flaflsop 14.000, — Stajerc pefja za celo leto eden goidingr. Naročnina za celo leto K 2—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol lota plačuje in se mora poslati v naprei. Cena oznanil je za 1 stran K 32«/, strani K 16 —, */< strani K 8.-, '/„ strani K 4 -, >/,„ strani K 2 -, «/M strani K l"-. -Pri večkratnem oznamlu je cena posebno znižana. — Za oznanila (intrate) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. Štev. 19. V Ptuju v nedeljo dne 18. septembra 1904. Tolilci ptujskega volilnega okraja, volite enoglasno Franca Traeko-ta! Volitve imamo pred durmi. Skrajni čas je, da si k volilec dobro premisli in prevdari, katerega mo-ime da bode zapisal na svoj volilni listek. Vsak L3H^olilec naJ tokrat pokaže, da voli po svoji pameti, po srojem spoznanju, po svoji volji, ne pa na komando klerikalnih feldvebeljnov in drugih nasilnikov. Volitev g J se bode tokrat vršila na tak način, da se nikomur j ne bode treba ozirati na vsakojake razmere odvis-sti. Vsakdo lahko zapiše svojega kandidata na svoj lilni listek tako, da nikdo ne bode vedel, kogar e da ima na njen zapisano. Nikdo nima pravice te vati, da bi se mu moral volilni listek, oziroma e kandidata pokazati. Na volišču agitirati je po-tvno prepovedano in kdor bode proti tej določbi p?nal, proti temu se bode tudi postavno postopalo; se bode to zgodilo, za to bodemo skrbeli napred-,--^^jaki, ki vendar želimo enkrat brez tujega upljiva, nasilstva voliti, česar smo se itak že naveličali. Biti «mo prosti državljani in to tudi dejanski poka-i. Posluži naj se vsak volilec svoje volilne pra-e tako, kakor se mu spodobi, kakor mu pristoja. vrne naj vsakogar, ki bi mu skušal vsiljevati kan-™-lata dr. M. Ploja, ker tega vsakdo pozna že do-I volj, da se ne bode dal tudi pri tej volitvi na led in peljati. Dr. M. Ploj ima pač pred volit-5d ||t a m i za volilce polno torbo lepih __ b 1 j u b, a po volitvah se jih ne s p o- inja več. Kdor veliko govori, na- vadno malo stori. Že dolgo časa sem sklicujejo klerikalni kolovodje volilne shode, zdaj na tem — zdaj na unem kraju, kjer priporočujejo svojega kandidata dr. M. Ploja, ki tudi sam hodi okoli in si volilcev pridobiti skuša. Kdor si mora toliko prizadevati, da bi si svoj mandat zagotovil, ta mora biti pač malozaslužen človek, akoravno se njegovo ime sliši na \seh koncih in krajih. Gospod Vračko tega ne dela. Za letošnje volitve še enega shoda ni sklical, temuč je svoji stranki samo dal svojo možko besedo, da se bode za pravice svojih volilcev krepko in vztrajno potegoval, ako bode za poslanca izvoljen. In to popolnoma zadostuje. Naša in dolžnost vsakega zavednega volilca je toraj, da se za izvolitev V r a č k o-ta zagotovi dovoljno število glasov. Vsak naprednjak naj zanj agitira, ker ta mož je preskromen, da bi se sam vrival v ospredje ter se s svojim nasprotnikom za glase kavsal. Kričač on nikdar ni bil in ne bode. toda kar obljubi, to tudi stori — ker je mož — beseda. Kakor smo že zadnjič omenili, živi Vračko med priprostim ljudstvom, čegar težave so mu dobro znane in čegar zahteve so tudi želje njegove lastne osebe. S kmeti (kot tovariši) in delavci pride vsak dan v dotiko, ž njimi in med njimi on živi, ž njimi on po-največ občuje in ž njimi se najgosteje pogovarja o potrebah, ki ta dva stana zadevajo. Poglejmo pa si dr. M. Ploja. Dr. Ploj je visok državni uradnik, razun tega pa še milijonar, ki ima na leto dobrih 100 tisoč kron dohodkov. Njemu ne škoduje toča, ne po vodenj, ne trsna uš, i. t. d., ker on ni kmetovalec, ki se živi iz pridelkov svojega zemljišča. Vračko pa je kmet in trpi kakor vsak drugi kmet, ako ga zadene ta ali druga vre- menska nima ali kaka draga nesreča. Odkar je končal svoje študije, pride dr. M. Ploj le malokedaj med priprosto ljudstvo, med svoje rojake. On je visok uradnik pri vladi — dvorni svetnik — ter občuje samoob3ebi umevno le z visoko gospodo, med katero ima svoje tovariše in prijatelje. S kmeti in delavci pride v dotiko k večjemu na kakem ljudskem shodu in še tukaj tudi le za kakih par uric. Tu vidi ta pospod lepo praznično oblečene kmete in delavce, ki so dobre volje in veselih obrazov, in kojim se ne vidi, da so šele prejšni dan s potnim čelom, morebiti lačni in žejni vzdihovali pri težkem delu — bodisi na kmetiji, bodisi v delavnici. Te navidezno srečne ljudi vidi toraj dr. M. Ploj, kadar pride med slovensko ljudstvo, ne vidi jih pa pri deln, pri njihovem trpljenju. Mogoče, da poizve dr. Ploj kaj iz pripovedovanja ali opisovanja o slabem položaju kmečkega in delavskega stanu, pa z lastnimi očmi on tega ne vidi. Naj pa se komu kaka reč še tako živo opisuje, nikdar je ne bode tako dobro poznal in umel, kakor če jo je na lastne oči videl. Največ vredna je pa še lastna izkušnja, o kateri se pa pri dr. Ploju glede kmečkega in delavskega stanu itak ne more govoriti. Čisto drugi mož je naš kandidat Fr. Vračko. On je kmet in ob enem tudi delavec na svojem zemljišča. On pozna težnje in britkosti kmečkega in delavskega stanu. Vračko ne vidi svojih rojakov samo takrat, kadar so v praznični obleki in veselih lic, temuč gleda jih tudi takrat, ko so v oguljeni vsakdanji obleki, ko imajo v roki plng, motiko, kramp ali kako drugo kmečko ali rokodelsko orodje, katerega se ne poslužujejo samo zato, da bi si ž njim kratili dolg čas, temveč vbijati se morajo ž njim od zore do mraka, da si prislužijo pičli vsakdanji kruh ne samo za se, temuč morebiti tudi za svojo mnogoštevilno družino. Poglejmo si dr. M. Ploja pa še od drugi strani. Da on ni prijatelj — vsaj ne pravi prijatelj — pri-prostega slovenskega ljudstva, kaže jasno njegovo zadržanje nasproti šolskemu vprašanju. Dr. Ploj vedno nasprotuje poduku nemščine v ljudskih šolah. Kako da je za vsakega Slovenca znanje nemškega jezika priporočljivo — bolje: jako potrebno — to je vsakemu pametnemu Slovencu dobro znano in toraj danes o tej reči ne bodemo na široko govorili. Rečemo le toliko: Ako si shajal morebiti ti, dragi rojak, s slovenščino, ne veš pa, ali se bode to posrečilo tvojim otrokom. Nikdo danes ne ve, kar ga jutri čaka. Da si mnogo naših ljudi išče kruha na tujem in sicer večinoma med Nemci, to je vsakomur znano: Mogoče je, da razmere tudi tebe ali pa tvoje otroke kedaj prisilijo, si drugod zaslužka iskati; kako dobro je takrat za Vas, ako znate razun svojega materinskega še kak drugi jezik! Franc Vračko to dobro ve in se je doslej tudi vselej krepko potegoval za upeljavo poduka nemščine; pa ne črti Nemcev, temuč želi, da bi oba sosedna naroda v miru poleg eden drnzega živela. Jezikovni prepiri mu mrzijo, temveč mu je na srcu vzboljšanje gospodarstvenega stanja svojih rojakov in da 4 seže to, je potrebno, da se upelje (kjer še ni' ljudskih šolah poduk nemškega jezika na podi terinščine. Vračko je sin kmeta, dr. Ploj pa je sin d ja. Pervi se je naučil nemščine večinoma v šoli, gi pa že v domači hiši. (Vidite toraj, kam pes moli). Kdor že nemški itak zna, tema se je ni treba šele učiti. Dr. Ploj s tem, da pripr ljudstvu ne privošči znanja nemščine, naravnost dovati želi ter si misli, da le jaz znam, kmet in lavec pa naj ostaneta zabita tepca, da ju moji prijatelji farji, dohtarji in njih podrepniki izkoriščali in se ž njunih žuljev živili. Tukaj smo Vam, dragi volilci, označili samo terj razlike med našim kandidatom in njegovim sprotnikom, pa mislimo, da bojo že te zadost Vas spraviti do spoznanja, da je izvolitvije vre naš kandidat g. Franc Tračk Kandidata Stiger in Thaler. „Kogar hočejo bogovi uničiti, tega kazn s slepoto", tako povdarja pesnik, velikan iz da preteklih časov! r.Beseda je veter" pravi naše li stvo, a vendar se moramo čuditi, da je sprva veden izrek vedno in vedno bil utemeljen! Slovensko ljudstvo, slovenski kmet, ali zar nočeš tvojih očij odpreti! Kmečki, delavski trpi ne vidite, kako Vam trosijo pesek v oči, kako vodijo za nos? Na eni strani Vam postavljajo zanke, češ, se vljeli, na drugi strani Vam pustijo malo pros češ tukaj smo spoznali tvojo vrednost, tukaj prepričani o tvoji veljavi, le ubogaj nas — sle mi te bodemo vodili! Z velikim trudom se je dosegla pravica nove želnozborske volilne kurije, ljudstvo, kmet in dela naj bi pokazali, svojo voljo, kogar hočejo imeti zastopnika v deželnem zboru, volitve so direkte tajne, ni treba volilnih mož, ni treba, da bi se ali druzega volilec bal, a vendar ti hočejo tvoji vaki, tvoji takozvani voditelji, dragi nam kme" delavski stan, vsiliti zopet zastopnike, ki niso in bodejo nikdar za tebe! Glede ptujskega okraja smo izrazili naše m na drugem mestu, naj nam bode dovoljeno, da vemo tukaj par besedi tičočih se kandidatov v nijskih okrajih Cmurek, Ivnik (Eibiswald) A; (Arnfels), Marenberg, Maribor, Radgona in Slove Bistrica! Takorekoč s trobentami je klerikalna muri ška stranka nastavila kot kandidata za omen okraje^ nekega Franca Thalerja iz Št. Ilja v Slo škili Goricah, kateri je baje izvrstni „govornik*! Draga dnša, gospodar Thaler, ti si prišel d časti tako, kakor je prišel Pilatus