Zgodovina
katoliškega gibanja
na Slovenskem

Napisal

Fran Erjavec

V Ljubljani 1928

Izdala in založila Prosvetna zveza

57025

CGCQO£ v ' 2 >3’

NATISNILA TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI.
Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman v Ljubljani.

PREDGOVOR,

»Prosvetna zveza« mi je poverila častno nalogo, da na¬
pišem ob njeni tridesetletnici njeno zgodovino. Kakor hitro sem
pričel zbirati potrebno gradivo, sem takoj uvidel, da te nikakor
ni mogoče iztrgati iz okvira vsega katoliškega prosvetnega
dela na Slovenskem, tega pa zopet ne iz celokupnega sloven¬
skega katoliškega gibanja, ki je v vsakem pogledu organska
celota, zlasti v svojih prvih dobah. Ker je pa ta stran naše
politične in kulturne zgodovine še skoro popolnoma neobdelana,
mi ni kazalo drugega, kot da skušam očrtati vse slovensko
katoliško gibanje sploh. Pri tem sem se seveda moral nepre¬
stano dotikati tudi nasprotnih gibanj, vendar sem se oziral na
ta le toliko, kolikor je za razumevanje katoliškega gibanja ne-
obhodno potrebno. Z vsem tem sem sicer na široko prekoračil
stavljeno mi nalogo po vsebini in obliki, a upam vsaj, da sem
s tem ugodil živi potrebi.

Sam se prav dobro zavedam mnogih vrzeli in nepopolnosti
te knjige, toda opravičuje me morda dejstvo, da je to prvi tak
poizkus pri nas, razen tega je pa nastalo še v veliki naglici.
Če nimamo niti preprostih življenjepisov večine najodličnejših
pionirjev katoliškega gibanja — in v tem so potomci mnogo
grešili nad svojimi predniki — in ne najpreprostejših zgodovin
posameznih ustanov, kaj šele potrebnih monografij o posamez¬
nih dobah in dogodkih, izdanih spominov posameznih vodilnih
osebnosti, objavljenih korespondenc itd., je težko pisati zgodo¬
vino, oblikovati kake končne sodbe pa sploh še prenagljeno.
Pričujoče delo zato niti od daleč nima kakih večjih ambicij,
temveč skuša le začasno pokriti zevajočo vrzel v naši politično-
zgodovinski publicistiki in tvori predvsem nekak kronološki
pregled dogodkov. Za končno obliko zgodovine slovenskega
katoliškega gibanja bo pa treba še mnogo dela mnogih delav¬
cev. In čim dlje bomo z njo čakali, tem težje bo to delo.

Moji viri so bili predvsem katoliški časniki in časopisi do-
tičnih dob (Zgodnja Danica, Novice, Slovenec, Rimski Katolik,
Kat. Obzornik, Čas, Glasnik, Naša moč, Domoljub in Jugo¬
slovan) in deloma tudi nasprotni listi (Slov. Narod, Učit. To-

l*

variš i. dr.). Ker je povsod bolj ali manj točno razvidno, kdaj
je objavil kak časnik citirana mesta ali zastopal naznačena
mnenja, se mi je zdelo nepotrebno še pod črto izrečno navajati
številke in datume dotičnih listov, kajti najde jih lahko brez
večjega truda vsak sam. Kjer pa ne navajam nobenega izreč¬
nega vira, tam so posneta moja izvajanja navadno po »Slo¬
vencu« dotične dobe, le za novejšo dobo se imam za mnogo
podatkov zahvaliti osebnim informacijam gg. dr. A. Breclja,
dr. J. Brejca, J. Gostinčarja, msgr. Steske, dr. J. Mohoriča,
dr. A. Korošca, dvor. svetnika Fr. Šukljeta, dekana Iv. Lavren¬
čiča i. dr. S pridom sem uporabljal, razen poročil o katoliških
shodih, tudi Charmatzovo »Oesterreichs innere Geschichte«,
dr. Prijateljevega »Janka Kersnika« in deloma še Lončarjevo
»Politično življenje Slovencev« ter J. Vošnjakove »Spomine«.
Končno naj se zahvalim še gg. dr. Debevcu in dr. Al. Ušeničniku,
ki sta potrpežljivo prebrala rokopis in me opozorila na mar¬
sikaj. Hvala tudi »Prosvetni zvezi« za požrtvovalno založbo.

V Ljubljani,  meseca septembra 1928.

F. E.

I.

Prvi početki katoliškega gibanja
na Slovenskem.

Ko so meseca oktobra 1. 1848. vkorakale Windischgratzove
čete na Dunaj, je odzvonilo tudi komaj pridobljenim svoboščinam
avstrijskih narodov in zavladal je reakcijonarni nemški  a b -
s o 1 u t i z e m, ki si je 1. 1855. skušal zavarovati hrbet s kon¬
kordatom,  dajajočim tudi cerkvi znatne privilegije. Vladal
je Avstrijo celo desetletje, dokler se ni z gospodarskimi in zu¬
nanjepolitičnimi neuspehi onemogočil. Meseca oktobra 1. 1860.
je bil cesar prisiljen vrniti narodom ustavo  (oktobrska
diploma), kateri je dal Schmerling  1. 1861. s februarskim
patentom vsebino. Parlament,  ki ga je ustvarila ustava, je
sestojal iz federalistično orijentiranih fevdalcev in nemško-
liberalnega meščanstva. Prvič se je sešel državni zbor konec
aprila 1. 1861., zavladali so pa v njem takoj nemški libe-'
r a 1 c i, ki so od vsega početka tiščali v ospredje kulturno¬
politične probleme.  Že v zgodnji pomladi 1. 1862. je
bil vložen predlog za ločitev cerkve od države, konkordat je
bil pa izpostavljen stalnim napadom.

Ker je Schmerlingov centralizem popolnoma odbil Madjare
ter so ga odklanjali konservativni fevdalci in Slovani, a dvor
ni gledal prijazno na vladajoče kulturnobojne nemške liberalce,
je cesar dne 30. julija 1865 Schmerlingovo ministrstvo odslovil
ter poveril vlado konservativnemu fevdalcu grofu R. B e 1 -
čredi  ju,  ki si je znal hitro osvojiti simpatije konservativcev
in Slovanov. Imel je najboljšo voljo, urediti zamotane notranje¬
politične probleme monarhije, ki so postali še zlasti pereči po
porazih na češkem in italijanskem bojišču; a ker jih ni zmogel,
je moral že meseca februarja 1. 1867. prepustiti svoje mesto
saškemu protestantu baronu Beustu.  Ta se je bil že poprej
sporazumel z Madjari ter si znal ustvariti poslušen nemško-
liberalen parlament, ki je najprej izglasoval nesrečno d u a li¬
st i č n o ureditev države, nato pa še tisto leto (1867) tudi novo

6

ustavo, ki je ostala potem v veljavi do propada monarhije,
razen tega je pa uvedel še društveni in zborovalni zakon.

Prvi kabinet v novourejeni avstrijski polovici monarhije je
sestavil dne 30. decembra 1. 1867. knez CarlosAuersperg.
Njegovo ministrstvo je imelo izrazit velemeščanski, nemško-
centralističen in liberalen značaj. Nemški liberalci so nastopali
že poprej odkrito kulturnobojno, kar se je pokazalo zlasti jeseni
1. 1867. v ostrih napadih na konkordat in v zakonskih predlogih
glede razmerja cerkve do šole, zakonskega prava itd., a z
nastopom Auerspergove vlade je dosegel liberalni kulturni
boj  svoj višek. Spomladi 1. 1868. so divjali v gosposki zbornici
ljuti boji zaradi zakonskega prava in razmerja med cerkvijo
in šolo, v katerih je zlasti kranjski grof Auersperg lomil kopja
za zmagujoči liberalizem, a v poslanski zbornici so obravnavali
interkonfesijonalne postave ter novi šolski zakon, s katerim je
dobil konkordat prve razpoke. Ti navali mladega liberalizma so
vzbudili energičen odpor velike večine epi skop  a ta.  Ko je
nove postave dne 22. junija t. 1. obsodil še papež Pij IX., se je
začel širiti odpor tudi med ljudstvom, zlasti po alpskih deželah.
Posebno ostro stališče do novih postav je zavzel linški škof
R u d i g i e r, ki ga je vlada s silo pritirala pred sodišče, kjer
je bil obsojen na 14dnevni zapor, 1  linški katoliški kazino — prvo
katoliško organizacijo s političnim obiležjem v Avstriji — je
pa razpustila. To je katoličane 2  še bolj razvnelo. Takoj so usta¬
novili katoliško društvo  za Gornjo Avstrijo, ki je po¬
stalo nekako ognjišče katoliške agitacije; tirolsko katoliško
društvo je pa prirejalo pod vodstvom poslanca patra G r e u -
terja  prave ljudske tabore proti novim liberalnim zakonom.

Nestrpnost  nemških liberalcev na kulturnem in narod¬
nem polju je pokopala meseca septembra 1. 1868. najprej Auer¬
sperga, a tekom naslednjega poldrugega leta tudi oba njegova
naslednika, grofa Taaffeja in Hasnerja. Razburjenih duhov se
ni posrečilo pomiriti tudi federalističnemu poljskemu magnatu
A. P o t o c k e m u, ki je prevzel vlado meseca aprila 1. 1870.
in ki je še tisto poletje odpovedal konkordat.  Libe¬
ralci so bili polni bojevitosti, kar je gnalo tudi katoliške elemente
v sistematičen odpor. Leta 1870. je bil osnovan katoliški kazino v
prestolici, kateremu je sledilo v kratkem že samo v Nižji Avstriji
59 podobnih društev. Te katoliške organizacije  so
vršile tako intenzivno politično propagando, da so 1. 1870. zbrale

1  Ljubljanska Katoliška družba mu je ob tej priliki poslala pozdravno
pismo.

2  Izraz »katoličan« v tej zvezi ni točen, kajti »katoliška« je bila
končno tudi velika večina liberalcev. Uporabljam ga pa tu iti na sličnih
mestih tudi v vsej ostali knjigi zaradi enostavnosti označbe.

7

za demonstrativno adreso papežu  817.000 podpisov, kato¬
liških političnih društev je pa delovalo poleti 1. 1871. v Avstriji
že 299, dočim je bilo liberalnih komaj 190.

Ker je Potočki kmalu uvidel, da se je njegova misija docela
izjalovila, je prepustil meseca februarja 1. 1871. vlado grofu
C. S. Hohenwartu,  ki se je skušal nasloniti na konserva¬
tivne federaliste in njih slovanske zaveznike, a je s svojimi
ukrepi povzročil le še večjo zmedo, zaradi česar je moral še
tisto jesen demisijonirati. Po teh neuspelih poizkusih s federalisti
je pripadlo državno krmilo zopet nemškim liberalcem. Dne
26. novembra 1. 1871. je namreč sestavil vlado knez Adolf
Auersperg,  brat prejšnjega Carlosa. Tudi značaj Adolfo¬
vega režima je bil na las sličen Carlosovemu, le da je bil še
nasilnejši, ker je nagnitemu nemškemu liberalizmu že začelo
primanjkovati idejnega poleta. Z brezobzirnim birokratičnim
pritiskom je udušil opozicijo v tisku in v zakonodajnih zastopih
ter uvedel režim nasilnega centralizma, germa¬
nizacije, gospodarskega izkoriščanja šibkih
slojev, korupcije in kulturnega boja.  Meseca
januarja 1. 1874. je predložila vlada parlamentu štiri cerkveno-
politične zakonske načrte, ki so vzbudili oster odpor katoliških
konservativcev in njihovih slovanskih zaveznikov. Trije so pro¬
drli; zakon o samostanih, ki je povzročil v katoliških krogih
največji vihar ogorčenja, je pa obtičal v arhivih. Isto se je
zgodilo dve leti nato tudi z nameravano reformo zakonskega
prava. Čeprav je namreč v liberalnih vrstah slejkoprej prevla¬
dovala želja po kulturnem boju, so se vendarle že v drugi
polovici 70ih let pokazali jasni znaki rapidnega propadanja
te stranke svobodomiselnega nemškega me¬
ščanstva,  zaradi česar tudi ni bila več zmožna izzivati ka¬
toliške kroge v boj na nož. Katoliške organizacije, započete v
dobi prvega Auersperga, so bile namreč medtem neutrudno pri
delu, da so budile in organizirale katoličane, ki so postajali
vedno močnejši činitelj avstrijskega javnega življenja. Na zunaj
je manifestiral to katoliško silo zlasti prvi splošni av¬
strijski katoliški shod,  ki se je vršil meseca maja
1. 1877. na Dunaju in se ga je udeležilo tudi več Slovencev. Pri
tem so se prvič čule že tudi krščansko-socialne  ideje.

Slovenski narod  na restavracijo ustavnega živ¬
ljenja v začetku 60 ih let ni bil pripravljen. Za Bachovega
absolutizma v 50 ih letih je z drugimi narodi vred spal poli¬
tično  s p a n j e ter bral na Kranjskem kvečjemu Jeranovo

8

nabožno »Zgodnjo Danico« 3  in Blehveisove kmetijske in roko¬
delske »Novice«, 4  na Štajerskem in Koroškem pa Slomškove
»Drobtinice«. Zaradi svoje narodne neprebujenosti in politične
nezavednosti je naš narod pošiljal v zakonodajne zbore slo¬
venske narodnjake, pa tudi Nemce, renegate in tuje plemiče,
ki so le deloma zastopali koristi slovenskega ljudstva, deloma
pa jim celo bolj ali manj odločno nasprotovali. Tudi slovenski
politiki so bili v začetku ustavne dobe brez primernega jasnega
in skupnega narodno-političnega programa, kar je še bolj sla¬
bilo njih pozicijo ne le v nemško-liberalnem parlamentu, temveč
tudi v kranjskem deželnem zboru. Tu so imeli Slovenci dokaj
močno zastopstvo, dočim so bili pa v štajerskem in koroškem
deželnem zboru skoro brez vsakega vpliva. Spričo nemškega
pritiska je iskalo slovensko z romantiko prepojeno izobra-
ženstvo rešitve v panslavističnih  in panrusističnih
sanjarijah. Ker ni mogel verovati v skorajšnje uresničenje teh
sanj niti največji idealist, so se začeli nekateri zatekati tudi
k misli o združitvi vseh Jugoslovanov, le Levstik je že leta
1863. opozarjal v »Napreju«, da bo rešil Slovence slovenski
program in vsestransko lastno delo. Šele o priliki Slomškove
slavnosti meseca septembra leta 1865. v Mariboru so si vodilni
slovenski politiki skušali ustvariti nekak svoj državno-
pravni program,  zahtevajoč sicer zedinjeno Slovenijo,
a v tako fantastični obliki, da tega programa niso resno jemali
niti vsi njegovi ustvaritelji, kaj šele da bi bil prodrl v širše
plasti naroda.

Vodili so v začetku ustavnega življenja slovensko politiko
na Kranjskem dr. J. Bleiweis,  dr. L. Toman, dr. E. H.
Costa in L. Svetec, na Štajerskem dr. Št. Hočevar, D. Trste¬
njak, M. Herman,  dr. M. P r e 1 o g , dr. Dominkuš i. dr.,
na Primorskem Iv. Nabergoj, Černe, dr. K. L a v r i č, dr. Ton¬
kli  in Winkler, a na Koroškem je skoro sameval Andr. Ein¬
spieler.  Po svojem svetovnem naziranju je bila to precej

3  »Zg.  Danic  o« je bil osnoval leta 1848. dr. Jan. Zl. Pogačar
(prvo leto je izhajala pod naslovom »Slovenski cerkveni časopis«), leta
1852. je pa prevzel uredništvo Luka Jeran, ki jo je vodil potem z neznat¬
nimi presledki do svoje smrti leta 1896. Pod inicijativnim in vsestranskim
Jeranom je bila zlasti do ustanovitve »Slovenca« središče vsega sloven¬
skega katoliškega gibanja (tudi političnega), kateremu je dajala ogromno
pobud. Prenehala je konec leta 1905., ker so prevzeli medtem njen delokrog
že razni drugi katoliški listi.

4  »Novice«  so začele izhajati leta 1843. Izdajala jih je Kmetijska
družba, zalagal Blaznik, urejeval pa do svoje smrti dr. J. Bleiweis. Ker
so bile dolgo vrsto let edini slovenski posvetni časnik, njih urednik pa naj-
veljavnejši slovenski politik, so zlasti v prvih 20 letih vodile vse slo¬
vensko javno življenje. Po Bleivveisovi smrti so začele hirati, vendar so
izhajale še do leta 1903. Njih zadnji urednik je bil M. Malovrh.

9

pisana družba, kajti poleg svobodomiselnih racionalistov (Blei-
weis, Costa i. dr.) in pristašev mladega liberalizma (n. pr. Lav¬
rič) so bili med njimi tudi katoliški duhovniki (Trstenjak, Ein¬
spieler) in verni laiki (dr. Prelog), toda politični oportunizem
na znotraj in na zunaj jim je vendarle narekoval v kulturno¬
političnem pogledu precej složno nastopanje,  in sicer
v strogo katoliško-konservativni smeri. Glavni sovražnik Slo¬
vencev je bil namreč narodno nestrpni centralizem nemških
liberalcev, zato so bili naravni zavezniki Sloven¬
cev nemški konservativni in federalistični
fevdalci,  s katerimi je slovenska parlamentarna delegacija
roko v roki branila konkordat, versko šolo itd.

Novo živahnejše politično življenje je prinesla Slovencem
decembrska ustava (1. 1867.) in z njo združene večje tiskovne
ter društvene in zborovalne svoboščine. Strah pred nemško
nevarnostjo je zlasti spričo uvedbe dualizma in nemških zmag
na Francoskem povzročil, da so se začeli vodilni slovenski
politični krogi vnovič zatekati k panslavistični misli in zatem
k jugoslovanski, ki so jo pa gledali zgolj z jezikovne plati. Šele
Levstik jim je jasno povedal, da slovensko vprašanje ni jezi¬
kovno, temveč politično. Stopili so v tesnejše stike s Hrvati
in sklicali proti koncu leta 1870. v Sisek shod slovenskih
in hrvaških politikov,  mesec dni kasneje pa sličnega
tudi v Ljubljano. Oba shoda sta se pečala predvsem z jugoslo¬
vanskim vprašanjem. Ob tej priliki je zmagalo naziranje, da si
morajo izbojevati Slovenci najprej zedinjeno in avtonomno
Slovenijo, nato bi se pa ta priključila ostalim srbsko-hrvaškim
pokrajinam kot samostojna edinica. Vsi ti dalekosežni dogodki
seveda niso zanimali le politikov samih, temveč v vedno večji
meri tudi vse ostalo izobraženstvo, potom taborov,  ki so
jih začeli tedaj prirejati, pa je začel prodirati interes za poli¬
tična in narodna vprašanja tudi med najširše plasti ljudstva.
Obstoječi listi, ki so po večini zagovarjali katoliška načela
(Bleiweisove »Novice«, Prelogov »Slovenski gospodar« i. dr.)
niso več zadostovali, a najnaprednejši tedanji slovenski list,
Einspielerjev »Slovenec«, je bil prenehal že leta 1867. (ker ni
štedil z upravičeno kritiko Bleiw-eisove politike, ni našel pri
Kranjcih nobene gmotne podpore). Zato so ustanovili mladi
duhovniški in laiški štajerski rodoljubi že leta 1868. v Mariboru
večji, izrazito politični list »Slovenski Narod«,  kateremu
je začrtal koncept političnega programa najbistrejši, najkritič-
nejši in najnaprednejši tedanji slovenski duh Fr. Levstik.
List je v svoji prvi številki, ko je naznanjal svoje zahteve, med
drugim tudi poudarjal, da mu ne bodo samo verske zadeve,
dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so vsemu

10

narodu, ampak se bo poganjal n. pr. tudi za to, da se nedotak¬
njeno ohrani cerkveno imetje, da se ljudska šola ne loči od
cerkve, da se oživlja bolj in bolj javno cerkveno življenje.

Dočim so Slovenci v zakonodajnih zborih še povsod na¬
stopali složno v katoliško-konservativni smeri in je tudi časo¬
pisje zagovarjalo strogo katoliška načela, se je pa zlasti med
akademično mladino že pričelo uveljavljati svobodomiselstvo
tedanjega liberalizma. To je pokazal prvi dijaški shod,
ki se je vršil meseca avgusta .leta 1868. v Ljubljani in ki je v
slovenski javnosti prvi proklamiral svobodomiselna
načela.  »Novice« in celo »Zg. Danica« sta ta važni pojav
popolnoma prezrla, a že dejstvo, da je predsedoval temu zbo¬
rovanju urednik »Slov. Naroda« Ant. Tomšič ter je na njem
nastopil tudi poznejši njegov urednik J. Jurčič, je jasen dokaz,
da so med mladim izobraženstvom dobivale ideje svobodo¬
miselnega liberalizma rodovitna tla in da se je nagibal k tej
mladini tudi — »Slovenski Narod«.

Opozicija,  ki se je pojavila pod Levstikovim vod¬
stvom proti koncu 60 ih let med liberalno mladino proti oficijal-
nim političnim voditeljem, izprva ni izvirala toliko iz različnega
svetovnega naziranja, kakor iz ogorčenja proti omahljivi in
nedosledni politiki starih  (zlasti o priliki glaso¬
vanja za dualizem in za ustavo), ki so šli čez drn in strn s
fevdalnimi konservativci, a polagoma so jim začeli tudi očitati,
da je njih boj za konkordat oslabil borbo za nacijonalno enako¬
pravnost, ki naj bi bila v tisti dobi prva in najvažnejša točka
slovenskega narodnega programa. Leta 1869. se je to nasprot-
stvo med »mladimi« in »starimi« že tako poostrilo, da sta se
že v vsej javnosti jasno opazila dva tabora, namreč liberalni
»M 1 a d o s 1 o v e n c i« in konservativni »S t a r o s 1 o v e n c i«
(krstili so jih po sodobnem češkem vzorcu). Na čelu prvih so
stali dr. Zarnik, dr. Vošnjak, dr. Razlag, dr. Lavrič ter duhov¬
nika Božidar Raič in Davorin Trstenjak s »Slovenskim Naro¬
dom«, druge so pa vodili Blehveis, Costa, Toman, Svetec i. dr.
z »Novicami«.

Popolno ločitev obeh smeri so tedaj še preprečili t a b o r i r
ki so jih začeli prirejati na inicijativo mladih in pri katerih so
sodelovali tudi stari, v prvi vrsti pa strah liberalnih Mlado¬
slovencev za mandate. Spomladi leta 1870. je namreč vlada
razpustila parlament in deželne zbore. Da si ohranijo mladi
naklonjenost starih, ki so obvladovali politično javnost, so skle¬
nili kmalu nato na mariborskem kolodvoru z zastopnikom
starih, dr. Tomanom, spravo  ter zaenkrat zvili svoja kul-
turnobojna jadra. Ta umik mladih je ubil tudi Levstikovega
»Pavliho« in Stritarjev »Zvon«, najrazveseljivejša kulturna

II

pojava tedanjega Mladoslovenstva. Leta 1871. je vladal potem
med obema strankama precejšen mir, le na Goriškem je nada¬
ljeval dr. Lavrič v tisto leto ustanovljeni »Soči« načelen boj
v prilog liberalizmu.

Pozimi leta 1871./1872. so ustanavljali Mladoslovenci v
Ljubljani »Narodno tiskarno« in selili vanjo iz Maribora »Slo¬
venski Narod«, kar je sprožilo zopet pod pepelom tleča na¬
sprotja. Začela se je debata o konfesionalnih postavkah in
medsebojno obstreljevanje, ki se je polagoma tako poostrilo,
da sta pri prvih direktnih volitvah v državni zbor, ki so se
vršile meseca oktobra leta 1873., nastopili obe stranki že
ločeno,  in Mladoslovenci so takrat začeli v kranjskem dežel¬
nem zboru prvič koketirati z Nemci. »Mladi« so dobili 4 man¬
date, ustanovili so si svoj lastni državnozborski klub ter glaso¬
vali za liberalne cerkveno-politične postave (za samostansko
je bil dr. Razlag celo poročevalec), dočim so »stari« ostali
zvesti Hohenwartovemu klubu konservativnih federalistov.
Ta klub je predstavljal v prvi vrsti leta 1872. na Dunaju usta¬
novljeno državnopravno stranko katoliških federalistov, ki je
stala na verskem stališču in zahtevala deželne avtonomije.

Predstavitelj konservativnih katoliških »Staroslovencev«
je bil v tej dobi še vedno dr. Bleiweis, čigar desna roka je bil
dr. E. H. Costa. Ta dva sta popolnoma obvladovala politično
društvo »S 1 o v e n i j o«, ki je bila nekaka vrhovna in osrednja
slovenska politična organizacija. Ker se je pa naslanjal Blei-
weis na duhovščino bolj iz oportunizma  nego iz katoli¬
škega prepričanja, tudi tedanji katoliški krogi v Sloveniji z
njim in njegovimi čitalnicami niso bili vedno zadovoljni, zato
so se že tedaj večkrat pojavljali poizkusi samostojne,
strogo katoliške organizacije.  Ko je kulturni boj
nemških liberalcev konec 60 ih let zbudil odpor nemško-avstrij-
skih katoličanov ter jim dal pobudo za ustanavljanje katoliških
društev in kazin, je »Zgodnja Danica«, ki je stalno in obširno
poročala o razvoju političnih dogodkov in akcij neslovenskih
katoličanov, dne 4. septembra leta 1868. sprožila misel, da bi
se tudi v Ljubljani osnovala »katoliška bralnica ali čitalnica«.
Iz te misli se je rodila naslednjo zimo »Katoliška družba
za Kranj  s k o«, 5  ki je imela namen krepiti katoliško zavest.
Združevala je izprva pripadnike obeh narodnosti (pozneje je

5  Prvo posvetovanje o ustanovitvi »Kat. družbe« se je vršilo dne
29. novembra 'leta 1868. v ljubljanski mestni posvetovalnici, in ob tej pri¬
liki je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, sestoječ iz predsednika grofa
V. Wurmbranda, podpredsednika de E. H. Coste, kanonika Kramarja, pro¬
fesorja dr. Čebaška, učitelja Močnika, L. Jerana i. dr. Naslednji mesec
so bila potrjena pravila, in dne 3. marca leta 1869. se je vršil ustanovni
občni zbor družbe, pri katerem je bil izvoljen isti odbor.

12

nemški živelj vedno bolj ginil), zaradi česar je tudi kmalu
postala predmet stalnih napadov mladoslovenskih krogov. Ker
jc imela »Katoliška družba« predvsem verski značaj, dočim se
je bil boj na izrazito političnem polju, se je kmalu pokazala v
svrho uveljavljenja katoliških načel v političnem življenju tudi
potreba po posebni politični organizaciji. V to svrho se je iz¬
oblikovala v okrilju »Katoliške družbe« že poleti leta 1869. še
posebna »Besednica za odraščene moške«, ki se je potem leta
1871., ko je Bleiweis odklonil, da bi se ime njegove. »Slove¬
nije« * * * 6  dopolnilo s pristavkom »katoliško politično društvo«,
izpremenila v samostojno »Katoliško politično dru-
š t v o«, prvo na Kranjskem. Ker sta Bleiweis in Costa dobro
pazila, da s svojo politiko nista prihajala v kako navzkrižje s
katoliškimi krogi, to politično društvo tedaj še ni imelo povoda
in prilike za kako pomembnejšo akcijo, leta 1874. ga je pa
Auerspergova vlada iz formalnih razlogov celo razpustila.

Ko je leta 1872. zopet prišlo do ostrejših nasprot-
s t e v med »starimi« in »mladimi«, so se pojavili v glavnem
in tudi pri nas jako razširjenem glasilu avstrijskih katoličanov,
»Vaterlandu« dopisi, ki so se izrekali za p o p o 1 n o ločitev
»Staroslovencev« od liberalnih »Mladoslovencev« in za njih
pridružitev k novoustanovljeni konservativni državnopravni
stranki. Pisal je te članke tedanji kaplan pri ljubljanski stolnici,
Karel Klun,  ki je očital v njih tudi starim celo vrsto usode-
polnih napak. Toda do samostojne katoliške politične akcije
tedaj še ni prišlo, ker se je spomladi leta 1873. izrekel za
državnopravno stranko tudi Bleivveis in enako še štajerski
konservativci s »Slovenskim gospodarjem« in s Hermanom ter
koroški Slovenci z Einspielerjem na čelu (ta je že itak ves čas
sodeloval s svojimi nemškimi katoliškimi sodeželani). Vkljub
temu pa mladim katoliškim krogom v Ljubljani ni mogel več
zadostovati patrijarhalni tednik »Novice« (»Slov. Narod« je že
leta 1873. postal dnevnik), ki so postajale vedno bolj osebno
glasilo Bleiweisa in njegovih najožjih sodelavcev. Zato so
ustanovili v svrho odločnejšega uveljavljenja katoliških poli¬
tičnih načel nasproti agresivnim mladoslovenskim liberalcem
v volilnem boju leta 1873. nov političen list, »S 1 o v e n e c«. 7

9  Društvo »Slovenija« je bila Bleiweisova politična organizacija, ki je

združevala ožji krog njegovih pristašev. Delovala je do Bleiweisove smrti.;

po njegovi smrti je zaspala, a ugasnila je šele leta 1897., ko jo je vlada

zaradi nedelovanja razpustila.

