zakaj naj bi študent bil svobodomiseln, saj ima praktično vse. Subvencionirana prehrana zadovoljuje študentske trebuhe; številni avtomobili pred fakultetami pričajo o socialnem statusu študentov; modne smernice predstavljajo zapoved (saj so mladi, ki so pogosto tudi člani najrazličnejših študentskih društev in klubov, še vedno ne razumejo, čemu so namenjeni klubi. Uresničevanju idej namreč. To razumejo redki. Za tiste ideje, za katere v resničnem življenju ni in ne bo časa, ne denarja, ne ambicij po izpostavljanju in potrjevanju. Sistem vzgaja pridne državljane, pridni študenti se v klubih lotevajo "pravovernih" projektov, ki množice mladih ne spreminja v skupino različnih posameznikov, pač pa jo ohranja nedotaknjeno, nespremenjeno in že prilagojeno. Priložnost izkoriščanja učinka sinergije, ki se jo z dejavnostjo različnih posameznikov (v skupini) usmeri v oblikovanje nove vrednosti, je premalo poznana - v družbi in med mladimi. Tu se tudi kažejo možnosti, ki jih ustaljeni vzorci vzgoje ne spodbujajo. Zato se je vzgoje potrebno lotiti na drugačen način, tako, da posameznik ne bo le član neke skupnosti, pač pa posameznik z lastno identiteto, lastnim razmišljanjem in lastnim stališčem, ki se z drugimi člani skupnosti dopolnjuje. Blaž N aj začnem ta esej z spominom na otroštvo, na čase, ko sem z babico hodil s Plavža daleč Podmežaklo. Že takrat sem opazil da so Jesenice rezultat človeške krutosti. Ampak to na način, na katerega ljudje niso bili preveč pozorni. Samo da se je delalo, so mislili takrat. Ampak železarstvo je Jesenicam po 1. svetovni, še bolj pa po 2. vojni, dalo svojevrsten pečat. Mesto je bilo v glavnem hala za halo, sami tiri, kupi rud, žlindre, rdeč prah v zraku, vonj po gnilih jajcih. Ko je rajnka Jugoslavija rekla 'do videnj a', se je na Jesenicah zgodil prvi korak k Jesenicam pred t.i. industrializacijo. Skozi osnovno šolo sem raziskoval martinamo, aglomeracijo in se predvsem čudil, zakaj so vse tiste prostorne hale in zdravi zidovi prazni, medtem ko sem vsak petek, soboto, nedeljo ugotavljal, da nimam nič za počet. Očitno je bilo, daje železarstvo v večini reklo nasvidenje. Ampak od leta 1986 do 2001 se je na Jesenicah dogajala drugačna vrsta tragedije, ki se še vedno dogaja. Mladi so začeli ugotavljati, da se na Jesenicah nič ne dogaja, da so mrtve in prepričan sem, da bo veliko mladih na tak ali drugačen način zapustilo Jesenice, ker so mesto duhov. Kar me najbolj skrbi pri vsem tem je to, da jeseniške oblasti kljub morju idej in mlade ustvarjalnosti niso dale mladim zelene luči. Hiše so padle, mi ostali spet praznih rok. In upravičeno lahko sumim, da se Jesenicam obeta še en krog postindustrijske kolonizacije tujih podjetij, za katere so Jesenice nič drugega kot delovna površina za hale, obrate. Saj župan že sedaj obljublja nove tovarne na bivših tovarniških tleh. Kar pa mene zanima je, kako in kdaj bomo mi mladi, ki nam itak od prvega razreda naprej zastirajo poglede in usmerjajo misli (oziroma poskušajo), razumljeni kot soustvarjalci, soavtorji našega mesta in rekli, kaj pa mislite o tem, kako bi vi to... kajti ljudje ki so "zlomljeni" se bojijo vprašati, bojijo se novih stvari. Zaradi preračunljivosti, strahu pred razmišljanjem (!) osebnih stališč, načina razmišljanja, ki že zdavnaj več ne odgovarja načinu poteka dogodkov v recimo neki svobodni družbi. Skratka, nekateri bodo morali uvideti svojo zmotnost, umrljivost in videti zadeve z vidika, ki ni pogojen z bilancami in predračuni. Edino takrat se bodo zadeve začele obračati v novo smer, dokler pa se nas ignorira veliko idej umira. Idej o tem, koliko mladih se počuti zdolgočasene, prazne, nekoristne, ker nimajo pogojev za ustvarjalnost in zato iščejo izhod v drogah. To je samo še en minus mrtve miselnosti, ki na žalost zaradi polžje hitrosti dogodkov le počasi zapušča človeške glave. Veliko ljudi je čisto zadovoljnih s svojimi življenji, ampak danes samo mir in delo nista več dovolj. Ideali, načela, simboli se spreminjajo, vendar val kapitalizma, ki poplavlja Slovenijo, utaplja tudi čustva ljudi, nas sili k preračunljivosti, nas sili, da bi stopili na pot, ki jo ubira veči- na. Ampak samo tisti, ki še vidijo, da smo iztirili, bi morali imeti več moči - bojim se da bomo šli še en krog, še en krog do propada. Naloga vsakega slehernega posameznika je, da razmisli o tem, kajti vsak je odgovoren za celotno človeštvo. Vsak mora najti svoj način, da pomaga najti struno, ki jo bomo igrali in si končno tudi kaj spesnili. Mi smo generacija, ki se sooča z potrebnostjo revolucije na neki novi ravni in zato nas čaka ogromno dela. (študentska) revolucija š e nekaj desetletij nazaj so študenti po celem svetu, vključno s tistimi iz tedanje Jugoslavije, veljali za generacijo mladih, včasih nemirnih, spremembam pa skorajda vedno naklonjenih ljudi. V študentski populaciji so se rojevale revolucionarne ideje, na osnovi teh pa so se izvajale revolucionarne akcije. Študenti so se v družbeno-politični sferi aktivno udejstvovali, pa čeprav (le) na svoj način. Danes so stvari nekoliko drugačne. Zdaj živimo v tretjem tisočletju. Slovenija je uradno samostojna. In demokratična. Taka ureditev je tudi po svetu najbolj pogosta. Pravzaprav skorajda nujna. Država, ki se tej ureditvi ne "ukloni", lahko pričakuje posledice na političnem, gospodarskem, in še kakšnem področju življenja. Slovenija - pravijo da - po spremembi režima ne nazaduje. Naši voditelji države trdijo, da se standard življenja zvišuje, da je stopnja gospodarske rasti utrpela nekaj posledic zaradi prilagajanja standardom Evropske Unije, ampak da gredo stvari na bolje. V naši državici se tako gradijo avtoceste (o aferah in goljufijah na razpisih in v financiranju teh projektov raje ne bi razpravljala, glavno da prometni križ Slovenije čimprej dobiva lepo podobo), kupujejo novi vlaki (čeprav