v vero! Ned si, le umivaj si roke in reči: „Nisem kriv, d^ me spoznali kot sposobnega za kandidata, zar sem prav pošteni bratce taŠih ljubih gospodov iz rovža, zares, da me čislajo tudi velezasluženi gos-Ije dohfarji, a nikakor pa nočem na duši imeti ečkega poslanstva, ker nisem za ta ta posel — posobe n!" Thaler, Thaler, poslanstvo ni „špas", in slovenski »met in delavec bode znabiti vendarle enkrat odprl J, misleč si, da farška kadilnica včasih tudi — rdi! Bog ne daj, da bi nam zameril, gospodar Thaler! "oče, da si ti v obče spoštovanja vreden mož, ali to si zapomni, kar je največji učitelj sveta — ristus sam svojim učencem nekoč rekel, namreč: ,K«!or se med, otrobi meša, tega bodejo — svinje ¡jedle!" Volilci omenjenih okrajev, naša stranka je profila kot kandidata za deželni zbor vrlo Vam zna--ga župana v Slovenski Bistrici, Alberta S t i g e r, Inika tega okraja! ,Lastna hvala smrdi", za to pa nikakor ne emo takorekoč kovali našega kandidata med rezde, omeniti pa moiamo seveda toliko od njego-|ih zaslug, da Š3 bodejo drugi, kateri ga ne poznajo ili o njem tako, kakor si ta mož zasluži. Stiger, kakor omenjeno, župan Slovenske Bist-, načelnik tega okraja, si je pridobil razven dru-ih v obče znanih zaslug tudi pjav krasen priimek, katerega mu niso dali „purgarji", ne „nemškutarji",' ^katerega so mu podelili kmetje slovenje-bi-kega okraja in ta priimek se glasi „naš oče ger"!" Niti omeniti nočemo, kaka pripoznanja je Stiger gel drugod! Na Francoskem, v Italiji, v Rusiji znano ime našega kandidata, kateri se je prvi zdignil za praktično streljanje proti toči Kaj Thaler, Stiger je izumil streljanje proti toči tedaj, ko ti niti sanjal nisi o tem, da se toča ne da preg-ti samo z „nebeškimi žegnami," tvojih farških tcev! Slovenje-bistriški kmetje naj sami sodijo o svo-očetu Stigerju, oni naj povejo, koliko je ta mož ril v gospodarskem oziru za njih! Ali to ni poslanec za kmete vseh imenovanih :ev? Neodvisen od klerikalnih in dohtarskih voditeljev postopal Stiger kot mož poštenjak, kot mož navdušenja za kmečki blagor, gotovo stokrat j prosto, kakor pa kaka farška in dohtarska puža, to vodijo na svoji vrvici lahkomišeljni slovenski iščevalci slovenskega ljudstva! Na mnenje prvaških gospodov ima Stiger le e n pregrešek in ta je, da hoče tudi Vašim otro-, slovenski kmetje in delavci, kateri ste brez he odvisni od velikega sosečkega naroda, to je Nemcev, priskrbeti tudi poduk v nemščini! Ta je v glavni takozvani pregrešek, ki pa je v blagor spodnještajerski slovenski mladini; gotovo mu jo vsi pametni stariši prav radi odpustili! Ne bodite slepi, dragi nam volilci iz kmečkih lavskih krogov, naprednjaki bodejo volili zna- cajnega moža, volili bodejo tistega, ki se je vedno potegoval za kmete slovenje-bistriškega okraa, nikdar pa ne bodejo prodali svojih kmečkih žuljev far-ško —dohtarskim željam! Sedaj še je čas, slepota še ni prišla nad Vas, otresite se vendarle enkrat vseh tistih vsiljevalcev • otresite so vsaj sedaj ob času toli težko dobljenih' direktnih volitev Vašega težkega prvaškega jarma! Stiger ah Thaler? Smešno vprašanje! Kaj ne! A vendar je Vam vsilujejo okolščine, vendar Vam je vsilujejo Vaši „voditelji", Vaši prvaki. Bog daj, da bi nas prav razumeli! Bog dai, da bi dobili klerikalci na gori stavljeno vprašanje * vsaj tokrat — kmečko delavski odgovor, kateri smatra značajnost m zasluge višje, kakor pa vse tako visoko leteče obljube iz „žegnanih" ust! „Oče" Stiger bode gotovo izvoljen, ako je v navedenih volilnih krajih dovolj mož, ki se ne bojijo klerikalne stranke; izvoljen bode gotovo, ako je o teh krajih siromaškemu ljudstvu zaies za svoj obstanek, ako čisla poštenost bolj, kakor vse politične sleparije, povzročene od tistih, ki bi morali ubogo slovensko ljudstvo voditi! Naši nasprotniki in „kranjski pankert." Že na tisočekrati smo našim cenjenim čitateljem in somišljenikom pokazali, kakšnih sredstev se naši nasprotniki poslužujejo, da bi nam, oziroma našemu listu škodovali. Pa kakor je vsak boj proti pravici in resnici navadno brezuspešen, tako se je tudi našim zagrizenim nasprotnikom vsak njihov škodoželjn namen in poskus ponesrečil in izjalovil in se bode tudi v zanaprej, naj bo njihov trud in napor še tako velik, način njihovega bojevanja še tako zvijačen in potuhnjen. Laž ima kratke noge in resnic a^ mora priti prej ali slej na dan. Ne bodemo naštevali vseh od naših nasprotnikov proti nam dosedaj poskušenih nesramnih zvijač, ker bi to naštevanje zavzelo premnogo prostora in ker so nesramne nakane naših sovražnikov čitateljem „Štajerca" če ne zavsem, vsaj deloma znane. Prižni-ca, spovednica, šola, božja pot tem hinavcem niso dovolj sveta, da bi jih ne zlorabljali za svoje nesramne namene — očitno ali pa skrivno in potuhnjeno. Ti okrutneži se še celo ne brigajo zato, ako v dosego svojih zvitih nakan rušijo zakonsko ljubezen, mir in srečo in ako napeljujejo vernike — bodisi mladino ali odrasle ljudi — v greh zoper četrto zapoved Božjo, ki nam veli: Spoštuj očeta in mater! Med najostudnejše orožje naših nasprotnikov se mora vsekakor prištevati njihovo časopisje. Kdor je že imel enkrat kakšen nam nasproten časnik v svojih rokah, se je gotovo prepričal, da so naši nasprotniki, posebno pa njihovi kolovodje, brezdvomno največji hinavci in nesramneži, kar jih obseva božje solnce; brez ugovora in gotovo. Najnovejši, toda (kakor vsi dosedanji) jako bu-dalasti poskus, zavirati „Štajercu" njegovo razširjanje ter kolikor možno preprečiti neprestano naraščanje števila napredno mislečih Slovencev, je bila ustanovitev lista „Slovenski Štajerc" ali po domače rečeno: kranjski p a 11 k e r t, ki se je pred kratkimi tedni v Kamniku na Kranjskem poklotil. Očetje tega revčeka so se bali, mu na zelenem Štajerju rojstveni kraj poiskati, akoravno so bi imel revež iz te dežele rediti, tukaj hirati in tukaj svoje življenje končati. Pa vsako grešno početje se skriva in vedno svareča vest že sama veleva, da si grešnik ne upa se tamkaj pokazati, kjer bi gotovo bil, ako bi imel mirno vest. Zviti so naši nasprotniki kakor lisica, ki baje za svoje mladiče tudi ne krade v bližini svoje luknje (brloga). Znano pa je tudi, posebno lovcem, da le malokateri lisjak vsled starosti pogine, temuč da ga prej ali slej prime lovčev železni ali pa živi pes, najgosteje pa mu žilo ustavi lovčeva puška. Naj si to zapomni „kranjski pankert" ! Ne zdi se nam sicer vredno o tem pankertu obširneje govoriti. Tudi njegovi stariši 60 moralično preveč nizko stoječi ljudje, da bi se zamogel dostojen človek ž njimi pečati. Označiti hočemo danes le doj-nico (amo) tega pankerta, ker ta je tako redka oseba, da se nam vredno zdi o njej nekoliko besedic spregovoriti, posebno zategadelj, ker se je predrznila namesto svojega dojenčka svoj gobec na široko odpreti ter razodeti, k čemu da je njen dojenček namenjen, namreč: značajne in poštene ljudi obreko-vati, priprosto ljudstvo slepariti in za norca imeti ter med posameznimi ljudmi, med sosednimi občinami in okraji in med sosednimi narodi sejati nemir in delati prepir — vsakdanji posel modernih perva-kov. Toraj k pankertovi dojnici, ki se piše Ivan Križman. Upamo, da bode marsikaterega naših čita-teljev zanimalo, ako priobčimo kratek, toda jako pomenljiv odlomek iz njegovega životopisa. S Kranjskega, kjer je to človeče rojeno in kjer je pozneje z neko kramarijo naredilo sijajen bankerot (s 6 tedni zapora zaključenim), se je priteplo v zadnjem času v Leskovec ter dobilo službo pri ondot-nem konzumu. Ker pa je vsled svojega pijančevanja svojo službo na tako nepovoljen način opravljal, da si je zaslužil prav čvrste leskovške leskovke, so ga gospodje pri konzumu slednjič na veter postavili in začel se je zanj „čas gladnih let." Sestradan in obupan se je naslednje priklatil v Ptuj ter s posredovanjem nekega postrežljivega moža prosil pri oskrb-ništvu „Štajerca", da bi se mu pomagalo do kruha, kar se je s posebnim ozirom na njegovo bedno in nedolžno družino mu tudi storilo. Dal se je zaslužek možu kakor tudi njegovi ženi, ki je pridna in spretna šivilja. Toda to ni trpelo dolgo. Križnan je začel pijan-čevati in slednjič se je šnopsu popolnoma udal. V pisarni se je tako ostudno obnašal, da se ne more dopovedati. Čikal je vedno kakor kakšen laški mornar ter pljuval okoli sebe, da se je kar cedilo po tleh, po steni in povsodoma. Ko vso opomlnjevanje nit ni izdalo, je bil Križman slednjič odslovljen. Z oi na njegovo revno in nedolžno obitelj (družino) dalo se mu je pri izstopu iz službe dobro spričd da bi vendar še zamogel drugod službo dobi svojo rodbino pošteno prerediti. Klatil se je nato nekaj časa po Pluju oko ko mu je novca pa tudi kredita zmanjkalo, v pokoj — na stroške in nevarnost svoje skj žene. Kak surovež da je ta človek, je iz tega vidno, da je imel denarje vedno le za tvoj kiof, ženi ničesar ni dal in je morala ista, ko je ne bila v otročji postelji, nesoljen fižol jesti, ker ni hotel za sol denarja dati. Našteli bi lehkoo celo kopo