7  Misel za ustanovitev katol. političnega lista je prvi sprožil v 29. šte¬
vilki »Zg. Danice« leta 1873. neki x v dopisu »Z Dolenjskega«, in tudi' neki
ljubljanski sotrudniik se je zavzemal v isti številki za slov. kat. dnevnik.
Ker so začeli liberalci v »Slov. Narodu« udarjati na izrazito kulturnobojne
strune ter izdajati meseca julija še »Slov. Tednik« za preprosto ljudstvo,
je objavil dne 8. avgusta v »Zg. Danici« neki »duhoven in narodnjak«

13

Duša listu je bil Karel Klun, in njemu je stal ob strani zlasti
prof. Marn. Klun je bil več let tudi glavni urednik lista (do leta
1879.) in je zlasti prve čase tudi pisal velik del lista sam.

Kakor na Kranjskem, je šel razvoj tudi po ostalih sloven¬
skih deželah. Štajerski Mladoslovenci  z J. Voš-
njakom, Sernecom, D. Trstenjakom in Raičem so se zbirali
okrog »Slov. Naroda«, dočim je bilo glasilo tamošnjih Staro-
slovencev s Hermanom, Kosarjem i. dr. na čelu »Slovenski
gospodar«, ki ga je urejeval temperamentni dr. U1 a g a. Po¬
sebno vneto je nastopal za odločno katoliško smer v politiki
slovenjgraški kaplan J. Š u c, ki je propagiral zlasti ustanav¬
ljanje katoliških političnih društev po vzoru sličnih društev v
nemškem delu dežele. Dne 11. avgusta leta 1869. se je vršilo
v Celju  pod vodstvom dr. Ulage in Šuca tudi veliko du¬
hovniško zborovanje  (sklical ga je konjiški župnik
Rozman), na katerem so sklenili z vsemi močmi delati za usta¬
navljanje katoliških političnih društev in pripraviti celo usta¬
novitev posebne katoliške politične stranke.

Razkol med Mladoslovenci in Staroslovenci je našel svoj
odmev seveda tudi na Goriškem.  Monsgr. Marušič je
ustavil dotlej skupno glasilo »Domovino«, in Mladoslovenci z
dr. Lavričem na čelu so si osnovali izrazito liberalno »Sočo«,
ki je bila glasilo istoimenskega političnega društva, a Staro¬
slovenci z dr. Tonklijem, dr. Hrastom in dr. Gabrijelčičem na
čelu so osnovali leta 1872. tednik »Glas«,  ki je bil glasilo
tamošnjega katoliškega društva (preds. dr. Tonkli). Brez
kakega strankarskega trenja se je pa razvijalo slovensko
politično življenje na Tržaške  m, kjer so vršile prvo narodno
politično delo čitalnice. Leta 1873. je bil tam kot prvi izvoljen
v državni zbor I. Nabergoj, a že dne 20. septembra leta 1874.
je ustanovil A. Trobec politično društvo »Edinost«, ki je

članek »Klic«, v katerem je pozival katol. kroge, tiaj ustanove katoliški
dnevnik. Konkretne oblike je dobila ta misel v okolici kanonika Kramarja,
pri katerem se je tedaj zbirala katoliško zavedna duhovščina in med katero
je bil tudi Kramarjev sorodnik Klun. Ko so se meseca avgusta t. I. vršile v
Ljubljani tudi duhovne vaje za duhovnike, pri katerih je bilo nad 100 ude¬
ležencev, je ob njih zaključku sklical Klun v Alojzijevišče duhovniški
sestanek in temu predložil načrt za list. Sklenili so ustanoviti dnevnik
»Slovenijo« ter nabirati zanj po dekanijah naročnike in prispevke. Poseben
ustanovni odbor (v njem so bili razen Kluna in Marna še žužemberški
dekan Tavčar, selški župnik V. Majer, župnik Jerič i. dr.) je dne 5. sep¬
tembra objavil v »Zgodnji Danici« oklic in vabilo na naročbo. Od vseh
strani so prihajali pozdravi, naročniki in darovi, a dne 14. oktobra je za¬
gledala beli dan prva številka lista pod naslovom »Slovenec«. Izhajal je
trikrat na teden, a svojo obljubo, da bo že leta 1874. postal dnevnik, ie
mogel izpolniti šele z dnem 11. julija leta 1883. Tiskala ga je izprva Blas-
nikova tiskarna« v 1000 izvodih (pozneje je padel celo le na 750 izvodov),
a dne 24. aprila 1883. se je preselil v novoustanovljeno »Katoliško tiskarno«.

14

bilo potem z leta 1876. ustanovljenim glasilom »Edinost«
središče tamošnjega političnega življenja. V sosedni Istri  se
je največ trudil za versko, narodno in gospodarsko povzdigo
tamošnjih Slovencev in Hrvatov škof J. D o b r i 1 a.

Volitve leta 1873. so prinesle med oba tabora še hujši
razdor.  Boj je divjal zlasti med »Slovencem« (Klun, Marn
i. dr.) in »Slovenskim Narodom« (Šuklje, Kersnik, L. Rakovec
in dr.), ki je polnil ob tem času svoje predale z najumazanejšo
škandalno kroniko. Kruti pritisk liberalne Auerspergove vlade,
ki je plenila liste, izganjala iz domovine slovensko čuteče urad-
ništvo, iz šol in uradov pa materinščino itd. je končno vplival
na oba bojujoča se tabora s tako silo, da sta proti koncu leta
1874. začela misliti na pomirjenje in nato celo na slogo,  ki
jo je pospešila zlasti smrt nepriljubljenega dr. Coste in odhod
dr. Razlaga iz političnega življenja. Leta 1875. so se zdru¬
žili najprej Goričani  v skupnem društvu »Sloga«, in
sicer v obliki, da je katoliška stranka kapitulirala ter združila
svoje glasilo z liberalno »Sočo«, kar je zbudilo med njihovimi
kranjskimi somišljeniki veliko nevoljo, zlasti ker je bil tu libe¬
ralizem na popolnem umiku. Čeprav so še leta 1875. pisale
»Novice«, da »z mladimi, katerim je nemški liberalizem bog,
bo sprava le tedaj mogoča, kadar se bo kača na ledu
grela«, je vendarle prišlo nato do sloge tudi na Kranjskem
in na Štajerskem. Obe stranki sta sicer ohranili svoji glasili
(prenehal je le liberalni »Slovenski Tednik«), a medsebojno
napadanje ter ustanavljanje nadaljnjih katoliških političnih
društev je prenehalo, in mladoslovenski državni poslanci so
vstopili v Hohenwartov klub. Ko je leta 1876. ljubljanski škof
dr. J. Pogačar,  ki je bil jako naklonjen Mladoslovencem
(ob imenovanju za škofa je vladi baje celo obljubil, da bo zatrl
»Slovenca«), premestil Kluna v Zagorje (ta se je premestitvi
uprl in bil zato suspendiran, a kmalu nato se mu je posrečilo
dobiti Rauberjev beneficij pri ljubljanski stolnici), se je »Slo¬
venski Narod« za tega celo potegnil ter se še istega leta
slovesno odpovedal »frazastemu liberalizmu«. Želja po popolni
spravi je šla tako daleč, da se je večkrat sprožila celo misel
združitve obeh listov,  ki sta posvečala v tem času
največ pozornosti burnim dogodkom na Balkanu, to je okupa¬
ciji Bosne in Hercegovine, ter rusko-turški vojni. »Slovenec«
je tedaj celo poudarjal, da postane nositeljica jugoslovanske
ideje mala Srbija, če se Avstrija ne zave nujnosti rešitve jugo¬
slovanskega vprašanja.

Medsebojna sloga, ki je trajala vsa 70a leta, pa ni pre¬
prečila nobenega političnega poraza  na narod-

15

nem polju, 3  ker je rodila le a p a t i j o in 1 e t a r g i j o , in je
Levstik tedanje čase zato tudi po pravici nazval »gnile in
strahopetne«. To so pokazale zlasti volitve leta 1877., ko je
liberalno meščanstvo volilo nemške kandidate, dočim so Slo¬
venci obdržali le kmetiške občine, ki so bile že tedaj domena
katoliških Staroslovencev. Nemški liberalizem je neovirano
vladal nad Slovenci tudi v Sloveniji.

Kakor politično, tako je bilo v prvih dveh desetletjih
ustavnega življenja dokaj živahno tudi društveno živ¬
ljenje.  Iz dobe absolutizma smo imeli le Mohorjevo
družbo, 9  par »Katoliških društev rokodelskih
pomočnikov« 10  in več nabožnih bratovščin, 11
dočim o kaki ljudsko-prosvetni organizaciji tedaj seveda še ni
bilo govora. Ko se je proti koncu 50 ih let začel širiti absoluti¬
zem, se je takoj pojavila tudi potreba po osnovanju narodnih

’ V nemške roke so prišli celo na Kranjskem vsi važnejši zastopi,
kakor deželni zbor, trgovska in obrtna zbornica, ljublj. občinski svet itd.,
ined učiteljstvom je bujno zacvetelo nemškutarstvo, a pravtako je popol¬
noma odreklo tudi meščanstvo, ki ga liberalizem ni znal ne vzgojiti in ne
organizirati; krepko je držal le kmet.

“Mohorjevo družbo  je ustanovil A. M. Slomšek leta 1852. po
vzorcu nemškega »MechitaTisten-Vereina«, in sicer kot društvo. Ker pa na
tei podlagi ni mogla nikamor (v letih 1852—1859 je imela članov 263—978),
so jo izpremenili leta 1860. v cerkveno bratovščino, nakar se je razvijala
z neverjetno naglico in je imela leta 1860. članov 1116, leta 1880. članov
.25.430, leta 1900. članov 78.590 in leta 1919. članov 90.500, izdala je pa
doslej že nad 20 milijonov knjig, s čimer si je pridobila ogromnih zaslug
za slovensko ljudsko prosveto.

10  To blagodejno Kolpingovo ustanovo je zanesel na Slovensko pro¬
fesor bogoslovja dr. L. Vončina, ki je ustanovil leta 1855. prvo tako orga¬
nizacijo v Ljubljani, istega leta je bila ustanovljena v Mariboru, leta 1856.
v Trstu, leta 1858. v Celju, leta 1883. v Št. Vidu n. Lj„ leta 1886. v Novem
mestu, leta 1891. na Vrhniki, leta 1895. v Škofji Loki. Večina jih obstoja
še danes i;n so si pridobili trajnih zaslug za moralni, prosvetni in strokovni
napredek slovenskega obrtništva.

“Nabožne bratovščine  so v slovenskih deželah jako živahno
delovale že v prejšnjih stoletjih, toda jožefinizem jih je po večini zamoril,
nanovo so pa vzcvetele zopet po letu 1855. O najvažnejših bi bilo pripom¬
niti: Marijine družbe so nastajale od leta 1858. in so štele leta 1904. samo
v ljubljanski škofiji 358 kongregacij s 33.138 člani; Tretji red sv. Frančiška
se je razvijal od leta 1837., zlasti pa od leta 1883. dalje; Bratovščina
vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa je bila osnovana leta 1859. in je
štela leta 1905. le v ljublj. škofiji v 283 župnijah 109.200 članov; Bratov¬
ščina Srca Jezusovega je bila ustanovljena leta 1872., Bratovščina sv. Uršule
leta 1852. itd. Danes štejejo številne nabožne bratovščine v Sloveniji več
stotisoč članov in so v prvi vrsti pripomogle -k velikemu povzdigu . ver¬
skega življenja med Slovenci.

16

društev, ki bi pridobila dotlej nemško misleče meščanstvo ter
razgibala široke sloje dotlej spečega ljudstva. Sprožena je bila
prvič misel na Vodnikovi slavnosti dne 2. februarja 1858. v
Šiški, a konkretnejšo obliko ji je dal Bleiweis. ki je v svojih
»Novicah« jeseni leta 1860. ponovno poročal o delu tedanjih
čitalnic  na Hrvaškem in izražal željo, da bi se osnovala
taka čitalnica tudi v Ljubljani. Misel je padla na rodovitna tla,
kajti že dne 29. januarja leta 1862. se je vršila ustanovitev
»Slovanske čitalnice« v Trstu, kateri sta sledila še tisto leto
mariborska in ljubljanska, leta 1862. v Celju, v Tolminu, v
Gorici in v Škofji Loki, leta 1863. v Ptuju in v Kranju, leta
1864. v Celovcu, v Ajdovščini, v Ilirski Bistrici, v Vipavi in v
Planini in leta 1865. v Metliki, v Novem mestu in Sevnici.
Naslednja leta so jih osnovali potem še po raznih drugih krajih,
tako da jih je naštel dr. Costa leta 1869. že 54. Čitalnice so
gojile s svojimi »besedami« sicer v prvi vrsti družabnost,
vendar so bile prve, ki so razgibale dotlej speče
množice  slovenskega ljudstva. One so privedle tedanje
naše meščanstvo iz nemškega v slovenski tabor, zanesle so*
med narod zmisel za organizacijo  in za časopisje,
bile so prva vadnica za slovensko besedo ter za umetniške in
politične nastope, one v prvi vrsti so preoblikovale Slovence
iz ljudstva v narod.

Čitalnice, ki so bile v prvi vrsti delo dr. Bleiweisa ter nje¬
govih najožjih sodelavcev Coste in Tomana, so bile v prvih
letih kot edina organizacija redkih narodnozavednih domo¬
ljubov sicer brez vsakega strankarskega obeležja, vendar
nekaka domena Staroslovencev.  V njih se je jako
udejstvovala tudi rodoljubna duhovščina, nekatere so pa ti
popolnoma vodili. Svoje cilje so skušale dosezati v prvi vrsti
z družabnimi prireditvami, pri katerih se je govorilo, pelo,
sviralo, igralo in navadno tudi plesalo. Nad plesom se je več¬
krat spotikala »Zg. Danica«, ki je že sredi 60 ih let grajala tudi
»ne vselej spodobno kratkočasenje«, toda Bleiweis se je ob
takih prilikah vselej prav odločno zavzel zanje.

Razumljivo je pa, da čitalnice niso mogle dolgo zadoščati
hitro naraščajočim potrebam prebujajočega se naroda, zato
je že sredi 60 ih let nastopila potreba po delitvi dela. V to
svrho je bil po češkem vzorcu ustanovljen leta 1863. najprej
»Južni Sokol«,  ki je v zvezi s telesno vzgojo gojil pred¬
vsem narodno zavest, leta 1865. je bila osnovana »Sloven¬
ska  M a t i c a«, ki naj bi skrbela za izdajanje knjig, in leta
1867. ji je sledilo »Dramatično  d r u š t v o«, ki je prevzelo
od ljubljanske čitalnice uprizarjanje gledaliških predstav in
skrb za primeren gledališki repertoar podeželskim odrom.

17

Prvi dve navedeni organizaciji sta izprva složno združevali
še vse narodne vrste, pač pa je imela ustanovitev »Dramatič¬
nega društva« že prikrito ost proti nastopajoči sterilnosti Blei-
weisa in njegove okolice. To društvo je bilo nekako prvo
ognjišče Mladoslovencev  z Levstikom na čelu. V
70 ih letih so se razvijale potem prilike tako, da je ostalo »Dra¬
matično društvo« v rokah Mladoslovencev, »Slov. Matica« je
postala absolutna domena starih, »Sokol« je pa še dalje zdru¬
ževal stare in mlade.

Kulturni boj,  ki so ga v tistih časih izzivali nemški
liberalci in ki je večkrat pljusknil z večjo ali manjšo silo tudi
preko slovenskih dežel, je proti koncu 60 ih let spodbudil
katoliške kroge tudi v naših deželah, da so začeli po vzoru
nemških katolikov misliti na organiziran odpor. Prvi tak pojav
je bila že omenjena ljubljanska »Katoliška družb  a«, 12
ki je glede na to, da je bila ogromna večina tedanjega našega
Nemštva in nemškutarstva z Dežmanom (ta je ustvaril kranj¬
skim Nemcem ves njih organizacijski aparat) in »Laib. Tag-
blattom« na čelu strupeno liberalna, združevala katoliške Slo¬
vence in peščico katoliških Nemcev. Neposredno za ljubljansko,
so se osnovale slične deželne katoliške družbe tudi po drugih
slovenskih deželah, 13  ki so kot nepolitične združevale katolike

12  Katoliški družbi (za Kranjsko), ust. leta 1869., je predsedoval do
leta 1875.. grof Wurmbrand, za njim prošt dr. Jarc, kanonik Iv. Sušnik,
kanonik A. Kalan in dr. A. Karlin. Leta 1877. je začela družba izdajati svoje
glasilo, »Glasi Kat. družbe«. Ti so objavljali poučne in spodbujajoče se¬
stavke, ki so jih pisali zlasti L. Jeran, dr. A. Jeglič, dr. A. Čebašek, dr. Fr.
Lampe i. dr. Do leta 1886. je izšk» 20 zvezkov, a leta 1887. so jih nado¬
mestile oživljene »Drobtinice«, ki so izhajale potem do leta 1901. Družba
je bila izprva središče vsega katol. življenja na Kranjskem, a pozneje, ko
so prevzele razna področja različne druge organizacije, je gojila le nabož-
nost in družabnost. Iz njenega kroga so stalno izhajale važne inicijative,
n. pr. za leta 1876. ustanovljeno Vincencijev« družbo itd. Jeseni leta 1894.
je kupila družba za 28.000 gold. na Turjaškem trgu v Ljubljani tudi lastno
poslopje, ki ga je prekrstila v »Katoliški dom«. V njem so dobile streho
mnoge katoliške organizacije. Potres je ta dom močno poškodoval, zato,
so ga skoro do tal podrli in začeli zidati spomladi leta 1897. na istem mestu
veliko novo stavbo. Pri tem se je pa družba tako zadolžila, da ni mogla
zmagovati bremen. Preurejen je bil polagoma v stanovanja in nazadnje
celo prodan. (Uradni list je objavil naznanilo, da bo prodan na dražbi
7. oktobra 1903.; vzklicna cena je bila določena na 68.000 K, cenjen je bil
pa dom na 136.000 K). Ko so proti koncu preteklega stoletja prevzele
prvotne naloge »Katol. družbe« razne druge organizacije, je zanimanje zanjo
hitro padalo, člani so izumirali, novi niso pristopali, in .meseca januarja lefa
1908. je uradni list javil, da je družba prenehala, ker so vsi člani odstopili.

“ V Trstu je bila osnovana dne 1. avgusta leta 1869. pod predsed¬
stvom grofa Marenzija in v Gorici dne 28. decembra leta 1870. pod pred¬
sedstvom dr. K. Doljaka. Leta 1871. sta si obe osnovali tudi svoji glasili,
in sicer tržaška pod naslovom »L’ ancora«, goriška pa pod naslovom »II
Gorizi.ano«. Leta 1871. je bila /azen teh dveh ustanovljena še krajevna
katoliška družba v Skednju pri Trstu.

2

18

vseh tamošnjih narodnosti. Katoliške družbe so skušale pred¬
vsem buditi katoliško zavednost z javnimi nastopi o priliki
raznih cerkvenih slavnosti in z izdajanjem času primernih
brošur, za kar jim je dajal zlasti tedaj vršeči se vatikanski
koncil in ž njim združene javne debate (n. pr. o papeški ne¬
zmotljivosti) dovolj povodov, pobud in gradiva.

Razne konfesionalne debate, ki so se vršile tista leta v
parlamentu in ki so jako močno odmevale tudi med najširšimi
plastmi ljudstva, so pa kmalu izzvale avstrijske katoliške kroge
tudi k izrazito političnim akcijam.  Ker se Katoliške
družbe kot nepolitične organizacije niso mogle pečati s poli¬
tičnim delom, so začeli po alpskih deželah ustanavljati tudi
posebna katoliška politična društva.  Tako dru¬
štvo je bilo ustanovljeno že leta 1869. v Gradcu, odkoder so se
slična začela hitro širiti tudi na Spodnje Štajersko in odtod v
ostale slovenske dežele. Prvi organizator katoliških političnih
društev^ na Slovenskem je bil menda slovenjebistriški kaplan
Josip Š u c, ki se je moral za to večkrat zagovarjati pred
sodnijo, a mu ta vendarle ni mogla do živega. Zgled nemških
katoliško mislečih sodeželanov in pa dejstvo, da je liberalno
orijentirano mlado svetno izobraženstvo razvijalo na Štajer¬
skem veliko politično agilnost, sta povzročila, da so tudi kato¬
liški krogi nastopali z večjo iniciativnostjo ter pridno usta¬
navljali kat. politična društva skoro po vseh večjih krajih, 14
ki so našla med ljudstvom nepričakovano dober odmev.

Veliko agilnost in iniciativnost tedanjih štajerskih katoli¬
čanov nam dokazuje še dejstvo, da se niso zadovoljili le s
političnimi društvi, temveč so si osnovali spomladi leta 1871.
v Mariboru še posebno »Katoliško tiskovno dru-
š t v o«, 15  prvo na Slovenskem, ki si je pridobilo pozneje velikih

14  Med drugimi so bila osnovana na Štajerskem naslednja katol. polit,
društva: leta 1869. v Slov. Bistrici, v Frajhamu, v Poljčanah, v Novi vasi,
v Cigalnici; leta 1870. v Št. Rupertu v Slov. goricah; leta 1871. v Konjicah,
,v Laškem; leta 1873. pri Sv. Jur ju ob Ščavnici, pri Sv. Lovrencu; itd.

15  Tudi »Kat. tiskovno društvo«  v Mariboru se je osnovalo
po vzoru podobnih društev med avstr. Nemci, kar izrečno priznava prvi
oklic, ki ga je objavil v to svrho dr. Prelogov »Slov. gospodar« dne
15. decembra leta 1870. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 12. aprila leta
1871., ter je bil izvoljen odbor pod predsedstvom prof- Janka Pajka. Takoj
na prvi seji so sklenili odkupiti od dr. Preloga »Slov. gospodarja« (ust. leta
1867. kot prvi slov. list na Štajerskem), katerega uredništvo je prevzel
dr. Ulaga (od leta 1875. dr. L. Gregorec, nato dr. J. Miiller, od leta 1894.
Fr. Korošec, od leta 1898. dr. Ant. Korošec in od leta 1918. doslej Januš
Goleč), razen tega so pa razpravljali takoj v začetku tudi o nakupu »Slov.
Naroda« in lastne tiskarne. Do tega tedaj še ni prišlo, pač so pa izdali več
času primernih brošur. Že prvo leto je prišlo do krize v predsedništvu, in
namesto odstopivšega Pajka je bil izvoljen kanonik Kosar (od leta 1876.
dr. J. Križanič, ki je potem predsedoval društvu z majhnimi presledki^celih
25 let, od leta 1901. M. Matek). Prvo desetletje je društvo zaradi nemškega

19

zaslug za katoliško gibanje na Štajerskem ter za narodno in
politično probujo tamošnjih Slovencev.

To gibanje štajerskih katoličanov je pazljivo spremljala
ljubljanska »Zgodnja Danica« in ga že dne 15. januarja leta
1869. priporočala tudi kranjski duhovščini v posnemanje. Klic
po ustanavljanju katol. političnih društev potem v »Zg. Danici«
ni več utihnil, a poleti leta 1870. je objavila kar celo serijo
člankov z naslovom »Slovenci, snujte katoliška
politična društva«.  Te članke je pisal navedeni Šuc
in jih dal ponatisniti tudi v posebni brošuri. Čeprav je take
pozive potem redno nadaljeval tudi »Slovenec« v vseh svojih
prvih letnikih, uspeh vendarle ni bil velik. 10  To je gotovo pripi¬
sovati v prvi vrsti dejstvu, da je na Kranjskem  tedaj
obvladoval politično življenje še stari dr. Bleiweis, ki se je itak
naslanjal v prvi vrsti na duhovščino, in zato katoliški značaj
slovenske politike na Kranjskem sploh ni bil resno ogrožen.
To razvidimo tudi iz tega, da so se člani ljubljanskega kato¬
liškega političnega društva po njega razpustu priključili Blei-
weisovi »Sloveniji«,, in vkljub ponovno izraženim željam do
ustanovitve novega kat. polit, društva v Ljubljani v 70 ih letih
ni prišlo. Enako tudi ni prišlo do ustanovitve katoliških mlade¬
niških družb po italijanskem vzorcu, za katere je izšel dne
22. marca leta 1872. poziv v »Zg. Danici«.

Prav tako niso našli klici po politični organizaciji katoli¬
čanov mnogo odmeva na Goriškem.  Sicer je že poleti leta
1872. javljala »Zg. Danica«, da pripravljajo tudi Goričani svoje
katoliško politično društvo in lasten katoliški tednik, a zaenkrat
so uresničili le zadnje (»Glas«), dočim so ustanovili politično

potiska in sloge na domačem političnem polju le bolj životarilo, sredi SO j!
let je pa zopet oživelo. Leta 1885. je društvo postalo solastnik, leta 1892.
pa edini lastnik tiskarne (»Cirilova tiskarna«), leta 1888. je prevzelo v
založbo list »Siidsteierische Post«, ki je pa moral leta 1900. prenehati, leta
1901. je začelo izdajati »Naš dom«, ki je dosegel nepričakovan uspeh. Leta
1905. je kupilo društvo svoj lasten dom, v katerem se je lahko razmahnilo
s tiskarno, z leta 1918. ustanovljeno knjigarno in z leta 1920. osnovano
knjigoveznico. Od leta 1905.—1909. je vodil podjetja KTD bogoslovni pro¬
fesor dr. Jos. Somrek, od leta 1911. do danes jih pa vodi dr. Jerovšek.

16  Na Kranjskem je bilo osnovano, kakor omenjeno že spredaj, prvo
»Kat. politično društvo« dne 13. junija leta 1869. v Ljubljani (izprva pod
naslovom »Besednica za odrašene moške«). Predsedoval mu je prva leta
dr. J. Štrbenc in nazadnje L. Jeran. To je bilo dne 6. marca leta 1874. raz¬
puščeno po § 12. in 32. drž. zak., in tudi prošnjo za ustanovitev novega
katol. političnega društva »Sloga« je vlada poleti leta 1875. odbila. Drugo
kat. pol. društvo je ustanovil leta 1871. v Šmartnem pri Kranju kaplan
V. Lah; nato so se pa osnovala še; leta 1873. v Vodicah, leta 1875. v Stari
Loki, v Selcih (ust. kaplan A. Jamnik, leta 1878. se je izpremenilo v bralno
društvo) in v Št. Rupertu na Dolenjskem.

2 *

20

društvo »Goric  a« 17  šele spomladi leta 1873., toda ob priliki
sprave z Mladoslovenci leta 1875. so oboje, list in društvo, zopet
opustili. Pač pa je sosedstvo z nemškimi katoliki spodbudno
vplivalo na Korošce,  kjer so se organizirali katoličani obeh
narodnosti v skupnih političnih društvih. 18

Tako je bila v prvi polovici 70 ih let v splošnem samo¬
stojna katoliška politična organizacija zastavljena 1  dokaj
krepko, toda v drugi polovici 70 ih let je po« eni strani zaradi
dosežene sloge z liberalnimi Mladoslovenci in po drugi strani
zaradi brezobzirnega pritiska liberalnega Auerspergovega
režima zopet zaspala  (na Štajerskem je močno oviral
mlado slovensko katol. gibanje tudi škof Stepischnegg). Dru¬
štva se sicer po večini niso razšla, a ker ni bilo neposrednih
zunanjih pobud, se niso ustanavljala v pomembnejši meri več
nova, obstoječa so pa životarila, kar je bilo nedvomno v škodo
politični probudi in vzgoji ljudstva.