zaposleni v Slovenskih Železnicah vedo povedati da je problem hitrosti potovanja rešljiv s postavitvijo novih tračnic, ne pa z nabavo novejših, ne hitrejših - res pa da komfortnejših - vlakov) in vojaška oprema (da bomo pomagali Ameriki v Afganistanu, se bolje branili in se vključili v NATO). Kaj pa na vse to dogajanje pravimo Slovenci? In slovenski študenti? Zdi se, da v Sloveniji obstajajo naslednje skupine ljudi: najprej so tisti, ki so se v dobi velikih in hitrih sprememb dobro znašli (ali so bili v gmotno ugoden položaj "rojeni") in so seveda s situacijo v kateri se država nahaja večinoma zadovoljni. Potem so ljudje, ki so nad delovanjem različnih sistemov ki urejajo področja življenja razočarani, a zaradi slabih izkušenj (koga sistem na koncu vendarle nagradi in koga ne), ali pa utrujenosti zaradi nenehnega boja za obstanek (tako sebe kot morebitne družine) raje delujejo v skladu z obstoječim. Nato pa sledi še zadnja, verjetno tudi manjša skupina, ki v svoja prepričanja in argumente verjame, in se za spre- Erik membe v sistemu in družbi tudi bori. Pripadniki te zadnje skupine s(m)o večinoma mladi (tem pripadniki drugih dveh skupin kaj radi na račun mladosti pravijo tudi "naivneži"), študenti, ali pa ljudje mladostnega duha, polni zagona in življenjske energije, vsi pa z delovanjem voditeljev naše države, z urejanjem pravnega, birokratskega, zdravstvenega, šolskega,.. .sistema nezadovoljni, do njega kritični in mu do neke Potrebno je spozna(va)ti kanale, po katerih lahko civilna družba vleče za vzvode sprememb. Eden teh kanalov so volitve. Ob primerni udeležbi in glasovanju za predstavnike sprememb kakršnih si želimo, je delni uspeh tu. Drugi vzvod so civilne pobude, tretji javno delovanje prek medijev,... Eden (naj)pomembnejših vzvodov pa je študentska populacija. Ta se izobražuje za intelektualce, ki bodo (oz. naj bi) nekoč pre- mere nasprotujoči. Po drugi strani pa so slovenske javnomnenjske raziskave nekajkrat potrdile, daje veliko Slovencev na primer vsaj skeptičnih do vstopanja Slovenije v EU in NATO, da se procesi privatizacije ne izvajajo na tak način da bi ljudje imeli kaj od tega, da napadov ZDA na Afganistan ne podpirajo ali pa vsaj verjamejo da so si nekaj tega kar se jim je zgodilo zaslužile,... Po tem sodeč bi kar dosti Slovencev želelo kakšne spremembe. Zakaj se ne dela v tej smeri? Saj se. Po svetu se organizirajo antiglobalistične, protiteroristične, in druge demonstracije; nevladne organizacije se vedno znova postavljajo proti veliki trgovini ki onesnažuje naše okolje, ki iztreblja živalske vrste, ki zastruplja našo hrano; borijo se tudi proti neracionalno usmerjenim voditeljem velikih in uspešnih držav ki verjamejo da lahko sami kreirajo prihodnost sveta (srečanje G8 v Italiji, razprave npr. Busha in Blaira o prihodnosti Afganistana po padcu talibanskega režima,..), proti kršenju človekovih pravic in proti nasilju zoper človeško vrsto (eden zelo vidnih borcev je tudi g Slovenec Tomo Križnar), in tako naprej. £ Pa vendar, vse to še vedno ni zadosti. Problemi, s katerimi se > ukvarjamo vsi, so tako svetovne oz. globalne, kot tudi lokalne 'g, narave. Zatorej jih je treba tudi na obeh ravneh reševati. vzeli neke funkcionalne položaje v družbi (s tem pa ne mislim na primer "prehajanja" iz študentskega parlamenta v slovenski parlament, saj verjetno vsi vemo kako pri obeh diši - ali smrdi - po kuhinji). Potrebna je popolna menjava generacij na vseh družbeno pomembnih položajih. Stvari je potrebno zasnovati drugače, vzpostaviti pomembnejše mesto za civilno družbo, (pre)oblikovati vrednote ki nas vodijo (pri tem se je nujno zavedati resničnosti ki zahteva toleranco - na primer da se seks prodaja, daje družba zelo pestra v sestavi, da so priseljenci nujna posledica vojnih razmer,..., ne pa se pred tem slepiti z nekimi "čistunskimi" in nestrpnimi vrednotami), razdreti vezi preteklega in nefunkcionalnega. Če torej študenti (Slovenci, prebivalci Zemlje) znamo misliti s svojo glavo, če v svoje razmisleke iskreno verjamemo, lahko ustvarimo nekaj novega in drugačnega. Skupaj lahko tvorimo novo Slovenijo. Tako, ki ne bo posnemala delovanja drugih le z argumentacijo da gre tisti družbi zaradi takega posega dobro. Ljudje smo si različni, zato tudi za naš uspeh potrebujemo naše načine. S povezovanjem z drugimi državami, študenti teh držav (pri čemer je v veliko pomoč svetovni splet), s skupnim dopolnjevanjem pa lahko dosežemo spremembe tudi na globalni ravni. Nujni sklep je jasen - (ŠTUDENTSKA) REVOLUCIJA!!! Romana ME TE L K V A M! E 1 1 / P rvič sem se na zloglasni Metelkovi znašla pred petimi leti. S prijateljem sva šla na neki koncert. To je bilo na začetku mojega študija. Zdelo se mi je samoumevno, da kot ljubiteljica alternative obiščem staro vojašnico, na pokopališču katere se je spet prebujalo življenje. Znašla sem se torej v Gala hali med ljudmi, ki so spominjali na temne sence (je bil pač metal koncert). Ozirala sem se po razpadajočih zidovih in sceno primerjala s predstavami, ki sem si jih ustvarila ob tem, ko sem o Metelkovi zgolj poslušala. Resda so bili dvorišče in prostori dokaj neugleden objekt, nikakor pa prizor ni bil tako strašen, kot so ga mediji risali ves čas po zasedi alternativcev. Domov se nisem vrnila prebutana, posiljena ali zasvojena s heroinom, niti ne okradena. Po vzdušju sodeč in upoštevajoč "metal" okoliščine, je bil dogodek čisto lušten. Vedela sem, da bom še prišla. Kmalu sva se z istim prijateljem spet namenila na Metelkovo. Ne spomnim se, ali je koncert odpadel, ali pa sva prišla kak dan prezgodaj oziroma prepozno, dejstvo, da se nič ne dogaja, naju ni takoj prepodilo in sklenila sva, da preveriva, če se da kje vsaj popiti kakšno pivo. V eni od stavb sva našla metelkova nekakšen šank in okoli prizor, ki pa je dejansko spominjal na hujskaško farno o