Tri ptičke
Ptice tri so k meni priletele,                       §
pesmi tri nci oknu mi zcipele:
Pela prva ptička o mlcidosti,
o lepoti njeni, o rodosti.
Večno bi jo bil poslušal,
nikdar se je naposlušal.
Vse okolo nje je oživelo,
ali petje ji je onemelo . ..
Priklonilci druga ptičkci se, zapela: »Večno ti mltidost ne bo cvetela. Pij ]°> pij j°> toda ne izpij je, za prihodnost nekaj v srcu skrij je! Težko bilo sicer bi v starosti, če bi nič ne bilo v njej mladosti." Rad bi dcilje še jo bil poslušcil, ptičko modro vjeti sem izkušal: vse je v meni zcigorelo, ali petje nje je onemelo . . .
Rezko vrcin na oknu je zakrakal: »Vjemi me, jaz rad te bom počciktil! Dcivno že je cvetje ovenelo, davno dvoje ptičk že odletelo. Ena le ima še priti,
z eno bode nama se boriti.                        ^
Krut bo boj, a bo junaški,                          3
venec zmcige — prt mrtvaški."
Andr. Rape