Ker smo obračali Slovenci v 60 ih in 70 ih letih iz umljivih
razlogov glavno pozornost na politiko in na vprašanja, ki so
bila vsaj v posredni zvezi s politiko (n. pr. na šolstvo), je
umljivo, da je tudi skoro vse naše društveno življenje nosilo
bolj ali manj izrazit politični pečat. Čeprav so bile n. pr. č i -
talnice  na videz prosvetna društva, so vendar služile izprva
izrazito političnim ciljem, namreč narodno-politični probuji
ljudstva. Ko so ta cilj dosegle, oziroma ko so jim ovdzeli ta
namen drugi činitelji, so ali prenehale ali so se pa izpremenile
v nekaka društva za gojitev družabnosti s pomočjo petja, iger,
plesa in praznega veseljačenja. To je bil vzrok, da se jim je
začela v 70 ih letih duhovščina polagoma odmikati. »Zgodnja
Danica« je večkrat izražala svoje nezadovoljstvo z njimi, toda
ni ji prišlo na um, da bi jim pokazala pot na novo, dotlej med
širokimi plastmi slovenskega ljudstva še nenačeto polje, to je
na — ljudsko-prosvetno delo.  Sicer tako mnogo-
stranski in inicijativni Jeran je namreč obračal v »Zgodnji
Danici« svojo pozornost samo na versko in na politično orga-

17  Ustan. občni zbor katol. politič. društva »Gorica« se je vršil dne
15. maja 1873. Za predsednika je bil izvoljen dr. Tonkli, in čeprav je bilo
med duhovščino precej Mladoslovencev (samo v mladoslov. »Soči« je bilo
včlanjenih 40 duhovnikov), je imela že takoj spočetka še enkrat toliko
članov kot »Soča«.

18  Prvo kat. politično društvo na Koroškem je bilo ustanovljeno v
Celovcu, in sicer dne 10. dec. leta 1869. V njegovem odboru je bil tudi
Andr. Einspieler. Leta 1873. je izdalo poseben »Politični katekizem«, kjer
je popisano tudi ustanavljanje katol. političnih društev. Leta 1870. so bila
ustanovljena slična društva tudi v Št. Vidu, v Libučah, pri Sv. Emi, leta
1871. v Št. Andražu i. dr.

21

nizacijo katoliškega ljudstva, dočim za gospodarske 19  in pro¬
svetne organizacije še ni bilo pravega umevanja. Če pomislimo,
da so bili ti početki katoliškega gibanja predvsem reakcija na
agresivno kulturnobojno politiko tedaj vladajočega liberalizma,
nam bo umljivo, da je šlo katoliškim krogom predvsem za
poglobitev verskega življenja in za odbijanje liberalne ofenzive
na političnem polju. Sicer se je »Slovenec« že drugi mesec
svojega izhajanja in nato še ponovno pritoževal nad propa¬
danjem čitalnic ter šibal razne razvade (veseljačenje), frakarijo
itd., ki so se naselile vanje, toda kot protiutež proti takim
čitalnicam je priporočal samo snovanje kat. političnih društev,
ne pa tudi katoliških družabnih ali ljudsko- prosvetnih
društev,  čeprav so njegovi dopisniki z dežele pogosto sami
izražali tako željo. Pomena takih društev se vodilni činitelji
tedanjega slovenskega katoliškega gibanja očividno še niso
zavedali, 20  zato je šel tudi tedanji slovenski katoliški tisk molče
mimo njih.

Vkljub temy torej, da za kako ljudsko prosvetno organi¬
zacijo v tisti dobi še ni bilo nobene zunanje inicijative, sta pa
zdrav instinkt nekaterih posameznih delavcev med širokimi
plastmi ljudstva in pa živa potreba, ki se je javljala že tedaj,
rodila tudi nekaj skromnih poizkusov katoliške prosvetne
organizacije. Razen par čitalnic še iz prejšnje dobe, ki so bile
v rokah katoliško orijentiranih mož, 21  je bilo menda prvo
izrazito katoliško ljudsko-prosvetno dru¬
štvo  na Slovenskem »Bralno društvo« v Sodražici na Dolenj¬
skem, ki ga je ustanovil leta 1869. rano umrli bogoslovec Jakob
P a k i ž. To je imelo že prvo leto 61 članov, naročenih 12 listov,
nekaj knjižnice in je takoj pričelo s pridnim prirejanjem
»besed«. Par let za tem imamo poročilo, da je začelo z delom
slično bralno društvo v Borovnici,  dne 1. aprila leta 1875.

19  Vkljub neumevanju večine tedanjih narodnih voditeljev za gospo¬
darsko organizacijo-, je pa vendarle začela nastajati ta že v tej dobi. Iz
prejšnjih časov smo imeli le Kranjsko hranilnico v Ljubljani (ust. leta 1821.).
ki je postala polagoma nemška domena, in pa Horakovo »Obrtno pomožno
društvo v Ljubljani« (ust. leta 1855.). Leta 1868. se je pa seznanil dr. V. Voš-
njak s češkim zadružništvom ter ga začel takoj propagirati tudi v domo¬
vini. Izprva so se mu stavile velike ovire, a ko smo dobili leta 1873. novi
zadružni zakon, je šlo delo lažje od rok. Posebno velike zasluge na tem
polju si je pridobil Josipov brat Mihael Vošnjak, ki je ustanovil na Šta¬
jerskem celo vrsto hranilnic po Schulze-Delitzschevem sistemu z izrazito
nacijonalno politično tendenco. Pojavile so se že tedaj tudi druge zadruge
(župnik Mesar v Bohinju je n. pr. ustanovil leta 1873. sirarsko zadrugo).

29  Neka brošura celovškega katoliškega društva iz leta 1875. je celo
trdila, da bralno-zabavnih društev sploh ni treba.

21  N. pr. čitalnica v' Št. Vidu n. Ljublj. ust. leta 1866., čitalnica v Bizo¬
viku; v odbor goriiške čitalnice so bili leta 1873. izvoljeni le kandidati
katoliške stranke.

22

pa se je vršilo ustanovno zborovanje bralnega društva na
Dobrovi,  ki so se ga udeležili iz Ljubljane predstavitelji
tedanjega kat. pokreta dr. Poklukar, L. Jeran in J. Marn. Razen
teh treh društev so osnovali leta 1878. »Obrtno bralno društvo
,Sloga’« v Kropi, pripravljali pa tako ustanovitev pri Sv. Mi¬
klavžu in v Šenčurju pri Kranju.

Kako malo rodovitna so bila tedaj pri nas še tla za taka
društva, nam dokazuje dejstvo, da se razen šentviške čitalnice
ni moglo obdržati nobeno, kajti vsa so po smrti ali po odhodu
društvenega voditelja polagoma zopet zaspala. V narodu, pri
katerem se je šele ustvarjala splošnoobvezna ljudska šola, še
ni bilo dovolj pogojev še za kako posebno ljudsko-prosvetno
organizacijo in tudi narodni besedniki se še niso bili dokopali
do spoznanja, da je mogoče zdravo, trajno in smotreno politično
delo le med narodom, ki je dosegel že neko gotovo kulturno
stopnjo. Prva tri desetletja po letu 1848. nam torej, izvzemši
par osamljenih poizkusov, še niso rodila kake posebne ljudsko-
prosvetne organizacije, 22  pač so pa zbudila ljudstvo iz stolet¬
nega spanja ter z ustvaritvijo splošno obvezne ljudske šole, s
hitro napredujočim tiskom  in z vzpostavitvijo tesnejših
stikov med ljudstvom in izobraženstvom ustvarile potrebne
pogoje za delo na političnem in kulturnem polju.

Če se torej še enkrat ozremo na ta, lahko bi rekli otro¬
ška leta slovenskega naroda,  moramo priznati,
da so bila jako živahna in dalekosežnega pomena. Reakcio¬
narni in birokratični absolutizem, ki je dotlej pritiskal naš narod
k tlom, se je zrušil pod pritiskom modernih idej, ki so tedaj
valovile od zapada, in zaradi svoje lastne nesposobnosti, a
mesto tega nam je zavladal nemški centralizem kulturno-
bojnega liberalizma, ki je v mnogih ozirih vsaj posredno po¬
spešil našo narodno prebujO. Nemška nacijonalna nestrpnost
je vzbudila in izostrila našo narodno-politično zavest in samo¬
obrambo, a kulturna nestrpnost nemškega liberalizma je rodila
oster odpor vseh avstrijskih katoličanov, ki je našel živahen
odmev tudi med Slovenci. Ker se je začel naš narod tedaj prvič
politično uveljavljati, je razumljivo, da je nastopal izprva vsaj
na zunaj kolikortoliko složno pod vodstvom konservativnega

22  Prezreti pa ne smemo iz te dobe izvirajočega »Ceciljanskega
društva«  v Ljubljani, ki se je ustanovilo na pobudo kanonika J. Smre¬
karja. Za društvenega predsednika je bil na ust. obč. zboru dne 14. junija
leta 1877. izvoljen prošt dr. Jarc. Ljubljanskemu je sledilo slično Ceciljan-
sko društvo leta 1887. tudi za lavantinsko škofijo. Razen tega izvirajo iz
70 tih let tudi gasilna društva,  ki gotovo niso bila brez pomena za
gojitev zmisla za organizacijo med ljudstvom. Prvo je bilo ustanovljeno
leta 1870. v Ljubljani, in temu so sledila leta 1871. v Krškem, v Radečah
in v Javorniku, a leta 1890. jih je bilo na Kranjskem že 65. Od teh je bilo
včlanjenih v »Zvezi kranjskih gasilnih društev« 41 z 2428 izvršujočimi člani.

23

Blehveisa. Ker je pa liberalizem zajel tudi velik del našega
svetnega izobraženstva, so se začela kmalu kazati tudi pri nas
notranja nasprotstva, ki so dajala povod za prve poizkuse
delitve duhov po svetovnem naziranju. Ker je bil pritisk Nem¬
štva še premočan, do popolnega izoblikovanja obeh taborov v
tej dobi še ni prišlo, pač sta si pa ustvarila že vsak svoj tisk,
a katoliški tabor, ki ga je vodil predvsem L. Jeran, razen tiska
že tudi nekaj organizacije, zlasti politične, po vzoru avstrijsko-
nemških katoličanov. Za ljudsko-prosvetno organizacijo sicer
tedaj še ni bilo vseh potrebnih pogojev in ne dovolj zmisla,
vendar je zabeležiti v slovenskih katoliških vrstah celo na tem
polju že nekaj rahlih poizkusov, ki dokazujejo, da je iskalo
slov. katoliško gibanje že v svojih prvih početkih korenin in
opore v ljudstvu.

II.

Oblikovanje slovenskega
katoliškega gibanja.

Koncem 70 ih let je doživel avstrijski liberalizem
popoln polom.  Njegove germanizatorične tendence so
ustvarile nevzdržne razmere med narodi monarhije, gospodar¬
ska nesposobnost in korupcija sta upropaščali kmeta, delavca
in obrtnika, kulturnobojna nestrpnost je zbudila speče katoliške
sile k aktivnosti, in kratkovidna zunanja politika, zlasti o priliki
konfliktov na Balkanu je liberalizmu odvzela zaupanje krone,
zato je moral knez A. Auersperg že meseca julija leta 1878.
podati demisijo svojega kabineta. Ker zaenkrat še ni bilo no¬
bene primerne druge kombinacije, je ostal v uradu še do
meseca februarja leta 1879., ko je bilo imenovano Stre-
mayerjevo ministrstvo,  v katerem je pa že zavze¬
mal vodilno ulogo cesarjev zaupnik grof Edvard Taaffe.  Ta
je dosegel spravo s Čehi, da so opustili dolgoletno abstinenčno
politiko, in izvedel je nove volitve, ki so se izvršile ugodno za
vlado: napram 179 fevdalcem, konservativcem !n Slovanom
so imeli namreč nemški liberalci in ostali opozicij onalci le 174
mandatov. Takoj po izvršenih volitvah je prehodni kabinet
odstopil, in vlado je tudi formalno prevzel Taaffe, ki je potem
vodil krmilo monarhije polnih 14 let.

Taaffejev kabinet je bil izprva na videz nadstrankarski
ter je združeval zastopnike vseh velikih klubov, konservativ¬
nega, češkega, poljskega in liberalnega, toda poslednji so se
čutili v vladi že od vsega začetka kot nadležni gostje. To se je
pokazalo že naslednje leto, ko je z nekaterimi rekonstrukci¬
jami izločil Taaffe iz vlade polagoma vse liberalce ter se oprl
le na fevdalno-konservativno-slovansko večino. Ker je bila pa
ta prešibka za nemoteno delo, je razširila leta 1885. volilno
pravico na takozvane »petakarje« (dotlej so imeli razen inte¬
ligenčnih stanov volilno pravico le oni, ki so plačevali vsaj
10 gold. neposrednih davkov), ki so pri volitvah leta 1885.

25

krepko pomagali izbiti za vlado izmed 353 mandatov 190 čla¬
nov močno parlamentarno večino.

Glavna naloga fevdalno-konservativno-slovanske vlade je
bila popraviti globoke napake poprejšnjih liberalnih vlad, ki
so bile privedle državo v obupno gospodarsko stanje ter
vzbudile strastne kulturne in narodnostne boje. V gospodar¬
skem in socialnem pogledu je dajal Taaffejevi vladi pravec
poljedelski minister Falkenhayn, ki je skušal pomagati pred¬
vsem »malemu človeku«, to je kmetu in obrtniku. Odpravljenih
je bilo mnogo napak poprejšnje liberalne zakonodaje (n. pr. leta
1881. zakon proti oderuhom, leta 1883. novela k obrtnemu
zakonu itd.), vendar je bilo vse to delo le polovičarsko. Do
kakih globokih in radikalnih reform se na vsemogočno biro¬
kracijo zgrajena vlada ni povzpela; zato tudi ni mogla ustaviti
vidnega gospodarskega propadanja ljudstva, zlasti kmetiškega.
Prav važna izboljšanja je prinesla le delavskemu stanu. Sicer
je neusmiljeno preganjala tedaj prav hitro razvijajoče se
socialistično delavsko gibanje in ga s protisocialističnim zako¬
nom iz leta 1886. začasno celo skoro uničila, vendar je na drugi
strani ustvarila pod Vogelsangovim vplivom tudi nekaj jako
važnih reform, kakor zavarovanje zoper nezgode leta 1888.
i. dr. Nekaj dobrih načrtov je bilo pa ostalo še neizvršenih.

Bolj nas pa tu seveda zanima kulturna politika Taaffejeve
vlade. V središču vseh bojev je stalo tudi v tej dobi šolsko
vprašanje,  za katero sta se zavzemala zlasti episkopat
in pa dunajsko katoliško šolsko društvo s svojimi podružni¬
cami. Že leta 1880. je vložil princ Lichtcnstein v parlamentu
predlog za revizijo šolskega zakona. Grof Taaffe je bil pri¬
pravljen ugoditi zahtevam konservativcev, toda uprli so se
jim z vso ostrostjo liberalci, ki so bili ravno na to svoje dete
najbolj ponosni. V parlamentu so bili sicer prešibki, da bi pre¬
prečili revizijo, pač pa so jo onemogočili v gosposki zbornici,
zaradi česar je končno prodrl kompromis, kakršnega pred¬
stavlja novela iz leta 1883. Ker so vodilni katoliški krogi gledali
na novelo le kot na nekak predujem, je že leta 1888. stavil
Lichtenstein v parlamentu nove šolske zahteve, ki so potem
tvorile središče proračunske debate leta 1889. Vlada je res
izdelala načrt nove novele, a ker ni zadovoljeval ta ne levice,
ne desnice, je ostal nerešen. Katoliški krogi so se potem pečali
s šolskim vprašanjem še ponovno, toda upanje na zooetno
uvedbo konfesionalne šole je postajalo od leta do leta manjše.

Drugih kulturnih vprašanj Taaffejeva vlada s parlamen¬
tom ni načenjala, temveč je skušala zadovoljevati cerkvene
kroge potom raznih upravnih odredb, zaradi česar se je v tej
dobi tudi jako izboljšalo razmerje med cerkvijo in državo. Pač

26

je pa začela nastopati v katoliških krogih samih polagoma
velepomembna preorijentacija. Katoliški pokret se je dotlej
sam označeval za konservativnega, pravec mu je dajal tudi
v izvenverskih vprašanjih episkopat in nastopal je skoro
povsod roko v roki s fevdalci. To seveda ni moglo zadovolje¬
vati mlajših, radikalnejših katoliških elementov, v katere so že
prodirali Vogelsangovi socialni nazori 23  in med katerimi se je
v začetku 80 ih let začel pojavljati strasten odpor proti nemo¬
ralnim praktikam tedanjega kapitalizma ter njega nositeljem,
Judom. Na čelo tega krščansko-socialnega in protisemitskega
gibanja je stopil na Dunaju dr. K. Lueger, tipični ljudski tribun,
ki je bil leta 1885. prvič izvoljen v parlament in je ustanovil
leta 1887. na Dunaju prvo »Krščansko socialno društvo«. Če¬
prav se katoliški konservativci v marsičem niso strinjali s
krščanskimi socialci in so ti konservativce pogosto tudi ostro
napadali (Lueger je n. pr. očital delu episkopata celo liberalni
duh) ter so hodili v dnevni politiki dolgo časa vsak po svojih
potih, je bila vendar skupna katoliška misel v obeh taborih tako
močna, da ta zunanja razcepljenost katoliških vrst celokup¬
nemu katoliškemu gibanju nikakor ni bila v škodo, zakaj ob
vseh velikih momentih so nastopali skupno. To se je pokazalo
zlasti o priliki II. avstrijskega katoliškega shoda,
ki se je vršil konec meseca maja leta 1889. na Dunaju in kate¬
rega se je udeležilo zopet več slovenskih katoliških izobražen¬
cev. Ta shod je bil za nadaljnji razvoj katoliškega gibanja v
Avstriji velepomemben: izoblikoval je katoličanom jasen na¬
čelen kulturni in socialni program in se tudi podrobno pečal z
vprašanjem katoliškega tiska in organizacije. Ob tej priliki so
bili konservativni elementi prvič potisnjeni v ozadje v prid
krščanskim socialcem.

Tudi po tem katoliškem shodu so nastopali konservativci
in krščanski socialci v politiki še ločeno, toda prvi so polagoma
odmirali in njih dediščino so povsod prevzemali mladi in delavni
krščanski socialci,  dokler niso postale končno krščan-
sko-socialne ideje program celokupnega avstrijskega katoli¬
škega gibanja (že pri volitvah leta 1891. je bilo izvoljenih poleg

23  Baron Vogelsang, konvertit iz Prusije, je prišel v Avstrijo leta 1864.,
prevzel leta 1875. uredništvo edinega tedanjega katol. dnevnika »Vater-
landa« in ustanovil leta 1879. revijo »Oesterr. Monatschrift fur Gesell-
schaftswiissenschaft und Volkswirtschaft«. Bil je učenec škofa Kettelerja
in največji razširjevalec njegovih krščansko-socialnih nazorov v Avstriji.
S svojim znamenitim delom, ki ga je omogočil princ Lichtenstein, »Die
materielle Laige des Arbeiterstandes in Oesterreich«, je dal pobudo in
pravec za vse socialne reforme Taaffejeve vlade, obenem je pa zaintere¬
siral za socialna vprašanja tudi najširše kroge. Vogelsang in Ketteler spa¬
data k duševnim očetom znamenite socialne okrožnice papeža Leona XIII.
»Rerum novarum« z dne 15. maja 1891.

27

29  nemških konservativcev 14 krščanskih socialcev). K temu
so pripomogli zlasti številni katoliški shodi, ki so jih prirejali
odslej vsi avstrijski narodi in na katerih je zavzemalo socialno
vprašanje glede na hitro naraščajočo socialno demokracijo 24
vedno važnejšo vlogo.

Proti koncu 80 ih let se je pa začela Taaffejeva fevdalno-
konservativno-slovanska večina parlamenta polagoma raz¬
krajati. Okorni b i r o k r a t i č n i r e ž i m ni bil kos nalogam
gospodarsko in socialno naglo se razvijajočega časa, in nemški
živelj se nikakor ni mogel sprijazniti s klici slovanskih narodov,
ki so vedno glasneje zahtevali popolno narodno enakopravnost.
Narodnostna nasprotja so se poostrila  zlasti
na Češkem. Ko je dosegel leta 1890. Taaffe spravo med tamoš-
njimi Nemci in zmernimi Staročehi, ki so dotlej zastopali Čehe,
so uprizorili proti tej spravi strastno agitacijo svobodomiselni
in radikalnejši Mladočehi. Leta 1891. je bil razpuščen parlament
in pri novih volitvah so Mladočehi vprav pregazili Staročehe.
S tem je izgubil Taaffe enega izmed bistvenih delov svoje do¬
tedanje večine. Tudi nemški katoličani niso volili več strnjeno,
kakor smo omenili že spredaj, a razne male skupine Hohen-
wartovega kluba se niso dale večno tolažiti le z malenkostnimi
drobtinicami, s katerimi jih je zadovoljevala vlada v prejšnjih
časih. Posledica je bila, da je ostal Taaffe po volitvah
brez zanesljive večine.  Začel se je ozirati po nem¬
ških liberalcih, ki so se bili že tudi davno naveličali opozicije.
Njegov cilj je postal: zvariti večino iz oslabljenih dotedanjih
vladnih strank in nemških liberalcev. Koncesije, ki jih je dovo¬
ljeval v to svrho liberalcem, so seveda vznevoljevale druge
stranke, in zmeda je postajala vedno večja.

Usodne so postale te razmere za Taaffejevo vlado leta
1893. o priliki odločevanja o novi volilni reformi,  ki so
jo tirjale široke ljudske množice. V parlamentu je bilo ob tej
priliki stavljenih že več predlogov celo za splošno in enako
volilno pravico. Taaffe je bil pripravljen ugoditi mnogim za¬
htevam, a uprli so se fevdalci, konservativci in liberalci ter
pokopali ne samo reformo samo, temveč z njo vred tudi
Taaffeja, ki je bil prisiljen dne 11. novembra leta 1893. d e m i -

21  Socialistično gibanje se je pojavilo v Avstriji konec 60 ih let in se
v 70 ih letih razširilo, a kmalu so se pojavili ostri spori med zmernimi in
radikalnimi elementi. V začetku 80 ih let so prevladali radikalci, ki so se
nagibali že k anarhistom in to je dalo vladi povod, da je začela socia¬
listični pokret zatirati z drakoničnimi sredstvi ter ga je sredi 80 ih let
skoro zadušila. Desorijentirane in desorganizirane vrste se je posrečilo
urediti šele dr. V. Adlerju leta 1899. na Hainfeldskem kongresu, kjer je
■bila ustanovljena tudi socialno-demokratična stranka. Odslej sta naraščala
nje moč in vpliv jako hitro, zlasti še po letu 1893., ko je začela obračati
večjo pozornost na strokovne organizacije.

28

s i j o n i r a t i in je s tem, izčrpan in razočaran, za vedno
izginil s političnega pozorišča. S tem je bilo zaključeno zopet
eno izmed važnih razdobij ne le avstrijske državne politike,
temveč tudi politične zgodovine posameznih avstrijskih naro¬
dov, ki so za štirinajstletne Taaffejeve vlade uredili in okrepili
svoje vrste, da so v novi dobi lažje merili svoje sile s kulturnimi
in narodnimi nasprotniki.

Dalekosežne spremembe je doživel v Taaffejevi dobi tudi
slovenski  n aro  d. Liberalni Auerspergov režim je bil vrste
slov. narodnega izobraženstva deloma razkropil, deloma pa
zanesel vanje malodušnost in desorijentacijo, a v širokih pla¬
steh ljudstva je povzročil veliko gospodarsko bedo. Ko je
doživel ta režim leta 1878. svoj popoln polom in je bila na
vidiku konservativna vlada, so se skušali Slovenci zato čim
tesneje okleniti konservativcev,  od katerih so
pričakovali izboljšanje svojega obupnega položaja. Pri volitvah
leta 1879. so kandidirali v parlament celo vrsto konservativnih
nemških aristokratov  s samim Hohenwartom na
čelu (ta je bil potomec stare kranjske plemiške rodbine in leta
1860./1861. tudi kranjski dež. glavar), ker so bili prepričani, da
jim bodo ti s svojim osebnim vplivom izposlovali še največ.
Vsi ti nemški fevdalci za slovenska narodna stremljenja seveda
niso imeli skoro nobenega zmisla, temveč so skušali uveljav¬
ljati predvsem svoje težnje, toda skromni in še izza liberalne
dobe trepetajoči Slovenec je bil že srečen, da so prenehali
nadaljnji udarci, in se je prva leta zadovoljeval z vsako drob¬
tinico, ki je padla po zaslugi konservativcev z dunajske vladne
mize (prenehal je teror pri volitvah, dosegli so več premesti¬
tev slov. uradnikov v domovino, nekaj jezikovnih pravic v
šolstvu in sodstvu itd.). Najznamenitejši dogodek teh let je bilo
1. 1880. izvršeno imenovanje goriškega poslanca A. W i n k -
1 e r j a za kranjskega deželnega predsednika, saj je bil to prvi
(in tudi zadnji) Slovenec na tem važnem mestu. Zaman pa so
zahtevali razpust po večini nemškega kranjskega deželnega
zbora. Čeprav je ostalo še mnogo, mnogo drugih želj neizpol¬
njenih, so bili vendar vsi (13 po številu) zvesti člani Hohen-
wartovega konservativnega kluba ter so šli pod Klunovim
vodstvom čez drn in strn z vlado. 20  Enako je vladalo prva leta

26  Klun je bil v 70 ih in 80 ih letih jako oster nasprotnik liberalnih
Mladoslovencev in njih svobodomiselstva. Čeprav je prišel sam večkrat
v konflikte s škofom Pogačarjem, je v poznejših letih branil hierarhično

29

tudi doma v političnih naziranjih skoro e n o d u š n o so¬
glasje.  Na čelu strnjenih vrst je stal stari dr. Blehveis, a ko
je ta na zimo leta 1881. umrl, ga je nasledil Luka Svetec, ki
je prevzel tudi vso njegovo politično dediščino.

Prenehanje dotedanjega nemškega pritiska je pa povzro¬
čilo, da so se začela rahlo pojavljati zopet stara kulturna
nasprotja,  ki so tlela v slovenskem liberalnem in katoli¬
škem taboru. Liberalci v zadnjih letih javno niso nikjer res¬
neje nasprotovali katoliškim kulturnim načelom, in »Slovenski
Narod« je celo istovetil liberalizem z nemškutarstvom (za
učiteljstvo je bilo to tudi pravilno). Viden zunanji znak te sloge
je bilo Bleiweisovo slavje jeseni leta 1879., toda bilo je tudi
zadnje. Že spomladi leta 1880. je prišlo na občnem zboru
»Slov. Matice« do prvega spopada med konservativci in libe¬
ralci, čemur je zopet sledilo stalno obstreljevanje v glasilih
obeh taborov, a Marn je v »Slovencu« celo izrečno opozoril
na speča načelna nasprotja. Oficijalni politični voditelji so se
na obeh straneh izrekali še vedno za slogo, toda katoliški tabor
je na eni strani vedno izraziteje poudarjal, da je mogoča
sloga le na strogo katoliških načelih,  na drugi
strani pa skušal polagoma graditi svoje lastne postojanke,
dočim se liberalci v odločen načelen boj niso upali spuščati,
temveč so uprizarjali le od časa do časa zasebno zažiganje
»Slovenca« v javnih lokalih.

V tem so se približale volitve v kranjski deželni
zbor,  ki so se vršile poleti leta 1883. Kandidate je postavil
skupni volilni odbor in z njimi tudi zmagal (proti volji odbora
je zmagal le Šuklje), tako da je prišel kranjski deželni zbor
zopet v slovenske roke (ljublj. obč. svet je prišel po 13 letih
nemškega gospodstva v slovenske roke že leta 1882.) Toda
disciplina je bila med slovenskimi volilci že precej zrahljana,
in so se v mnogih okrajih pojavljale oddvojene kandidature s
strankarskim obeležjem (med drugimi je propadel tudi dr. Tav¬
čar, čeprav je pisaril v volilnem boju duhovnikom pobožna
pisma). Slično notranje nesoglasje je kazal tudi novi deželni
zbor, kar se je pokazalo že v verifikacijski debati. Razen libe-

avtoriteto tudi v politiki in je bil zato tudi velik protivnik ;kršč. socialcev.
Kot zvest pristaš katol. konservatizma, čigar zastopniki so bili predvsem
fevdalci, se je upiral na eni strani socialnemu in demokratičnemu radika¬
lizmu kršč. socialcev, na drugi strani pa seveda tudi protikatoliškim ten¬
dencam mladih liberalcev. Da bi preprečil prevelik vpliv mladih radikalnih
elementov, se je zato konec 80 :ih in v 90 ih letih prizadeval za ohranitev
sloge vseh konservativcev iz obeh taborov in skušal zato čimbolj zadržati
izbruh preostrih načelnih nasprotij. To ga je pa seveda privedlo v konflikte
z Mahničem in njegovim krogom, ki je ravno najbolj obsojal breznačelno
slogaštvo. Sicer se je pa mož mnogo trudil za narodne in gospodarske
koristi Slovencev.