zanikrni, smrdeči, z drogo obsedeni Metelkovi, ki jo je treba podreti. No ja, še vedno je bilo za preživeti in - če ti nekaj ni všeč, se pač odstraniš, - in sva šla. Dokaj pogosto pa sem na Masarykovo začela zahajati lani. K temu je prispevala predvsem druščina, ki sem j o spoznala na Radiu Študent, kjer sem takrat že delala. Pred tem sem zgolj posredno spremljala razvoj Metelkove, ki je po komaj izprošenem priklopu elektrike in vode, končno dobila pogoje, da lahko prične funkcionirati, kot je z velikimi težavami poskušala že pred tem. Pomagalo je Rimljanom in pomagalo je Metelkovi. Kultura se je takoj dvignila. Tam so svoj prostor našla društva in klubi, organizacije in pa posamezniki, ki se kakorkoli ukvarjajo z umetnostjo, a jim je bilo to prej prostorsko onemogočeno. Za večji občutek varnosti pa je pri glavnem vhodu na dvorišče nastanjena tudi varnostna služba. Ampak tu se začne štorija, ki govori o tem, zakaj je Metelkova še vedno trn v peti bele Ljubljane. Prevladujoča filozofija obi- skovalcev in tistih, ki tam kar domujejo ter tistih, ki tam delajo, se ne ujema najbolj z ideologijo povprečne javnosti, ki pač prisega na čistost, lepe bogate sosede in Zakon. Zato ostaja 8 O M fuj in fej da po njej postopajo "luzerji", čeprav se da potešiti tudi intelektualni apetit, saj letos poteka že peti letnik Delavsko-punkerske univerze, kar pomeni, da se na leto tam zvrsti kar nekaj predavanj in delavnic s področij sociologije, politologije, filozofije, umetnosti... Metelkova živi. Zamenjaj kdaj žur v študentu za kak koncert v enem od klubov, ali za DJ večer, za gledališko predstavo Teatra Gromki, za filmski večer, za predavanje, ali za... Maruša tarča raznoraznih sumov o nečednih poslih in tako za varnost ne skrbijo zgolj "nabildanci" ampak tudi trume maric in policijskih limuzin, ki se vozijo mimo klubov. Pa tudi znotraj samega delovanja akterjev se še vedno pojavljajo luknje. Ampak vse to je pravzaprav že postalo del Metelkove. Najbrž ne bi bila, kar je, če ne bi na ta način zbujala pozornosti. Vse je del šova. Tudi na pogled je postala prijetnejša. Bolj urejena in precej prenovljena, za kar so spet zaslužne predvsem gostujoče umetniške skupine, kakršna j e bila tudi mlada cehovska delegacija s severa, ki je celo sezono pridno delala kar se je še kako splačalo. rti M £1 Domislene in poceni inovacije so znak, da se metelkovci lahko znajdejo in nudijo številne možnosti za vse, ki si želijo spoznavati drugačnost, umetnost, iščejo zabavo, pomoč, da to realizirajo. Gala hala, Mizzart, Gromka, Menza pri koritu, Channel zero, Tiffany,...Čisto možno, da sem kaj pozabila, ko si bom vse zapomnila, bo, upam, nastal že kakšen nov prostor za ustvarjanje. Idej je še ogromno, sredstev, ki bi pri udejanjanju pomagala pa malo. Na Metelkovo še vedno pritiska grožnja z rušenjem, saj se mestnim in državnim veljakom zdi bolj primerna za razširitev na primer univerzitetnega prostora, kot pa brc. iq kot kokoš N ekoč mi je prijateljica zaupala: "Dvakrat so i- e poslali na test saj, kot so zaupali moji materi, niso mogli verjeti, da je moj IQ (količnik inteligentnosti) tako nizek. Z drugimi besedami, da sem tako zabita Merjenje IQ na Slovenskem nima tako dolgoletne tradicije. Razlikovanje ljudi po inteligentnosti nikoli ni bilo tako poudarjeno kot npr. v ZDA. V ZDA je bilo vprašanje inteligentnosti vedno povezano z vprašanjem rasnega razlikovanja, bolj si bil črn, bolj si bil neumen...ne glede na to, da imajo testi nešteto pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da izmerijo lastnosti posameznika v določenem trenutku (ki je lahko takšen ali drugačen). Poleg tega ni nujno, da bo testni rezultat povsem natančno odražal lastnosti človeka, ki so ga testirali. Testni rezultat je zgolj kamenček v mozaiku človekove duševnosti, ki ga skušamo sestaviti in spoznati. Uporabiti in upoštevati bi morali množico psiholoških informacij, kijih lahko pridobimo pri obravnavi posameznika in to ne samo s testi in vprašalniki. Moti me tudi, daje IQ, ki ni nič drugega kot numerična informacija, postal tako zloglasen, čeprav si tega ne zasluži. IQ torej ni nič drugega, kot številčna vrednost, ki v določenem testu inteligentnosti v določenem trenutku in za določenega testiranca pove, ali in za koliko je njegov trenutni rezultat nad oziroma pod rezultati ljudi, s katerimi smo posameznika upravičeni primerjati. Psihološki test inteligentnosti je sestavljen iz vrste nalog, ki ne smejo biti predolge in prenaporne, obenem pa mora zagotavljati, da bo rezultat zanesljiv in da bo odražal prav inteligentnost, in ne česar drugega, npr. izkušenj. Pri nekaterih testih je pomembno, da preizkušenec dela hitro in v čim krajšem času doseže čim boljši rezultat. Najbolj zanimivo pa se mi zdi vprašanje, kako na posameznika vpliva vedenje, da je njegov test inteligentnosti pokazal nizek rezultat. Ali pa visok. Da ti nekdo pove, da imaš IQ kot kokoš! Ali pa kot povožen maček! Ali ribica iz akvarija, katere spomin je časovno omejen na 5 sekund, kar pomeni, če = ji čez eno minuto zopet vržeš nekaj hrana, bo ta ista ribica J zopet jedla, ker je medtem že pozabila, daje sploh jedla... In i bo zato seveda počila!! i Spomnim se prvega takega testa pred vstopom v osnovno 'E. šolo. Mislim, da se takrat nisem najbolje izkazala. Čeprav takrat še nisem bila blond. Vizualno. Šlo naj bi (kao) za pomembno vlogo pri svetovanju in pomoči otrokom ter njihovim staršem. Ok, to da sem ostala na rešetu, še ni pomenilo, da bom imela težave v šoli ali življenju nasploh, temveč zgolj to, da je bilo potrebno podrobno pregledati kaj se z mano dogaja. Yeah, right. Prvi razred, odlična. Drugi razred prav tako. Tretji razred...glej glej zopet odlična. Visok IQ nas res lahko pripelje do uspeha v šoli, do dobre službe, do genialnih dosežkov, ni pa nujno, da nas bo pripeljal do osebnega