sličnih mičnih dogodbic, toda za nam primanjkuje prostora. Ko se je nedavno poklotil na Kranjskem pankert, vzeli so očetje tega pankerta Križman dojnico, nadejajoč se od njega ' velikanskih za vosti, ki bi slabotnemu dojenčku bolje tekn ugajale kakor najkrepkejše mleko. Pa kratkor očetje so se s Križmanom jako opeharili; nje mleko je le žlobudra — in še te je pičlo —, ki dojenčku v kratkem oči ?atisnilo. Mi jim to polno zmoto iz dna srca privoščimo, kajti sk je vedno dobra in nikomur ne škoduje — saj za hodnjost ne. Kar se tiče nesramnega blatenja Križman glede našega obče spoštovanega g. župana Orn njegovega nekdanjega rešitelja iz sile, njegovega brotnika in krušnega Očeta, bodi temu nehvalež lumpu povedano, da imenovani gospod ne mara. proti taki kreaturi zagovarjati, ker mu tega ne j puščata čast in značaj. Da je vso nesramno obrd vanje od kraja do konca lažnjivo, tega pač ni tn nikomur zatrjevati. Dostavek. V dostavku še vprašamo lumpa Križmana, ke bo prišel po svoj (?) „rešpetlin" (daljnogled), h\ rega ima shranjenega (!) pri nekem gospodu v Pto Prihodnjič bodemo o tej kreaturi še kaj več sp vorili. Poslano. Iz kmečkih in delavskih krogov. Tokrat si d nam „Štajerc" zopet pravo zadel, ko si nam po za deželnozborskega kandidata moža, kateri nam znan kot poštenjak od pet do glave, namreč k mi Franc V r a č k a v Orehovcih pri Radgoni! Naši i tarčki in njih črni bratci, „maziljenci božji", i prav toplo priporočajo seveda d o h t a r j a, šc ' državnega uradnika, celo „hofrata" tudi dobro i znanega P 1 o j a. Naše misli o tem priporočanja popolnoma naravne! Ploj je „hofrat", je uradnik, „dohtar", je državni poslanec, in sicer poslanec I rikalne stranke, toraj je gotovo že z delom preol žen in mu bode deželnozborsko poslanstvo sel samo zopet mastna služba, zadeve volilcev pa boi te »j ža st« vl: tr< ne že va bc m be kr P* za 8l; Vi ot ■A kc bi 11 si si; P* D N se za bi sk m gospoda brez dvombe peto kolo na vozu. In ;a bi naj volili? Ne, nikdar ne! Kot uradnik dr-e ni nikdar ničesar za nas kmete in delavce iril, kot „hofrat" se jo vedno in vedno vklanjal i, kot poslanec državne zbornice še niti ene ice ni dosegel; kaj, ali mislite, da smo tako ¡rani, da bi sedaj upali od njega zasluge v de-em zboru? Le poslušaj ga, tega klerikalno pr-;ega „hofrata" na kakem zborovanju. Govoril ti le o naroda, govoril o svobodi, o Ijnbem vsega-;očnem Bogu, o vicah, nebesah in peklu, kričal le, da se mora davek znižati, da se mora nam letom in delavcem pomagati, v državni zbornici bode molčal, dobro vedoč, da se ne sme vladi leriti! In to naj bi bil še povrh naš deželni po-ec sedanje nove deželnozborske volilne kurije? xko je kmet in sicer kmet, kateri je dovolj na-žen, da lahko nastopi kot poslanec v deželnem on ima dovolj zaslug za nas trpine, zaslug, «rili takaj nikakor nečemo naštevati. Kdor je bil let občinski predstojnik slovenske občine, kdor je 14 let načelnik slovenskega okraja, kdor je bil let načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora v venskem kraju, ta bode gotovo boljši deželni po-inec za nas slovenske kmete in delavce, kakor prvaški hofrat, kateri ljubi svoj slovenski narod skreno", da niti ne prav slovenski govoriti ne zna! hofrat Ploj, mi kmetje in delavci te poznamo! am braniš poduk v nemškem jeziku, ti sovražiš da iz „prepričanja" — vse, kar je nemškega, pa si si izbral za ženo — Nemko, katera je tako srečna objeti tebe, vrlega prvaka slovenja radi svojih podedovanih — m i 1 j o n o v! Vedi „hofrat" Ploj in posestnik ogromnega oženja, mi napredni kmetje, mi napredni delavci, iri bodemo dne 20. tega meseca oddali naše glase volitvi za deželnozborskega poslanca bodemo bolj ili nesebičnega vrlega kmeta in občinskega pred-¡oika slovenske občine, — čeprav ga nazivljajo irčki in popi nemčorja — kakor pa „hofrata", a slovenskega ljudstva, kateri se masti z nem-ii groši med tem ko želi vsemu, kar je nemškega, na svoje klerikalne duše — pogin! Več kmečkih in delavskih volilcev. Nekaj iz S t o j n c niže Ptuja. Hofrat ■(ar Ploj in gospodje v farovžih pa so jo zadeli! aJt° 8e nam 8lavna okrajna oblast glBitemu ničesar ne ukrene ! Ali morda ima „hofrat" TJp povsodi toliki upliv ? Bog ve? Mi živimo v Av-in smo pod vlado našega presvitlega cesarja, griega ljubimo vsi enako, za to pa hočemo imeti našo pravico, ako smo „hofrati" ali ne! V okrajih agitirata dva dijaka (Študenta) Pivko iam?°Ve VeS'' ,n^ajda lz Stojnc prav regimentno za ( Ploja, želeč ga spraviti s silo v deželni zbor, y najbrž po njegovem lastnom ukazu! Od hiše kfeB"*6 ^»ta, obljubujeta ljudem zvezde z nebes, blo-i l)aje »hofrat" Ploj kot deželni poslanec oda fr^im kmetom podaril, med tem pa si dovolita MS* S6VeC^a Da 8'0vens^° uarodni podlagi pri- digovati tudi veleznano geslo farških in dohtarsklh častivrednih gospodov, ki se glasi „svoji k svojim". Med drugim svarita omenjena študenčeka, najbrž bodoča dohtarčka ali pa celo farja, tudi pred ptujskimi nemškimi trgovci! Postava tako postopanje nazivljo z imenom „bojkot" in ga prepoveduje. Pa mogoče, da se sme v senci kakega „hofrata" še več pripetiti, medtem, ko je oko postave za nas vse druge navadne državljane na „vahti" ! — (Opomba uredništva: Sledi podpis! — Čudno, čudno, nektera „hofratova" senca je zares dolga, toda mi mislimo, da nam ne bode nobena obsenčila deželnega zbora, niti s pomočjo mlečnozobne mladine ne! Vojska med Rusi in Japonci. Zadnje dni bila je okoli utrjenega mesta L i-aojang strašna bitka, kakoršnih ima svetovna zgodovina le malo zaznamovanih. Trajala je celih deset dnij in celo v nočeh si sovražnika nista dala miru. Dne 24. avgusta sta se nasprotnika spopadla ter do 4. septembra skoraj neprenehoma hudo napadala. Ruski verhovni poveljnik general Kuropatkin se je sicer že pred japonskim navalom mislil od Liao-janga proti severu umakniti, toda cesarski namestnik admiral Aleksejev, ki je posebni ljubljenec ruskega carja Nikolaja, je poslednjega pregovoril, da je dal Kuropatkinu iz Petrograda povelje, Japonce pri Liaojangu pričakati ter se žnjimi v boj spustiti. Utrdbe pri Liaojangu so bile sicer še precej močne, toda Rusi so jih šele v zadnjem času le bolj za silo napravili. Japonci so Ruse s tako pogumnost-jo naskočili, da so se Rusi morali začeti iz posameznih pozicij umikati; pripluli so nad nje kakor se vlije hudournik s planine v nižavo. Bojna črta se je v začetku bitke raztezala na 40 kilometrov v daljavo. Bojevnikov je bilo na obeh straneh črez pol milijona, kakor s vso resnobo zatrjujejo različni verjetni listi. Streljalo se je iz črez 600 topov in skoraj neprenehoma. Včasih se je v eni minuti zastrelilo 60 topov. Gromenje teh jeklenih velikanov je bilo strašno, pokanje šrapnel in granat je kar hreščalo, puške pešcev so se glasile, kakor da bi kdo fižol na pod sipal in stokanje in vpitje ranjencev se je razlegalo med občnim gromenjen in truščem na milje v širjavo in daljavo. Posamezna poslopja in cele vasi so bile v plamenu, da se je nebo žarelo po noči in po dne. Vojaška skladišča (magacini), v katerih je bilo nakopičenih na tisoče stotov živil in krmil, so Rusi nalašč požgali, da bi ne prišla zmagovalnim Japoncem v roke. Bojišče je dajalo prizor, o kakoršnem beremo o sodnem dnevu. Rusi so izgubili v tej grozni desetdnevni bitki 40 do 50 tisoč mož, ter so se morali slednjič umakniti na sever proti M u k d e n u. Japonci najbrž tudi niso imeli manjših izgub, toda svoj namen, Ruse enkrat v večji bitki premagati ter jih nazaj pori noti, so vendar popolnoma dosegli in ta bitka pomeni konec perve dobe te mo- rilne vojske, ki se bode mogoče šele na prihodnjo spomlad zopet v večjem obsegu nadaljevala. Port Artnr Japonci že dalje časa neprestano napadajo in se jim jo posrečilo se polastiti že skoraj vseh zunanjih forov in drugih utrdb. Boj je tudi tukaj jako krvav in kakor se od različnih strani poroča, so Japonci pri svojih naskokih na to trdnjavo dosedaj že izgubili črez 50 tisoč mož; kljub temu pa ne odjenjajo ter z nepopisljivo srčnostjo prodirajo črez cele kupe svojih padlih tovarišev vedno bližje osrčju te „nepremagljive" trdnjave. Največje izgube povzročujejo Japoncem podzemske mine, katere so Rusi okoli Port Arturja napravili. Nasute so s prstjo in kamenjem in so tako zakrite, da jih Japonci ne morejo zaslediti. Ko pa pridejo na njo, jih Rusi po električni žici (dratu) užge-jo, in stotine Japoncev zleti v zrak; le posamezni telesni deli in puške se razškropijo po okolici. V potokih teče sedaj kri na daljnem vzhodu in Bog ve, kedaj bode temu grozovitemu klanju konec. Spodnještajerske novice. Smrt, V O p 1 o t n i c i je dne 30. avgusta po dolgi in mučni bolezni umrl 50 letni in posestnik g. Alojzij W a 11 a n d. Mož je bil obče priljubljen, kjerkoli je bil poznan in je odločno in možato kazal svoje naprednjaško mišljenje, ako so to okolščine zahtevale. Blag mu bodi spomin in žemljica lahka! Nesreča. V soboto dne 27. avgusta padel je iz pekra samski posestnik Gašpar Ranzger iz