30

ralcev, ki so se upirali potrditvi vseh nemških mandatov, ter
konservativcev, se je pojavila tedaj še tretja slovenska frak¬
cija, to je Šukljetova, ki so jo nazivali »e 1 a s t i k a r j i« ter
je bila zmerno liberalna, zmerno narodna in strogo vladna. 20
»Slov. Narod«, ki je bil tedaj v rokah dr. Zarnika in dr. J. Voš-
njaka, je neodločno kolebal med Šukljetom in mladimi liberal¬
nimi izobraženci z dr. Tavčarjem in Iv. Hribarjem na čelu, ki
so se izrekali za radikalno narodno politiko  ter
so raz to stališče rohneli proti raznim sklepom deželnega
zbora. Ker ni »Slov. Narod« zadovoljeval ne radikalnega
levega in ne »elastikarskega« desnega krila liberalnega tabora,
sta si leta 1884. ustanovila Hribar in Tavčar s »Slovanom« 27
svoje lastno glasilo, za njima pa še Šuklje z »Ljubljanskim
listom«. Konservativci so sicer odločno odklanjali radikalne
liberalce, vendar podrobneje niso posegali v boj, ki je divjal
v liberalnih vrstah, pač pa se je pričelo nekako vrenje tudi v
njih vrstah. To se sicer ni izražalo v kakih notranjih bojih,
pač pa - v odločnem poudarjanju strogo katoliških načel. Za
časa Pogačarjevega škof o vanj  a se je namreč
začela duhovščina deloma odmikati javnemu delu, deloma se
je pa začel tudi v njenih vrstah opažati vpliv liberalnega duha,
proti čemur je začel brezobziren boj prof. dr. A. Mahnič.

Pri državnozborskih volitvah  leta 1885. na¬
raščajoča domača nasprotja še niso prišla do večje veljave, in
je tudi nova parlamentarna delegacija, iz katere je že izpadlo
par aristokratov, pod Kljunovim in Šukljetovim vodstvom
složno vstopila v Hohenvvartov konservativni vladni klub.
Instinktivno so se pa začeli doma zavedati liberalci, da se kato¬
liške vrste vedno bolj oblikujejo in krepijo, zato so se v strahu
za svoje pozicije pozimi leta 1885./1886. nekoliko pomirile vse

26  Precej krepko je odmevalo v tej dobi tudi socialistično gibanje, a
ker slovenski socialisti tedaj niso imeli še niti svojega glasila, kaj šele
zastopnika v kaki javni korporaciji, seveda niso mogli vplivati na potek
slovenskega javnega življenja, pač se je pa »Slovenec« v neštetih člankih
v vseh teh letih prav intenzivno pečal s socialisti in raznimi socialnimi
problemi. Prva socialistična organizacija na Slovenskem je bilo ljubljansko,
leta 1869. ustanovljeno »Delavsko izobraževalno društvo«, ki je prešlo v
začetku 80 ih let pod Tumovim in Železnikarjevim vplivom v najradikal¬
nejše (anarhistične) vode, dokler jih leta 1884. niso zagradile drakonične
Taaffejeve protisocialistične naredbe. Večina agilnejših društvenih članov
je prišla pred porotno sodišče, ki je obsodilo Železnikarja na 10 let ječe
(na Klunovo posredovanje sta mu bili potem zadnji 2 leti odpuščenih To je
za nekaj let skoro ubilo slovensko- socialistično gibanje, »Del. izobraževalno
društvo« je pod vodstvom zmernih elementov le životarilo, a po hainfeld-
skem kongresu je oživelo nanovo.

27  »Slovana* je nasledoval leta 1888. Podgornikov »Slovanski svet«,
ki je izhajal do leta 1899. ter je imel nekako liberalen in panslavističen
program.

31

tri liberalne frakcije in se složno strnile okrog »Slov. Naroda«.
Katoliški pokret, ki je dobil po Pogačarjevi smrti leta 1884.
močno oporo z imenovanjem dr. J. M i s s i e za ljubljanskega
škofa, se strnjenih liberalnih vrst ni ustrašil, temveč je preha¬
jal povsod v ofenzivo,  kar je dajalo tudi »Slov. Narodu«
povod za vedno strastnejšo »protiklerikalno« gonjo. Dne
18. septembra leta 1887. je njegov dopisnik iz Rusije, Kr uto¬
go  r o v (= Hostnik), ki je pisal v »Slov. Narod« kulturnobojne
in rusofilske članke, nazval papeža »izvrga človeštva«, kar
je povzročilo vihar ogorčenja ne le na Slovenskem (v »Slo¬
vencu« se mu je že poprej upiral Marn), temveč v vsej kato¬
liški Avstriji. Slovenski škofje so izdali skupen pastirski list
proti liberalcem, Missia je prepovedal duhovščini »Slovenski
Narod« in se zavzel za katoliško časopisje, ki je navalilo z vso
silo na liberalce. Liberalci, ki so bili še brez kakršnekoli orga¬
nizacije, so se tega gibanja ustrašili, retirirali in Krutogorov
zaščitnik Hribar je moral celo izstopiti iz upravnega odbora
Narodne tiskarne. Ta umik je konservativno krilo katoliškega
tabora nekoliko potolažil, ne pa mlajšega, ki je stalo pod
vplivom radikalnega Mahniča. Zahteve po popolni
ločitvi duhov  so postajale vedno glasnejše, in katoličani
so si osnovali vrsto novih organov, ki so služili poglobitvi in
razširjanju katoliških načel. Liberalci tekmi s katoličani niso
bili kos, temveč so se branili s smešenjem in psovanjem. Ost
njihovih napadov je bila naperjena zlasti proti Mahniču (»Slo¬
venski Narod« je »Rim. Katolika« celo sumničil, da je v zvezi
z — ruskimi rublji) in Missii, kateremu so o priliki prestolo¬
naslednikove smrti pobili celo okna in ga dolžili nelojalnosti
napram dinastiji, toda množina zaupnic, ki jih je dobil od vseh
koncev svoje škofije, je dokazala, da prodira katoliški pokret
vedno globlje v vse sloje ljudstva. Poleti leta 1889. je moral
dr. Slane priznati v »Slov. Narodu«, da so duhovi na Sloven¬
skem ločeni. Za svoje mandate trepetajoče slogaške liberalce
(Vošnjak) sta potiskala v stran radikalna dr. Tavčar in Iv. Hri¬
bar, a v katoliškem taboru so dobivali premoč nad oportuni¬
stičnimi in pomirljivimi konservativci (Klun) agresivni »mladi«
(Kalan, Žitnik).

Svoje politične organizacije  tedaj še niso imeli
ne liberalci in ne katoličani, ker so sedeli oboji še složno v
Hohenwartovem klubu in sta bila tudi v kranjskem deželnem
zboru zastopana oba tabora po pomirljivejših elementih, ki so
oficijalno še vedno zagovarjali slogo, čeprav je postajala ta
vedno bolj anahronistična. Prvi poizkus politične organizacije
so naredili meseca marca leta 1889. liberalci, ki so ustanovili
v Ljubljani politično »Slovensko društvo«. Ker so se

32

pa udeležili ustanovnega zborovanja tudi konservativci ter
zahtevali v odboru primerno zastopstvo, je društvo zaspalo,
še preden je sploh začelo s kakim delom.

To vsestransko notranjo razdrapanost kranjskih Sloven¬
cev, ki je bila pa le predhodnica nove orijentacije in opredelitve
po svetovnem naziranju, so pokazale tudi v o 1 i t v e v k r a n j -
s k i deželni  z b o r , ki so se vršile poleti leta 1889. Tudi to
pot se je še pojavil skupni »Narodni volilni odbor«, sestoječ
iz starejših politikov iz minule slogaške dobe. Ta je postavil
skupno kandidatno listo, toda bil je že brez vsake avtoritete
in ga ni upoštevala ne ena, ne druga stran. Pojavila se je cela
vrsta samostojnih kandidatur  iz mlajših, radikal¬
nejših vrst obeh taborov, nekatere celo proti oficijalnim kandi¬
datom iz lastnega tabora (n. pr. A. Kalan proti Klunu). V glav¬
nem so sicer še prodrli kandidatje narodnega volilnega odbora,
vendar je bilo izvoljenih že tudi par neoficijalnih kandidatov
(n. pr. Povše, Iv. Hribar). Hudi volilni boj je povzročil med
deželnozborsko delegacijo seveda precejšnje strankarske raz¬
poke, a ker so na obeh straneh številčno še vedno prevlado¬
vali pomirljivi elementi, je bilo za enkrat (23. novembra leta
1889.) še mogoče zvariti skupen slovenski deželno-
z b o r s k i klub,  ki je dne 3, decembra sprejel konserva¬
tivno geslo »vse za vero, dom, cesarja« za svoje in ki je bil na
tihem naperjen proti radikalnim elementom iz obeh taborov.
Največjo veljavo je imel namreč v tej dobi med slovenskimi
politiki konservativec Klun.

Poskus liberalcev, da bi si osnovali v »Slovenskem
društvu« politično organizacijo, II. avstrijski katoliški shod,
deželnozborske volitve in neprestano dreganje impulzivnejših
elementov, vse to je na jesen leta 1899. privedlo ljubljanske
prvake do tega, da so na Kalanovo inicijativo začeli priprav¬
ljati »Katoliško politično društvo«,  ki je imelo
svoj ustanovni občni zbor dne 26. januarja leta 1890. in kate¬
remu je sicer predsedoval Klun, toda v odboru so bili že po
večini mlajši delavci iz Mahničeve šole. Za ustanovitev dru¬
štva, ki je seveda vzbudila pri liberalcih mnogo prahu in po¬
spešila pomirjenje med radikalno Tavčarjevo in oportunistično
Šukljetovo strujo, so se maščevali liberalci na ta način, da za
dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet niso hoteli pri¬
znati dotlej običajne oficijalne skupne kandidatne liste, ampak
so izvolili v prvem in drugem razredu le svoje pristaše, a v
tretjem je zmagala katoliška lista. Medsebojno nasprotje se
je vedno bolj poglabljalo. Liberalci, med katerimi je vladala
popolna načelna zmeda in so v svojem časopisju le zmerjali
(neutajljivo dejstvo je, da so uvedli nekdanji sirovi ton v naše

33

časopisje liberalci), vendarle še niso bili izgubili vsega upanja
na slogo, oziroma so bili prepričani, da bo katoliški pokret
polagoma zopet izginil sam od sebe. »Kat. pol. društvo« pa je
prirejalo številno obiskane shode po vsej deželi  in
širilo s tem katoliško politično zavest zlasti med kmetiško
ljudstvo. Življenje je zdaj med Slovenci vedno jasneje obliko¬
valo dve ostro si nasprotujoči politični stranki; med oficijalnimi
politiki, deželnimi in državnimi poslanci, je pa še vedno pre¬
vladoval slogaški duh, ki so ga izražale tudi resolucije oktobr¬
skega shoda (leta 1890.) vseh slovenskih in istrskih poslancev
v Ljubljani (vseh navzočih je bilo 51). Ta shod je naglašal
zlasti potrebo politične združitve jugoslovanskih dežel monar¬
hije in se izrekel za hrvaško državno pravo.

Spomladi leta 1891. so se vršile zopet volitve v dr¬
žavni zbor.  Še enkrat, a tudi zadnjič, je postavil oficijalne
kandidature centralni volilni odbor, sestoječ iz starejših pomir¬
ljivih konservativnih elementov obeh taborov, toda zaslombe
in avtoritete ni imel ne na desni, ne na levi. Mahnič je ob tej
priliki v »Rim. Kat.« ponovno žigosal »brezglavost slovenske
politike« in nedoslednost katoliških konservativcev ter zahte¬
val ločitev deželnozborskega kluba v liberalni in katoliški del.
Prvo se je oglasilo s svojimi zahtevami »Kat. polit, društvo«,
ki se je zavzelo za Povšeta in Hohenwarta, 28  nastopilo proti
Ferjančiču ter zopet postavilo v ospredje svojega volilnega
programa zahtevo po verski šoli. Da paralelizirajo ta nastop
katoličanov, katerim je dalo močno moralno oporo posebno
pastirsko pismo, ki so ga izdali za volitve vsi avstrijski škofje,
so liberalci v tem volilnem boju naenkrat oživili  »Slovensko
društvo« iz leta 1889. kot svojo politično organizacijo in
skušali prodreti z dr. Majaronovo kandidaturo. Izvoljeni po¬
slanci so sicer zopet složno vstopili v Hohenwartov konser¬
vativni klub, toda doma je divjal medsebojni boj z nezmanjšano
silo naprej (pri ljublj. obč. volitvah so zmagali liberalci s svo¬
jimi kandidati, zato se pa katoličani odslej več let sploh niso
več udeleževali). Ker so se katoličani čutili že ves čas kot
samostojna politična stranka, končno tudi liberalcem ni pre-
ostajalo drugega kot priznati izvršeno dejstvo. To so manife¬
stirali na ta način, da so še tisto poletje krstili na zborovanju
»Slov. društva« svojo stranko za »N a r o d n o - n a p r e d n o

28  čeprav ni prišel Hohenvvart sploh nikoli v kakršenkoli stik s svo¬
jimi volilci, niti se ni zanimal za njih težnje in koristi, so slov. katol. kon¬
servativni prvaki vendarle vneto lomili kopja zanj. »Slov. Narod« je zlasti
v drugi polovici 80 ih let ponovno grajal njegovo brezbrižnost za slovenske
zahteve, zahteval od poslancev, da zapuste njegov klub, in se upiral nje¬
govim kandidaturam na Kranjskem, toda Klun in njegovi pristaši so bili
zanj do zadnjega.

3

34

stranko«  (nekateri so baje predlagali ime »liberalna«), dočim
so se katoličani za svojo stranko oprijeli imena »Katoliško-
narodna stranka«.

To oblikovanje samostojnih političnih strank je končno
moralo vplivati tudi na oficijalno parlamentarno delegacijo. Ker
je bil Taaffe zaradi poraza Staročehov prisiljen začeti pakti-
rati z nemškimi liberalci in jim dovoljevati koncesije, se je
pojavilo med nekaterimi radikalnimi slovenskimi člani Hohen-
wartovega kluba očitno nezadovoljstvo s politiko konserva¬
tivcev, a v kranjskem deželnem zboru sta se spomladi leta
1892. izoblikovala poleg nemškega še dva slovenska kluba,
konservativni pod vodstvom kanonika Kluna in dež. glavarja
Detele ter liberalni pod vodstvom dr. Karla Bleiweisa. Širša
javnost se pa za te dogodke ni preveč zanimala, kajti vsa
pozornost Slovencev je bila leta 1892. obrnjena v prvi vrsti
na I. s 1 o v e n s k i katoliški shod,  ki je bil plod več¬
letnega dela Mahniča in njegovih mladih učencev in ki je trajno
ločil duhove na Slovenskem. To je bil eden najznamenitejših
dogodkov v politični in kulturni zgodovini slovenskega naroda,
ker je začrtal jasne smernice delu vse katoliške generacije, ki
mu je sledila, s tem pa tudi odločilno vplival na potek vsega
nadaljnjega slovenskega javnega življenja.

Če se ozremo sedaj na slovenski katoliški  po-
k r e t v Taaffejevi dobi, tedaj vidimo že na prvi pogled, da je
ta doba zanj velepomembna, ker mu je dala vsaj v glavnih
obrisih že vso ono vsebino in obliko, s katerima je pozneje
tako odločujoče vplival na življenje celokupnega slovenskega
naroda. V prejšnji dobi absolutnega gospodstva nemškega
liberalizma smo videli, da je bil slovenski katoliški pokret
skoro izključno le odmev sočasnega gibanja med
nemško-avstrijskimi katoliki,  kateremu je dajal
inicijativo ter smernice episkopat, najmočnejšo oporo pa je
našel med konservativnim plemstvom. Podobno je bilo tudi v
Taaffejevi dobi, vendar se kaže proti koncu 80 ih in v začetku
90 ih let že na vseh poljih tudi lastna inicijativnost in samo¬
stojno oblikovanje kot posledica tesne zraslosti pijonirjev slo¬
venskega katoliškega pokreta s slovenskim ljudstvom. Dočim je
oral ledino katoliškega pokreta v začetku prejšnje dobe le
skromni in neumorni Jeran in se mu je šele pozneje pridružilo
nekaj mlajših sil s Klunom in Marnom na čelu, pa vidimo sedaj
na slovenski katoliški njivi že celo vrsto navdušenih in spretnih

35

sejavcev, med njimi že tudi prve laike, ki so sejali na široko
in na globoko, kar je povzročilo pozneje tudi tako bujno rast.

Čeprav je vladala še vso drugo polovico 70 ih let v sloven¬
skem javnem življenju sterilna sloga  med katoličani in
liberalci, vendar katoliški tabor ni nič več prav zaupal liberal¬
cem, temveč ostal budno na straži in tiho utrjeval svoje skromne
postojanke, obenem pa mislil tudi na nove. Brž ko je postalo
jasno, da je konec nasilnega gospodstva nemških liberalcev, in
da se bo obdržal konservativni Taaffejev kurz ter so se vzbu¬
dila speča načelna nasprotja med slovenskim katoliškim in libe¬
ralnim taborom, je »Slovenec« (19. Vil. leta 1879.) že poudaril
samostojni obstoj »stranke« z izrazitim katoliškim programom
ter jo tudi označeval z imeni »katoliška«, »konservativna«,
»staroslovenska« itd., le naziv »klerikalna« je odklanjal. Istega
dne je izšel na uvodnem mestu »Slovenca« tudi proglas, ki je
naznanjal, da se je osnovala v Ljubljani družba rodoljubov, ki
namerava osnovati »Katoliško bukvarno«. 29  Duša tega podjetja
je bil župnik J o s. Jerič,  ki se je bil po svoji upokojitvi
leta 1873. naselil v Ljubljani ter je imel posebno velik zmisel
za gospodarsko organizacijo. Ustanovitev knjigarne je liberalce
precej razburila. Ko je prišlo naslednje leto do prvih ostrejših
javnih spopadov med obema strujama, so uprizorili liberalci

29  Koncesijo za osnovanje knjigarne je izdala dež. vlada Jeriču z
'odlokom z dne 6. julija leta 1879, a Jerič je kupil že dne 1. aprila leta
1879. od vdove starega ljubljanskega knjigarja O. Kleera knjigarno
na tedanjem Starem trgu štev. 2 in jo premestil v sedanje prostore
v stolnem župnišču. Prvo eetrtstoletje je knjigarna le životarila, kajti
od leta 1879. do 1881. je bil njen poslovodja neki Nemec, od, leta 1881.
do 1905. pa pruski priseljenec Schiindelen, zagrizen Nemec, ki nikakor
ni hotel zalagati slovenskih knjig, češ da je vsaka nova slovenska
knjiga nov žebelj v rakev knjigarne (izdala je zato res le par brošuric
in molitvenikov). Vkljub naročilu KTD ni hotel odstraniti niti dvojezič¬
nega napisa na knjigarni, zato je poslal društveni predsednik A. Kalan
meseca junija leta 1905. sam delavce z ukazom, da nemški del napisa
odstranijo, a Schtindelenu je Izročil odpoved službe. Vodstvo knjigarne
je bilo nato poverjeno I. Mesarju, ki ji ravnateljuje še danes. Pod njim je
doživelo podjetje izreden razmah (leta 1900. je imela knjigarna denarnega
prometa 124.500 K, leta 1910. pa že 621.000 K). Leta 1907. je knjigarna
izdatno razširila in modernizirala svoje prostore (drugič je bila razširjena
potem še leta 1915.), a istočasno se je zasnovala v zmislu sklepov katoli¬
ških shodov tudi cela vrsta knjižnih zbirk (Ljudska knjižnica, Leposlovna
knjižnica, Znanstvena knjižnica, Zbirka ljudskih iger i. dr.), ki_ so jako obo¬
gatile naš knjižni trg. Razen tega. je izdajala knjigarna še več listov
(Duhovni Pastir, Dom in Svet) in nepregledno vrsto nabožnih, leposlovnih
in poučnih del (skupno s ponatisi vred nad 800 v 27 milij. izvodih). Zadnja
leta pred vojno je bila Katoliška bukvama, ki se je leta 1919. prekrstila
v »Jugoslovansko knjigarno«, gotovo največja slovenska knjigarna in naj-
agilnejše slovensko založništvo, ki si je pridobilo veliko zaslug zlasti za
slovensko ljudsko prosveto. Leta 1926. je prišla knjigarna z leta 1910.
nakupljeno knjigarno »Ilirija« v Kranju in bivšo Krajčevo v Novem mestu
vred v last »Knjigarske zadruge« KTD.

3 *

36

sežiganje »Slovenca« po javnih lokalih (v ljubljanski čitalnici
n. pr. skladatelj Dav. Jenko). To je katoličane le podžgalo, in že
konec septembra leta 1880. je neki dopisnik z Gorenjskega po
dolgih letih zopet zahteval, da se mora spremeniti »Slove¬
nec« v dnevnik.  Konservativni in s slogaškim duhom pre¬
pojeni Klun za te zahteve ni imel mnogo zmisla, temveč se je
še tega leta dogovarjal z Vošnjakom o združitvi obeh listov.
Velik del duhovščine je bil seveda odločno proti tem nameram,
in klici po dnevniku niso več utihnili, dokler končno tudi izda¬
jatelji niso obljubili izpolniti te splošne želje. V svrho njene
realizacije so nekateri predlagali zbiranje posebnih deležev. Do
obljubljene izvršitve leta 1881. še ni prišlo, ker so se duhovi
medtem zopet nekoliko pomirili ter je dala Bleiweisova smrt
povod, da sta izrazila oba tabora pripravljenost za nadaljnjo
medsebojno slogo, zlasti ker je »Slov. Narod« ponovno prepri¬
čeval javnost, da ni in noče priti v nobeno nasprotje s katoliško
vero. Želja po nadaljnjem oblikovanju samostojnega katoliškega
pokreta pa kljub temu ni zaspala. Ko je »Slovenec« dne 2. marca
leta 1882. poročal, da šteje zgornjeavstrijsko katoliško politično
društvo 30.000 članov, je izpraševal, če bi ne bilo tako društvo
potrebno tudi pri nas. Ker je bil složni nastop obeh slovenskih
struj še tisto pomlad nagrajen z osvojitvijo ljubljanskega občin¬
skega sveta, še ni našla misel lastnega političnega društva za
enkrat odmeva, pač pa je bil položen tisto leto katoliškemu
gibanju drugi, jako važen temelj. Dotedanji »Slovenčev« ured¬
nik F. Haderlap je namreč začel izdajati svoj nekako krščansko¬
socialni list »Ljudski glas«, ki je bil namenjen v prvi vrsti
obrtnikom, a naslednje leto je odšel v Celovec k novoustanov¬
ljenemu »Miru«; uredništvo ter izdajateljstvo »Slovenca« je pa
prevzel dne 1. maja agilni Jerič. Ta je takoj uvidel, da je pogoj
razširitve lista lastna tiskarna,  zato je vložil tozadevno
prošnjo za koncesijo, in dne 26. avgusta leta 1882. je »Slovenec«
že javil, da je ta dovoljena. Nadaljnja dela so potekala tako
hitro, da je bila nova tiskarna 30  že dne 24. aprila leta 1883.
slovesno otvorjena.

Neposredni povod za razširitev »Slovenca« v dnevnik so
dale volitve v kranjski deželni zbor, ki so se vršile poleti leta
1883. in pri katerih se je že močno javljala strankarska razcep¬
ljenost. S tem so si ustvarili katoličani jako uspešno propagand¬
no sredstvo, ki je bilo tem potrebnejše zlasti zato, ker š ko f
Pogačar  ni  odobraval oblikovanja samostojne katoliške
stranke (Jeriču je odpovedal celo stanovanje, v katerem je
obenem urejeval list) ter je odvračal duhovščino od javnega

30  Tiskarno je osnoval Jerič z izdatno denarno pomočjo ostale duhov¬
ščine popolnoma nanovo. Njeni prvi prostori so bili na sedanjem Vodniko¬
vem trgu št. 5.

37

političnega dela. Posledica tega postopanja je bila ta, da je med
izobraženstvom še splošno prevladujoči liberalni duh močno
vplival tudi na del slovenske duhovščine (leta 1880. je bilo med
naročniki »Slov. Naroda« tudi 105 duhovnikov) na Kranjskem,
a še bolj po obrobnih deželah. Ta katoliškiliberalizem
sicer ni soglašal z izrazi liberalnega svobodomiselstva, vendar
se jim tudi ni upiral (in ravno to mu je pozneje Mahnič najbolj
zameril, glej »Rim. Kat.« leta 1889.), a v svetnih zadevah je
stal popolnoma pod sugestijo liberalnih gesel, zlasti nacijonali-
stičnih. Kake neposredne večje škode katoliški liberalizem pri
nas sicer ni povzročil, vendar je zanesel v katoliške vrste precej
načelne nejasnosti in tlačil bojni duh, ki je potreben vsakemu
mlademu gibanju.

Jako važen preokret je pa nastopil v tem pogledu leta 1884.
Dne 25. januarja je namreč Pogačar umrl, in teden dni nato se
je prvič oglasil v »Slovencu« — goriški bogoslovni profesor
dr. A n t o n M a h n i č z vrsto podlistkov »Indija Koromandija«,
v katerih je v obliki pisem iz Indije Koromandije karikiral idejno
zmešnjavo v tedanji literaturi in dejal, »da zmešnjava od dne
do dne rase in da tako ne more iti več dalje.«

Mahnič je bil izrazit intelektualist, v načelnih vprašanjih
ne le neizprosen in brezobziren, temveč pogosto celo strasten in
sam filozofsko podkovan, kakor tedaj morda nihče med Slo¬
venci. Razumljivo je tedaj, da njegov nastop ni mogel ostati
neopažen. Še tisto poletje so se začeli v »Slovencu« množiti
načelni članki o liberalizmu in konservatizmu, a v pozni jeseni
se je pojavil zopet Mahnič sam s serijo podlistkov »Dvanajst
večerov«, v katerih je brezobzirno nastopil proti nekatoliškim
načelom, ki jih je našel pri najodličnejših sodobnih slovenskih
literatih, obenem pa je razvil tudi svoje lastne nazore o raznih
umetnostnih vprašanjih (ker je jemal pravzaprav otroka za
merilo literaturi, so bili njegovi tozadevni nazori gotovo pre-
ozkosrčni).

Ta Mahničev nastop in imenovanje novega škofa  dr. Ja¬
ko  b a M i s s i e sta prinesla v naše javno življenje docela novo
življenje. Missio so sprejeli liberalci z največjim nezaupanjem,
a na Mahniča so navalili z vso silo, od vseh strani in s sredstvi
najrazličnejše kakovosti. Ker so se bali priznati svoje svobodo¬
miselstvo, so skušali zakriti zadrego s smešenjem in psovanjem,
a načelnemu boju so se izmikali. Tudi v katoliškem taboru so
bila mnenja o Mahniču jako deljena. Katoliško-liberalni del,
proti kateremu je bil Mahničev boj v prvi vrsti naperjen, je
seveda obsojal njegov radikalizem, konservativci, ki so bili še
gospodarji vseh tedanjih postojank katoliškega gibanja, so ostali
s »Slovencem« vred (ta se je sam proglašal za konservativnega
in svojo stranko za konservativno) skoro docela pasivni, a del

38

duhovščine se je že takoj od početka postavil odločno na Mah¬
ničevo stran. Dočim se »Slovenec« sam neposredno ni vmešaval
v boj, so pa posamezni njegovi dopisniki navdušeno odobravali
Mahničev nastop, a trebanjska duhovščina 31  mu je že meseca
januarja leta 1885. poslala celo posebno zaupnico, kateri so
sledile pozneje še nekatere druge. Da bi »Slovenec« tudi na
zunaj dokumentiral nevtralnost  glede različnosti naziranj
v katoliškem taboru, je objavil poleti leta 1885. daljšo serijo
Zornovih podlistkov, ki so branili pesnika Gregorčiča pred Mah¬
ničevimi očitki, kmalu za tem pa je prinesel še večji Mahničev
dodatek »Dvanajsterim večerom«, v katerem je ta trdo zavračal
Zornova izvajanja.