zadovoljstva. Poznamo ljudi, ki so z muko dokončali osnovno šolanje, opravljajo slabo plačan poklic, a živijo srečno in polno življenje med ljudmi, kijih imajo radi. Tudi mnogi geniji so imeli težave, npr. Einstein, Mozart...Med najbolj znane in najbolj inteligentne zvezdnice spadata Sharoh Stone (IQ 165) in Madonna (IQ 155). Med najbolj genialno genialne pa J.W. Goethe (IQ 210), B. Pascal (IQ 195), I. Kant (IQ 175), N. Kopernik (IQ 165), B. Clinton (IQ 182)...Presenetljivo slabo sta se odrezala G. Bush (IQ 99) in G. Bush mlajši (IQ 100)... Lestvica povprečnih, torej... Če hočete povečati svoj IQ, izklopite televizijo in se posvetite branju. In če hočete pridobiti rezultate, pojdite na testiranje. Rezultat testa delite s vašo dejansko starostjo, ter izid pomnožite s 100. Use your imagination.... Faila Pasic Osrečevanje Je le še valj odrešujoče bolečine; tiste, ki mi daje upanje, take, ki prinaša energijo in enost s sabo. Ti si zame sreča. Gleam Ari, Bled 5.1.2oo2 Neja -p (d M ■H 73 9 -P >w o £L h IMAŠ IDEJO? URESNIČI JO! Marsikdaj te v glavi prešine ideja, ki bi jo bilo dobro uresničiti. Pa ne veš kako. Ko o njej razmišljaš, naletiš na številna vprašanja in še več problemov. Primankuje ti znanja, drznosti in seveda denarja. Zdaj imaš priložnost: uresniči svojo idejo. Prijavi se na brezplačno enodnevno delavnico OD IDEJE DO URESNIČITVE. Znanje iz delavnice ti bo omogočilo uresničevanje tvojih idej. Če bo ideja zelo dobra, bo dobila tudi začetno finančno pomoč. Delavnice so namenjene mladim z idejami. Namenjene so mladim, starim od 15 do 30 let, z močno željo uresničiti svojo idejo. Število udeležencev je omejeno, v primeru prevelikega števila prijav imajo prednost tisti z inovativno, sodobno, pozitivno in splošno koristno idejo ter s popolno in pravočasno poslano prijavnico. Prijavnico dobiš na www.tipovej.org ali pa jo lahko naročiš na: ti.povej@mss.edus.si ali po telefonu 01/426 57 01. Delavnice so del projekta TiPOVEJ! Urada RS za mladino, ki seje začel pred tremi leti. Njegov glavni namen je spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti mladih. Na Jesenicah bo delavnica Od ideje do uresničitve v soboto, 29. junija 2002. Prijave zbiramo do 21. junija po pošti Urad RS za mladino, projekt TiPOVEJ!, Štefanova 1, 1000 Ljubljana, na elektronskem naslovu ti.povej@mss.edus.si ali na www.tipovej.org. Koordinator delavnice na Jesenicah sta Alternativna projektna skupina TURBINA in Društvo mladih Jesenice, Titova 86, Jesenice, telefon 041 55 77 35 (Blaž). Vse dodatne informacije so na voljo na www.tipovej.org e II ladinski servis Radovljica Gorenjska cesta 25, Radovljica; tel: 53 03 555 Izpostava JESENICE, Cesta maršala Tita 7 (nad pizzerijo Domino); tel:583 50 20 www.ml-servis-radovljica.si info@ml-servis-radovIjica.si - NAJHITREJŠE IZPLAČEVANJE ZASLUŽKOV NA DAN PREJEMA PLAČILA OD DELODAJALCA. - IZPLAČILO AKONTACIJE PRI DELODAJALCIH, KI REDNO IZPOLNJUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI DO MLADINSKEGA SERVISA. - MOŽNOST NAROČANJA NAPOTNIC PO TELEFONU IN PREKO E-MAILA. - POŠILJANJE NAPOTNIC DOMOV ALI K DELODAJALCU, POŠILJANJE NAPOTNIC OB VSAKEM PRIČETKU meseca skozi vse leto. - INFORMACIJE o NAKAZILIH NA AVTOMATSKEM TELEFONSKEM ODZIVNIKU 5303 550 IN SMS SPOROČILIH. - nakazovanje sredstev klubu študentov -10 LET POSLOVANJA IN IZKUŠENJ - SMO PRIJAZNI, HITRI IN ZANESLJIVI. to je moj hidžab! K olikokrat ste se na ulici obrnili za njo, videli na televiziji, prebrali v časopisih oziroma v izobraževalnih revijah o ženskah v Islamu. In kolikokrat je bilo poleg tega prikazano oziroma napisano o ženskem pokrivalu, ki se z arabsko besedo imenuje HIDŽAB. Kolikokrat ste si o tem že ustvarili mnenje, ne glede na to ali vam je nekdo poskušal kaj razložiti oziroma napisati in ne glede na to, koliko ste v resnici vedeli, o tem. Hidžab je pokrivanje ženskega telesa obstaja pa več načinov pokrivanja z njim. A v biti je to pokrivanje telesa, razen rok in obraza. Muslimanke, ki se odevajo v duhu islama, to torej sprejemajo kot "fard" ali zapoved od Boga. Hidžab sprejmejo v svoje življenje takrat, ko postanejo polnoletne, torej s prvim perilom. Ženske ne prekrivajo zgolj telesa, temveč izražajo svoj hidžab skozi etiko, moralo,... Mnogi med vami bi vprašali: "Pa zakaj se odevate tako, kaj ni to bilo včasih, tudi naše babice so imele rutice na glavah, ko so se odpravljale v cerkev ali na pokopališče pa vendar te sedaj ne nosijo... Kaj se ne počutite zapostavljene in ali ste to naredile pod prisilo??? Me, ki se odevamo tako, dobivamo-takšna in podobna vprašanja kar nekajkrat na mesec. Da bi vam kar se da jasno in razumevajoče odgovorila, vam bom napisala svojo zgodbo! Sem ženska, po veroizpovedi muslimanka, kot milijoni ostalih muslimank na zemeljski obli. Verjetno ne ustrezam povsem načelom ter kriterijem, te družbe. Če ste oseba, ki spremlja in gleda dosti popularnih filmov, si boste sigurno predstavljali harem žensk in trebušnih plesalk, žensk, ki se držijo ob strani, postavljene za užitek ter zadovoljstvo njenih moških "gospodarjev". V resnici je to velika fantazma, ki je pomešana s človekovimi strastmi in užitki, ter tradicijo določenega naroda. Vendar nima osnove in podlage v Islamu. Koncept hidžaba je nasproten splošnemu mišlenju ker ženski daje pravico do odločanja in kontrole nad svojim lastnim telesom. “Moje telo je moj biznis". Nekaj mesecev nazaj, je na svoji koži občutilo netoleranco in “ne odnos” oziroma nestrpnost, kar nekaj dijakinj, ki so se šolale v Montrealu. Razlog za to je bil zunanji izgled, ki je enak mojemu. Ne morem verjeti, da je lahko meter blaga, s katerim so te dijakinje pokrivale svojo glavo, postal razlog tolikih nesoglasij, groženj in drugih nemoralnih dejanj, ki so jim bile namenjene. Ko sem se odločala za hidžab, sem bila mnenja, da me ljudje ne bodo sodili po mojem