Pre-korij pri Škofjivasi blizo Vojnika, ko je šel po krmo za živino. Revež je bil pri priči mrtev. Najden mrlič. Dne 31. avgusta so našli pijonirji iz Ptuja, ki so imeli na Dravi svoje vaje, v občini Verstje blizo dravskega otoka mrtvo truplo neke 35 do 40 let stare ženske. Na odredbo žandarmerije se je mrlič v mrtvašnico v Ragoznico prepeljal. Odlikovanje. Nj. Veličanstvo presvitli cesar podelil je ces. kr. okrajnemu žandarmerijskemu stražme-štru v Ptuju, gospodu Franc-etn Fran z-u za njegovo dolgoletno in izborno službovanje srebrni zaslužni križec s krono. Dne 1. t. m. vršila se je dekoracija. Po slovesni sveti maši, pri kateri je bil navzoč tudi celi tukašnji pijonirski bataljon v paradi, vsi častniki, državni uradniki kakor tudi mestni župan ter odposlaništva veteranov in požarne brambe, je prejel slavljenec po duhovitem nagovoru g. ces. in kr. majorja Nemeth odlikovanje na prsi pripeto. Mnogo tovarišev od blizo in daleč je prišlo slavljencu častitat, kar je slovesnosti dalo posebno ganjljivo in vznešeno zunajnost. Smrt v rudokopu. Dne 26. avgusta ponesrečil je v Hrastniku spravljalcc Franc P e p e 1 a k. Preskočiti je hotel, ko je stiščal polne vozičke (hunte) na kraj, z enega horiconta na druzega. Misleč, da je „šala" pripravljena, odprl je zatvornico, stopil v rov, pri tem pa padel 60 metrov globoko in se pri priči ubil. Glavo je imel čisto zmečkano. Smrt mu je baje zakrivila lastna neprevidnost. Župnikov preklic. Župnik T o m b a h pri Petru pod sv. gorami, ki je nedavno v nekem rikalnem listu na nesramni način napadel kozja ga okrajnega sodnika, je moral sedaj v ravno i listu svoje lažnjive in izmišljene trditvije prekli Nekateri duhovniki še vendar spoznajo svojo kri ter svojo nedostojno obnašanje obžalujejo, mnogo strašansko domišljavih kaplančkov, ki mislijo, da postali takoj nezmotljivi, kakor hitro so črno so' oblekli. Toda tudi za te bode prišel čas, da eden drugemu klaverno pripoznavali: Tempo mutantur! Nadebudna deklica je 147* letna, v konjiški lici rojena Marija Jereb. Nedavno je stopila mladenka v službo pri posestniku L i z e c-u v SI ki gori, od koder pa je že po dvednevni službi begnila ter posestniku odnesla 50 kron denarja, kaj oblačila in.različnih druzih rečij. Podala se Pragersko, kjer si je pustila pri neki šivilji nor piček (bluzo) narediti, potem pa se je odpeljala p Celju. Kmet Lizec, ki je ukradene reči takoj zg" šel je tatico nemudoma iskat. Imel je prav dober in srečo, kajti podal se je naravnost v Celje, kjer dvonogo lisico prijel ravno, ko je hotela s kolodv v mesto iti. Imela je pri sebi samo še 25 kron tovine. Izročili so jo okrožni sodniji. Vrhunec pervaške predrznosti. Znani advok dr. Brumen se je po svojem zastopniku obrnil ptujskega občinskega sveta, naj bi ta podpiral n govo prošnjo na presvitlega cesarja za oprošče kazni 14 dnevnega zapora, oziroma za zamenjavo kazni v denarno globo. Seveda je mestni občinski stop prošnjo odločno odklonil in dr. Brumenu prar tehtne vzroke za to odklonitev naštel in dokijal.l „A 1 s o n i x mit d e r B i x!" Oblak se je utrgal (Wolkenbruch) dne 2. se tembra nad okolico sv. Vrbana pri Ptuju. B| kalo in treskalo je, da je bila groza, in med str nim nalivom je padala tudi toča. Med to nevihtjo je strela udarila v viničarijo g. nadučitelja Kocmuta Ojstrovcu ter jo užgala, ki je do tal pogorela. Vi čarija je bila le za malo vsoto zavarovana in t toraj lastnik veliko škodo. Od ptujskih sejmov. Na dne 7. t. m. vršej sejem prignalo se je 811 goved, 112 konjev in 3461 svinj. Kupčija je bila pri zmernih cenah prav živa na. Prihodnji živinski in svinjski seje bode 21. septembra, samo svinjski pa 14. se tembra t. 1. PremeŠČenje. Znani hujskač kaplan Bosina je višji povelje prestavljen iz Laškega trga k sv. Jo v Slov. gor. Mil. gosp. kne zoškof pač dobro sprevi jo, da je vendar treba enkrat prav krepko vmes seči ter napraviti red v gotovih krogih. Jurjevčane p opozarjamo, naj imajo pazko na svojega novega k plana! — Sprejem v Franc Jožefovo gimnazijo v Ptuju i I. razred vršil se bode dne 16. t. m. od 9. do lOj ure predpoldne v sobi III. razreda. Nato se prične vsprejemne preskušnje (Anfnahmspriifung). Učen gih razredov naj pridejo k vpisovanja dne 17. t. od 10. do 11. ure v omenjeno učilno sobo. Po-vljalne in sprejemne skušnje v višje razrede (od 2. 8. razreda) vršile se bojo dne 17. t. m. od 8. naprej. Natančneje tozadevne naznanilo prilepilo je na črni tabli v gimnazijskem poslopju. Sveta ša za učence se bode brala v nedeljo (18. t. m.) 8. uri. Pri občinskih volitvah pri Veliki Nedelji dne 5. m. zmagala je napredna stranka, akoravno so ne-ri klerikalci vse svoje moči napenjali, da bi pro-li s svojimi kandidati. Živeli! Kako klerikalci agitirajo. Prejšno nedeljo je skli-dr. Jurtela neki shod pri sv. Janžu na Dravskem ju, na katerem je na kaj čuden način iral za izvolitev dr. M. Ploja. Rekel je med dru-, da se bojo morali tisti po ječah vlačiti, ki ne jo volili dr. M. Ploja. To so ti agentje, da takih na druga stranka nima! Pa govorili bodemo o prilično še obširneje in natančneje. Vederemo! Koroške novice. Tečaj o ribarstvu. Vsled odredbe poljedelskega isterstva bode društvo koroških ribičev priredilo ~gi polovici meseca novembra tridnevni tečaj o rstvu (Fischereikurs) v svrho izobrazbe riborcjcev. stniki, ki imajo pravico do ribljenja, naj ne za-ijo te priložnosti ter naj pošljejo svoje sinove delavce (ribiče) k temu tečaju, ker se je dognalo, je slabemu stanju riboreje na Koroškem vzrok le anjkljivo znahje umnega ribarstva. Ubožnim ude-cem tega tečaja podelile se bojo od imenovane-drnštva štipendije. Zglasitvije se sprejemajo naj-eje do 1. novembra in se imajo nasloviti: an Kärntner Landes-Fischereiverein in Klagenfurt, tengasse Nr. 2. Pogreb. Dne 29. avgusta umrl je v Stein-ldu v Dravski dolini 64 letni umirovljeni ces. poštar in posestnik g. Ferdinand Kolbitsch kratki toda mučni bolezni. Množina od blizo in prišlega ljudstva je bila dokaz, da je bil ranjki c spoštovan in priljubljen mož, kakoršni posta-žalibog od dne do dne redkeji. Cerkven ropar. V noči do 29. avgusta je nepo-in predrznež vlomil v cerkvico sv. Ane na Žilici ondi poškodoval in razmetal različno cerkveno vo. Ko tamkaj ni našel posebnega bogastva pose je h kapelici sv. Antona v mecesnovem goz-pri Pečeh, kjer je tudi vlomil ter statuvo (po-) svetnikovo na ce3to zanesel. Požig in Strela. Zlobna roka nameravala je v od 31. avg. do 1. septb. požgati škedenj g. schitz-a pri sv. Štefanu blizo Bekštajna. je so ogenj pravočasno zapazili ter ga pogasili, jwaslednjo noč je strela udarila v hlev posestnika nder vBlačah. V kratkem času je poslop-lo v plamenu ter je s krmo in drugo vsebino pogorelo. Le z velikim naporom se je posrečilo nja poslopja pred ognjem obvarovati. Lepa starost. 29. avgusta go v Trbižu k večnemu počitku zanesli najstarejšega ondotnega občana, ki je doživel lepo starost 100 let. Rojen je bil 1. 1804. in je bil toraj ravno tako star, kakor avstrijsko cesarstvo. Samomor. V Celovcu se je ustrelil odvotuik dr. Gustav Traun, rodom Celjan. To je letos že drugi dohtar, ki se je na Koroškem poknil. Davica (difteritis) razsaja v okolici Starega dvora. V nekej družini sta že umrla na tej bolezni dva otroka. Občinsko predstojništvo postopa v obrambo te kužne bolezne sicer strogo po zdravstvenih navodilih, toda dosedaj se še ni posrečilo to morilko mladine popolnič odpraviti. Požar. V noči od 4. do 5. septb. zgorel je tako-zvani „Grosslhof" v Golovici (Volovci) občina Pon-feld. Razun precej oddaljne kovačnice so vsa poslopja do tal pogorela in posestnik Jožef W e b e r n i g trpi veliko škodo, ker je bil le neznatno zavarovan. Sumi se, da je požar povzročila zlobna roka. Dopisi. Iz št. Janža na dravskem polju prejeli smo sledeče poročilo: „Našemu kaplanu je zadnji dopis „Štajerca" dobro prijal. Ta tobak se ga je vendar nekoliko prijel, kajti precej dolgo je še po šnofanju kihal in jevkal. V zadnji ,Gospodarjevi' številki je bil nekak popravek, podpisan od našega gospoda fajmoštra. Da to poročilo niso g. fajmošter sestavili ter iz lastnega nagiba podpisali, to je pač nam vsem faranom znano. Casitljivi starček so se pač raje neprestanemu nadlegovanju udali, kakor da bi si nakopali v farov-žu še več neprijetnosti in jeze, česar jim itak ne manjka. Dobro nam je znano, da so se č. g. fajmošter resnično razjokali zaradi kaplanovega nepriklad-nega obnašanja. Pripravljeni smo to dopričati in je sptoh vse resnično, kar se je v „Štajercu" o našem kaplanu reklo, to si upamo kaplanu Gosaku v zobe povedati. Naj se v „Gospodarju" še toliko opravičuje in za svojo obrambo zavetnikov išče, pred nami Šent-janževčani se ne bode opral, dokler se ne bode poboljšal. Politiko in druge reči, ki se za katoliškega duhovnika nikakor ne spodobijo, naj pusti na stran in videl bode, da med nami ni slabo živeti. -- Pri nas še dosedaj nismo imeli kaplana, ki bi se tako samooblastno obnašal, kakor sedanji kaplan Gosak. In to še celo