Te živahne debate o načelnih vprašanjih in pa stalna »Slo¬
venčeva« poročila o inozemskih katoliških shodih so nehote
vzbujala tudi zanimanje za organizacijo.  Vnovič se
je pojavila zahteva po lastnem katoliškem političnem društvu
(tudi »Glasi Kat. družbe« so izrazili leta 1886. tako željo), za
katero pa konservativni prvaki katoliškega gibanja očividno
niso imeli preveč zmisla, čeprav so celo po kmetih nastajala
bralna društva in se množile podružnice »Družbe sv. Cirila in
Metoda«. 32  Najvažnejši dogodek na tem polju je pa ustanovitev
»Katoliškega tiskovnega društva  v L j ub¬
ij  a n i«. V svrho razširjanja katoliškega tiska je delovala tedaj
v Avstriji že cela vrsta takih društev. V Mariboru je obstojalo
že od leta 1871., in leta 1884. je bilo ustanovljeno v Celovcu, le
Ljubljana je še spala. Ko je leta 1884. predlagal neki celovški
dopisnik »Slovenca« ustanovitev društva za razširjanje knjig
in časnikov med ljudstvo, ga je uredništvo celo zavrnilo, češ
saj ima ta namen že »Katoliška tiskarna«. Končno je bolehni
Jerič vendarle izprevidel, da ne morejo sloneti vsa gospodarska
bremena na njegovih šibkih ramenih; zato je vzel z Missijevo
podporo inicijativo sam v roke, sestavil pripravljalni odbor,
vložil pravila, in dne 2. julija leta 1887. je izšel na uvodnem
mestu »Slovenca« proglas o ustanovitvi društva. 33  Že na usta-

31  Dolenjci so bili sploh jako agilni in so z novim letom 1885. začeli
izdajati celo lasten katoliški list, »Dolenjske novice«.

32  Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena leta 1885. v spomin
1000 letnice smrti sv. Metoda in kot odgovor na leta 1880. ustanovljeni
nemški Schulverein, ki je začel tedaj s svojim ponemčevalnim delom na
naši narodni meji. Našla je takoj navdušen odmev v vseh slojih in pri vseh
strankah, zato je mogla izkazati leta 1889. že 85 podružnic s 6860 člani
po vseh slovenskih deželah. Ko so ustanovili Nemci še ponemčevalno
društvo »Siidmark«, ki se je v 90 ih letih jako hitro širilo tudi po sloven¬
skih deželah, je delovanje DCM napredovalo še hitreje in intenzivneje.

33  Pravila KTD so bila potrjena dne 27. junija leta 1887. Na ust. občnem
zboru izvoljeni odbor je sestojal iz dr. Čebaška kot predsednika, Jeriča
kot podpredsednika, Bohinca kot tajnika in blagajnika ter še 11 odbornikov
(po večini duhovnikov, a tudi enega laika). Čebašek je pa že po nekaj

39

novnem občnem zboru dne 27. julija tistega leta je poudarjal
Jerič, da se je ustanovilo društvo zato, da prevzame v svojo
last in upravo tiskarno in knjigarno, ki sta bili doslej Jeričeva
last, kar se je res še tisto jesen zgodilo.

Bolehni Jerič pa tudi naraščajočih uredniških poslov ni več
zmagoval (prihodnje leto je že umrl), zato jih je preložil me¬
seca oktobra leta 1887. na krepke rame mladega Ignacija
Žitnika,  s čimer je bil pritegnjen v politično življenje mož
širokih in modernih pogledov, s krepko in jasno izoblikovano
smerjo ter z neumorno in nesebično delavnostjo. Njegova sveža
sila je prišla do izraza še tisto jesen ob priliki ostrega spopada
s »Slov. Narodom«, ki je nazval papeža »izvrg človeštva«. Ta
liberalni izpad je povzročil v katoliških vrstah izredno močan
odmev, ki je dobil še poseben poudarek v pastirskem pismu
škofov goriške nadškofije, s katerim so obsodili in prepovedali
vernikom liberalne liste ter se z vso svojo avtoriteto zavzeli za
katoliški tisk. Posledice niso izostale, kajti še pred božičem

tednih to čast odložil, in dne 23. septembra leta 1887. je bil izvoljen na
njegovo mesto bogosl. profesor A. Zupančič, ki je potem predsedoval
društvu do leta 1903., za njim pa Andr. Kalan, ki mu predseduje še danes.
Tiskarno in knjigarno je prevzelo KTD od Jeriča dne 1. oktobra leta 1887.
(tiskarno za 6000 gold., knjigarno za 1000 gold.). Leta 1890. je kupilo Nič-
manovo prodajalno in knjigoveznico, naslednje leto pa Jermanovo hišo
(na dvorišču sedanje tiskarne, kjer še vedno obratujejo nekateri oddelki)
z vrtom vred za 18.400 gold. Nakup in prezidavo je omogočila velika po¬
žrtvovalnost duhovščine, ki je zbirala darove po vsej deželii. Meseca julija
leta 1892. se je preselila tiskarna iz hiše na sedanjem Vodnikovem trgu
štev. 5 v prenovljeno lastno poslopje (uredništvo »Slovenca« se je preselilo
v tiskarno šele leta 1903.). Leta 1897. je dokupilo društvo zopet eno izmed
sosednih hiš in razširilo prejšnje prostore, leta 1901. je kupilo vse obrate
J. Krajca v Novem mestu, in leta 1904. Šeberjeve v Postojni. Isto leto je
prevzel vodstvo vseh tiskarniških obratov sedanji ravnatelj K. Ceč, a
dr. Janežič je sprožil misel za zgraditev novega modernega tiskarniškega
poslopja, ki pa še ni bila sprejeta. Leta 1906. je kupilo društvo še Šker¬
jančevo hišo na oglu sedanje tiskarne, a leta 1907. se je začelo graditi
sedanje monumentalno poslopje, ki je bilo dovršeno in blagoslovljeno dne
27. avgusta leta 1908., obenem je bila pa popolnoma prenovljena knjigarna.
Tiskarniški obrati so se bili že poprej razširjali in modernizirali od leta
do leta, tako da so kmalu prekosili vse druge v Sloveniji in so še danes
med največjimi in najmodernejšimi na slovanskem jugu sploh. Leta 1919.
je bila osnovana v okviru tiskarne klišarna, leta 1921. litografija, leta 1922.
so poizkušali ustanoviti nekako- depandanso tiskarne v Belgradu, kar se pa
ni obneslo, in leta 1924. je 'bil uveden offsettisk. Ker je zaradi političnega
položaja leta 1924. pretila nevarnost, da se nasilno polasti celokupnega
podjetja Samostojna demokratska stranka, je prodalo društvo vse svoje
nepremičnine ljubljanskemu škofijstvu, ki jih je prepustilo še v nadaljnjo
uporabo KTD. Leta 1925. je bil uveden bakrotisk, a leta 1926. sta bili usta¬
novljeni v okviru KTD »Knjigarska zadruga« in »Tipografska zadruga«,
ki sta zopet prevzeli od škofijstva potom nakupa nekdanje nepremičnine
KTD.

40

leta 1887. je sprožil prof. Fr. Lampe v Cirilskem društvu 34  ljub¬
ljanskih bogoslovcev misel za ustanovitev posebnega katoliškega
leposlovnega lista. Ker sta s koncem leta 1887. prenehala ce¬
lovški »Kres« in ljubljanski »Slovan« in je ostal še edini liberalni
»Ljubljanski Zvon«, je bil moment še posebno ugoden; zato se
Lampe ni prav nič obotavljal, in meseca januarja leta 1888. je
že izšla prva številka njegovega »Doma in sveta«.  Razen
tega so sprožili še tisto pomlad prof. Zupančič, A. Keržič in
Andrej Kalan na nekem izprehodu misel, da bi kazalo izdajati
tudi za preprosto ljudstvo poljudno pisan list. Idejo so bili hitro
uresničili, kajti že dne 23. junija je naznanil »Slovenec«, da bo
začel izhajati kot njegova štirinajstdnevna priloga »D orno-
1 j u b«, 35  čigar uredništvo je prevzel tedanji trnovski kaplan
Andrej Kalan.

Najdalekc-sežnejši dogodek na polju katoliškega tiska je
bila pa ustanovitev »Rimskega Katolika«,  ki ga je na¬
znani! Mahnič v »Slovencu« dne 5. junija leta 1888. Takoj prva
številka, ki je izšla štirinajst dni za »Domoljubom«, je pokazala,
da je stopil v slovensko javno življenje močan in samosvoj duh,
ki je dobro čutil vso plitko frazerstvo tedanjega našega libera¬
lizma, pa tudi načelno nejasnost ter polovičarstvo v katoliškem
taboru. Že v svoji uvodni razpravi »Več luči«, v kateri je jasno
očrtal svoj svetovni nazor, se je krepko izrekel za »načelnost,
stanovitnost in doslednost človeškega delovanja«, a takoj v na¬
slednjem članku, ki mu je postavil na čelo značilni moto »In
ločil je svetlobo od teme«, je začel obračunavati s katoliškim
liberalizmom, v katerem je videl največjega škodljivca pravega

04  »Društvo sv. Cirila in Metoda« se ie ustanovilo konec leta 1881.
na pobudo dr. Fr. Lampeta in ie imelo namen'vaditi bogoslovce v pisa¬
teljevanju. Od leta 1890. do 1900. so izdajali tudi »Pomladne glase«. Bilo je
jako velikega pomena, kajti ravno iz njega so izšli vsi glavni katoliški
preporoditelii Slovencev. Svoje dopise so objavljali Cirilovci v vseli teda¬
njih slovenskih katoliških listih. Društvo obstoja še danes. Enajst let
poprej so imeli pa že svoje društvo — prvo slov. katol. dijaško društvo 1  —
mariborski bogoslovci, čigar duša je bil Mih. Napotnik. Po njegovem odhodu
je zaspalo in se obnovilo šele leta 1882., zlasti delavno je bilo pa okrog
leta 1890. pod Kovačičevim predsedstvom. — Med posvetnim dijaštvom
je prevladoval v tej dobi: liberalni duh.

35  »Domoljub«, čigar prva številka je izšla dne 5. julija, se je razvijal
izredno hitro. Najbolj se je prikupili ljudstvu s povestmi (Kalanove povesti).
Izprva je izhajal vsakih 14 dni kot »Slovenčeva« priloga, ki jo je bilo pa
mogoče naročiti tudi posebej, a leta 1893. je postal samostojen list. Naroč¬
nikov je imel leta 1892. že 7000, tri leta nato 9300, a leta 1916. že 34.500.
Urejevali so ga A. Kalan (1888. do 1901.), za njim pa Smolnikar, Podlesnik,
A. Čadež in Fr. Zabret. Proti »Domoljubu« so izdajali liberalci od leta 1891.
do 1903. »Rodoljuba«, od leta 1909. do 1914. »Slovenski dom«, a od leta
1917. dalje izdajajo »Domovino«. Razen teh so se pojavljali in kmalu zopet
izginjali v raznih časih še razni drugi liberalni lokalni lističi (Gorenjec,
Jeseniška Straža, Notranjec itd.).

41

katoliškega gibanja. Tema dvema razpravama so sledila pisma o
vzgoji, razmotrivanja o literaturi, o narodnosti itd. (največji krik
so zagnali liberalci, ker je nastopil proti »obožavanju narod¬
nostne ideje«, glej »Rim. Kat.«, 1889.). Na eni strani je ugotav¬
ljal pozitivna načela katoliškega svetovnega nazora, na drugi
strani pa z bojevito besedo s strogo katoliškega stališča razmo-
trival vse aktualne pojave v našem javnem življenju ter kazal
in žigosal zmote.

Mahničev nastop  je osupnil vso slovensko javnost,
ki dotlej ni bila vajena globljih načelnih razmotrivanj, ne do¬
slednosti in ne krepke kritike. Najprej so se zavedeli liberalci ter
navalili nanj s smešenjem in psovanjem, dočim katoliški prvaki
menda sami niso prav vedeli, kakšno stališče naj zavzamejo
napram njemu. To je jasno razvidno tudi iz »Slovenca«, ki je
Mahničev list prva leta le suho registriral ter dosledno ignoriral
vse strastne liberalne napade nanj. Konservativci in katoliški
liberalci so Mahniča odklanjali, a mlajši elementi so bili za¬
enkrat še prešibki, da bi mogli učinkovito manifestirati svoje
soglasje z goriškim bojevnikom. V katoliškem taboru zato na
zunaj ni bilo opaziti takojšnjega Mahničevega vpliva, pač pa
sta se ognjevito oklenila »Rimskega Katolika« znaten del po¬
deželske duhovščine in katoliško orijentirana mladina z bogo¬
slovci vseh slovenskih semenišč na čelu. In ti so potem leto za
letom stepali v vrzeli izumirajočih konservativcev in katoliških
liberalcev.

Vkljub tem važnim dogodkom na polju katoliškega tiska in
vkljub živahnemu vrenju, ki so ga povzročili »Narodovi« napadi
jeseni leta 1887. na papeža ter na škofa Missio o priliki presto¬
lonaslednikove smrti meseca januarja leta 1889., je pa vendarle
opažati v tedanjih konservativnih prvakih katoliškega gibanja
veliko nerazumevanje za potrebe nastopajoče
dobe.  »Slovenec« in »Slov. Narod« sta sicer vodila ljute med¬
sebojne boje, in škof Missia je dobival zaupnice od vseh strani,
toda deželnozborska in državnozborska delegacija sta še vedno
vztrajali v sterilni slogi, in z dežele so zaman prihajali klici, naj
se da katoliškemu gibanju tudi primerno organizatorično
ogrodje. Pojavljala so se tu in tam po deželi bralna društva,
toda oficijalni prvaki niso imeli očividno najmanjšega zmisla ne
za prosvetno, ne za politično in seveda še manj za gospodarsko
organizacijo.

Znaten prevrat je pa prinesel v to mrtvilo drugi avstrij¬
ski katoliški shod,  ki se je vršil spomladi leta 1889. na
Dunaju in katerega se je udeležilo že lepo število Slovencev
(dr. Kulavic in dr. Poklukar sta bila celo v pripravljalnem
odboru), predvsem iz vrst mladih Mahničevih pristašev. »Rim.
Katolik« je ob tej priliki pisal, da moramo biti katoličani ne le

42

doma in v cerkvi, temveč tudi v politiki, v šoli in v slovstvu,
povsod in vselej. Shod je obravnaval vse najaktualnejše sočasne
zadeve, kakor vprašanje tiska, katol. politične organizacije,
izobraževalnega, znanstvenega ter socialnega dela itd., zlasti
pa poudarjal važnost stroge in dosledne načelnosti. S tem je dal
vsemu avstrjskemu katoliškemu pokretu svežih smernic ter mu
ustvaril temelje za nadaljnji razmah. Jasno je bilo na shodu
tudi opaziti, da so bili konservativni elementi potisnjeni precej
v ozadje in da so dobili premoč modernejši in mlajši, prepojeni
s Vogelsangovimi krščansko-socialnimi idejami
(na socialno vprašanje je začel opozarjati tudi »Rim. Katolik«
že v svojem drugem letniku). O shodu so seveda obširno po¬
ročali tudi naši listi, a Mahnič, ki se ga je tudi udeležil osebno,
je predlagal v »Rim. Katoliku«, naj se še to leto skliče tudi
slovenski katoliški shod (to zahtevo je povdarjal potem ne¬
prestano).

Do tega sicer takoj še ni prišlo, pač je pa dunajski shod
ojunačil mlajše delavce v slovenskem katoliškem gibanju, da
so se začeli krepkeje uveljavljati. Niso se hoteli več slepo po¬
koriti oficijalnim političnim voditeljem in so še tisto poletje pri
deželnozborskih volitvah postavili nekaj samostojnih kandida¬
tur, ki so bile deloma izrečno naperjene proti konserva¬
tivcem  iz lastnega tabora (n. pr. Kalan proti Klunu). Znat¬
nejših uspehov zaenkrat še niso imeli, toda to jim ni vzelo po¬
guma, zlasti ker so čutili, da je med pristaši več volje in zmisla
za delo nego med oficijalnimi voditelji. Da omajejo precej
osebni režim konservativnih prvakov, so vložili jeseni leta 1889.
najprej prošnjo za dovolitev posebnega »Katoliškega po¬
litičnega društva«, 36  ki so ga mnogi zahtevali že več
let. Prošnji je bilo ugodeno skoro istočasno, ko so prvaki vnovič
proklamirali slogo slovenskega kluba v kranjskem deželnem
zboru. Dne 26. januarja leta 1890. se je vršil v redutni dvorani
ustanovni občni zbor. Na predsedniško mesto novega društva
so sicer postavili Kluna, a vsa ostala važna mesta so zavzeli
mladi (Kalan, dr. Gregorič, dr. Žitnik, dr. Šušteršič in dr.),
katerim sta bila vzora načelni in dosledni Mahnič ter dunajski
ljudski tribun dr. Lueger.

Z ustanovitvijo »Katoliškega političnega društva« je dobil
kranjski katoliški politični pokret končno vendarle svojo for-

36  Pravila »Kat. pol. društva« so bila potrjena dne 1. decembra 1889.,
poslovnik mu je pa sestavil dr. J. Šušteršič. Predsednik pripravljalnega
odbora je bil prošt dr. Jarc. »Slov. Narod« je očital njegovim ustanovite¬
ljem, da so društvo osnovali »za hrbtom« liberalcev, a »Slovenec« mu je
odgovarjal, da so bili povabljeni k pristopu tudi liberalci, ki so pa pova¬
bilo ignorirali. Članov . je imelo stalno okrog 600 in po raznih krajih še
posebne poverjenike. Po Klunov! smrti je prevzel društveno predsedstvo
Povše, leta 1899. ga je pa nadomestil dr. Iv. Šušteršič.

43

malno  in  dejansko ognjišče, kajti vse druge dotedanje
institucije so bile pravzaprav le pomožna sredstva. Liberalce
je novo društvo sicer močno vznemirilo, toda katoličani se za
to niso zmenili, temveč šli takoj krepko na delo. Društvo samo
je začelo s prirejanjem velikih ljudskih shodov  (v
Ljubljani, v Št. Vidu n. Lj., na Dobrovi, v Smledniku in drugod),
v odboru pa obravnavalo vsa tekoča javna vprašanja, kar je
dalo celokupnemu katoliškemu delu značaj večje smotrenosti in
sistematike. To je razvidno zlasti iz »Slovenca«, čigar glavni
urednik Žitnik je bil obenem tudi vodilni društveni odbornik.
V listu so se množili ideološki članki (vendar mu je »Rim. Kat.«
še leta 1890. očital premajhno doslednost), in prvič sta se začela
sistematično poudarjati pomen in potreba politične,
kulturne in gospodarske organizacije  (gospo¬
darsko organizatorično delo je v 80 ih letih zavrl zlasti polom
banke »Slovenija«). Samozavest in bojevitost sta rastli, in prvič
se je končno tudi »Slovenec« izrekel (20. V. leta 1890.) za
Mahničeva načela, čeprav je izražal še pomisleke glede oblike
in taktike njegovega nastopanja. Tudi misel slovenskega
katoliškega shoda,  ki jo je od Mahniča prevzelo Kat.
polit, društvo, se je začela premikati z mrtve točke, kajti ko je
poročal »Slovenec« konec meseca septembra o severnočeškem
katoliškem shodu, jc naglasil potrebo takega shoda tudi za Slo¬
vence, a pičla dva meseca nato je pa že javil, da je začela ljub¬
ljanska »Katoliška družba« s pripravljalnimi deli za shod.

Naslednjo pomlad so se vršile državnozborske volitve,
pri katerih je »Katoliško politično društvo« že krepko uveljav¬
ljalo svoje zahteve napram centralnemu volivnemu odboru ter
doseglo tudi že prve uspehe (izvolitev Povšeta in Globočnika).
»Rim. Katolik« je ob tej priliki vnovič obširno razpravljal o
politiki, žigosal breznačelno slogaštvo in poudarjal, da »našim
škofom tiče prva beseda v notranji politiki«. Po izvršenih vo¬
litvah so izvoljeni poslanci sicer zopet složno vstopili v Hohen-
wartov klub, a društvo samo je krepko nadaljevalo s pričetim
delom ter priredilo velike ljudske shode na Bledu, v Škofji Loki
(dne 30. VIII., kjer je menda prvič nastopil pred širšim poslu-
šateljstvom dr. Krek), v Žužemberku in drugod. Mnogo posla
je imelo društvo tekom poletja še z dvema nadomestnima vo-
litvama. Te volitve, formalna ustanovitev »Narodne napredne
stranke«, razpadajoča Taaffejeva večina v parlamentu in slu¬
čajni incidenti doma so dajali časopisju stalno dovolj gradiva za
ostre medsebojne polemike. Dočim o kaki organizaciji pri libe¬
ralcih skoro ni sledu, so katoliške vrste napredovale v tem
pogledu od leta do leta. Po kmetih se je stalno množilo število
bralnih društev, »Kat. pol. društvo« je naraslo na 600 članov
in 81 poverjenikov, a z ustanovitvijo »Konservativnega obrtnega

44

društva' 1 ' jeseni leta 1891. je bil položen tudi prvi temelj kato¬
liški stanovski organizaciji.

Med tem je dozorevala tudi misel slovenskega ka¬
toliškega shoda,  na katerega je pozival Mahnič nepre¬
stano in za katerega je bil že leta 1890. začrtal v svojem listu
tudi načrt in program. Tozadevni odsek »Katoliške družbe« je
bil leta 1891. razposlal raznim uglednim katoliškim možem po
deželi posebne pozive, ki so našli skoro povsod navdušen odmev.
Odsek je pa kmalu uvidel, da sam ne bo zmogel obsežnega
dela, zato je prepustil vse delo posebnemu pripravljalnemu
odboru, ki se je sešel prvič dne 31. januarja leta 1892. Ta si je
izbral za predsednika prelata dr. A. Čebaška, za podpredsed¬
nika L. Ravnikarja in dr. V. Gregoriča, za tajnika prof. dr. Ja¬
nežiča in za blagajnika S. Pogačarja, a med ostalimi 65 odbor¬
niki so bili vsi uglednejši predstavitelji katoliškega gibanja;
pokroviteljstvo pa je prevzel škof Missia. Ker je odbor hitro
uvidel, da bo naloga shoda, izoblikovati ves slovenski ka¬
toliški program,  se je razdelil v odseke za šolo (refe¬
renta dr. Lesar in A. Kržič), za krščansko vedo in umetnost
(ref. prof. Gnjezda in o. H. Sattner), za socialne zadeve (ref.
Povše, Kalan, Žitnik in Medic), za katoliško življenje (referent
Z. Šiška), za tisk (ref. Kržič), in za katoliško narodno organi¬
zacijo (ref. dr. Šušteršič). Da bi bila na shodu zastopana res vsa
Slovenija, je organiziral osrednji odbor še posebne deželne pod¬
odbore: za Štajersko (preds. Kosar), za Koroško (preds. Ein¬
spieler), za Goriško (preds. Mercina) in za Trst (preds. Šust)
ter vrsto krajevnih pododborov v Moravčah, v Šmarju, v Ra¬
dovljici, v Ribnici, v Škofji Loki, v Idriji, v Kamniku, v Leskovcu,
na Pivki in v Cerknici. Odbor je takoj začel pripravljati reso¬
lucije, ki so jih potem obravnavali tudi vsi pododbori, a dne
25. februarja je »Slovenec« shod že službeno naznanil. Nemci
in liberalci so instinktivno čutili važnost tega shoda, zato so ga
začeli strastno napadati. Nemško časopisje ga je slikalo kot
izrazito nacij onalistično prireditev, a liberalci so ga slikali kot
Missijevo in Mahničevo delo ter se po svoji stari navadi izživ-

37  Ustanovitev »Konservativnega obrtnega društva« je bila odmev
krščansko socialnih idej, ki so se pojavljale tedaj v ospredju katoliškega
gibanja, in pa močne stanovske zavesti, ki je živela med obrtništvom še
izza cehovskih časov. Glavna organizatorja katoliških obrtnikov sta bila
mizarski mojster Regali in pasar Iv. Kregar, zaradi česar je bil na prvem
občnem zboru novega društva dne 18. oktobra leta 1891. izvoljen prvi za
predsednika in drugi za tajnika. Društvo je delovalo prva leta jako živahno,
prirejalo sestanke, predavanja in shode, zato se je »Slov. Narod« seveda
stalno zaganjal vanj. Ko se je meseca januarja leta 1898. osnovala nestran¬
karska »Obrtna zveza za Kranjsko«, je društvo opustilo skoro vse svoje
delovanje, a ker ta niti ni razvila pravega dela (leta 1902. se je razšla),
so skušali jeseni leta 1899. zopet poživiti »Konservativno obrtno društvo«,
ki se je pa preživelo in je polagoma shiralo.

45

ljali v smešenju in psovanju (dr. Tavčar ga je na shodu »Slov.
društva« proglasil za »veliko komedijo, na kateri bodo nastopali
različni komedijantje v črnih in rdečih talarjih«). Katoličanov
to ni motilo. Ker zaenkrat še ni bilo računati na udeležbo večjih
ljudskih množic, a da prodrejo njegove osnovne misli v vse
plasti naroda, so sklicali nekateri krajevni pododbori tekom
pomladi in poletja lokalne katoliške shode  (v Mo¬
ravčah, v Šmarju, v Vipavi, v Škofji Loki, na Brezjah, v Rib¬
nici, v Št. Petru in na Vrhniki), ki so se vsi lepo obnesli, le
idrijskega se je liberalcem posrečilo razbiti. Na precej ovir je
pa naletel shod v nekaterih obrobnih deželah. Na Štajerskem,
kjer mu je bil dobro pripravil tla že prejšnje leto štajerski kato¬
liški shod v Gradcu, je bil sprejet z odobravanjem, izrazili so le
nekaj posebnih želj glede resolucij. Odobravali so ga tudi Ko¬
rošci; toda Goričani, med katerimi je prevladoval vpliv dr. A.
Gregorčiča, so ostali deloma pasivni, deloma so se pa izražali
celo proti njemu; prav tako tudi Tržačani (»Edinost« ni hotela
objaviti niti oficijalnega vabila na shod).

Priprave so hitro napredovale, in dne 18. junija je mogel
pripravljalni odbor izdati slavnostni proglas in vabilo na shod,
ki je bil napovedan za dne 29., 30. in 31. avgusta leta 1892.
V slavnostnih dneh se je potem zbral v Ljubljani cvet zavednega
katoliškega dela slovenskega naroda iz vseh slovenskih dežel z
ljubljanskim in mariborskim škofom na čelu. Večer prvega dne
je bil namenjen slovesni otvoritvi in volitvi 24 članske stalne
komisije za II. slov. kat. shod. Drugi dan je bil posvečen zboro¬
vanju odsekov. Šolski odsek  je med drugim razpravljal o
Družbi sv. Cirila in Metoda ter izražal nezaupanje napram
njenemu liberalnemu vodstvu, resolucije so pa zahtevale kato¬
liške in slovenske osnovne in srednje šole za vse slovenske
pokrajine, priporočale ustanovitev katoliškega učiteljskega dru¬
štva in pedagoškega lista, izražale željo po svobodni slovenski
katoliški gimnaziji s konviktom, priporočale v podpiranje dru¬
štvo za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnogradu in
izražale potrebo katoliških slovenskih akademskih društev na
Dunaju in v Gradcu. Odsek za krščansko vedo in
umetnost  je priporočal študij krščanskega modroslovja in
ustanovitev »Leonove družbe«, izražal željo, naj bi cerkve in
znamenja krasili resnični domači krščanski umetniki, priporočal
pažnjo na umetniške starine in ustanovitev posebnega društva
v prospeh krščanske umetnosti; poudarjal vzgojni pomen petja
in glasbe, zahteval tozadevni pouk v šolah in priporočal glasbene
organizacije. Odsek za socialne zadeve  je zahteval v
svojih resolucijah pomoči propadajočemu kmetiškemu stanu v
obliki pospeševanja zadružništva, uvedbo stalnih kmetiških do¬
mov, reformo dednega in domovinskega prava, razdolžitev

46

kmetiških posestev, uvedbo javnega zavarovanja, reformo sodne
in politične uprave, preureditev davkov itd., obsodil je libera¬
lizem, ki upropašča obrtni stan, ter zahteval zanj uvedbo po¬
sebnih obrtnih zadrug z obširnimi pravicami, ustanovitev samo¬
stojnih obrtnih zbornic, omejitev obrtnega dela po kaznilnicah,
reformo davkov in ustanovitev mojstrskih, pomočniških in va¬
jeniških društev; v korist delavcev je pa zahteval odsek smo-
treno ureditev vse produkcije in varstvo delovnih moči, prepre¬
čitev nepremišljenega snovanja novih industrijskih podjetij,
skrčenje maksimalnega delovnega časa, uvedbo delavskih za¬
upnikov in razsodišč, odpravo nočnega dela za ženske in ome¬
jitev tega dela za moške, ločitev moških in ženskih delovnih
moči v podjetjih ter ustanavljanje katoliških delavskih društev;
posebno pa je še naglasil zahtevo po splošnem nedeljskem po¬
čitku. Resolucije odseka za katoliško življenje  so
poudarjale, da je glavni namen katoliškega shoda, poživiti ver¬
sko življenje in okrepiti katoliško zavest; v to svrho so zahte¬
vale zgledno zasebno življenje in javno nastopanje, pozdravljale
katoliška društva in cerkvene bratovščine, priporočale zlasti
dobrodelne organizacije in misijone, predlagale postavitev spo¬
menika T. Hrenu in izražale vdanost cerkvenim avtoritetam.
Odsek za tisk  je v svojih resolucijah podčrtoval važnost
katoliškega tiska in priporočal njegovo podpiranje, osnovanje
osrednjega odbora katol. časnikarjev, podpiranje Družbe sv. Mo¬
horja, Slov. Matice in Katol. tiskovnih društev, ustanavljanje
župnijskih ljudskih knjižnic, skrb za dobro mladinsko slovstvo
in osnovanje posebnega presojevalnega odbora za ljudske in
mladinske knjige. Posebno važne so bile končne debate v odseku
za narodno organizacijo,  kjer je prišlo do spopada
med zastopniki breznačelnega slogaštva in izrazitega katoli-
čanstva, zlasti med dr. Gregorčičem in dr. Mahničem, ki je
žigosal Gregorčičevo pol. društvo »Sloga«. Resolucije so poudar¬
jale najprej, da morajo biti »katoliška načela glavni temelj
javnopravnemu razvoju slovenskega naroda«, odklanjale so
očitek, da bi bil kat. shod kriv domačega razkola, zahtevale so
narodno enakopravnost, izražale željo po zvezi vseh avstrijskih
katoličanov, pozdraljale obstoječa katol. politična društva, pri¬
poročale snovanje novih in zahtevale ustanovitev »Slovenskega
katoliškega odbora« kot izvrševalnega odseka vseh katoliških
Slovencev.