izgledu temveč po moj pameti, sposobnosth, presoji, govoru... Torej gledali bodo mene in moj obraz, ne pa mojega telesa. Poslušali bodo, kaj jim imam prenesti in povedati in ne kaj imam na glavi. Takšna so bila moja pričakovanja, vendar realnost je in je bila drugačna!!! Primerjajmo to z življenjem v današnji družbi. Konstantno primerjamo in razvrščamo druge po njihovih oblekah, nakitu, lepoti in šminki. Ljudi razvrščamo po ekonomskih in družbenih razredih, kljub temu, da smo pred zakonom vsi enaki. Ustvarjamo drugorazredne prebivalce, ne glede na njihovo izobrazbo (ki je velikokrat univerzitetna), poštenost in prijaznost. Kolikokrat ste slišali v svoji družbi: :"On ima jakno versacija, stari glej ta vozi ferarija ali o poglej si to bejbo, da dol padeš!" Zaradi površnosti sveta v katerem živimo, je zunanji izgled skoraj vse in je povdarjen, medtem, ko paje notranji jaz postal brca 35 bo študent spregledal ali podlegel? "ooh joj, kako so prijazni ti sosedje" (izjava z jeseniške tržnice) p ravijo, da se človek v današnjem času sprosti s tekanjem po nakupih. V trgovini namreč vedo, da če so prijazni prodajo, če niso pa ne prodajo. A morajo prodati. Ljudem na drugi strani manjka prijaznosti, zato hodijo v trgovine, kjer soje nekaj le deležni. Vsi te merijo, pede-najo, komentirajo, pomagajo, svetujejo. Kdo pa ne bi sodeloval, ko si vsi tako prizadevajo izpolniti načelo 'kupec je kralj'. A ko prideš domov prijaznost in pozornost mine, prazne škatle so odveč, nakup neracionalen, kralj pa se nazadnje spremeni v hlapca želje, ki jo rodi TV. Ta sistem deluje povsod v zahodnem (pazi tole: razvitem?) svetu. Učinek tega sistema je obratnoso-razmeren s številom neumnih ljudi (bog jim daj srečo), ki sedijo pred TV, pijejo, jejo in serjejo. Večje ko je njihovo število, manjša je učinkovitost sistema. Če se že zgledujemo po Zahodu, moramo v zakup vzeti še to, daje s tem ljudstvo ne samo bolj neumno, zaradi 'hitre' - torej nezdrave - prehrane je bolj bolno, za kar rabi več zdravil, kijih kot nalašč izdelujejo??? multinacionalke. Naj dodam, da te iste multinacionalke poleg zdravil izdelujejo umetna gnojila, ki se jih uporablja za gnojenje poljščin. Te pognojene (beri: zastrupljene) poljščine z mize pojemo ljudje, ki nas zato pogosto boli glava. Seveda smo prepričani, daje glavobol posledica napornega dela in ne na primer uživanje pognojene - zastrupljene solate ali krompirja ali koruze ali... Rešitev pa pokaže: oglasni blok TV programa. Na žalost TV ne pove, da multinacionalka najprej izdela umetno gnojilo (beri: strup za zemljo, živali, rastline in človeka), na drugi strani pa človeku proda še zdravilo. Torej gre za dvojni učinek, dvojni dohodek, dvojno delo, pa tudi dvojne posledice. Za to, da ena firma ustvari dvojni dohodek najprej zasvinja zemljo in ves živelj, nato pa še človeka. Treba je priznati, da že v teoriji cela zadeva zbuja zaskrbljenost, če pa pomisliš, da se stvari dejansko tudi dogajajo... Na primer, spomnimo se snega v Grčiji, Turčiji in še celo v puščavi Savdske Arabije. Vse to je posledica ... vabim te, da razmisliš o tem. Svet se pa vrti... Na eni strani imamo tako multidenarce, na drugi usode raje in druge brezposelne gospode. (Kar se gospodov na tem mestu tiče je treba razjasniti še nekaj. Namreč to, da ko človek diplomira pridobi pravico, da se ga naslavlja z 'gospod'. So mi rekli in je res. Sam sicer nisem redni uporabnik te besede, a naj ostane zapisano.) sekundami in malokrat pomemben. Res je, da se o tem "notranjem bitu človeka" veliko govori, da o pisanju niti ne govorim, vendar se vse to ne izraža in ne pokaže v dmžbi v kateri živimo. Vse to ostaja le v tisočerih napisanih knjigah, učbenikih in člankih. Torej, ko oblečem svoj hidžab se počutim varno. Lahko vam mirnega srca rečem, da sem prepričana , da ne ocenjujejo moje osebnosti in sposobnosti po dolžini mojega krila. Jaz sem najprej človeško bitje, enaka nasprotnemu spolu in zaradi mojega spola nepodrejena. Ljudi cenim zaradi poštenosti, iskrenosti in njihovega karakterja, katerega spoznaš takrat, ko si v bližini te osebe in ne na prvi pogled. Karakter naredi oz. ustvari njo ali njega v mojih očeh boljšega od drugih, ne pa bogastvo, lepota in trenutni privilegiji. Zato srčno upam in upamo, da bomo vsi sprejeli slogan: VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI! Jeseničanka - muslimanka prispevek ni lektoriran Blaž N a tej strani ste lahko v lanskem letu prebrali dnevnik o tem, kako študentsko življenje vidi novopečena študentka. Ker pa se v življenju vse vrti, se zato tudi Brca vrti. Najprej pa poglejmo, kako se je zavrtela novopečena. Sedaj študentki, je odpadla oznaka “novopečena". Odslej je čisto prava študentka (pozna tudi tri študentske laži: prva je ta, da "...jutri se pa res začnem učiti...", druga pravi, "...grem na eno pivo..." in tretja "...kar uleži se zraven, ti ne bom nič naredil...".). Prav tako urednik ni več študent in tudi ne urednik. Je pa v kroženju Življenja postal brezposelna oseba - novopečena, se ve. (Mimogrede: s tem se osnovna zamisel, da bi Brca ne bila le študentski časopis, pač pa časopis vseh, ki so pripravljeni zabeležiti kakšen "utrinek" iz življenja, uresničuje.) Tako se je zavrtelo. Dnevi so zadnje čase kar sveži, zato jutranjega poležavanja v topli postelji ne gre opustiti. Daje poležavanje koristna dejavnost vseh (dejansko) brezposelnih, ni potrebno posebej poudarjati. Na ta način se je mogoče hkrati najučinkoviteje izogniti temu, da te na kakšen čuden način najde delo. Ob predpostavki, da imaš urejeno za 30 jurjev socialne pomoči, ki ti jo zagotavlja "aktivna brezposelnost", ti to omogoča le delno eksistenco - tako opazujem, da vse manj zahajam k 'najboljšim sosedom' in da se vse bolj izogibam vse papirnate krame, ki jo v najdražjih (beri okolju škodljivih) barvah v poštni nabiralnik