proti sivolasemu blagemu gospodu faj-moštru, ki mora jesti sam, ločen od družbe, med tem ko sedita kaplan in kuharica skupno pri eni mizi. G. Gosak, ali bodete to tudi tajili? Iz Zgornje Radgone se nam piše: „ . . . . „Slovenski Gospodar" je v številki sam sebe zagovarjal proti dopisu v 14. številki „Štajerca", pa o Ton-čeku in dr. Ploju je vendar molčal. Tajiti hoče, da dotična deklica nikdar ni bila pri bralnem društvu in da nikdar ni kot „Marija" pri igrah nastopila. Ali „Slov. Gosp." oziroma njegovega pisača ni sram, da si upa resnici tako očitno v oči biti, ker vendar tukaj vsi ljudje vejo, ki so pri veselici bili, da je to gola resnica, kar je „Šfajerc" pisal. Ali ne veste, da je laž greh? V omenjenem farškem lista se gotovi gospodje hvalijo, da se pri dotičnih veselicah govori o verskih rečeh — o pridigi, spovedi i. t. d. — ; seveda morajo ondi ljudstvo podnčevati, kjer se igra, kjer so fantje v ženska oblačila oblečeni i. t. d.! To so same svete reči za se-ianji novi čas! Človek, ki sam sebi laž verjame, mora biti vendar že skrajno pokvarjen, drugače ne more biti ! — Vse vaše veselice so le zato, da mladina ložej skupaj pride ; to je njej povod. Brez kaplanov se v Gornji Radgoni do-sedaj šo nobena veselica ni začela in ne končala. Menda zato pišete v naslednji številki (29.) „Slov. Gosp." od nekega starega Boga, katerega hočete osramotiti ter s tem naravnost pokazati, da so stare verske resnice za nič in morajo nastran in da le veselice kaj veljajo. V novejšem času so zopet nekaj novega znašli. Predstavljali so sv. Elizabeto, kako da jo Marija obišče. To bode vendar bolj prilično, ker Elizabeta je vendar že bolj priletna ženska in se ni treba tako bati, da bi mati postala, ker čudeži so v novejšem času jako redki. Bog ve, ali bode se sv. Elizabeta še kedaj prodstavljala, ko sta oba naša gg. kaplana od sv. Petra odišla. — Opazovalec. Od župnika R a ž u n a v št. Jakobu v Rož. dol. prejeli smo sledeči popravek: 1. Ni res, da bi bil „volilski imenik tako sestavljen, da postavnim predpisom ni odgovarjal", in ni res, da bi bila volitev z dne 28. januvarja razveljavljena, „ker bi bil imenik volilcev pomanjkljivo sestavljen", res je pa, da je bila volitev razveljavljena samo zaradi tega, ker je bil volilni imenik na razpolago vodičem samo uradne dni. 2. Ni res, da „je morala politična oblast že drugič način postopanja pri volitvah ostro zavrniti, ker je bil volilski imenik tako sestavljen, da postavnim predpisom ni odgovarjal ; res je pa, da volitev v drugič sploh še ni bila razpisana, in res je le, da so se nekateri pritožili zaradi imenika na okrajno glavarstvo v Beljaku, a je okrajno glavarstvo njihovo pritožbo zavrnilo z odlokom z dné 8. augusta 19(H pod št. 22310 kot neopravičeno. 3. Ni res, da bi se bili razglasi prilepili na „take kraje, kamor le redkoma kak človek pride, ali pa morebiti nigdar", res je pa-da je bil en razglas nabit na občinski deski, razven tega pa še drug na javnem prostoru pri župnijski ceikvi v Podgorju. Tudi ni res, da se je pribilo volilno naznanilo „v Podrožici na straniščna vrata nekega delavca" ; nasprotno je resnica, da občinski predstojnik še sploh nikdar ni zaufcazal pribiti volilni rezglas na kateremkoli mestu v Podrož:ci. 4. Ni res, da bi se ne bilo poskrbelo, da bi se vožnje pri zgradbi železnice domačinom prepustile" ; res je pa, da so dobili domačini dovolj dela, in da je občina zastopala koristi domačinov pri deželnem vladnem svetniku, g. Schu-sterju, pri bivšem deželnem predsedniku pl. Rrayde-neggu in pri železnižkem ministru AVitteku. 5. Slednjič ni res, da si je „občinski predstojnik pri tej priliki lepega denarja zaslužil", „drugi so morali in še morajo skozi prste gledati", ampak res je, da so vsi vozniki v njih popolno žadovoljnost plačani. Št kob v Rožu, dne 27. avgusta 1904. Franjo Kobenfc župan. — Opomba uredništva: „Da je V80 župnik opričevanje od kraja do konca neresnično, našim tateljem ni treba šele posebič zatrjevati, saj vsak kakšni so klerikalni hujskači — od ene strani p drzni nemirneži, od druge pa svetohlinski hina* Boga imajo na jeziku, v srcu pa hudobca, kar svojim postopanjem očitno kažejo. Le poglejte zo en nov dokaz! Prejšno nedeljo je Ražun v cei pridigoval: „Mir in ljubezen nebeškega Izvelič naj pride med kristjane ter med njimi vedno osta To je srčna želja svetega očeta, papeža Pija X.| Glejte in ravno to nedeljo popoldne je „apostol miru in sprave" priredil v Vel vesi nek shod, na katerem je po svoji navadi šun in hujskal „verne" poslušalce proti svojim „kristj skim sobratom. Namesto božjega nauka vsajal je srca došlih gostov srd in sovražtvo do bližnjega te^ na ta način bil sotrudnik vraga, ne pa naslednik božjega Učenika. Navzočih se je polastila laka raz-1 burjenost, da se je moral shod zaključiti. Konec temu zborovanju in njegov posledek je bil ta, da je l naslednji noči priletel v nadučiteljov stanovanje kot post debeli kamen ki je razbil šipe in okvirje. Ja, taki so! Prilično ve kaj. Zunanje novice. »st< dar post ob « pač in r berj tak( jega sti tam moj 8v0 boci jerc dne tob 6VC' več 'erec prit pod 31. Zve vsi dol 4 c Občinska volitev v št. Lenartu v Slovenskih goricah dne 3. t. m. je zopet jasno pokazala, koliko d4 more vzajemnost in sloga. Vse skozi je zmagala napredna stranka in niti jednega zastopnika nimajo klerikalci v novem odboru. Morilec Antonije Pozeb Anton Majcen ima baje še več hudodelstev na vesti in se bode moral pred porotnim sodiščem zaraeli njih zagovarjati. Neka Ana Fergeš iz Frama odločno trdi, da je bil Majcen tisti hudobnež, ki jo je svoječasno v vindenavskim gozdu po roparsko napadel, jo skoz močan udarec na glavo omamil in ji 5 kron denarja vzel. Morcbit pride o tem hudodelniku še več kaj na dan. Lažnjivcem v odgovor. Farški listi so nedavno svojim bralcem postregli s izmišljeno lažjo da jc bil Alojz M u r š i č, ki je pomagal Šeguli ženo umori sotrudnik „Štajerca". To je nesramna laž, ker „Sta jerc" nikdar niti ene besede Mnršičevih duševnih! in proizvodov ni priobčil, pač pa je Muršič svoječasno v (po neki tiskarni na lastno roko dal pesem tiskati, tero je baje on sam zložil. S tisto pravico, s katerof tis klerikalni listi nam po krivem očitajo MuršičevolNa sodelovanje, z ravno isto pravico lahko tudi mi trd mo, da je Muršič bil sotrudnik tega ali unega list Da farške cunje svojim bralcem donašajo samo laži in zopet laži, je itak znano, toraj se nam treba čuditi, da so tudi to nesramno izmišljotino tuhtali. Iz Karčovine pri Mariboru prejeli smo sled vrstice: „Dragi mi „Štajerc"! Iz Karčovine že pač od pac Št pin daš nei ni lov me Šel tro ka vre je me ko, Šu ko Jc pa go za v ka jercu" dolgo ni bilo kaj slišati, zdaj se pa ven-moram oglasiti, ko se jo nek dopisnik v „Fih-a (v zadnji številki) zaletel v mojo branjarijo in -em v „Štajerca". Pisatalj trga članka mora biti slep ali pa celo maloveden človek, da ni videl e ve, da sem jaz v Karčovini, ne pa v Leiters-u. Diugokrat naj pride k meni, jaz mu posodim očali, da bi ž njimi „Štajerca" še mnogo več-videl in svetovala mu bodem ob enem, naj pu-cne in „Štajerca" pri miru in naj se ne čoha aj> kjer ga srbi. — Ko bi dopisnik videl v n oknu „Fihpos"-a, bi si gotovo ne raztezal ga gobca. Ta nesramni napad me je napotil, da m v prihodnje še bolj marljivo razširjala „Šta-Le naprej! — V Karčovini pri Mariboru, 9. septembra 1904. Neža Puklavec.." Razstava sadja se bode vršila dne 1. in 2. ok-t 1. v Mariboru. Štajersko sadje je daleč po n znano in ta razstava ima namen, istemu še veljave pridobiti ter med sadjeiejci in kupci po-vati, da stopijo v neposiedno dotiko. Zasluga ditvije te prekoristne in jako važne razstave gre žnici kmetijske družbe v Mariboru. Nesreča. Jožef B r e ž n i k iz Gorice delal je dne avgusta pri posestniku Juriju Korent v Arjavesi. ' r je šel spat v seno na peker. Ko je po noči , padel je skozi odprtino (skozi katera se krma meče) tako nesrečno, da je vslcd poškodb črez ni umrl. Brižnik zapusti osmero otrok. Novo jamo našli so na goriškem Krasu, tri ure Trsta. V bližini vasi Šuta se nahaja grozen pre-V tega je skočil 18. avgusta 86 letni Janez e p a n č i č, ker si je hotel zaradi domačih pre-življenje končati. Ob robu prepada so našli on-pastirji Štepančičevo suknjo in palico in so to oma po vasi razglasili. Pa v prepad si nihče upal. Naslednje se je vendar oglasil srčen mož, i nadzornik Andrej Leg a. Spustil se je na 45 v dolgi vrvi v prepad, toda do dna ni prišel, pri tretjem poskusu, ko se je poslnžil 100 me-dolge vrvi, se mu je posrečilo priti do mrliča, ega je v vrečo (žakelj) spravil in se ž njim postil iz prepada potegniti. Pri tej priložnosti šel v steni omenjenega prepada lepo jamo, 300 v dolgo, s krasnimi kapniki, od kojih je manjše seboj vzel. Občina Ivanovgrad, h koji vas pripada, plačala je Lega-tu za njegovo srčnost ajdbo 100 kron nagrade, njegovim pomagačem pa 50 kron. Kolera v jutrovih deželah grozno razsaja. Na in tisoče ljudi umerje na tej