PODPEŠKO JEZERO JE VSE BOLJ OGROŽENO
Odplake v »krimskem ribjem očesu«
Kljub razglasitvi podpeškega jezera za naravni spomenik, je ta podkrimski naravni biser za mno-ge, ki prihajajo na njegovo obrežje še vedno le navaden smetnjak. v katerega lahko mečejo. kar se jim zljubi. K temu po svoje prispeva tudi brez-brižnost inšpekcijskih služb in Regionalnega zavo-da za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se ne menita za izvajanje odloka o zaščiti jezera iz leta 1988, pa čeprav ekologi že dalj časa opozarja-jo na posledice. (podkrimsko jezero je edino kra-ško jezero na Balkanu, ki ne presiha).
»Ob jezeru sta zdaj samo dve tabli, imamo odlok o njegovi zaščiti in nekateri zdaj mislijo, da je vse v redu,« se kar ne more načuditi tej brez-brižnosti do podkrimskega naravnega lepotca eden od pobudnikov za njegovo ohranitev, inž. Leopold Pristavec. »Včasih so dajali temu jezercu »krimsko ribje oko«. Zdaj pa je ob njem vse več umazanije, ki je opazna zlasti ob robu gozda. K jezeru prihaja vse več izletnikov. Nujno bi bilo treba začeti tudi z urejanjem kanalizacije v vasi, da se prepreči divje odlaganje smeti in nenadzoro-van odvoz odplak iz hišnih greznie na zaščiteno ravnico okrog jezera. Ribiči so ob robu jezera vse pokosili, da laže lovijo, spomladi pa travo že požgejo. Prej je bil ribolov prepovedan. razen za ribiška tekmovanja. Zdaj pa v jezero vlagajo kra-pe, čeprav niso avtohtona riba. Zelenke pa so že izginile. Obiskovalci in ribiči razen tega obmeta-vajo v vodo steklenice in razno embalažo. Še sreča. da ne vsake toliko časa nastopijo poplave.
ki so naravni snažilec. Na ta način se jezerce edinole še ohranja, sicer bi že zdavnaj postalo navadna mlakuža.«
Z jezerom, pri vasi Jezero, v katerem je doma močvirski tulipan, beli in rumeni lokvanj, biček in trsje, se ne ukvarjajo le varuhi narave, ampak tudi potapljači, jamarji. Peter Pavšič je o raziskavah jezerskega dna v glasilu »Ribič« pred leti zapisal:
9 potapljaškimi raziskavami dna Podkrimskega jezera je uspelo prikazati neodkrite zanimivosti jezerskega dna, resnico o njegovi sedanji globini, ki je za polovico manjša, kot so jo izmerili z grezi-lom prejšnji raziskovalci. Morda je velik krivec mulj, ki se je na debelo naselil na dno jezcra.
Iz občinskega odloka iz Ietal988:
»Z namenom, da se ohrani in varuje obstoječe stanje naravnih vrednot, zavaruje avtohtono rastlin-stvo in živalstvo ter značilnosti neživega sveta, raz-glašamo jezera pri Podpeči za naravni spomenik .. .«
predvsem pa v najgloblja brezna in tako skazil meritev enim kot dragim raziskovalcem vsekakor čudovitega barjanskega jezera, ki je nekoč morda skrivalo mostiščarje, kar bodo z novimi znanstve-nimi prijemi in tehnikami odkrili v bližnji prihod-nosti...«