Večer drugega dne in tretji dan katoliškega shoda sta bila
namenjena manifestacijskim zborovanjem, ki se jih je udeležilo
nad 1500 oseb. Vsi govori so izzveneli v zmislu navedenih reso¬
lucij, a zaključil je shod prisrčen banket.

S tem shodom je bil položen temelj in ustvarjane so bile
jasne smernice vsemu nadaljnjemu katoliškemu gibanju na Slo-

47

venskem. Njegove misli so hitro prodirale v vse slovenske po¬
krajine in v vse plasti slovenskega naroda (že do prihodnje
pomladi je pritrdilo resolucijam 186 slovenskih občin) ter dale
slovenskemu katoliškemu gibanju docela novo lice. Zato se
pričenja z njim tudi povsem nova doba slovenskega katoliškega
gibanja.

Nekoliko mirneje in počasneje nego v osrednji slovenski
deželi, na Kranjskem, je šel v Taaffejevi dobi politični razvoj
v obrobnih pokrajinah. Na Štajerskem,  kjer seje bilo v
začetku 70 ih let razvilo pod vodstvom Šuca, Hermana, Ulage,
Preloga, Vošnjaka i. dr. jako živahno katoliško politično živ¬
ljenje, je za Auerspergove liberalne vlade zopet zadremalo, kar
je pripisati v prvi vrsti vplivu nemško in vladno orijentiranega
škofa Stepischnegga, ki ni bil naklonjen političnemu delu
duhovščine. Leta 1875. je pri uredništvu »Slov. Gospodarja«
nadomestil Ulago L. Gregorec, kar pa ni imelo pomembnejšega
vpliva na tamošnje politično življenje. Živahnejše gibanje je
opažati le tam, kjer so še delovala kat. politična društva; mari¬
borsko konservativno društvo, ki naj bi bilo nekaka osrednja
politična organizacija katoliških Spodnještajercev, pa je neko¬
liko oživelo le ob priliki raznih volitev. Konservativna in slo-
gaška politika je to društvo dovedla večkrat tudi v nasprotje
s Šucovimi radikalno katoliškimi političnimi društvi, kar je
potem odmevalo tudi v polemikah med »Slovencem« in »Slo¬
venskim Gospodarjem« (n. pr. leta 1878. in 1879.).

Taaffejeva doba je povzročila potem tudi na Štajerskem
preokret na boljše. Ker konservativno društvo ni kazalo nobene
živi jenske sile več (oktobra leta 1881. se je celo razšlo), so
sklenili ustanoviti tamošnji rodoljubi trdnejšo osrednjo politično
organizacijo in so osnovali v to svrho pod predsedstvom dr. Ra¬
deja pozimi leta 1881/82. »Slovensko politično dru¬
štvo za Spodnji  S t a j e r«, ki se je postavilo na odločno
narodni in krščanski temelj, a glede na naraščajočo nemško
nevarnost tudi skušalo ohraniti slovenske vrste složne. Delovalo
je pa tudi v tej dobi še več lokalnih političnih društev, kakor
v Središču, na Slatini pri Rogatcu, pri Sv. Katarini pri Slovenj-
gradcu, pri Sv. Križu pri Slatini itd., seveda v soglasju z
osrednjim.

Dokler je živel Herman, je užival največji ugled on, a po
njegovi smrti leta 1883. in Raičevi leta 1886., je prešlo vodstvo
tedanje slovenske politike na Štajerskem polagoma na urednika
»Slov. Gospodarja«, Lavoslava Gregorec  a, čeprav ga

48

je škof Stepischnegg že leta 1885. prestavil iz Maribora za
župnika k Novi cerkvi. Postal je predsednik »Slov. političnega
društva« in Raičev naslednik v parlamentu ter vodil slovensko
štajersko politiko v slogaški smeri, vendar odločno katoliško.
Ker je nastopal tudi v narodnem pogledu neizprosno, ni opažati
proti njemu in društvu, ki mu je predsedoval, v vsej drugi polo¬
vici 80 ih in v začetku 90 ih let nobene resnejše opozicije.
Društvo je prirejalo shode in občne zbore po vseh večjih spod¬
nještajerskih krajih. Ko je zasedel leta 1889. mariborsko ško¬
fovsko stolico dr. Mihael Napotnik,  je politično in
narodno-buditeljsko delo duhovščine oživelo še bolj. Snovala so
se bralna društva in ustanovljenih je bilo celo nekaj novih kra¬
jevnih katoliških političnih društev (še pred Stepischneggovo
smrtjo pri Sv. Križu pri Slatini, a potem pri Sv. Martinu pri
Slovenjgradcu, v Vojniku in Ptuju). Delitev duhov, ki se je
oblikovala proti koncu 80 ih let na Kranjskem, je seveda od¬
mevala tudi na Štajerskem, vendar med tamošnjimi slovenskimi
vrstami liberalizem tedaj še ni prihajal do večjega izraza in
oficijalna slovenska štajerska politika je bila orijentirana vse¬
skozi katoliško, čeprav so zavladala tu in tam glede na politiko
Hohemvartovega kluba nesoglasja glede taktike. To je lepo
pokazal najprej graški katoliški shod  poleti leta 1891.,
ki so se ga udeležili vsi najodličnejši štajerski slovenski javni
delavci in ki je izrekel mariborskemu »Slov. polit, društvu« še
izrečno pohvalo. Pravtako so se Štajerci brez obotavljanja
odzvali pozivu na I. slov. katoliški shod, in ko je pripravljalni
odbor pri formulaciji načrta resolucij sprejel nekatere njih na-
rodno-politične želje, so sprejeli njegov program brez ugovora
za svojega.

Nekoliko burnejše se je pa razvijalo v tej dobi politično
življenje na Primorskem.  Kakor so Goričani leta 1875.
prvi sklenili medsebojni sporazum v tej obliki, da so se združili
v političnem društu »Sloga« in se oklenili skupnega lista »Soča«,
tako je tudi tu prišlo najprej (že leta 1879.) do medsebojnega
trenja, v katerem je pa zaenkrat še popolnoma obvladal
situacijo staroslovenski dr. Tonkli. Pojav liberalnih Mlado¬
slovencev je pa vendarle napotil župnika BI. Grčo, da je leta
1880. ustanovil v Čepovanu posebno »Katoliško politično čital¬
nico«, ki ji je sledilo leta 1884. »Kat. pol. društvo .Slovenski
* jez’« v Biljani. Obe društvi sta delovali v izrazito katoliški
smeri, čeprav sta prepuščali politično vodstvo v deželi »Slogi«.
Takoj v začetku 80 ih let je bil pa izvoljen za tajnika »Sloge«
mladi bogoslovni profesor dr. Ant. Gregorčič,  ki je prevzel
leta 1882. tudi uredništvo »Soče« in postal leta 1885. po odhodu
Fr. Povšeta na Kranjsko (izrinil ga je z Goriške ravno Gregor¬
čič) deželni poslanec. Njegova delavnost je bila v začetku po-

49

svečena predvsem gospodarski organizaciji goriških Slovencev.
Kmalu je pa prišlo do nasprotstev med njim in dr. Tonklijem,
ki so se stopnjevala tako, da je postavil dr. Tonkli pri volitvah
leta 1889. protikandidata dr. Gregorčiču, čeprav je bil ta ofici-
jalni kandidat in tajnik iste »Sloge«, kateri je predsedoval
Tonkli. Zmagal je dr. Gregorčič, a takoj po volitvah je prišlo
do popolnega razkola.  Dr. Gregorčič je povabil k »Soči«
mladega učitelja A n d r. G a b r š č k a, da bi mu bil opora proti
Tonkliju, toda ta jima je »Sočo« odvzel ter jo izročil —
dr. Mahniču. Mahnič-Tonklijeva skupina je vodila list seveda
v izrazito katoliški smeri, dočim sta se nagibala Gregorčič in
Gabršček, ki sta takoj po razkolu ustanovila »Novo Sočo«, k
liberalcem. To je vzbujalo zlasti med duhovščino mnogo ogor¬
čenja proti Gregorčiču. Mahnič je v »Soči« nastopil jako ostro
proti pretiranemu nacijonalizmu, kar je vzbudilo velik odpor
vse javnosti (odklonil ga je tudi Žitnik v »Slovencu«), Zato je
Mahnič kmalu odložil uredništvo, a dr. Tonkli, ki ni imel dovolj
zmisla za organizacijo, je podlegel že leta 1890. Gregorčiču v
»Slogi«, ki si je izvolila za predsednika Gregorčiča, za tajnika
pa Gabrščka. Katoliško gibanje na Goriškem je doživelo s tem
jako hud udarec, kajti vpliv dr. Tonklija je odslej izginjal od
dneva do dneva, novi predsednik »Sloge«, dr. Gregorčič, je pa
dopuščal, da je Gabršček pisal in urejeval »Novo Sočo«
pod krinko slogaštva v popolnoma liberal¬
nem duhu.  To je dajalo Mahniču povod, da je vodil tudi v
»Rimskem Katoliku« ostre boje proti Gregorčič-Gabrščkovemu
pisanju in politiki. Tudi je »Nova Soča« odkrito nastopila proti
pripravljajočemu se I. slovenskemu katoliškemu shodu, »Sloga«
ga je pa docela ignorirala, kar je povzročilo potem na kato¬
liškemu shodu tudi hud nastop med Gregorčičem in Mahničem.

Pravtako je plavalo tudi na Tržaškem  politično dru¬
štvo »E d i n o s t« z istoimenskim glasilom pod krinko slogaštva
v bolj ali manj odkritem liberalnem duhu. To je začel ugotav¬
ljati »Slovenec« že v začetku 80 ih let. Posebno jasno se je pa
to pokazalo o priliki priprav za katoliški shod. Žal, v Trstu ni
bilo nikogar, ki bi bil dal kako pobudo za reakcijo od strani
katoliško orijentiranega dela ljudstva, zato je »Edinost« v tej
dobi neomejeno obvladovala politično življenje tržaških Sloven¬
cev, dočim je tamošnja »Kat. družba« le životarila.

Če se končno ozremo še na Koroško,  vidimo tudi tu v
Taaffejevi dobi precej živahnosti in vesel napredek. Ker se
slovensko politično društvo »Trdnjava«, ki so ga ustanovili
leta 1869. učitelj Vigele, A. Einspieler in dr. Poznik, ni moglo
razviti in je liberalni režim sam od sebe zbliževal Slovence s
katoliškimi Nemci, so se v 70 ih letih tudi Slovenci oklenili
nemško-slovenskih katoliških političnih društev, in Einspieler je

4

50

izdajal nemške, v katoliškem duhu urejevane liste (»Karntner-
Blatt«, »Karntner Volksstimme«, oba lista sta bila glasilo ce¬
lovškega konstitucionalnega društva). Tako je bila leta 1881.
celovška čitalnica edino slovensko društvo na Koroškem, kakor
je tožil neki dopisnik v »Slovencu«. Ko pa je pod Taaffejem
nemški pritisk vsaj nekoliko ponehal, je ustanovil Einspieler
leta 1882. tudi za Slovence posebno glasilo »Mir«, v čigar ured¬
ništvo je pozval že naslednje leto iz Ljubljane agilnega
F. Haderlapa. Čeprav je zastopal Einspieler odločno in radi¬
kalno slovenski narodni program, je bil vendarle prepričali,
da bo mogoče doseči proti absolutno vladajočim nemškim
liberalcem tudi za Slovence nekaj pravic le v sodelovanju z
nemškimi katoliškimi sodeželani; zato je leta 1884. pač inten¬
zivno sodeloval pri ustanavljanju celovškega tiskovnega dru¬
štva in širil ustanavljanje podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda,
ni pa mislil na ustanovitev posebnega slovenskega političnega
društva. Leta 1888. je Andrej Einspieler umrl, in njegovo dedi¬
ščino sta prevzela duhovnika Gregor in Lambert Ein¬
spieler.  Prvi je vodil »Mir« in zastopal Slovence v deželnem
zboru, drugi pa se je udejstvoval predvsem na gospodarskem
in družabnem polju. Ker so se pa nemško-slovenska katoliška
politična društva polagoma vendarle preživela, so si ustanovili
končno tudi koroški Slovenci spomladi leta 1890. s »Katoli¬
škim političnim in gospodarskim društvom
za Slovence na Koroškem«  lastno politično organiza¬
cijo, ki ji je predsedoval Gregor Einspieler in ki je delovala v
izrazito katoliško-narodnem duhu. Društvo je delovalo takoj od
prvega početka jako agilno, prirejalo številne shode in širilo
med nezavednimi masami katoliško in narodno zavest. Do ka¬
kega pojava liberalizma med tamošnjimi Slovenci sploh ni
prišlo, ker so vsi protikatoliško orijentirani elementi sproti
izginjali v nemško-liberalni tabor. Glede na to je samo ob sebi
umljivo, da so zavedni koroški Slovenci enodušno pozdravili
I. slov. kat. shod in se ga tudi udeležili.

Kakor razvidimo že iz dosedanjih izvajanj, smo posvečali
Slovenci v Taaffejevi dobi glavno pozornost narodno-političnim
in strankarsko-političnim vprašanjem; zato je popolnoma raz¬
umljivo, da na organizirano ljudsko-prosvetno delo
skoro nismo utegnili misliti. Hitro ustanavljajoče se ljudske šole,
Mohorjeva družba in dnevni tisk so sicer sami od sebe naglo
dvigali prosvetno stopnjo širokih plasti slovenskega naroda, a

51

za podrobno in organizirano izobraževalno delo med narodom
kažejo glasniki in vodniki te dobe skoro ravno tako malo zmisla
kakor prejšnje. Nekdanje čitalnice  po mestih in trgih so
deloma spale (rojanska se je leta 1881 . celo razšla), deloma pa
postale zgolj družabna središča tamošnjega liberalnega izobra-
ženstva in polizobraženstva, kjer se je v glavnem le pelo, pilo
in plesalo, a resnejši elementi so se jih držali kvečjemu še
za to, da so prišli potom njih do cenejšega branja liberalnih
slovenskih in nemških listov. Naraščajoča nasprotstva med
katoličani in liberalci so krepko odmevala tudi v čitalnicah, in
katoliki, zlasti še duhovščina, niso bili v njih izpostavljeni le
preziranju, temveč pogosto celo prostaškim insinuacijam, kar
je imelo seveda za posledico, da so se polagoma čitalnicam
popolnoma odtegnili in jih prepustili kričavi liberalni frakariji.
»Slovenec« jc ponovno ugotavljal in žigosal to vidno propadanje
nekdanjih trdnjav in ognjišč vsega našega narodnega in pro¬
svetnega dela, zahteval tu in tam njih reformo, a brez kakih
jasnih in konkretnih predlogov in zato seveda zaman. Sicer
imamo zaznamovati še v tej dobi celo ustanovitev nekaterih
novih čitalnic (n. pr. v Spodnji Šiški, v Bovcu, v Šoštanju, v
Gradcu, v Boh. Bistrici itd.), ki so vršile v začetku isto delo
kakor prve čitalnice v 60  ih letih, toda polagoma so mnoge
izmed njih zaspale ali pa zašle na pota ostalih, le nekaj redkih
je skušalo brez protikatoliške tendence resno vršiti svojo nalogo,
a nekatere so pa prešle včasih za nekaj let tudi v katoliške roke
(n. pr. postojnska).

Sploh je opažati, da ni imel naš liberalizem prav nobenega
zmisla za kakršnokoli resno ljudsko prosvetno delo. Res je, da
imajo naši liberalci znatne zasluge pri nekaterih osrednjih slo¬
venskih kulturnih ustanovah (n. pr. pri »Slov. Matici«, »Glas¬
beni Matici« i. dr.), toda s širšimi plastmi ljudstva niso nikoli
iskali kakih tesnejših stikov. Njih delo se je omejevalo po večjih
podeželskih krajih le na Sokolska društva, ki so gojila telovadbo
in prirejala narodne parade, na podružnice sv. Cirila in Metoda,
ki so zbirala sredstva za naše narodno obrambno delo, in
kvečjemu še na gasilna društva, a za kako strankarsko-poli-
tično, ljudsko-prosvetno in socialno-gospodarsko organizacijo
ljudstva niso imeli niti najmanjšega zmisla, zato je seveda po¬
polnoma umevno, da so se vedno bolj odtujevali ljudstvu in da
sta šla čas in ljudstvo naprej brez njih, proti njim in preko njih.

Kakor smo omenili že ponovno, tudi pri vodilnih, izrazito
konservativno orijentiranih prvakih katoliških vrst še skoro do
konca Taaffejeve dobe, ni opažati kakega večjega zanimanja za
smotreno organizirano delo, temveč je skoro vse, kar se je
storilo v tej dobi na polju organizacije, plod impulziv¬
nosti nekaterih posameznikov.  Jerič je osnoval

4 *

52

katoliškemu taboru knjigarno, tiskarno, dvignil »Slovenca« v
dnevnik in ustanovil »Kat. tiskovno društvo«, par moderno
orijentiranih mlajših posameznikov je skoro proti volji starejših
prvakov ustanovilo »Katoliško politično društvo«, in tudi vse
organizacijsko delo po deželi je skoro izključno le plod inicija-
tivnosti in agilnosti tamošnjih posameznikov, ki so dobili tja do
druge polovice 80 ih let bore malo spodbud in opore od tedanjih
vodilnih organov katoliškega pokreta.

Ce izvzamemo številna pevska društva,  ki so tudi
v tej dobi, kakor že poprej in pozneje, po starem običaju pevskih
društev po večini hitro nastajala in hitro ugašala, in je zato skoro
nemogoče zasledovati njih delo, tedaj vidimo, da je bila koncem
70 ih in v začetku 80 ih let edina oblika organiziranega kato¬
liškega ljudsko-prosvetnega dela bralno društvo.  Čeprav
so se v »Slovencu« od leta do leta množile pritožbe proti
čitalnicam,  češ da so frakarske, da so le zabavališča, da
je dobiti v njih kvečjemu nemške liberalne liste, da postajajo
strupeno liberalne itd., in enako tudi proti podružnicam DCM ter
proti sokolskim društvom, češ da postajajo liberalci v njih vedno
bolj nestrpni, ni bilo od katoliške strani prva leta Taaffejeve
dobe vendarle prav nobene pobude za kakršnekoli protiukrepe.
Leta 1878. je sicer izšel članek za reformo čitalnic, a brez kon¬
kretnih predlogov, leta 1879. je pozival neki dopisnik iz Ljub¬
ljane na ustanavljanje pevskih zborov po kmetih, leta 1880. je
razpravljal neki uvodničar o koroških razmerah in predlagal
za tamošnje kraje ustanavljanje čitalnic, leta 1881. je izšlo več
člankov, ki so poudarjali potrebo zabavnega čtiva za ljudstvo in
klicali na kulturno delo, a zopet brez praktičnih predlogov.
Leta 1884. je predlagal neki dopisnik iz Maribora, naj bi se
ustanovil tam katoliški kazino, ker je postala čitalnica liberalna,
a drugi dopisnik s Koroške je predlagal ustanavljanje pevskih
zborov po Korotanu, toda to so bili osamljeni glasovi vpijočih
v puščavi brez odmeva in brez pravega razumevanja v krogih,
ki so tedaj krmarili slovensko katoliško gibanje. Vkljub temu
pa je živa potreba sama od sebe porodila v teh letih nekaj
novih bralnih društev (n. pr. leta 1878. v Kropi, leta 1879. v
Šenčurju in Zg. Gorjah, leta 1882. na Colu, v Gorici in
Žužemberku, leta 1883. v Dolu, v Gor. Logatcu, v Vojniku in
Begunjah pri Cerknici, leta 1884. pri Sv. Lovrencu n. M.), ki
so skušala potem, navezana izključno le sama nase, dvigati in
širiti v svojem okolišu ljudsko izobrazbo s pomočjo knjig in
listov ter gojiti družabnost s pomočjo veselic, ki so imele na
sporedih slavnostne govore, petje, deklamacije in dramatične
predstave.

Usoda teh in v prejšnji dobi ustanovljenih bralnih društev
je bila jako različna. Dokler je deloval v dotičnem kraju njih

53

ustanovitelj, navadno domači župnik ali kaplan, so uspevala
tudi društva, ko je pa zmanjkalo tega, so po večini zaspala.
Vkljub temu je pa gotovo, da se je prepričanje o potrebi dru¬
štvene organizacije  polagoma vendarle širilo, kajti ured¬
ništvo »Slovenca« je prejelo »od Pohorja« članek, ki je raz¬
pravljal o propadanju društev in ki ga je uvrstilo dne 2. maja
leta 1884. na uvodno mesto. Ta prvi načelni članek o društvih
v »Slovencu« je ugotavljal, da bralna društva ne morejo dobiti
v ljudstvu pravih korenin, pač pa uspevajo društva socialnega
značaja, razen tega pa je še pristavljal, da je sodelovanje z
liberalci v društvih jako težko. Temu članku je že dobra dva
meseca nato sledil dopis s Črnega vrha nad Idrijo, ki je pri¬
poročal, naj bi si vsaka župnija osnovala svojo ljudsko knjižnico;
te knjižnice bi bile potem prave »narodne trdnjave« sloven¬
skega ljudstva.

Seveda tudi te prve lastovke še niso prinesle pomladi, kajti
že naslednje leto je objavil »Slovenec« več člankov proti pre¬
mnogim društvenim veselicam, čeprav so bile te tedaj še ena
izmed glavnih oblik njih uveljavljenja, a leta 1886. je objavil
celo dopis iz Železnikov, v katerem se trdi, da so društva sploh
nepotrebna. K sreči pa ti glasovi niso našli nobenega odmeva
več, kajti mlajši rod je začel že splošno uvidevati pomen
organiziranega dela,  ki je ravno tedaj želo med Nemci
že prve lepe uspehe. Jeseni leta 1885. je priporočal dopisnik iz
Višnje gore ustanavljanje bralnih društev in katoliških političnih
društev, a po novem letu 1887 je razpravljal »Slovenec« zopet
v uvodniku o vprašanju »Kakšna naj bodo naša društva«,
v katerem je sicer zopet nastopil proti prevelikemu številu ve¬
selic, a je prvič razvil tudi konkretne pozitivne predloge za njih
delovanje, zahtevajoč, naj bralna društva goje predvsem poučna
predavanja in petje. Temu članku so sledili pozneje še drugi,
ki so žigosali nedelavnost večine bralnih društev ter jih zahte¬
vali za vsako faro. Leta 1890. je objavil »Slovenec« serijo član¬
kov z naslovom »Naša društva«, v katerih je ugotavljal, da so
se bralna društva v dosedanji obliki, ko se pečajo v glavnem le
s tem, da imajo naročenih nekaj listov, preživela in da jim je
treba vliti novega življenja ter razširiti njih delokrog predvsem
na snovanje knjižnic,  gojitev petja itd. Enako je tudi Mahnič
že v prvem letniku »Rimskega Katolika« podvrgel čitalnice
ostri kritiki in razvil svoje misli, kakršne bi morale biti.

Razen na prosvetne organizacije je pa začenjal »Slovenec«
na prelomu 90 ih let stalno opozarjati tudi na potrebo politične
in gospodarske organizacije (leta 1885. je začela poslovati prva
kmetiška posojilnica r. z. z o. z. v Podbrezjah). Zlasti prerano
umrli župnik Belec je napisal dolgo vrsto člankov, v katerih
se je intenzivno pečal z zadružništvom.

54

Uspeh te propagande je bil viden, kajti v drugi polovici
80 ih in v začetku 90 ih let je naraščalo zanimanje za organi¬
zacijo od leta do leta. Sicer so poostreni politični boji vezali
velik del javnega zanimanja, vendar so rastla društva kar
vidno. Leta 1885. ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda je
štela že 4 leta nato 85 podružnic, pri katerih je bila v znatni
meri zaposlena ravno duhovščina, širile so se na Missijevo
pobudo ustanovljene Družbe treznosti  (do januarja leta
1888. jih je delovalo v ljublj. škofiji že 17), in gasilnih društev
je bilo samo na Kranjskem ustanovljenih do leta 1889. že 54.
Vkljub temu, da je bilo torej organizacijsko delo razdeljeno že
na več panog, je vendarle stalno naraščalo tudi število novih
bralnih društev. Med drugimi so bila ustanovljena leta 1885.
v Dolu, v Šmartnem pri Ljubljani, na Trati in v Železnikih, leta
1886. v Šmarju, na Šentvidski gori, v Trnji na Pivki in v Kozini
(v Št. Jakobu v Rožu se je osnovalo v okrilju gasilnega dru¬
štva prvo slovensko pevsko društvo na Koroškem); leta 1887.
v Ribnici na Pohorju, pri Sv. Lovrencu v Puščavi, pri Sv. Flori¬
janu, pri Sv. Križu nad Mariborom, pri Sv. Juriju ob Ščavnici
in v Mengšu; leta 1888. v Polhovem gradcu, na Brnici pri
Beljaku (knjižnica), pri Sv. Luciji, v Braslovčah in v Kosta¬
njevici; leta 1889. v Tržiču, v Jarenini, pri Sv. Križu na M. p.;
leta 1890. v Spod. Idriji, pri Sv. Juriju ob Taboru; leta 1891. pri
Sv. Andražu, v Kostrevnici, v Nabrežini, v Vitanju, pri D. M. v
Polju, v Trebnjem, v Kapeli, v Cezanjevcih ter v Veržeju in
leta 1892. v Škofji Loki, v Mokronogu, v Rogatcu, na Svetem
pri Komnu in v Št. Janžu na Dravskem polju. Vkljub temu, da
je ostal izmed navedenih in nenavedenih novih bralnih dru¬
štev stalno delaven le en del, je vendarle očitno, da so križem
Slovenije stalno rastla iz tal bolj ali mani trdna ognjišča kato¬
liškega ljudsko-prosvetnega dela kot eno najvažnejših v opo¬
rišč slovenskega katoliškega gibanja, kateremu je ustvaril
potem I. slov. katol. shod leta 1892. trdne načelne temelje in
jasne smernice.

Če na kratko posnamemo Taaffejevo dobo v zgodovini na¬
šega naroda in katoliškega gibanja, tedaj bi lahko rekli, da je v
njej nasilni nemški liberalizem izgubil svojo absolutno moč, s
čimer je prišel do večje veljave slovanski element v zvezi s
katoliškimi konservativci. Čeprav je bila tudi za Taaffeja
nemška birokracija še skoro vsemogočna, je vendarle germa-
nizatorični pritisk precej pojenjal, in Slovenci smo s svojo
tedanjo praktično-oportunistično politiko začeli polagoma pri-

55

hajati do svojih osnovnih narodnih pravic v šoli in uradu. To
je jako ugodno vplivalo tudi na naše notranje narodno živ¬
ljenje. Živa potreba je silila obmejne Slovence in našo parla¬
mentarno delegacijo sicer še vedno k složnemu nastopanju na
zunaj, toda v osrčju Slovenije, kjer naša narodnost ni bila več
ogrožena, je že lahko začela nastopati ona diferencijacija
duhov, ki nujno vodi k tekmi in s to k napredku. Različna kul¬
turna in socialna naziranja so začela prihajati do izraza in
uveljavljenja tudi v malem slovenskem narodu, kar je povzro¬
čilo polagoma izoblikovanje dveh samostojnih političnih strank,
katoliške in svobodomiselne, razen teh pa je že opaziti prve
pojave tretje, t. j. socialno demokratične. Svobodomiselna
stranka je bila v vsem otrok nemškega liberalizma, ki je pa
tedaj izgubljal že vso nekdanjo svežost. Slovenski liberalci, ki
so zavzeli po Bleiweisovi smrti vodilno mesto v Sloveniji, so
sicer mnogo prispevali k našemu kulturnemu napredku in k
poslovenjenju naših trgov in mest, niso pa razumevali potreb
slovenskega ljudstva, ki je tedaj gospodarsko kar vidno pro¬
padalo; zato so se vedno bolj oddaljevali od njega in izgubljali
tla med njim, pač pa so se takoj od početka oprli nanj pijonirji
katoliškega gibanja.