zmečejo prodajalne vsega nepotrebnega. Ta opredelitev, da ne bo pomote, velja predvsem za ljudi, ki so bolj lene sorte; sicer pa ali ni človek po svoji naravi leno bitje, ki se v sanjah najraje vidi pod palmami na samotnem otočku v morju nekje za obzorjem, kjer se z veseljem predaja toplim sončnim žarkom? Drugim predstavlja brezposelnost čas, ki ga je potrebno zapolniti z raznimi dejavnostmi. Ker če človek ne miga kaj hitro ostane brez kondicije - pa naj bo ta ali fizična ali intelektualna. Osebno si bolj prizadevam za ohranjanje slednje, zato mi članstvo v Komisiji za mlade omogoča vsaj nekaj tovrstne možganske telovadbe. Doslej smo namreč precej vadili stil 'turbina', poslej pa kaže, to ne bo več potrebno. Naj bodo priložene fotografije zgovoren dokaz, da ta Stil za Jeseniške razmere ni učinkovit. A kljub temu mi sedaj brezposelnost na srečo omogoča preučevanje konkurenčnih (beri: uveljavljenih, spoštovanih ter predvsem učinkovitih?!!!) stilov. Ko se že posvečam možganski telovadbi: najbolje je dobro telovaditi in biti za to tudi dobro plačan. Potem ko sem študijska leta zaokrožil in se iz prestolnice vrnil nazaj na Jesenice, kjer bom (kot sem načrtoval) med študijem nabrana znanja prelival v prakso, sem spoznal, da bo to zahtevna naloga. Očiten problem namreč predstavlja pomanjkanje delovnih mest za izobražene mlade kadre: kot bi nikomur ne bilo mar tega problema (kar pojdi v Ljubljano in si tam poišči službo, nas pa tukaj lepo pri miru pusti in ne teži). Kolega ve o tem povedati na primer to, da Jesenice postajajo mesto upokojencev in brezposelnih. Torej Jesenice zaenkrat mladim ne omogočajo kakšnega intelektualnega treninga z jasno postavljenimi cilji vadbe. (Problem je dejansko širši, več o tem morda prihodnjič.) Je to problem - prepričan sem, da je. Torej, zaposlovalski stil tudi ni tisti čisto pravi, učinkoviti stil. Zakaj? Poglejmo si konkretno dimenzijo stila. Septembra letošnjega leta, ko se še nisem mogel postaviti s fakultetno diplomo in so mi bila na ta način zaprta tudi vsa vrata do zaposlitve v javni upravi, je Občina Jesenice razpisala dve pripravniški delovni mesti. Vse lepo in prav, dokler nisem zvedel, da so v Oddelku za družbene dejavnosti zaposlili ekonomista????? Pardon, ekonomistko, kar zadeve ne spreminja. Družbene dejavnosti so nekaj povsem drugega kot ekonomija, zato reševanje družbenih problemov s prijemi, ki zagotavljajo rešitve v gospodarstvu, ne morejo dati ustreznih rezultatov. S temi problemi se soočajo družboslovci, ki pa jih na jeseniški občini ni!? Hočem reci to, da kovač potrebuje kovaškega, ne pa zidarskega vajenca za pomočnika. Pa še kovač mora zares biti kovač, ne le v kovaštvo priučeni zidar. Tako ugotavljam, da zaposlovalni stil ne daje oprijemljivih rezultatov. Debatni stil je ena izmed stvari, ki me moti na Jesenicah. Ne moti me narava debatnega stila, bolj me moti to, da debat sploh ni. Težko, če ne že nemogoče, je najti sogovornike za poglobljeno debato o aktualnih (družbenih - osebno se zanimam predvsem za to področje) vprašanjih. Brca si že več kot eno leto prizadeva za odpiranje prostora javnim debatam, pa s svojimi prispevki očitno še ni našla pravega ključa. So ljudje tukaj tako neobčutljivi, jih nič ne zanima, nimajo informacij, se počutijo nemočne pri reševanju problemov, ali na razpolago ni potrebnega znanja so vprašanja, ki me zanimajo. Mnenje, ki ga zastopam je v tem primeru to, da lahko na vsa navedena vprašanja odgovorim pritrdilno. Ljudje so neobčutljivi za zunanji svet (kaj bi se razburjal zaradi stvari na katere nimam vpliva?); v poplavi popularnih medijskih diskurzov ljudi bolj zanima usoda Esmeralde, kot usoda (zdaj že porušenega) objekta 17, kamor je Alternativna projektna skupina TURBINA želela umestiti mladinski center; ljudje na Jesenicah nimajo pravih informacij, saj občinske novice predstavljajo le eno plat jeseniške zgodbe, manjka ji druga plat (pa naj se ta imenuje alternativna ali kako drugače sploh ni pomembno), pa tretja in četrta in ..., ki bi prikazala jeseniške razmere z nekaj več kritičnega duha. Ljudje se čutijo nemočne: sam se, kljub temu, da sem član Komisije za mlade, čutim nemočnega, ko zahtevam, da se upošteva mnenje, ki predstavlja mnenje mladih, prav tako se čutim nemočnega, ko (spet) zahtevam, da Komisija natančno opredeli cilje, ki jih bo s svojim delovanjem skušal doseči Mladinski center. Najelegantnejši način izogibanja tem problemom je bilo v Komisiji čutiti, ko je padla izjava v stilu, 'dajmo, ustanovimo že ta center, potem bomo že kako'. O zadnjem navedenem vprašanju, torej ali na Jesenicah ni potrebnega znanja, da bi se učinkovito soočili s problemi in jih tudi rešili, pa sem nekaj besed namenil že zgoraj. Torej debatni stil je neuspešen. Problem izhaja iz zgoraj predstavljenega problema: ekonomisti rešujejo družbena vprašanja. Znano je, da vsaka dejavnost predvideva uporabo točno določenega jezika, ki omogoča ustrezno komuniciranje. Ko se na Jesenicah iščejo kakršnekoli rešitve (konkretno: ustanavljanje mladinskega centra) nastane problem takrat, ko ljudje, ki vsi želijo izpolniti postavljeni cilj, ne razumejo drug drugega. Resda vsi govorimo slovensko, a specifične lastnosti jezika in strokovnih izrazov posameznih strokovnih področij onemogočajo učinkovito komuniciranje. Tisto, kar strokovnjak poimenuje z določenim strokovnim izrazom njemu pove precej več kot nestrokovnjaku. V že omenjeni Komisiji za mlade tako sedijo predstavniki različnih organizacij in strok, vsak od njih pokriva svoje delovno področje in uporablja svoje strokovne izraze. Tako ocenjujem, da smo glede vprašanja postavljenih ciljev še vedno preveč vsaksebi, kot osnovni problem tega pa dejstvo, da se zaradi uporabe različnih strokovnih diskurzov ne razumemo. Kaj več pa spet kdaj drugič, ali pa tretjič,... Kljub temu, da sem brezposeln, si