morilki vsak dan. če žrtve pobira v Afganistanu in v Perziji, od se mogoče še v Evropo prikaže. Najden zaklad. Stričnik generala Kempa našel raja Zoutpansberg (južna Afrika) zako-lad v vrednosti četrt milijona funtov šterlin-(po našem 10 milijonov kron). Zaklad je nekdo 1 pred prihodom Angležev (Robertsove armade) torijo. Polovico zaklade si bo prisvojila anglež-jlada, druga polovica pa sliši srečnemu najditelju, ki bo na ta način toraj tudi imel lep profit iz burske vejske. Največe morske globine. V Sredozemskem morju se dosedaj še ni našla nobena morska globina, ki bi znašala nad 3500 metrov. V Atlanskem ocejanu pa so. našli globine nad 6 tisoč metrov. Največe morske globine pa so v Tihem ali Velikem ocejanu, kjer so mornarji namerili celo 9429 metrov in katero so krstili za Aldrikovo globino. Najviši gora na naši zemlji meri 8840 metrov in potemtakem g'.obine na površini naše zemlje visočine prekašajo. Družba tolovajev, ki se imenuje „črna roka" (manu nigra) ter obstoji iz samih Lahov, dela new-jorškemu prebivalstvu (Severna Amerika) v zadnjem času mnogo strahu, onclotnim čuvajem javne varnosti pa obilo preglavice in dela. Premožnejši ljudje dobivajo od teh predrznežev grozilna pisma in često-krat se lopovom posreči, da iztisnejo kakemu strahopetcu par tisoč tolarčkov, katere si seveda lepo razdelijo. Nedavno so na nepoznan kraj odpeljali fan-teka nekega premožuejšega meščana ter so za njegovo odkupnino terjali lepo svoto denarja. Vsa zasledovanja policije ostala so dosedaj brezuspešna. Švedski parnik „Nordland" se je potopil pri H o 1 m s u n d u. Možtvo, obstoječe iz 26 pomorščakov, se je na nemški parnik „Hollanda" rešilo. Morski somi požrli so nekega natakarja, ki se je pied kratkim peljal na parniku „Darmstadt" iz Nemčije v Avstralijo ter med vožnjo od Adena do Kolombo vsled blaznosti v morje skočil. Ko so ga hoteli rešiti, so ga morske pošasti že raztrgale in po-hrustale. Železniški čuvaj in medved. Nedavno je železniški čuvaj v Plazih videl v noči na progi nekaj črnega proti sebi iti. Ko je s svojo svetilnico bliže posvetil, spoznal je, da ima pred seboj veliko medvedko s tremi mladiči. Medvedka je po konci proti njemu stopala in prestrašeni čuvaj je iz strahu spustil svetilnico iz rok, ki je takoj ugasnila. Zdaj pa je prisopihal vlak in zver je mislila, da je to še j vedno čuvaj z lučjo, se je krepko na napad pripra-\ vila; toda lukamatija jo je na mestu pomečkal. Starka je tehtala 130 kilogramov. Mladiči so brez sledu izginili. Celo mesto zgorelo. Mesto Binau v provinciji Laguna je popolnoma zgorelo; več sto oseb je v ognju našlo smrt, nad 50 tisoč ljudi pa je brez strehe. Odlikovan Štajerc v Ameriki. Največji amerikan-ski denarni zavod „National City Bank" v N e w-Jorku je razpisal bogato darilo tistemu, ki bi ji na-svetoval najuspešnejše sredstvo, kako bi se dalo to podjetje še povzdigniti. Oglasilo se je 350 konkurentov, a tretje priznanje in nagrado dobil je uradnik imenovane banke, naš rojak Lav. F r i e d r i c h, rojen Središčan. Bivši turški sultan Murat, brat sedaj vladajočega sultana Abdul II a m i d a, je v Carigradu umrl" Murat je zasedel meseca maja 1876. leta turški prestol, a se je moral v kratkih tednih umakniti svo- jomu bratu, ker ga je državni svet spoznal za vladanje nesposobnega. Sultan umirajočega brata ni obiskal, odredil je čisto priprost pogreb, na dvom se za njim ne bode žalovalo in časopisom je naročeno, da smejo k večjemu štiri vrste o rajnem pisati. Pisma uredništva. Dopisniku i7. Spodnje Polskave: Da sla farška torba in pa volčji želodec brez dna, je itak znana stvar, toraj Vaše poročilo ne donaša kaj posebno novega. Ako pošljete nam kaj zanimivejšega, radi sprejmemo. Dopisniku iz Bizona: Vaša pripovest „o mačjih lovcih" je brez posebnega pomena. Sploh se od lastnikov lova smatre vsaka mačka, ki se klali daleč od doma po hosti ali po polju, za zver, katero sme vsak pooblaščeni lovec v svojem revirju ustreliti. Ne žalujte preveč za Vašo muco, saj še mačji vrod ni izumrl! Spitalič: Mi smo popolnoma Vašega mnenja in tudi mi smo merodajnim krogom celjskega volilnega okraja omenjenega gospoda za kandidata nasvetovali, toda nihče se ni brigal za to zadevo, toraj smo jo tudi mi opustili. Mnogim dopisnikom: Tokrat ni mogoče zaradi volitev, kakor sami vidite. Toraj potrpljenje! Razglas, i m iT « Spretni ♦ v ♦ ♦ Okrajni odbor v Pluju je za povzdigo v okraju jako za-ostajane svinjereje čistokrvne, lepe bele, dobro izrašene in močne mrjasce in prasičice velikega angležkega plemena v starosti dveh mesecev nakupil in bo 35 teh živalij pri mlinu gosp. Jurca na Uregu pri Ptuju v petek, 30. septembra t. I. ob 0 uri predpoldne po javni dražbi svinjerejcem prodal. Eno prase bode sklicano za dve kroni in kar bo skupna cena nakupno presegala, to svoto bode okraj kot subvencijo v okrajno blagajno prevzel. Trase se bode tistemu prepustilo, kateri bo največ obljubil ter kupno ceno takoj položil ter dražbeni zapisnik, oziroma zavezno pismo, vsled katerega se mora žlici-tirano prasc najsi bo mrjasec ali prašiča najmanje dve leti po dorasli starosti 10 mesecev za javno oplemenje rabiti, podpisal Okrajni odbor v Ptuj i, dne 12. septembra 1004. Načelnik: Ornig I. r. ki imajo več delavnih moči, dobijo pod ugodnimi pogoji takoj službo na viničarijah v Halozah. Več se izve v knjigarni li). B!anRe-ja v Ptuju. Ma^staniio. • Iz skrbniške mase (Kuratelmasse) Janeza Werschetz, veleposestnika v Olimju, okraj Kozje, se jako vredno proda okoli 4.000 litrov vina iz leta 1902 in več sodov, držeč i h 4 do 35 veder. Na vsakojaka tozadevna vprašanja odgovori skibnik. gospod dr. Richard Zirngast, odvetnik v Kozjem. 317 Klosterneuburške nioštne tehtnice (vage) (Klosterneuburger Mostvvagen) od Babo preskušene, z merilnim valjarjem ali pa brez njega, priporoča Jožef Gspaltl, zlatar in optiker v Pluju. H06 kupuje po najugodnejših cenah JOSIP KORDI Lljubljana. Kuharica z daljšimi spričevali, katera zna dobro knliati, sc od gospe Roza Blanke v Ptuju. Nikolaja Gyorek-a nasledili v Mariboru, Burgplatz 5 usnjarija, trgovina z usnjem in s čevljarskimi po ščinami priporoča izvrstne podplate, Blankleder, k o vrstno vrhnjo usnje in čevljarske reči. Vso blago je v lastni delavnici izdelano. Kože se po nizki ceni in vlrpe usnje predelajo. Trsno kolje! Gozdarsko oskrbništvo Mokrice, južne železn:ce staja Brežice ali pa Samobcr na Zagrebčki želez ima okoli 500 tisoč cepanih, 3 metre dolgih, le kostanjevih trsnih kolcev na prodaj. Ker bodo do konca februarja narejeni in se morajo tedaj koj poslati, bi bilo dobro, da bi kupci svoja nar takoj vposlali, da se jim zamore pravočasno ust Gozdarsko oskrbništvo Mokrice, pošta Jese ob Savi na Dolenjskem. H. Pilz, nadgozdar. Opravilna številka C Hi 181/4 Oklic. Zoper Rozalijo Osenjak, posestnico v Spod Jablanah štev. 25, katere bivališče je neznano, s podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ptuj i po M Koren-Beranič, vžitkarci v Podloži, tožba zaradi znanja vžitka. Na podstavi tožbo se določi obrav na 19. september 1904 dopoldne ob 9 uri v štev 12. V obrambo pravic Rozalije Osenjak se stavlja za skrbnika gospod Matija Pungertnik, po* nik v Spodnjih Jablanah. Ta skrbnik bo zast imenovano v oznamenjeni pravni stvari na njeno varnost in stroške, dokler se ne oglasi pri s" ali ne imenuje pooblaščenca. C. k. okrajna sodnija Ptuj, oddelek III., 30. avgusta 1904. Lep vinograd ptišenim novim nasadom, fetrt ure od farne cerkve [Barbara v Halozah oddaljen, iTsem zemljiščem vred (okoli i oralov ah joh) po vredni proda. Posestvo obsega vi-(ravnik, njive, sadunosnik J. Letošnja trgatev sliSi Vprašanja naj se naslona gospoda: Ogorelec, nad-" pri Sv. Barbari v Halozah. 259 Na prodaj Gornjem Bregu, 10 minut mesta Ptuj, lično posestvo gano hišo (t sobe. kuhinja [in gospodarskimi poslopji. je lep vrt in eden oral ga zemljišča. To posestvo se »te roke zaradi preselitve •po ceni proda. Naslov j»ro-pove upravništvo rŠta- Lepo posestvo na prodaj, ?5 minut od Pluja, z ino<*no, zidano hišo. obstoječo iz dveh sob, 1 kuhinje, čumnate in lepe kleti. Zraven je novo postavljeno gospodarsko poslopje s svinjskimi hlevi, vrl za jelenjad, 2 orala rodovitnih njiv in l'/s orala travnika s žlahtnim sadnim drevjem zasajenega. Več pove uprav-nišho „Štajerca". 313 jerca" 311 [ovski pomočnik, v manufakturni in špcce-stioki. spreten prodajalec, s I. oklobrom službo mencati. K pove upravništvo „Štajerca." 312 ikovski učenec, mord biti na:manje 16 let t ima veselje do pekovske sprejme se takoj pri: Janez •U v Slovenski Bistrici. 303 Kot kočijaž ali konjar želi takoj vstopiti v službo mlad, čvrst fant, ki je že kot kočijaž služil. Vprašanja se blagovolijo nasloviti na: Jožef Topolovec pri gospej Magdaleni Žitnik v Budini pri Ptuju. 302 Pekovskega učenca, čvrstega dečka, sprejme takoj v uk ter ga s vsem potrebnim preskrbi (tudi v šolo zamore hoditi) Ferdinand Bratuša, pekovski mojster v Slovenski Bistrici, od katerega dobijo stariši vsa potrebna pojasnila. 