Vsak padli Avrstrijec stane ItaLijane 10000 kron. Alojz Weiss, doma iz Krčevlne prl Mariborn, nam piše dne 21. julija z italijanskrega bojišča. Bilo je dne 1. julija že proti jutni. ko pridomo v strelske jarke, ki so pra.v ugoano narejeni in proti slabemu vremenu zavarovani. N-aši fantje ... pešpolka se prav dobre voljo splazijo v nje. Kmalu prisije ljubo solnce in pozdravi nas lepi dan. ,,Danes bode vrofie", si gpvorijo. Bilo je res tako. Proti 7. uri zjutraj se začne difvji ples» Prva granata pade na lovo etran, druga na desno in tako na<lalje. Sovfražnik je nas pozdravil z divjim ognjem. Šrapnel za šrapnelom, granata za granato nas pozdravlja. Pokalo ja tako, da se k^ar zemlja trese. Ali samo pokanja se pa naši hrabri fantje ne ustrašijo, samo da sovražna krogla cilja ne zadene. Predi in zadi za nami irči kajnenje na sto metrov visoko. Pogum in korajžo mora človek imeti v tajdh ur)ah3 kj pa je na&im iantom tudi ne manjka. Sovražna artilerija strelja veliko, a malo zadene. Vsab mož, ki ga tukiaj zadene, v e 1 j a Italijanajnajmanj 1 0.0 0 0 k r o n. To se pa pravi: zalO.OOOkron sfreliva porabi, popred kot en našmož pade, Kakor zmiraj, takio nas hočejo tudi sedaj tu in tam preslepiti. Na primer: Nekega dne pridejo tu k nam trije Italijani Rudečega križa, ali z nosilnicami in zastavo z rudečim križem v roki v znamenje, da hočejo svoje mrtve in ranjene proč spraviti, Łer prejšnji večer je bil hud boj. Ta zastava je pomenila, da naši fantje ne smejo streljati, kar tudi niso. Ko se Italijani potem odpravijo, zaSne naenkrat pokati strojna pušKa, , ki so jo. skrivoina z nosilnicami prinesii pred naše jame. Sedaj ne pridejo yeč, ker so dobili svoje plaCilo. Imel sem tu<Ji priložnost govoriti z nekim ranjenim Italijanom. Na vpraSanje, kje je bil ranjen, mi odgovori: ,,V nogo in roko. Dobili smo povelje, reaskofiiti avstrijske strelske jarke. Ker pa nismo hoteli iti naprej, streljala je Iastna artilerija oct zadi v nas." Vidi se, da italijanska infanterija nima korajže. Iz tega se jasno spozna, "da je še sovražnik danes po osemtedenskem boju na tistem mestu, kjer je bil od začetka vojske, in ie tudi upati, da ne bo dalje prišel. Naši fantje so vsi pri najboljši volji. Mi si zapojemo tu in tam kako pesraico iz domačega kraja. Vreme je sedaj ugodno in lepo. laz in moj prijatelj lAmbrož se gpraviva v najino votlinov' ki ni nič kajj posebnega, vendar prav ugo'dinn narejenaj in proti jšrapnelom zavarovana, <3e ravno v zemlji. Tukaj napraviva včasih s kartami kako igro. Tako mine dan za dnevom. Pozdravljamo vse bralce ,,,Slovenskega Gospodarja,"! Alojz Weiss, doma iz Kr&evine pri Mariboru, in Franc Ambrož, kmet iz Rošpaha.