vedno najdem kakšno bolj ali manj pametno zaposlitev. Seveda če gre za strokovno plat, se z veseljem lotevam strokovnih vprašanj. Edina omejitev se mi pri tem postavlja v tem, da strokovnih vprašanj nikakor ne smeš mešati s čustvi. Svet je namreč tako neobčutljiv, da če pogrneš na strokovnem področju (in če s tem povezuješ čustva) te zlomi še čustveno. In svet na tvoj neuspeh ne bo gledal čustveno. Potepta te. Zato je čustva potrebno shraniti in jih uporabljati previdno: doma, v krogu družine ali pa med prijatelji. Na vso srečo, pa je tudi v brezposelnosti nek čar: na primer to, da imaš čas, ki si ga vzameš. Ta čas imenujem: Pomlad! samozadovoljevalski nasveti Neja T o krat vas bom popeljala v svet lepote. In če sedaj pričakujete poročilo z izbora za Miss sveta, potem boste bridko razočarani. Ampak vseeno vztrajajte v branju. Če se vam nemara dozdeva, da je svet skupek napačnih stvari, da je grd in neprivlačen, da ga moramo v tej smeri spremeniti, bomo tokrat ugotovili (upam, da vas bom prepričala), da se motite. Svet in življenje nam ponujata natanko tisto, kar smo sposobni videti in uživati. Je pa res, da nas življenje rado skuštra. Ampak pojdimo lepo po vrsti. Nazadnje, ko sem se ustavila in pričela gledati s srcem (ne nisem pred kratkim brala Malega princa, pa tudi Alkimista sem že zdavnaj prebavila, ni pa napaka, če ga vzamete v roke, če bi radi gledanje s srcem pošteno zvadili - vaja dela mojstra), sem videla, daje svet lep. Sedaj bi lahko prenehala s pisanjem. Ali pa do konca članka ponavljala ta stavek. Že kot majhna punčka sem iskala lepe stvari. Verjetno to počnemo vsi. In sedaj, ko je za mano (sicer skromnih) dvajset let in pol (HE HE ) vem, da je lepo vse. Če se nam na prvi pogled morda zdi nekaj povsem neprivlačno, celo grdo, je naša naloga, da pogledamo še enkrat. Vedno lahko v vsem najdemo harmonijo (ali karkoli je že za vas pogoj za lepoto). Pa se vsedite na kakšno klop (ali pa v kakšen lokal ob steklo, da imate lep pogled na dogajanje in mimoidoče) in vadite. Počnite to z nasmehom (pa naj ne bo arhaičen) in dobro voljo. Potrudite se, da boste res našli lepoto v vsem, ne vrzite že takoj puške v koruzo. Malo se pomujajte in kmalu boste ugotovili, daje lepote več, kot se zdi na prvi pogled. Kmalu vas bo lepota našla sama od sebe. Lepota ni le nekaj, kar se naučimo, da je lepo. To niso le pravilne poteze obraza in telo brez maščobnih oblog. Lepota ni le spoliranost in brezhibnost. To je samo tista lepota, za katero ne potrebujemo vaje in gledanja s srcem, ker nam jo privzgojijo in nas je naučijo. Lepota je tudi energija. In energija je lepa. Negativne energije (vi dvomljivci) namreč ni. Energija je lepa. Ko boste znali poiskati lepoto v vsem boste našli tudi enegijo v vsem, pravzaprav bo energija našla vas. Zanimivo ne. Potem boste imeli obilo energije, da boste iskali lepoto in našli nepojmljive vire energije. Zato boste veseli in srečni, in ker boste srečni boste imeli veliko energije in boste zato lepi in ker boste lepi boste imeli dovolj energije, da boste iskali lepoto ... Krog je sklenjen. D ecember je čas ekstremnih razpoloženj, tudi ta ni bil izjema. Medtem, ko nekateri zapadejo v depresijo, drugi ta veseli mesec vzamejo zelo zares, predvsem "veselje". Če pa ste med tistimi, ki svoja razpoloženja ne menjajo na "ukaz" pa ste ta čas verjetno preživeli brez pretresov. Tokratna godbena priporočila vsebujejo glasbo, ki po mojem mnenju spodbujajo emocionalno stabilnost. Morda boste na ta način bolj veselo preživeli Judi obdobje po novem letu, ki je za*mnoge zelo zoprno obdobje... Ko tole pišem, poslušam LED ZEPPELIN - po dolgem času, moram priznati, in to bi vam vsekakor priporočila. Poslušanje glasbe, kije preživela že marsikaj, definitivno vzbuja občutek stabilnosti, večnosti. Najboljša dela so zbrana na Remasters, kakopak na dveh CD-jih, saj je bilo njihovih "najboljših" kar nekaj. Izbor je odličen, od Stairway to heaven in drugih bolj znanih komadov do tistih, katere poznajo le pravi poznavalci te nepozabne zasedbe. Upam, da je kakšen tudi med vami. Poslušanje petja in besedil običajno bolj razburka čustva kot instrumentalna glasba. Ta nam pusti več časa in prostora za interpretacijo in ne postavi tako očitnega modela, v katerega se spustimo, da glasbo lahko "slišimo". Jazz je glasba za vsa razpoloženja, ki pa ji jih uspe stabilizirati v eni sami večni dimenziji. Raziskujte sami, za to pa bo JOHN COLTRANE več kot primeren. Fenomenalen saksofonist, kije sodeloval z drugimi fenomeni jazza - kaj še hočete? Še več jazza! Sama imam CD-jček Ole Coltrane, na katerem trije komadi zadostujejo, da spoznaš Johnovo magijo, medtem ko ga na klavirju spremlja McCoy Tyner pa Reggie Workman na basu...Skratka, poslastica. V tokratnji paket pa bi dodala še, ne boste verjeli, reggae (pač ne morem brez...). Rasta LEE SCRATCH PERRY, ki nas je pred kratkim spet pustil na cedilu, je sicer že precej ostarel, se pa na svojo "stroko" zato toliko bolje spozna. Svoje čase je na primer produciral tudi Boba Marleya, sam pa pravtako ustvarjal globok in pester reggae-dub, ki se vam ponuja na številnih albumih in kompilacijah. Ritem te zvrsti je pač takšen, da vas' avtomatično zaziba v enakomerno dihanje, gibanje in vas zbliža z Vsemogočn-im/o, kakorkoli si ga/jo pač že predstavljate. Notranji mir zagotovljen! Jah bless you... Maruša | 1 & ~ moodsviings t . r v -m , »a <\■ Tl..... -vi S Ji HL ■ 4; -- , • £ | ... • fr\ W ■ ' 1. . . . m o I sum Moja zgodbica o tem ali imajo mački tudi lahko mačka oziroma ljubezen nam je vsem v pogubo (ne saj to ni res, samo paše zraven). Že dolgo časa nismo slavili takšnih mačjih dni. Mislim pa, da se nam sedaj ponuja za to izredna priložnost, preden nas dohitijo pasji dnevi. Pomlad je že skoraj tu. Izkoristimo jo! Jagoda NEKOČ SMO SE Z NJENIMI STARŠI SPREHAJALI PO PARKU. VIDELI