V katoliških vrstah je prevladoval v prvi polovici te dobe
konservativni duh. Ta je sicer ustvaril katoličanom njih osred¬
nje in osnovne institucije, toda njegova slogaška stremljenja
so ovirala izoblikovanje trdnih in jasnih načel za kako pomemb¬
nejše gibanje. Šele Missia, zlasti pa Mahnič, sta v drugi polovici
te dobe razgibala katoliške vrste in jim ustvarila trdne kulturne
smernice, a tesni stiki z nemško-avstrijskimi katoliki so zanesli
tudi k nam Vogelsangove moderne socialne in gospodarske
misli. Zasebna inicijativnost je oblikovala v bralnih društvih
po deželi prvo organizacijsko ogrodje pojavljajočega se giba¬
nja. Katoliško-liberalni in konservativni duh sta začela pola¬
goma izumirati, in v začetku 90 ih let so že prevladovali do¬
sledno katoliško in socialno orijentirani elementi, ki so si
ustvarili na prvem kat. shodu jasen program za vse panoge
svojega nadaljnjega dela.

III.

Razmah katoliškega gibanja.

Taaffejevo volilno reformo iz leta 1893. so onemogočili
Hohenwartovi konservativci, nemški liberalci in poljski fev¬
dalci, ki so bili v tem pogledu enih misli in so tvorili tudi večino
parlamenta. Njih vodstvo je prevzela po Taaffejevem padcu
dne 4. novembra vlada nesposobnega aristokrata, kneza W i n -
dischgratza,  v kateri je bil najmočnejša osebnost vodja
liberalcev, E. Plener. Slovenci in nemški katoličani za to ne¬
naravno koalicijo niso bili posebno navdušeni, zlasti ker je že
takoj od začetka pokazala svoj reakcij onarni, Slovanom ne¬
prijazni značaj. Nekaj Slovencev je zato tudi izstopilo iz
Hohenwartovega kluba, večina je pa pod Klunovim in Šuklje-
tovim vplivom vztrajala v vladni večini, ker je upala na ta
način vendarle na kake drobtinice z vladne mize. Najvažnejše
vprašanje, ki je čakalo novo vlado, je bila volilna  reforma,
ki je ni bilo mogoče več spraviti z dnevnega reda, zlasti
ker jo je ljudstvo zahtevalo vedno glasneje. Glede na to je
Windischgratz res predložil parlamentu svoj načrt, toda bil
je tako reakcijonaren, da ni vzbudil ogorčenja le pri žilavi
mladočeški in krščansko-socialni opoziciji, temveč še bolj med
širokimi masami ljudstva. Toda še preden je prišla volilna
reforma v odločilen stadij, je vlada že padla. Slovenci, ki so
ostali v Hohenwartovem klubu, so se namreč naveličali večnih
obljub, zato so v proračunski debati leta 1885. odločno vztra¬
jali na zahtevi po že dolgo obetanih slovenskih para¬
lelkah na celjski gimnaziji.  Na njih zahtevo je
vztrajal tudi Hohenwart, kateremu je začela tudi presedati
breznačelna koalicija z liberalci; toda liberalci, ki so začeli
zaradi svoje nasilnosti in reakcionarnosti izgubljati vse simpa¬
tije med volilci, 38  so se hoteli rehabilitirati pri nemških šovini¬
stih s tem, da so glasovali proti proračunski postavki za Celje.
Postavka je bila s pomočjo Čehov vkljub temu sprejeta, toda

38  Nemški liberalci so imeli leta 1873. poslancev 200, leta 1885. še
114, leta 1897. samo 77 in leta 1901. komaj 69.

57

razbita je bila vladna koalicija, in Windischgratz je moral
podati dne 19. junija 1895. demisijo.

Začasno mu je sledila prehodna uradniška vlada, ki jo je
sestavil grof Kielmannsegg,  toda za »bodočega moža«
je veljal že dlje časa poljski grof Kazimir B a d e n i, ki je
prevzel vlado dne 29. septembra 1895. Ta je hotel pridobiti
razen Poljakov in konservativcev predvsem Čehe, zato je takoj
ustavil njih preganjanje, ki ga je bila uvedla Windischgratzova
vlada, a se je na drugi strani zapletel v ostre konflikte s
krščanskimi sociale  i. Ti so bili v prvi polovici 90 ih
let pod Luegerjeviin vodstvom popolnoma osvojili Dunaj, in ko
je bil leta 1895. izvoljen L u e g e r z dvetretjinsko večino za
župana, ga Badeni ni hotel predložiti cesarju v potrditev. Zna¬
čilno za tedanje razmerje med katol. konservativci in krščan¬
skimi socialci je bilo, da Hohenwartov klub ob tej priliki ni
hotel interpelirati vlade zaradi tega sovražnega nastopa na-
pram krščanskim socialcem, zaradi česar je 17 katol. poslancev
tudi izstopilo iz kluba in ustanovilo lastno »Katoliško ljudsko
stranko« pod vodstvom barona Dipaulija. Spor je povzročil raz¬
pustitev dunajskega občinskega sveta, a pri ponovnih volitvah
je zmagal Lueger s še večjo večino, bil je seveda vnovič izvoljen
za župana. Sedaj je moral poseči vmes sam cesar, da se je
zadovoljil Lueger s prvim podžupanskim mestom.

Kakor Windischgratz, tako je moral vzeti tudi Badeni v
roko predvsem vprašanje volilne reforme. Poleti leta 1896. je
predložil parlamentu svoj načrt, in po dolgotrajnih obravnavah
ter pogajanjih je bila izvedena končno na ta način, da je bil
cenzus za kmetiške volilce znižan od 5 na 4 gold. ter uvedena
posebna peta kurija  z 72 poslanci, za katero je veljala
splošna in enaka volilna pravica. Ta reforma je pomenila prav
znaten korak k demokratizaciji države.  Sicer za
enkrat še niso padli stari privilegiji, toda država se je začela
polagoma pretvarjati iz fevdalne v ljudsko.

To so potrdile tudi volitve, ki so se vršile meseca marca
leta 1897. in pri katerih je prvič prišlo mišljenje posameznili
narodov in slojev kolikortoliko do veljave. Med drugimi je
prišlo v novi parlament  49 nemških liberalcev, 26 libe¬
ralnih veleposestnikov, 39 članov nemške ljudske stranke, 11
nemških katoliških konservativcev, 28 krščanskih socialcev,
62 Mladočehov, 23 fevdalcev, 59 Poljakov, 16 Slovencev, 11
Hrvatov, 14 socialnih demokratov, 14 liberalnih Italijanov itd.
Da bi prišel parlament do mirnega dela, je hotel Badeni po¬
tolažiti najprej krščansko-socialno opozicijo s tem, da je pred¬
ložil meseca aprila v potrditev petič izvoljenega Luegerja za
dunajskega župana, Poljakov, fevdalcev in konservativcev je

58

bil gotov, prav tako mu je bila naklonjena Šusteršičeva »Slo¬
vanska krščanska narodna zveza«,  v kateri se
je zbralo 35 Jugoslovanov, Čehov in Rusinov, ki so po izstopu
Hohenwartovem iz političnega življenja pretrgali svoje do¬
tedanje zveze z nemškimi fevdalci in konservativci, a Mlado-
čehe je hotel pridobiti s tem, da je izdal spomladi leta 1897. za
češke dežele posebne jezikovne naredbe,kiso  dale
češčini v uradih enakopravnost z nemščino.

Te Badenijeve jezikovne naredbe niso bile usodne l e za
njegov kabinet, temveč so izzvale tudi divje n a c i j o n a 1 n e
boje,  ki poslej niso več utihnili v avstrijskem parlamentu
in so onemogoeevali njegovo delazmožnost prav do razpada
države. Kakor so se v starem kurijalnem parlamentu ločili in
družili duhovi razen po svojih gospodarsko-socialnih naziranjih
predvsem po kulturnem nazoru,  tako je stalo v ospredju
demokratične zbornice v prvi vrsti n a c i j o n a 1 n o vpra¬
šanje,  ki je potiskalo vsa druga v ozadje. Dokler so se mali
nenemški narodi Avstrije šele probujali in oblikovali, so molče
priznavali Nemcem njih dominantni položaj ter se zadovoljevali
z neznatnimi koncesijami, toda tekom druge polovice preteklega
stoletja je bil njih narodni preporod povsod končan, in začeli so
terjati popolno narodno in gospodarsko enakopravnost,
ki jim je pa Nemci za nobeno ceno niso hoteli priznati. To je
vodilo do strastnih bojev ne le v parlamentu, temveč tudi med
širokimi plastmi ljudstva. Ti boji so absorbirali prav vse sile
posameznih narodov in so se nazadnje končali, ker vladajoči
Nemci niso hoteli popustiti, 1. 1918. z razpadom monarhije.

Proti Badenijevi slovansko-konservativni vladi so dvignili
liberalni Nemci zaradi jezikovnih naredb viharen odpor v par¬
lamentu in strastno agitacijo med svojimi volilci, ki je potegnila
končno v opozicijo še veleposestnike in krščanske socialce, a
socialiste je ogorčil razpust njih železničarske organizacije. Vse
je kričalo po Badenijevi glavi, dokler ni ta dne 28. novembra
L 1897. res demisijoniral. Sledila mu je uradniška vlada
barona P. Gautscha,  ki pa tudi ni bila kos razrvanim
parlamentarnim razmeram. Na eni strani je blok nemških strank
(izvzemši konservativno katoliško) zahteval popolni preklic
Badenijevih jezikovnih naredb, na drugi strani so pa Čehi
hrupno vztrajali na njih. Gautsch je hotel ubrati srednjo pot ter
je dovolil Nemcem nekaj koncesij, kar pa ni zadovoljilo Nemcev
in vzbudilo hud odpor Čehov. Zato je odstopil in napravil prostor
češkemu fevdalcu grofu  Fr. T h u n u. Ta je sestavil dne
7. marca 1898. novo, po večini uradniško vlado, le po en nemški,
češki in poljski parlamentarec naj bi vzdrževali zvezo z ljud¬
skim zastopstvom. Nemci, izvzemši katol. konservativce, so

59

sprejeli Thunovo vlado odklonilno, Slovani pa nezaupno, a so
jo iz strahu, da ne bi prišli z njenim padcem na površje nemški
nacijonalci, vendarle podpirali. Ker ni mogel dobiti večine za
obnovitev nagodbe z Ogrsko, se je začel posluževati z 1 oglas¬
ne  g a § 14. u s t a v e in reševati pereča vprašanja s cesarskimi
naredbami. Ta, na absolutizem spominjajoča praksa, ki je od¬
slej do razpada države nadomeščala delanezmožni parlament,
je vzbudila med ljudstvom veliko ogorčenje, ki je dne 2. oktobra
i. 1899. pokopalo tudi Thuna. Začasno je potem prevzela posle
uradniška vlada groia Clary-Aldringena.  Ker so za¬
čeli zanašati Cehi svojo nacijonalistično agitacijo tudi v armado
in izzvali s tem proti sebi krono, je Clary odpravil v sporazumu
s cesarjem še zadnje ostanke Badenijevih jezikovnih naredeb.
To je pognalo Cehe iz opozicije v o b s t r u k c i j o, ki je odslej
še bolj onemogočevala vsako pozitivno delo parlamenta. Ker se
Clary ni hotel posluževati § 14. je odstopil, za nekaj dni ga je
potem nadomestil Wittek,  a že dne 18. januarja 1. 1900. je
poveril cesar vlado dr. Ernestu Korberju.

Dr. Korber je bil uradnik z jako modernimi nazori, z iz¬
redno delavnostjo in velikimi upravno-retormnimi načrti, ka¬
terih je pa mogel zaradi razrvanih razmer v parlamentu le malo
izvesti. Za njegove vlade so se začeli demokratizirati deželni
zbori. Iz uprave je pregnal dokaj okorelega birokratizma in
skušal zainteresirati parlament za velika gospodarska in social¬
na vprašanja (tudi druga železniška zveza s Trstom preko
Bohinja je njegovo delo), toda državo je pretresalo predvsem
češko-nemško nasprotje, katero je skušal Korber zaman porav¬
nati. Ker so ga podpirali tradicijonalni vladinovci Poljaki, dalje
spomladi 1. 1899. osnovana koalicija nemških strank (brez kato¬
liških konservativcev) in razni slučajni priveski, je v parlamentu
sicer imel večino, toda viharna češka obstrukcija je onemogo¬
čala vsako delo, in sani cesar se je izrazil, da »smo postali
zasmeh vsega sveta«. Že jeseni 1. 1900. je razpustil par-
1 a m e n t, toda nove volitve so le še bolj okrepile radikalne
nacijonalistične stranke (soc. demokratje so vkljub svoji izborni
organizaciji rešili komaj 10 mandatov, kršč. socijalci so jih
dobili 25 in katol. konservativci 29, a prvič so se sedaj pojavili
v parlamentu agrarci in narodni socijalci). Parlament je postal
stalno pozorišče raznih škandalov;  zato ga je Korber zopet
in zopet odgajal in vladal s § 14., a politične stranke so zanašale
svojo propagando v najširše plasti ljudstva. To jim je zlasti
olajševala razmeroma velika tiskovna in zborovalna svoboda,
ki je vladala za Korberja. Delavstvo je vrelo k socialnim demo¬
kratom, kmetiško ljudstvo in meščanstvo pa deloma h kato¬
liškim ljudskim strankam, deloma k radikalnim svobodomiselno-
nacijonalističnim strankam. Iz teh razlogov so polagoma izgi-

60

njale s površja stare fevdalne in konservativne stranke, rastla
so pa socialno-demokratična (zlasti od 1. avstr, strokovnega
kongresa 1. 1893. dalje), krščansko-socialne in svobodomiselno-
nacijonalistične. V tem divjem metežu političnih strasti so se
odlikovali zlasti Schonerer -W olfovi Vsenemci,  ki
so zanikavali Slovanom sploh vsake narodne pravice in stremeli
k protestantovski Nemčiji, proti kateri je začel tista leta angleški
kralj Edvard VII. snovati svojo uspešno obkroževalno politiko.
Da bi dali svojim stremljenjem čim večji poudarek, so začeli
že pod Thunom s širokopotezno agitacijo z geslom »Proč od
Rima!«  Ker je skušala Thunova vlada onemogočevati njih
gonjo in so tudi katoliške stranke z episkopatom vred izvajale
vse potrebne protiukrepe, so dosegli do julija meseca 1899. le
3252 prestopov k protestantizmu, a pod Korberjem so zlorab¬
ljali njegovo liberalnost do> skrajnih meja. To ni vzbujalo le
najostrejšega odpora vseh katoličanov, temveč je vznejevoljilo
tudi visoke kroge. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je de¬
monstrativno prevzel protektorat nad nemškim katoliškim
šolskim društvom, a ker se je Korber le upiral, ostrejše nastopiti
proti vsenemški in protikatoliški gonji in se je polagoma obso-
vražil pri vseh, zlasti pa še pri slovanskih strankah, je moral po
skoro 5 letnem vladanju dne 30. decembra 1904. vendarle de-
misijonirati.

Njegovo dediščino je prevzem zopet baron Gautsch.
Ker je bilo že vse naveličano brezplodnih obstrukcij, je vplival
njegov nastop precej pomirljivo. Gautsch je stremel za trajnim
ozdravljenjem razdrapanih parlamentarnih razmer. Edino zdra¬
vilo je videl v novi volilni reformi, ki naj bi odpravila vse do¬
tedanje kurije in privilegije ter uvedla splošno in enako
volilno pravico,  ki jo je terjalo tudi ljudstvo vedno glas¬
neje. Jeseni 1. 1905. je začel s prvimi pripravami in predložil že
dne 23. febr. 1906. parlamentu tozadevne zakonske načrte, ki
so pa bili jako različno sprejeti. Popolni demokratizaciji par¬
lamenta se niso uprli le poljski šlahčiči in drugi fevdalci, temveč
tudi nemški liberalci, ki so čutili, da bo volilna reforma okrepila
demokratične elemente in Slovane; pač so se pa zavzeli za
reformo z vso silo zlasti slovenski katoličani, socialisti in kr¬
ščanski socialci ter razne slovanske (izvzemši le slovenske
liberalce) in druge demokratične stranke, ki so bile pa v manj¬
šini. Ker je Gautsch videl svoje reformne načrte ogrožene, je
že aprila 1. 1906. odstopil. Srečo je sedaj poskušal tržaški na¬
mestnik princ Hohenlohe,  zaradi svojih demokratičnih
nazorov imenovan tudi »rdeči princ«. Tudi on je videl svojo
glavno nalogo v izvedbi volilne reforme, s katero pa ni imel več
sreče nego Gautsch, a še preden je padla o njegovih predlogih
končna odločitev, so ga po komaj enomesečnem vladanju po-

61

kopali konflikti z Ogrsko. Sledila mu je vlada barona
B e c k a. Kot spretnemu diplomatu se mu je posrečilo sesta¬
viti močno večino iz nemške ljudske in krščansko-socialne
stranke, nemških liberalcev, Mladočehov in Poljakov, ki je po
dolgotrajnih pogajanjih in strastnem odporu Vsenemcev dne
1. decembra 1. 1906. vsled intervencije krone končno sprejela
novo volivno reformo. Tudi gosposka zbornica ni delala po¬
sebnih ovir, in dne 26. januarja 1907 so bili tozadevni
zakoni sankcij oni rani, s čimer je napočila za
Avstrijo povsem nova doba.

Kakor je postajala po Taaffejevem padcu avstrijska politika
vedno burnejša, tako je bilo po prvem slov. kat. shodu tudi za
vedno konec idilične letargije in kompromisarskega polovičar¬
stva v naši domači slovenski politiki.  Na eni strani
so izumirali ali pa stopali v politični pokoj nekdanji zmerno-
liberalni Mladosloveni Vošnjakovega kova, na drugi strani pa
katoliški konservativci Klunove generacije, o katerih je dejal
»Slovenec« dne 17. maja 1901., da so se ustavljali vsaki izpre-
membi. Vodstvo slovenske politike je sedaj prehajalo in kmalu
tudi prešlo v roke temperamentne j š ih radikalcev
iz obeh taborov:  v liberalnem v roke dr. Iv. Tavčarja in
Iv. Hribarja, v katoliškem pa najprej v roke Andreja Kalana
in za njim dr. J. Kreka in dr. Iv. Šušteršiča. Razen tega se je
pa prizadevala za uveljavljenje tudi iz nemških dežel zanesena
socialno-demokratična stranka,  za katero je bilo
pa pri nas še jako malo eksistenčnih pogojev in je zato le
neznatno vplivala na razvoj slovenskega političnega življenja.

Na slovensko parlamentarno delegacijo,  ki sta
jo vodila praktična oportunista Klun in Šuklje, katoliški shod
seveda ni imel še nobenega vpliva. Poslanci so še mrmraje
vztrajali v Hohenwartovem klubu, ki ni znal preprečiti niti
\Vinklerjeve upokojitve jeseni 1892 ter imenovanja odločnega
nemškega liberalca barona Heina  za kranjskega deželnega
predsednika. Nastopili so s klubom vred tudi proti Taaffeje-
vemu modernemu načrtu volilne reforme. Ko se je po Taaffeje¬
vem padcu zvarila nemoralna koalicija liberalcev, konservativ¬
cev in poljskih šlahčičev z Windischgratz-Plenerjevo vlado
na čelu, je začel nekaterim slovenskim poslancem vendarle pre¬
sedati brezpogojni Klun-Šukljetov oportunizem,  zaradi
česar so jeseni 1893 izstopili iz Hohemvartovega kluba. Ta
korak Ferjančiča, Gregorčiča, Gregoreca, Coroninija in Naber-

62

goja pa nikakor ni bil načelnega, temveč zgolj taktičnega zna¬
čaja, ker so hoteli s tem le izvajati pritisk na Hohenwarta, da
bi se odločneje zavzel za skromne zahteve onih tovarišev, ki so
ostali v klubu. Uspeli so v toliko, da je vztrajal Hohenwart vsaj
na zahtevi po slovenskih paralelkah na celjski gim¬
naziji  in povzročil s tem 1. 1895. padec reakcijonarne Win-
dischgratz-Plenerjeve vlaue.

Lažje je bilo Slovencem seveda podpirati Badenijevo
vlado,  čeprav so iz domovine prihajali izrazi nezadovoljstva
z njegovo premalo demokratično volilno reformo. Tudi mladi
dr. Šušteršič, ki je bil jeseni 1. 1896. izvoljen namesto umrlega
Kluna, je zato brez obotavljanja vstopil v razkrajajoči se Hohen-
wartov klub, v katerem pa ni sedel dolgo, kajti funkcijska doba
parlamenta se je nagibala že h kraju, in spomladi 1. 1897. so se
vršile nove volitve, ki so prinesle tudi v politiko slovenskih po¬
slancev popolnoma novo orijentacijo.

Dočim je torej preživljala slovenska parlamentarna dele¬
gacija prva leta po katoliškem shodu razmeroma mirna leta, so
se pa vršili v domovini ljuti politični boji,  ki so
prinesli dalekosežne spremembe in posledice. Na katoliški shod
so odgovorili liberalci z banketom,  ki so ga priredili
9. okt. 1892. na čast L. S v e t c u, in na katerem se je izvršila
fuzija Tavčar-Hribarjeve stranke s Šukljetovo: »Slovenski Na¬
rod« se je zaganjal z vso silo zlasti v Missijo, kateremu so
prihajale z druge strani mnogobrojne zaupnice, a »Slovenec« je
proglašal (22. 10.) boj za načela do skrajnosti, češ da ta družijo
in ločijo. Liberalci so ostali pri smešenju in psovanju, katoličani
pa so šli v zmislu sklepov katoliškega shoda z vso paro na delo
med kmetiško in delavsko ljudstvo. Prirejali so shode, na katerih
je prišlo pogosto do sirovih pretepov z liberalci (na pr. 3. 6. 1894.
v Trnovem na Notranjskem), ustanavljali so najrazličnejša
društva, razen tega so pa začeli s propagando tudi med dija-
štvom. Liberalci, ki so bili prekomodni, da bi začeli tudi sami s
kakim politično-organizatoričnim delom, so se začeli resno bati
za svoje pozicije, zato je pozival dr. Slane spomladi 1. 1894.
zopet »na mir in spravo«, ki jo je pa »Slovenec« odklonil. Tudi
Šuklje, ki je vkljub fuziji z radikalnimi liberalci uhajal vedno na
svoja lastna stranpota, je dobro čutil naraščanje konservativne
stranke, ki se je začela tedaj nazivati »katoliško-narodna«, zato
je skušal na tihem zvariti v kranjskem deželnem zboru koalicijo
med katoliškimi konservativci in liberalnimi nemškimi velepo¬
sestniki, katerih vodstvo je po Dežmanovi smrti 1. 1889. prevzel
prav tak renegat baron Schwegel,  in v kateri naj bi bil našel
tudi Šuklje primeren kot. Toda katoličani so tudi ta poizkus
rezko odklonili ter se sami pripravljali na bližajoče se deželno-
zborske volitve.

63

Ko so končno liberalci uvideli, da jim teče voda že v grlo,
so sklicali za 29. dan novembra 1894. v Ljubljano shod za¬
upnih mož,  ki so se ga sicer udeležili zastopniki vseh slo¬
venskih dežel (z Goriškega tudi dr. Gregorčič), a ki je položil
le temelj liberalni stranki na Kranjskem. Programatične reso¬
lucije, pri katerih je sodeloval zlasti kurat A. Koblar, so se ločile
cd načel katoliškega shoda bistveno le v tem, da so se izrekle
za narodno avtonomijo in za splošno (ne enako) volilno pravico,
sicer se je pa shod v vseh vprašanjih izjavljal za pozitivna
krščanska načela. Čeprav je »Slov. Narod« še dne 11. aprila
1. 1891. zapisal, da »krščanski socijalizem ni drugega nič kot
žleb, po katerem bi radi klerikalci napeljali vodo na svoj mlin«,
je sedaj (17. 11. 1894) trdil, da se je tudi on že davno izrekel
za krščansko-sccialni program (pozneje je zopet izjavljal, da si
njegova stranka »še ni utegnila sestaviti socialnega programa«).
To katoliških delavcev seveda ni uspavalo, temveč so postali
ravno oni pod Krekovim in Gostinčarjevim vod¬
stvom  najagilnejši bojevniki proti lenemu in licemerskemu
liberalizmu slovenskega meščanstva ter propagatorji modernih
demokratičnih, socialnih in gospodarskih idej tudi napram »sta¬
remu konservatizmu v najodrevenelejši obliki, ki se je ustavljal
vsakemu napredku« (»Slovenec« 17. 5. 1901.).

Tedaj tudi liberalcem ni kazalo drugega, nego pripravljati
se na volitve. Priredili so nekaj shodov, razen tega pa začeli
tudi misliti na pomirjenje z Nemci, ki naj bi jim bili opora proti
naraščajoči katoliško-narodni stranki. Tej misli je dal spomladi
1. 1895. dr. Tavčar javen izraz v kranjskem deželnem zboru,
rekoč, da gre rajši s Schweglom nego z Mahničem.
Velikonočni potres je prinesel potem v to politično tekmo par-
mesečno premirje in zastoj, ali že na poletje so začeli katoličani
nadaljevati svoje organizatorično delo na političnem, gospodar¬
skem in socialnem polju, kar je dajalo »Slov. Narodu« povod
za ljute napade na katoliške delavske organizacije in na —
rajfajznovke.

Meseca oktobra so bile končno razpisane volitve za
kranjski dež. zbor,  in mesec dni nato je stopil prvič
v javnost samostojni »Osrednji volilni odbor katoliško^narodne
stranke« (predsednik Klun, tajnik dr. Šušteršič) in proglasil
svoje oficijalne kandidate, čemur so odgovorili liberalci seveda
s svojo kandidatno listo. Volilni boj je bil jako oster, in Missia
je izdal zanje celo posebno okrožnico na duhovščino, uspeh je
bil pa ta, da je dobila katoliško-narodna stranka vseh 16 kme-
tiških mandatov (liberalcem jih je odvzela 5), a liberalci so dobili
vseh 7 mestnih in 2 mandata trgovsko-obrtne zbornice. Jeziček
na tehtnici so postali tako Nemci s svojimi 11 mandati (10 vele¬
posestniških in 1 kočevski).

64

Tedaj so storili oni, nekoč tako radikalno-narodni liberalci,
ki so proglašali zadnja leta ves nacijonalizem za svoj monopol
in vsakemu ob vsaki priliki očitali narodno izdajstvo, oni usode-
polni narodni in politični greh, ki je potem toliko let po eni plati
oviral organski napredek vse dežele, po drugi pa izpremenil
nekoč res napredno liberalno stranko v inkarnacijo vsega reak¬
cij onarstva na Slovenskem. Samo da obdrže oblast, so namreč
sklenili na Šukljetovo inicijativo in s Kersnikovim posredovanjem
meseca januarja 1. 1896. pogodbo z Nemci,  ki so jo pod¬
pisali liberalni in nemški prvaki in ki je dajala Nemcem mnogo
važnih koncesij v dež. šol. svetu, pri dež. gledališču in drugod,
razen tega je pa določala še vzajemno in složno postopanje obeh
deželnozborskih klubov. S tem se je začela v kranjskem dežel¬
nem zboru dolgoletna koalicija slovenskih liberal¬
cev in nemško-nacijonalnih veleposestnikov,
dočim je bila katoliško-narodna stranka potisnjena v opozicijo.
Dr. Tavčar je ob tej priliki dejal, da so »klerikalci postavljeni
na suho« in da se »sedaj naklada klerikalni stranki post, ki bode
trajal nekaj dalje nego 40 dni« (»Slov. Narod« št. 56 in 57 iz
1, 1896.). Liberalno-nemško zvezo, ki se je pokazala že takoj
pri volitvah novega deželnega odbora in zastopnikov v deželni
šolski svet, je razen »Slov. Naroda«, pri katerem je dobival
vedno odločilnejšo besedo dr. Tavčar, seveda obsojalo vse, po¬
sebno ostro tudi izvenkranjski Slovenci. Toda liberalcev vse to
ni motilo, saj jim je jamčilo za gospodstvo v deželi, ne da bi jim
bilo treba na kateremkoli polju kaj delati (svojo prvo in več let
edino izvenljubljansko politično organizacijo so liberalci usta¬
novili šele 1. 1897. v Postojni s »Polit, in gospodarskim društvom
za Notranjsko«), Istočasno so z odstavitvijo župana Grassellija
in z izvolitvijo agilnega Hribarja dobili trdno v svoje roke tudi
politično prevažno ljubljansko mestno občino.