304 Brivski pomočnik dobi s 1. oklobrom službo pri g. Richardu Starkel v Ptuju. 30."» 3 lončarski pomočniki in sicer 1 žgalec, 1 spravljalcc in 1 sukač sc sprejmejo takoj v delo pri Jožef Wesiag-u. lončarskem mojstru v Ptuju. 310 Več lepili posestev na prodaj. 1. Zidana z op'ko krita hiša z dvema sobama, kuhinjo in kletjo; zraven je hlev, velik vrt. sadunosnik in brajde. Zemljišče meri okoli 1'/« orala. Cena 3.100 gold. (Šparkasa ima 1.200 gold. vknji- ženih.) 2. Hiša s tremi sobami, kuhinjo (s šparherdom) lojpo in kletjo; zraven so svinjski hlevi, Skedenj in lep travnik. Hoste je okoli 4 orale. Cena 3.600 gold. (Šparkase 200 gold.) 3. Novozidana hiša speterinvsobami b'izo cerkve in šole v št. Petru niže Maribora; kuhinja, lojpa, lepa klet, živinski in svinjski hlev, lep sadunosnik, njiva, travnik, vrt. Cena 3.100 gold. (šparkase 150 gold.) Polovica kupne cene lahko proti 5®/0 obrestim na posestvu ostane. Ugodno za vsako obrt; mesarijo, krčmo, Stacuno itd. 4. Velika, novozidana. z opeko krita hiša. y kateri je popred bila šlacuna in mesarija, ob glavni cesti '/* ure od Maribora, z dvema gosliluiškima in 4 drugimi sobami, 3 kuhinjami. V gospodarskem poslopju so 3 sobe, 3 kleti, hlev. Skedenj itd. Hiša nese na leto 465 gold. najemnine. Ko je bila ondi krčma, se je stočilo na leto 600 sodčekov piva, 20 polovnjakov vina in 22 polovnja-kov tolkle. Ugoden kraj za mestne izletnike (Ausflügler) in jc sploh ondi mimo živahen cestni promet. Cena 10.000 gold. (šparkase 1.300 gold), od kojih lahko 3—Î000 gld. proti 5°/p obrestim na posestvu ostane. Več pove Franc Pcd-lipnik na Tez ni štev. 42, poŠta _ Maribor._310 Na prodaj je lepa. novozidana hiša tik glavne ceste 10 minut od Ptuja; zraven sta 2 hleva in 2 drvarnici ter lop prostor za vrt. Od jako nizke kupne cene lahko polovica na posestvu vknjižena ostane in se polagoma izplača. Naslov pove upravništvo „Štajerca." 312 Malo posestvo je iz proste roke na p odaj na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Hiša je nova. Naslov lastnika se izve pri upravniStvu „Štajerca." 315 4 pare čevljev za samo 5 kron dobi se zaradi nakupa velike množine obuval še kratek čas za to jako neznatno ceno in sicer: 1 par možkih in 1 par ženskih čevljev za vezali, iz rujavega ali pa črnega usnja, z močno podkovanimi podplati; nadalje 1 par možkih in 1 par ženskih modnih čevljev; vsi tri pa*-i so po najnovejšem kroju jako elegantno izdelani, močni, ter stanejo skupaj samo 5 kron. Velikost v centi-mntrih. Blago sc pošilja pro'i naprej vposlancmu denarju ali pa proti postnemu povzetju. Zamena jc dovoljena ali [ a sc di nar vrne brez vsega ugovora. Trgovina s čevlji: A. Liban v Kra-kovi štev. 79. 316 40 dni na kredit! 4© dlil na pOSkl£S! Pazite na plombo! jla /flPIfAlhv" te"a,iiho k,nča.Sk,h P"**?0*1 Am°ia svetovnoznana tvrdka za hvalo mojih ur ne potrebuje, rečen Vam toraj samo: pazite na a i il^ n t ? prjprr ',ev TJo r čis,° n*P°,rehna. ker v 40 «»i »ak more vsakdo nazaj poslati, kdor J njo n. zadovoljen in dam vplačani denar takoj nazaj. SolidnejSe kupčije nikdo ne more zahtevati. J 1 Pojasnilo! J*Sidr2 (8n!ier) ZiStem R°SSk0pf) V nikelnaslem 0kr0vu "«kaj let od mojih kupo-¡j Sovo/j nI kpUJGJ0' poscbno Jh člsh>° «J"cJje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbcnci, ker so ž njimi P,av Privatnim kupcem pošiljam moje prave amerikanske antimagnetične Rmcnfcr-Ure na sidra, Zi5tem Rosskopf iUV. 99 (jako priporočljiva službena ura) s patentovanim email-kazalnifcom. s sekundnim kazalom, v dobro se zapirajočem nikelnastem okiovu ali pa v črnem jeklenem okrovu in s pozlačenimi kazali, natančno regulirana, s triletno pismeno garantijo p trpežni Jkatliici iz le-lenopeaa u$nja, z nikelnasto perižico in obeskom *pred, z karabin«rjem in parstpenim obročem, velja komad samo 2.50 flld , 3 komadi 7 flld., 6 komadov pa 13*50 <)Id. PoSilja se proti postnemu povzetju ali pa, če se denar naprej pošlje. HANNS KONRAD prva tovarna za ure v Bruxu it. 940 na Češkem, ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s ccs. kr. avstrijskim orlom in s zlatimi in srebrnimi medaljami iz raznih razstav ter z več, kakor z 10 tisočimi pohvalnimi pismi iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvožna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša ter razpošilja v pse dele speta. Ustanovljena je leta l$$7. Prepis pisma, ki sem ga nedavno sprejel: Uaia blaflorodnost! s posebnim veseljem moram Vam priznati, da tiste tri ure, katere sem pred nekaterimi leti iz Vaše tovarne dobil do današnjega dne brez prestanka prav dobro grejo in da jih Se pri nobenem urarju nisem imel. Dovolil sem si tudi Vaše izvrstne ure pri vsakej priložnosti priporočati, kakor na pr. pri konfcrencijah. Za izvestno in trpežoo napravo Naših ur odkritosrčno se zahvaljujoč prosim Vas. da blagovolite mojemo današnjemu naročilu tudi tako vestno ustreči. Spodnjistanetič (v Bukovini) dne 7. 12.1903. Jan. Buczkovski 1. r. nadučitelj. Po/or * Ma,i urarji in ,)aranlaei ponarejajo moje kataloge in risbe ter navidezno svoje ure * ceneje prodajajo. Te napidezno cenejše ure pa so malopredno, Slabo blago, često-r,... n . ... ,. . „ . krat ,,,so fpasuane. s slabim okrovom, 7 a katere sc ne more 3 leta pošteno jamčiti. Ne dajte £s takim blagom slepiti, jci je samo z* oko ne pa za daljšo rabo! Pazite na mojo bliZU Že 20 let obstoječo tprdko. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Briizu štev. 949. -"Hfei Ilustrovani ceniki se na zahtevanje zastonj in franko dopošljejo. 166 A. s rt ■ m C m, M /t BlÊ/i PATraT\ • Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina k „zelenemu vencu" v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje jagode, maline, črešnje, višnje, ja-bolke, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, špindlinge, sipke, dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, luk, Česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, čebelni vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, laneno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe Črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d. s vse to po visokih cenah. 190 Po^or xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ bieiklisti, krojači in šivilje! Popravila bicikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bestandteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angležkem. Tudi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro ohranjene bicikle od 30 gold. dalje. S spoštovanjem .ÜLBl&Oli SPtSlli H62 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Sparilo! U$i deli embalaže imajo zraven stoječo postavno deponooano parstpeno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi c. kr. dvornega dobavitelja ,pri črnem orlu' Praga, mala Strana, ogel nerudope ulice. Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2'66 se pošlji! velika steklenica in za K T50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalk (spodnja lekarna). 896 V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agento Zwilchenbart v Buchsu in y B (Švica.) Havre-New York. Y ozn j a čez morje samo 6 dr Na vsako vprašanje da se poštnine pros' brezplačen odgovor in pojasnilo. i Dva čevljarska pomočnika dobita slalno delo pri Cvetku Pičko, Čevljarski mojslcr na Suhi, pošta Laboda (Lavamünd) Koroško. 281 Malo posestvo ob cesti na Brežic (Frausfaudner-strasse) štev. 225, občina Po-brežje pri Mariboru je po ceni na prodaj. Zidana h ša s 3 sobami in 2 kuhinjama, klet. gospodar-slveno poslopje s hlevi, vrt za zelenjad, štepih itd. Več pove: Franc Spindler, Faustaudner-strasse Nr. 225, pošla Maribor. 266 Pekovski učenec, sin poštenih starišev, sprejme se takoj v uk pri pekovskem mojstru, ki ga bode s vsem potrebn m preskrbel, da stariši ne bojo imeli nobenih stroškov. Fant bode ondi imel tudi priliko, se nemški naučiti Franz Richterics, Bäckermeister in Klöch bei Radkersburg. 287 Ša far, oženjen, v najboljših letih, zmožen slovenskega in nemškega jezika ter izurjen v poljedelstvu in živinoreji, išče primerno službo. Naslov pove upravništvo „Štajerca" v Ptuju. 296 Priden hlapec,800 doslužen vojaški trobentač (Hor-nisl) se sprejme za postiljona (poštnega voznika) pri ces. kr. pošti pri sv. Vidu niže Ptuja. F. Schcsteritsch, ces. kr. poštar. Planinske brusnice (KSrntner Alpenpreiselbecren) iz Koroškega priporoča v najboljši kakovosti po jako nizki ceni proti poštnemu povzetju (Post-Eilgut-sendung) Olhmar Goli, trgovec v Mc-ži, (Post Miss a. d. Drau.) 276 H Hitra razproda} 4 pare čevljev za % 250. Ker se je nakupilo veli" množil a Čevljev, so isti Ic časa po sramotni ceni: 1 možki» in 1 par Čevljev a na vrvico, rjavi ali črni, z obilimi podplati, nadalje 1 možkih in 1 par ženskih m' nih čevljev, vsi 4 pari so gantno izdelani, čedni in Velikost na cm. Vsi 4 pari nejo le gld' 2*50. RazpoSiT le proti povzetju ali naprej ni m zneskom H. Wachtel, portna hiša za čevlje, kovo 154. Se lahko zamenijo, ali denar Veliko presenečenje Nikdar v življenju ni več priložnosti i 500 komadov za 1 gld. Ena krasno po lačena p¡ ura, katera točno teče in zal se 3 leta jamči, z jako pri verižico, ena moderna židana vata za gospode. 