SMO DVA, KI STA SE NA NEK ČUDEN NAČIN UMIVALA.KO JE ULA VPRAŠALA, KAJ STA Ife.. POČELA, SO JI ZAČELI Bjk' RAZLAGATI O ČEBELICAH. HMMM, NIČ MI NI BILO JASNO... ...da si ne bi slučajno kdo mislil, da zna slovensko... iz medmrežja so v uredništvo Brce prispeli sledeči predlogi dopolnitev izdaje slovenskega knjižnega jezika ;) AVTOŠTOP - merjenje hitrosti avto- MEDVED - strokovnjak za med, glej prazni lka mobila s štoparico tudi VSEVED PRODAJALEC - zelo dober, izkušen BUTELJKA - butelj ženskega spola MOČERAD - tisti, ki ima rad moč. (profesionalen) dajalec DROG - droga moškega spola Zaradi izgovorjave je dodan RIBEZ - tisti, ki beza (lovi) ribe. FILOZOF - tovarniški delavec na odd- samoglasnik 'e'. Tako nastane iz močrad ROJSTVO - veda o obnašanju znotraj elku za polnjenje zof -močerad. različnih rojev (roj čebel, GORETI - živeti v stilu gore NADREJENI - tisti, ki so bolj rejeni od kobilic...) GRAFIKA - veda o grafih rejenih SADIZEM - sinonim za sajenje JEZA - ženski jez NALIVNO PERO - pero s katerim se SAMORASTNIK - v prenesenem KOMAR - tisti, ki med prostim časom nalivamo pomenu človek, ki hitro raste, npr. pada v komo NASLONITI SE - poistovetiti se s "Glej ga, samo raste!" KOZAREC - prebivalec Kozare slonom SANKCIJA - družabna igra s sankami KRIŽATI - reševati križanko PALAČINKE - prebivalke palač SEKIRA - priprava za sekiranje KROMPIR - pivo iz kroma (Cr), kro- PIČKA - majhna pizza (vulgarno) SOKOVNIK - tisti, ki pomaga kovati, matsko pivo PLEMENITOST - pripadnost nekemu kuje z nami ali pa je kovačev KRETEN - prebivalec Krete plemenu asistent KROŽNIK - objekt, ki kroži. Luna je POGODBA - dodatki ob koncu kon- ŠVICAR - tisti, ki Švica, se zelo poti primer krožnika,saj je naravni certa; glej tudi BIS TOČKA - manjša toča satelit, ki kroži okoli Zemlje POVODEC - objekt, ki plava na vodi TOČAJKA - čajanka s točo MARKANTNOST - veda o nemški PRAZNIK - del naprave za praznenje, TURIZEM - veda o turih denarni valuti - marki (DEM) bilk, visoke, krušljive, stene drugih obdane z mahom, položne, poraščene, posu# s potmi, ki peljejo v dolino. Smisel prepada pa je seveda v tistem "spodaj"... ko tvegaš, ker veš, da moraš, se znajdeš spodaj, naslednji svet se razgrinja pred teboj. Obmiruješ, nato pa se spet podaš do naslednjega prepada. Levjesrčno, ne ustavi te nobena ljubezen...Ker te vodi. Maruša ? M ? JEN- STERLE MIHA LIK IZ GOSPODARJA ORIENT. TRGO- VINA V BTC-JU MOŠKO IME MESTO V SRBIJI JUŽNO AMER. INDI- JANEC ORTO- DOKSNI MUSLI- MAN * KRAJ PRI LJ. * M K C K GLAVNO MESTO TURČIJE ? C ? GOSPA URUGVAJ. PREDSED- ZDRAV- STVENI DOM ROBERT REDFORD NAJVIŠJA TAROKU NEENAKA ZAPISU N SELIMO- MOČEN UDAREC POVRŠIN- SKA VULKAN- SKA KAMNINA SLO. KOŠAR- KAR BENO VOJAŠKO VOZILO HVALICA hrana IZ RŽENE MOKE AMERlS. ČASOPIS. AGENCIJA NEZNANI PREDMET ANTON AŠKERC NEMJAZZ ANTON NANUT DRUGI ŠTEVNIK * ERBIJ MESEC TUJE MOŠKO IME * TEMSKE INTE- GRACIJE Ž. IME * GLAS- BENIK PREDIN Cisto NIC! NAUK 0 GIBANJU ŠTEVNIK KILO NIČ Cisto? AMIRA MAZIČ PLAVALEC NIZOZEM- PISATELJ FREDERIK MADŽAR- PREMIER JANOS PERSONA S RAČJA ZEL TREBUŠA- STO NA° JAHTAH TOVARNA AVTOMO- MARIBOR GARJE AON EC NAVLAKA. KRAMA * DEL- NIŠKA DRUŽBA MESTO V TURČIJI * PREBIVAL- CI MAKE- DONIJE ADMIRAL ALEKSEJ PFSFM VOJNI TOVARIŠ MEHAN- A OSEBNI DOHODEK ZRAK IME VEČŠPAR- tanskih kraljev USTVAR- REZBAR1J OKLEPNA IGRA S KARTA- MI ŠVICARSKI PISATELJ MIHAIL DOLE- ŽAL * * ŽENSKO IME * ELEKTRI- ČNO 1BRISLJI- * * * * * * * ENAKI ČRKI VRŠILEC DOL- ŽNOSTI nagradna križanka Ob dokončnem rušenju Aglomeracije v stari železarni, mi je postalo jasno, da novega MKC - ja ne bol? Ob tem se mi poraja vprašanje, ki je skrito v geslu križanke. Prijetno reševanje! Boris Rešitve križanke pošljite na KJŠ, Titova 86, 427o Jesenice, do 1. aprila 2oo2. Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki, ki izide v začetku meseca aprila. Nagrajenci za prejšnjo križanko so: 1.IRENA URBANC (2 majici KJŠ) 2. MIRSAD BEGIČ (2 vstopnici za gledališče) 3. JURE SODJA (2 vstopnici za kino železar) 'razmišljaš o lastnem podjetju? Youngbusiness.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij. Ali se jim želiš pridružiti ? AVT050LA DEMI “A” in “B" kategorija KAKO se jim pridružiš, lahko ugotoviš na BREZPLAČNIH predstavitvenih delavnicah, ki so ob četrtkih na Jesenicah ali v Kranju. Titova 11, 4270 JESENICE Ali imaš poslovno zamisel ? Si starosti med 18 in 30 let in ne veš kako jo realizirati ? Youngbusiness.net in BSC Kranj sta tu zato, da ti pri tem ali pri skan-ju poslovne zamisli pomagata. Svoj prostor na BREZPLAČNI predstavitveni delavnici si zagotoviš tako, da TAKOJ pokličeš na tel. : 04 5835 890 BSC Kranj Podjetniški inkubator Jesenice Spodnji plavž 24 e youngbusiness.net the young entrepreneurs netvvork C MMUNITV FUflD UMary montty making a dittorvnce X______________________________________________ r GSM: 041/ 732-786, 041/ 678-923, 031/ 553-939 040/ 517-989 S tem kuponom brezplačen tečaj CPP v __________y Brca žur, ki se bo dogajal v soboto, 2*2« 2oo2 od 2o - ih naprej v bistroju OAZA - Nanabush Jesenice V v.j:. _„ Hladinsld sen is Radovljica Gorenjska cesta 25, Radovljica; tel: 53 03 555 Izpostava JESENICE, Cesta maršala Tita 7 (nad pizzerijo Domino); tel:583 50 20 www.ml-servis-radovljica.si info@ml-servis-radovljica.si - NAJHITREJŠE IZPLAČEVANJE ZASLUŽKOV NA DAN PREJEMA PLAČILA OD DELODAJALCA. - IZPLAČILO AKONTACIJE PRI DELODAJALCIH, KI REDNO IZPOLNJUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI DO MLADINSKEGA SERVISA. - MOŽNOST NAROČANJA NAPOTNIC PO TELEFONU IN PREKO E-MAILA. - POŠILJANJE NAPOTNIC DOMOV ALI K DELODAJALCU, POŠILJANJE NAPOTNIC OB VSAKEM PRIČETKU MESECA SKOZI VSE LETO. - INFORMACIJE O NAKAZILIH NA AVTOMATSKEM TELEFONSKEM ODZIVNIKU 5303 550 IN SMS SPOROČILIH. - NAKAZOVANJE SREDSTEV KLUBU ŠTUDENTOV - 10 LET POSLOVANJA IN IZKUŠENJ - SMO PRIJAZNI, HITRI IN ZANESLJIVI.