3 jako fini robci, en prstan za gos' imit. žlahtnim kamenom, 1 k mošnjiček, 1 jako fino žepno 1 par manšetnih gumbov, 3 za srajco, (3% dubla-zlat) tenliranim zaklepom, 1 jai tintnik iz nikelna. t fini a!" najlepšimi slikami, 1 broša za dame (novost), 1 bouton s simili-brilanlom, 5 ličnih smešnih reči za s'are" mlade. 20 različnih reči za ko: denco in še 400 drugih ra~ stvari, katere se rabijo pri h» so za vsakogar potrebne \ se pošlje z uro vred, kat sama tega denarja vredna,za. 1 gld. 95 kr. Razpošilja sc poštnemu povzetju ali če se pošlje naprej. Dunajska centralna razpošilr' P. Lu3t, Krakov (Krakau) NB. Za neugajajoče se denar „Brzojav" (Telegramm). Vsakovrstni obrtniški delavci, ki so brez dela ii ki bi hoteli svoje dosedanje mesto premeni ti, za-)rejo takoj delo dobiti, in sicer se jim da v to ho jako dober nasvet za trajen in dober posti. Po največ se iščejo: krojači, mizarji, kovači, larji, sedlarji, remenarji, krznarji itd.; nadalje retne kuharice, sobarice, natakarice itd. žlasitvije sprejema in nemudoma odgovarja Ivan Z. Rebrek, Sčeni posredovalec obrtniških delavcev in raznovrstnih služabnikov v Belovaru (Hrvatsko). FRANZ SODIA 172 tYOrflica pnšk (Gewehrfabrik in Ferlach, Kärnten) ■roča izvrstne puške, kakor puške za šrot in krogjje, najizbornejša Jitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane ce-s p< dobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah, Stmne prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. >1 z mojim blagom ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. f. Leposcha na Bregu in v Ptuju riporoča svojo veliko zalogo Po rti a nt o-iega cementa (Judeiulorfer Portlant-Eemeiit) ter vsakovrstnega špecerijskega in železnega blaga po naj-11 i žili cenah. S spoštovanjem V. Leposcha. Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler še ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor hlače malo svoto in sicer za WT I gld. 80 kr. -^fcfl Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. le so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po pošt--ovzatju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in )kost okoli pasa. lajska fllijala za sukneno blago Ch. Jnngwirth, Krakan 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vožne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, na Dunaji ali KaH Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasep album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirlh, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 600 kosoy samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna židana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahlnirn kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasiio žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pri- IV! or nt h 011 se ima za,ivali,i svojemu ,¡ lïXv/l od tamo dobyo naročniki pošiljatev v paketih po 10 komadov (tO Stuck) 2 52 kron. Theodor Horath v Gradcu. 176 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Angležke svinje (praseta) čistega jorkširskega plemena, stare od 2 mesecev do 1 leta, med temi tudi en mlad plemenski mrjasec (Zuchteber), se prodajo na graščini Dobrava (Neustift) pri Ptuju. Več se izve pri g. Franc Kaiser v Ptuju. 283 Seno, slama, oves se po najboljši ceni ku pujo in plačuje pri gospodu Karol Teppey v Celju. Najboljši in najcenejši nakup vsa-kovrstr ih goual (Masikinstrumente) W. Schr&mm, izdelovalec godal v Celju, Gratzerstrasse štev. 14. Pio.iajam vsakovrstne plehaste in lesene pihalno instrumente, dobre gosli za šolarje po nizki ceni, kitare, citre. harmonike na meh. bobne, tamburice, jako fine strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjam 284 za nove. Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 go!d. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „Štrozcke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr Brata Slawitscli 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Razglas. Hranilnica v Ljutomeru da sledeče na znanje: Vsled naše prošnje sta dva od ces. kr. namest-ništva iz Gradca poslana računska uradnika naš zavod od 13. do 24. junija t. 1. natančno pregledala. Na podlagi tega pregledovanja je ces. kr. na-mestništvo v Gradcu z ukazom z dne 7. julija t. 1. štev. 28.894 označilo vodstvo hranilnice kot vestno in opravništvo kot primerno in se je posebno pov-darjalo, da se za varnost vlog nahaja popolnoma zadostno poroštvo, ker tudi rezervni zaklad kaže stanje, ki presega povprečno visokost pri štajerskih hranilnicah. Hranilnica v Ljutomeru, dne 7. septembra 1904. Deželni namest. komisar: Hermann Ritter von Rainer zu Harbach. Za ravnateljstvo: Julius Thurn. Tovarna za poljedelske str C. Prosch-a v Celovc priporoča izboljšane vitale (Gô z najnovejšimi t (lagerji), lahko te Dalje stroje za nico delati, trijerje in mline za šrot Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštniue zastonj. Priporočava pravo, izvrstno, domače Bučno olje (Kurbiskernol) in 80° o no kislino za jesih (oeet) dela Iz enega litra te kisline napravi se 20 lil dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej zini ter se pri naročilu prosi za natančni nasloi ime zadnje pošte. Brata Slawitsch, trgovca v Ptu Perva štajerska tovarna sr brnin zlatnin in verižic s parnimi stroji f rane Pacchiaff ces. in kr. dvorni liferant tovarna: Prodajal gledališka ulica, # glavni štev. 4. štev. 4.; Lastna delavnica za popravil in zavod za graviranje. Dela se vse na novo, vdelujejo se kamenčki; vzorcih in risbah. Elektro-galvanično pozlačenje in posrebrnjenje- Zaloga vseh reči za vsakdanj rabo. Učenci in učenke z dovršenim 14. letom se s mfjo v nk. Volilci mariborskega volilnega okraja iz IV. občne knrije za deželni zbor štajerski! Dne 20. septembra t. 1. ¡odete volilci mariborskega volilnega okraja, ki obsega sodnijske okraje Arvež, slovenska Bistrica, C mu rek, Iv ni k, Maribor, Mamberg in Ha d gori a volili poslanca v deželni zbor. Za kandidata je od napredne stranke «stavljen gospod Albert S tiger, o 1 g o 1 e t n i ž u p a n i 11 o k r a j 11 i načelnik slovenjebistriški. Ta mož je zorni gospodar ne le samo svojega posestva teinuč tudi njemu v skrb izročenega kraja in občine. Volite gospoda Albert Stiger-ja, ajti ta mož je dosedaj vedno kazal, da ima srce za kmeta in delavca in da je v munbo pravic pri prostega ljudstva vedno pripravljen storiti vse, kar je mogoče, da se nižjim stanovom od vlade da, česar jim gre. 3 »j ca '•g. Albert S tiger ozna težnje kmečkega in delavskega stanu, pa je tudi dovolj ugleden mož, ki bo Bal v zbornici svojim predlogom ¡11 zahtevam veljavo priboriti, kajti njegovo ime sauia za ta» nudi pripeostim] ljudstvom, teinuč je tudi v višjih 'krogih na dobrem glasu. Albert S tiger ■ skrajno značajen mož, poštenjak skozi 111 skozi, on je mož — beseda, ki bode ldlljubo, se za svoje volilce pri deželni vladi na vso moč potegovati, tudi zvesto Tržul, toraj Vas resno vabimo in opominjamo: volite enoglasno gospoda Albert Stiger-ja župana in okrajnega načelnika v Slovenski Bistrici. Volilci iz IV. občne kurije volilnega okli ptujskega! Deželnozborska volitev je tu. Dne 20. septembra t. 1. bodete volil IV. občne kurije prvič stopili na volišče. Izvoliti si imate zaupljivega niožn bode možato zastopal Vaše interese in se krepko potegoval pri deželni vlad Vaše pravice. Ta mož popolnoma čistega značaja, ki dobro ve, kje da Vas h tišči, ki pozna težnje in britkosti Vašega stanu, ta mož je naš kaiid kmetovalec ki je že 14 let n a č e 1 n i k okrajnega zastopa g o r n j e r a d g o n s g a. Ta mož je zaupanja popolnoma vreden in s prepričanjem Vam zatrdimo, si ne morete boljšega izvoliti. Franc Vračko j je že 22 1 e t o b č i n s k i predstojnik v Orehovcili pri Radgoni ter je <1 od vsakega občana čislan in spoštovan mož, kakoršnega ima le malokatera obfi na čelu. Vaš poslanec naj bo Franc Vračko, ki je že 15 let načelnik cerkvenega k o n k u r e n č n e g a odbora, kjer ' podari v popolno zadovoljnost prebivalstva kakor cerkvenega predstojništva. Volite enoglasno ki je se kot dolgoletni ud k r a j n e g a in okrajnega šolske sveta možato potegoval za dobro uredbo ljudske šole, kakoršna je priprosto ljudstvo prikladna in kakoršna mora biti, da tudi otroku najrevnej kmeta, kočarja ali delavca omogoči priti v poznejšem življenju v boljšo stanje, mož, ki živi z Vami in med Vami, ki pozna Vas in Vaše potrebe, je naš kandi kojega Vam svetujemo enoglasno izvoliti: Franc Vračko kmetovalec v Orehovcili pri Radgoni! Volilne legitimacije nobeden volilec ne sme doma ali kje drugod pustiti, ker brez nje se pripustil k volitvi. Nikdo, in tudi noben ud volilne komisije volilca ne sme vprašati, koga da bod ali koga je volil. Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag Tisk: W. Blanke v P