Katoliškc-narodni stranki je liberalno-nemška zveza stran¬
karsko gotovo mnogo koristila, ker jim po eni strani ni bilo
treba nositi nobene odgovornosti za gospodarstvo v deželi in je
preprečila poostritev nasprotstev med Klunovimi konservativci
ter Kalan-Žitnikovimi pristaši, po drugi strani jih je pa opo-
zicijonalni kruh  spodbujal še na podvojeno organiza-
torično delo med ljudstvom. Ko je dne 8. jun. 1. 1896. nenadoma
umrl v Budimpešti močni predstavitelj stare konservativne
smeri, Klun, je v stranki še bolj narastel vpliv Mahničevjh in
Vogelsangovih učencev, kar je dalo gibanju samo enotnejšo in
smotrenejšo smer. Do manjše krize je prišlo le o priliki nado¬
mestne volitve za Klunov državnozborski mandat, ki pa k sreči
ni imel za stranko hujših posledic.

Tak je bil položaj v osrednji slovenski deželi, ko so bile za
mesec marec 1. 1897. razpisane državnozborske vo-

65

1 i t v e po novem Badenijevem volilnem redu in za katere so
izdali avstrijski škofje skupen pastirski list. Katoliško-narodna
stranka je na zborovanju svojih zaupnih mož odklonila vsak
kompromis z liberalci, 89  zato je kandidirala vsaka stranka na
lastno pest (prvič so tedaj nastopili v slovenskih deželah tudi
socialisti v V. kuriji). Kakor je napovedovala dunajska »N. Fr.
Presse«, so za liberalne kandidate strnjeno glasovali tudi kranj¬
ski Nemci, vendar so rešili ti na Kranjskem le tri mestne man¬
date, katoliško-narodna stranka si je priborila vseh pet kme-
tiških mandatov (tedaj sta bila prvič izvoljena Pogačnik in
Žitnik) ter mandat iz splošne kurije, dočim sta nemške vele¬
posestnike zastopala Schwegel in Barbo, a v ostalih slovenskih
deželah so bili izvoljeni slogaški kandidati. Ker vnovempar-
1 a m e n t u ni bilo več starega Hohemvarta in so nastopile tudi
sicer prav bistveno izpremenjene razmere, je bila nova slovenska
delegacija, ki se je bila otresla že vseh aristokratov, prvi hip
brez orijentacije. Šuklje je sprožil misel, naj bi se osnoval po¬
seben »Jugoslovanski klub«, ki bi bil seveda z vlado, »Slov. go¬
spodar« je zagovarjal tesno sodelovanje z nemškimi krščanskimi
socialci, a »Slovenec« je zahteval, naj si ohranijo poslanci vse¬
kakor popolno svobodo. Ko so prišli konec meseca marca po¬
slanci na Dunaj, se je takoj opazilo, da ima nova slovenska
delegacija v svoji sredini moža, ki je vkljub svoji mladosti in
parlamentarni neizkušenosti pokazal nenavadno diplomatično
spretnost in taktično okretnost. To je bil ambicijozni dr. Ivan
Šušteršič,  ki je navezal takoj prve dni svojega prihoda na
Dunaj stike s poslanci sorodnih teženj. Uspeh njegovega dela
je bila ustanovitev »Slovanske krščanske narodne
zvez  e«, h kateri je pristopilo vkljub ugovorom »Slov. Naroda«
vseh 16 slovenskih poslancev, 11 Hrvatov in 7 Rusinov, a na¬
slonilo se je nanjo še par poedincev. Novi klub, katerega dejanski
voditelj in eden izmed treh predsednikov je bil dr. Šušteršič, se
je postavil na odločno krščansko-socialni in slovansko-narodni
program. Stopil je v prijateljske stike tudi z vsemi drugimi slo¬
vanskimi in katoliško orijentiranimi klubi ter se z njimi krepko
uveljavil kot nova »desničarska« zbornična večina. Klub pa ven-

8 “ Odklonitev složnega nastopa z liberalci je v »Katoliškem Obzor¬
niku«: obširno utemeljil tudi dr. Aleš Ušeničnik, ki je koncedirai le kompro¬
mise z liberalci od slučaja do slučaja v svrho nastopa za kake skupne
vsenarodne zahteve. Ob tej priliki je zapisal med drugim: »Nikdar in nikoli
ne bomo sklepali zveze z liberalci na podlagi konfuznih  programov,
ki se dejanski ne dado ustvariti brez vsakovrstnih nedoslednosti: in proti¬
slovij, brez nemoralnega polovičarstva in po-lutanstva, brez zaljubljenega
spogledavanja z liberalizmom, brez plašljivega skrivanja katoliške zavesti.
Ta zloga bi bila le druga izdaja tistega pogubnega sestava, ki se mu pravi
katoliški liberalizem in ki mu je Pij IX. po pravici dal ime — pestis per-
nieiosissima« (»Kat. Obzornik«, 1897., str. 115).

5

66

dar ni bil voljan brezpogojno podpirati vsakih ukrepov vlade,
kakor v časih, ko sta vodila slovensko delegacijo še Šuklje in
Klun. S tem je dr. Šušteršič preprečil ustvaritev parlamentarne
večine, katere središče bi bili liberalni nemški nacijonalci.

Medtem so pa začeli Nemci uprizarjati veliko gonjo proti
Badenijevim jezikovnim naredbam. Vse je čutilo, da se bližajo
zlasti manjšim narodom prav resni časi. Zato se je poleti 1. 1897.
sprožila misel po vseslovenskem shodu, ki naj bi podrobno
obravnaval politični položaj in začrtal natančne smernice slo¬
venskim poslancem. Že dne 30. julija se je sešlo v Ljubljani
pod Šusteršičevim predsedstvom vseh 18 slovenskih in istrskih
državnih poslancev, ki so se izrekli za vladno večino, obrav¬
navali še nekaj drugih aktualnih vprašanj ter sklenili, v mesecu
septembru sklicati nasvetovani vseslovenski shod.  Ta
se je potem dne 14. septembra res vršilJn udeležili so se ga vsi
slovenski poslanci, zastopniki Hrvatov, Čehov in Rusinov, mnogo
drugih narodnih delavcev in dokaj ljudstva. Shod je pod pred¬
sedstvom dr. A. Gregorčiča razpravljal o političnem in gospo¬
darskem položaju, razmotrival težnje obmejnih Slovencev ter
v resolucijah sprejel podrobni narodno-politični program za
vse parlamentarno delo ter se izrekel za narodno avtonomijo,
razne socialne reforme in za politično svobodo (ta narodni pro¬
gram si je osvojil tudi 11. kat. shod 1. 1900.).

Ta vseslovenski shod je bil pa potem do vojne tudi zad¬
nja skupna politična manifestacija vseh Slo¬
vencev,  kajti njej sledeči poizkus sprave med obema sloven¬
skima strankama je ostal mrtvorojeno dete. Ko so namreč
jeseni 1. 1897. prikipeli nacijonalni boji do vrhunca in pokopali
tudi Badenija, je postajal politični položaj za Slovence^ vedno
nevarnejši. Katoliško-narodna stranka je tedaj na dr. Šušter¬
šičev© inicijativo ponudila liberalcem roko v spravo
in predlagala složno nastopanje Slovencev tudi v deželnih
zborih. Dne 27. decembra 1. 1897. so se sešli poslanci obeh
slovenskih klubov v kranjskem deželnem zboru, in teden dni
nato je pisal »Slovenec«, da bije slovensko ljudstvo v teh časih
svoj eksistenčni boj, zato je treba zapostaviti vse strankarske
interese ter se z združenimi močmi postaviti na skupni narodni
branik. »Obe stranici naj izgineta, če to služi blagru slovenskega
naroda«, je zaklical dne 22. januarja 1. 1898. »Slovenec«, vsi
obmejni Slovenci so navdušeno pozdravljali to iskreno priza¬
devanje katoliško-narodne stranke, in občinski odbori so se v
masah izjavljali za mir in spravo. Skratka, vse je bilo 1  zanjo,
izvzemši liberalni »Slov. Narod«, kateremu je določal smer z
vodjo Nemcev pogodbeno zvezani dr. Iv. Tavčar, ki je bil obenem
predsednik liberalnega deželnozborskega kluba. Že dne 7. ja¬
nuarja je objavil »Slov. Narod« vehementen članek proti spravi

<57

in vkljub posredovanju državnih poslancev obeh strank vztrajal
na svojem odklonilnem stališču. Čeprav je šla katoliško-narodna
stranka prav do skrajnih mej lojalnosti in nesebičnosti, so se
vedli liberalci pod Tavčarjevim vplivom več kot izzivalno, samo
da bi preprečili spravo in ostali v zvezi z nemškimi liberalci
gospodarji položaja v deželi ter bi držali »klerikalce na suhem«.
Ker pa je postal pritisk vse ogorčene slovenske javnosti na
liberalce polagoma le premočen, so se končno udali. Meseca
februarja in marca je prišlo do sprave,  toda spravna
pogodba, ki jo je objavil »Slovenec« dne 18. marca 1. 1898., je
mejila s katoliške strani skoro že na kapitulacijo.

Kakor že omenjeno, je bila pa ta sprava mrtvorojeno dete,
kajti vkljub temu, da jo je izpolnjevala katoliško-narodna stran¬
ka lojalno in je »Slovenec« prenehal skoro z vso polemiko,
»Sl. Narod« ni prav nič omilil svojega prostaškegatona,
ki sta ga uvedla v listu dr. Tavčar in njegova desna roka pri
listu, Miroslav Malovrh. Tudi liberalni klub se ni hotel ozirati
na spravno pogodbo, temveč je hodil svoja pota- dalje, roko
v roki z Nemci, kar se je pokazalo že pri predlogu katoliško-
narodne stranke za demokratizacijo deželnozbor-
skega volilnega reda  in zatem tudi pri vsem drugem
delu dež. zbora (n. pr. pri deželni zavarovalnici itd.). Končno
je meseca februarja 1. 1899. dr. Tavčar na shodu v Krškem
izjavil, da sploh odklanja vsako spravo (»Sl. Nar.« št. 29), a v
božični številki 1. 1899. je zapisal »Sl. Narod«, da bi »vseslo¬
venska stranka bila danes velika nesreča za slovenski narod«,
ker ima katoliško-narodna stranka premočno organizacijo in bi
imela zato složna stranka nujno »klerikalen značaj«.

Popolnoma slično je bilo postopanje liberalcev pri drugi
velikopotezni akciji, ki je izšla iz vrst državnozborske delegacije.
Ko je namreč ta glede na naraščajočo sovražnost Nemcev uvi-
devala, da se bližajo zlasti obmejnim Slovencem vedno težji
časi, je sprožila misel, naj se poleg »Družbe sv. Cirila in Me¬
toda«, ki je bila predvsem šolska družba, osnuje še druga ne¬
politična organizacija, »Naša Straža«,  ki naj bi branila
predvsem skupne slovenske kulturne in gospodarske interese.
Dne 6. julija 1. 1898. se je vršil v Ljubljani zaupni sestanek
nekaterih vodilnih osebnosti, na katerem je bila sklenjena usta¬
novitev, toda propaganda za društvo se je vršila le od kato¬
liške strani, dočim so ostali liberalci docela pasivni. Ko se je
vršil potem dne 15. novembra ustanovni občni zbor, se ga ljub¬
ljanski liberalni prvaki sploh niso udeležili, za kar so seveda
želi navdušeno pohvalo Nemcev in nemškutarjev. Vkljub temu
so pa v veliki večini se nahajajoči pristaši katoliško-narodne
stranke izvolili v odbor tudi polovico liberalcev, samo da omo¬
gočijo ustvaritev krepke narodne obrambe proti naraščajočemu

5 *

68

*

pritisku Nemcev. »Naša straža« je bila zamišljena jako široko¬
potezno in je našla navdušen odmev povsod, le dr. Tavčarjev
»Sl. Narod« jo je ignoriral, kar je vzbujalo ogorčenje celo pri
njegovih lastnih pristaših. 40

Ko so katoličani po izkušnjah, ki so jih doživeli o priliki
spravnih pogajanj, uvideli, da liberalci krepko vztrajajo pri svoji
zvezi z Nemci in da zato ni misliti na kako trajno skupno delo
z njimi, so posvetili vse svoje sile v še večji meri politični
p robu ji ljudstva  ter njegovi gospodarski, poli¬
tični in socialni organizaciji,  ki so ji korakali na
čelu krščanskosocialni delavci. Ko je bil na zimo 1. 1897. ime¬
novan ljubljanski škof Missia za goriškega nadškofa in je prišel
naslednjo pomlad na njegovo mesto dr. A. B. Jeglič,  so
liberalci nekaj časa upali, da bo ta izprememba zavrla pohod
katoliških vrst, toda kmalu so uvideli svojo zmoto. Zato so
začeli napadati tudi novega škofa, kakor poprej njegovega
prednika. V, gospodarsko in politično organizacijo se je vrgel
zlasti d r. Š u s t e r š i č, ki je meseca aprila 1. 1898. odložil celo
svoj državnozborski mandat, »da se posveti organizaciji kato¬
liške stvari v domovini«, kakor je poudarjal v svoji odstopni
izjavi. Njegov vpliv je naraščal jako hitro, a ko je bil dne
16. marca 1. 1899. izvoljen še za predsednika osrednje katoliške
politične organizacije, t. j. ljubljanskega »Kat. polit, društva«, je
postal dejanski načelnik k a t o 1. - n a rodne stranke.

Na Šusteršičevo mesto je bil izvoljen sodni svetnik Vencajz,
a vodstvo slovenske parlamentarne delega¬
cij  e je prevzel konservativni F r. P o v š e, ki pa ni imel tolike
politične spretnosti kot njegov prednik. Ker je postajal parla¬
mentarni položaj zaradi češko-nemških bojev tudi sicer vedno
bolj zamotan, je ginil polagoma tudi prvotni prestiž »Slov. kršč.
nar. zveze«. »Desnica«, sestoječa iz te zveze, Čehov, Poljakov in
nemških katoličanov, je sicer še vedno obstojala in tvorila tudi
večino parlamenta, toda ne Gautscheva in ne Thunova vlada
si iz strahu pred nemško-nacijonalno manjšino nista upali ugo-

40  Liberalna pasivna rezistenca je povzročila, da je ideja »Naše Straže«
kmalu zopet zaspala. Dne 3. jan. 1. 1899. se je vršila prva seja novega
■odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika dr. Šušteršič. Ob tej priliki
je bilo ugotovljeno, da je pristopilo k njej 370 poedincev in 31 društev,
a zbrala da je že 3767 K. Ker je bil pa dr. Šušteršič politično preveč eks-
poniran, je predsedstvo kmalu odložil, in občni zbor, ki se je vršil 14. janu¬
arja 1900. v Trstu, je vodil podpredsednik dr. Krisper. Vsled liberalne
pasivne rezistence je pa društvo že 1. 1901. ustavilo svoje delovanje. Dne
3. maja 1. 1909. se je vršil potem pod dr. Krisperjevim predsedstvom še
en občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno razdeliti društveno' imetje
med razne narodne institucije, društvo samo pa reorganizirati, toda izvršili
tega sklepa niso nikoli; ugasnilo je samo od sebe.

69

diti upravičenim željam Čehov in Jugoslovanov (proti sloven¬
skim zahtevam je baje stalno intrigiral na Dunaju tudi kranjski
dež. predsednik Hein). Mladočehi so zato obstruirali parlamen¬
tarno delo, a Slovenci so stalno kolebali med vlado in opozicijo,
toda v odločilnih trenutkih potegnili vendarle vedno z vlado
iz strahu, da ne zavladajo v državi Slovanom odkrito sovražni
elementi (Nemci so izdelali o binkoštih 1. 1899. pod Schweglovim
vodstvom podrobne politične zahteve za utrditev svojih pozicij
v slovenskih deželah). To neodločno kolebanje  se je
ponavljalo prav do poletja 1. 1900., ko se je Korberju posrečilo
oddvojiti Poljake od desnice, jih približati nemški levici ter
sestaviti z obema novo parlamentarno večino, s čimer so postali
Slovenci še brezpomembne  j ši. Približali so se Čehom
in nemškim katoličanom ter tvorili z njimi parlamentarno
opozicijo.

Dočim so bili torej obsojeni Slovenci na Dunaju po dr. Šu-
steršičevem odhodu na precej pasivno ulogo, so pa razvijali
tem večjo aktivnost v domovini (v tem času je začel nastopati
na shodih tudi mladi dr. E. Lampe) in iskali direktnih političnih
zvez s Hrvati (udeležili so se n. pr. velikega zborovanja stranke
prava meseca oktobra 1. 1898. na Sušaku). Krek je zbiral in
organiziral delavske stanove,  dr. Šušteršič se je
posvečal osrednjim gospodarskim organizacijam, a škof dr. Jeg¬
lič je z vso vnemo skrbel za poglobitev verskega življenja med
slovenskim ljudstvom. V tem pogledu je zlasti važen njegov
božični pastirski list iz 1. 1898., v katerem je v zmislu sklepov
katoliškega shoda pozval vernike k ustvaritvi slovenske kato¬
liške gimnazije in konvikta.  Liberalce je ta vest
silno razburila, češ da »nočejo kopati sebi groba«. Vprizorili so
veliko gonjo proti nabiralni akciji, kj se je uvedla za škofov
načrt po vsej deželi. Pod pritiskom pisave »Slov. Naroda« je
škofu grozila nevarnost, da mu ljubljanski občinski svet celo
odreče stavbno dovoljenje v Ljubljani; zato se je raje umaknil
in potem uresničil svoje načrte v Št. Vidu nad Ljubljano. 41

Še bolj nego škofovi zavodi je šla liberalcem na živce
katoliška gospodarska organizacija.  Gospodar¬
ski položaj slovenskega naroda je namreč postal v teh letih
skrajno žalosten, ker so se že na vsej črti kazale uničujoče
posledice liberalno-gospodarske zakonodaje iz 60 ih in 70 ih let
ter nezadostne korekture te zakonodaje iz Taaffejeve dobe.

41  Svoje načrte je izvedel vztrajni škof Jeglič jako hitro. Jeseni 1. 1899.
so se odpeljali prvi duhovniki na univerze, da se pripravijo za profesorje,
a spomladi I. 1901. so začeli že tudi z zgradbo »zavodov«. Dne 16. julija
1991. je bil položen temeljni kamen, in meseca septembra 1. 1905. se je začelo
s poukom. Stroški za to prvo in mnogo let tudi edino« popolnoma slovensko
gimnazijo so znašali, okrog 1,350.000 K.

70

Kakor je liberalizem osvobodil kmeta fevdalnega gospodstva,
tako ga je pa pahnil v še mnogo hujšo odvisnost od ka¬
pitalizma,  ki jev  tej dobi zasužnjil že vse srednje stanove
in zlasti kmeta. Popolna akcijska svoboda bank, špekulantov in
oderuhov je uničevala gospodarsko stanje kmetiškega ljudstva,
ki ni imelo nikjer nobenega varstva. V središču slovenske ži¬
vinoreje, v Bohinju, je bilo padlo v poslednjih 15 letih stanje
živine za polovico, cena pšenice je bila padla od 1. 1877. do 1898.
od 23 K na 13'39 K za 100 kg, vsled silnega pomanjkanja de¬
narja kmet ni več zmagoval naraščajočih davkov, zato so se
pogrezali kmetiški domovi v vedno večje dolgove, po naših
vaseh je neprestano pel eksekutorjev boben. Ljudstvo je v
tisočih in desettisočih bežalo z rodne grude  v ameriške
in vestfalske rudnike. V tem obupnem gospodarskem položaju
je tudi pri nas bujno zacvetelo oderuštvo, ki je kakor pijavka
izsesavalo kri slovenskemu ljudstvu. Propadlo je na ti¬
soče in tisoče kmetiških domov,  bogateli so pa
posamezni vaški magnati. In v teh je imel slovenski podeželski
liberalizem vso svojo moč in oporo. Dokler je prevladoval v
katoliško-narodni stranki stari konservativni duh, se stranka
sama s temi perečimi vprašanji ni pečala, ko so pa stopili na
čelo katoliškega gibanja učenci krščanskega socializma in so
videli to rapidno propadanje jedra slovenskega naroda, so za¬
čeli posvečati svojo pozornost tudi gospodarski in socialni
osvoboditvi ljudstva od liberalnih oderuhov (Krek je takrat na¬
pisal »Črne bukve kmetiškega stanu«). Začeli so organizirati po
kmetih gospodarsko samopomoč v obliki hranilnic, kme¬
tijskih zadrug in konsumnih društev.  Ta gospo¬
darska organizacija je seveda začela hitro ogrožati dotlej ne¬
kontrolirano izkoriščanje ljudstva po liberalnih trgovcih, gostil¬
ničarjih in drugih magnatih, kar je našlo svoj odmev takoj tudi
v vsej liberalni stranki in v »Slov. Narodu«. Čeprav se je že
shod liberalnih zaupnih mož 1. 1894. izrekel za zadružništvo, so
mu vendarle začeli liberalci že 1. 1898. odkrito nasprotovati in
so celo v spravno pogodbo postavili posebno točko proti kon-
sumnim društvom, a jeseni tistega leta so začeli proti katoliški
gospodarski organizaciji pravo gonjo, ki se je tekom 1. 1899.
le še stopnjevala. »Slov. Narod« je na vse pretege blatil katoliške
gospodarske zadruge, zlasti kmetijska in kohsumna društva.
Dne 26. febr. 1. 1899. so sklicali liberalci v Ribnico celo prvi
javni shod, naperjen proti kmetijskim in kon-
sumnim društvom,  kateremu je sledil sličen tudi v Ljub¬
ljani dne 6. aprila. Na tem shodu, ki se ga je udeležil tudi vodja
nemškutarjev, baron Schwegel, je dr. Tavčar, ki je prejšnji dan
v vehementnem govoru pozival v deželnem zboru
vlado, naj brezobzirno zatre katoliško za-

71

družni š. tv o, grmel proti katoliški gospodarski organizaciji.
Njemu se je na shodu pridružil tudi vodja slovenskih social¬
nih demokratov, Fr. Železnikar, ki je pozival na vzajemni boj
obeh strank proti »klerikalnemu zmaju«. Iv. Hribar je sprožil
misel, naj bi tudi liberalna stranka skrbela, da si ustvari svojo
gospodarsko organizacijo, toda ustanovili so ob tej priliki le
»Trgovsko in obrtno društvo«, v čigar odbor sta bila izvoljena
tudi dr. Tavčar in — M. Malovrh (društvo je že 1. 1905. zopet
prenehalo).

Katoličani te liberalne, v službi uničevalcev slovenskega
ljudstva stoječe protizadružne gonje seveda niso gledali pre¬
križanih rok, temveč so sklicali za isti dan v Ljubljano shod
vseh katoliških gospodarskih zadrug. Ker ga je vlada prepo¬
vedala, se je vršil potem po § 2. zborovalnega zakona in na njem
je bilo enodušno sklenjeno, da je treba posvečati gospodarski
organizaciji še večjo pažnjo, čeprav so se obrnili liberalci celo
na škofa dr. Jegliča s prošnjo, da naj duhov¬
ščini zabrani delovanje na zadružnem polju.
Prav posebno so podžgale katoličane h gospodarski organizaciji
še razmere v »Kranjski kmetijski družbi«. Dotlej sta sedeli v
odboru obe slovenski stranki složno z Nemci, a dejanski njen
vodja je postajal G. Pirc, ki ni nikjer skrival svojega libera¬
lizma. Ko se je vršil dne 13. julija 1. 1899. občni zbor družbe
in so bili liberalci in Nemci na njem v veliki manjšini, so se
zbali, da jih bodo glede na ostre medsebojne politične boje
majorizirali; zato so nasilno odstavili z dnevnega reda volitve
družbinega odbora, kar je vzbudilo pri katoličanih seveda silno
ogorčenje. V dolgotrajni polemiki, ki je sledila občnemu zboru,
je padla prvič misel za samostojno katoliško kmetijsko organi¬
zacijo. Dne 26. oktobra se je'potem vršil nov občni zbor
dr u ž b e, a ker je liberalno-nemška večina odbora sprejela še
prejšnji večer v družbo več sto svojih pristašev, so zmagali
seveda liberalci in Nemci. Ogorčena katoliška manjšina je pri¬
redila pod okriljem »Gospodarske zveze« pro¬
testni shod,  na katerem je bil z velikim navdušenjem spre¬
jet dr. Šušteršičev predlog, da se prepusti Kmetijska družba
liberalcem in Nemcem, a katoličani naj si osnujejo lastno
osrednje zadružno skladišče.  Razen tega je bilo
ob tej priliki sklenjeno ustanoviti tudi lastno požarno za¬
varovalnico  (sad tega sklepa je bila ustanovitev »Vzajem¬
ne zavarovalnice«, ki je začela poslovati 1. VIII. 1900.), za
katero se je katoliško-narodna stranka v deželnem zboru zaman
prizadevala. Eden izmed voditeljev vladajoče liberalno-nemške
večine je bil namreč Iv. Hribar, po poklicu ravnatelj ljubljanske
podružnice češke zavarovalne banke »Slavije«.

72

Kakor z liberalnimi trgovci in oderuhi, tako je bojevala
katoliško-narodna stranka v teh letih jako hude boje tudi z
liberalnimi učitelji.  V Taaffejevi dobi je dotlej po
večini nemškutarsko učiteljstvo prešlo polagoma v slovenski
tabor in se organiziralo po politično nevtralnih učiteljskih in
pedagoških društvih, ki so se 1. 1888. združila v poznejšo »Za¬
vezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih
društev«.  Prva leta se tudi »Zaveza« ni politično izpostav¬
ljala (pač so se pa posamezniki, zato se je »Rim. Kat.« že v
svojih prvih letnikih ponovno pečal z učiteljstvom), zato tudi
misel posebnega slovenskega katoliškega učiteljskega društva,
ki jo je sprožil »Slovenec« prvič dne 1. decembra 1. 1892., ni
našla nobenega odmeva. Ko so pa sredi 90 ih let prevzeli na
Kranjskem vso oblast liberalci z Nemci, so zajadrali pod vod¬
stvom L. Jelenca, ki je bil predsednik »Zaveze« od 1. 1895. do
1, 1926. in J. Dimnika, urednika »Učiteljskega Tovariša«, tudi
učitelji odkrito v liberalni tabor. Posledica tega koraka je bila,
da je prihajalo večkrat do manjših prask med »Slovencem« in
»Učiteljskim Tovarišem«, ki je nosil tedaj v svojem naslovu še
sliko škofa in pedagoga Slomška. »Slovenec« je ob vsaki priliki
zbadal novo šolo, ko je pa začel 1. 1896. objavljati »Učiteljski
Tovariš« v svojih predalih plitke svobodomiselne »razprave«,
je obračunal »Slovenec« z njim dne 21. okt. z ostrim Krekovim
uvodnikom »Pons asinorum«, ki je vzbudil mnogo prahu in dol¬
gotrajne polemike. V tej je zlasti dr. Aleš Ušeničnik brezobzirno
razkrinkoval plitkost svobodomiselnih fraz, ki jih je plagiral
»Učiteljski Tovariš« iz protestantovske »Deutsch-osterr. Lehrer-
zeitung«, in ob tej priliki izjavil v članku »Komu gre — fej!«,
da so učitelji prekoračili Rubikon. Naslednji dve leti je bilo
potem obojestransko razmerje nekoliko mirneje. Vkljub temu
so začeli katoličani v zmislu sklepov kat. shoda misliti na uči¬
teljski naraščaj in ustanovili spomladi 1. 1897. društvo »Priprav¬
niški dom«, katerega duša je bil potem dolgo let prof. A. Kržič.
Leta 1899. se je pa »Slov. Narod« ostro zagnal v duhovne vaje,
ki so se vršile že več let za učiteljice in katerih se je to leto
na posebno povabilo škofa Jegliča prvič udeležilo tudi večje
število učiteljev (30). Ko je potem na septembrskem zborovanju
»Zaveze« v Gorici predsednik Jelenc ostro napadel udeležence
duhovnih vaj ter se je »Zaveza« odkrito izrekla za liberalno
stranko in izvolila ob tej priliki za svoja častna člana tudi nosi-
telja vse tedanje protikatoliške gonje na Slovenskem, dr. Iv.
Tavčarja in Iv. Hribarja, je bil prelom med katoliško mislečim
in ostalim učiteljstvom izvršen. »Slovenec« je objavil več (Jakli¬
čevih) člankov, ki so pozivali k ločitvi ter se zavzemali za samo¬
stojno učiteljsko organizacijo. »Učiteljski Tovariš« in »Slov.
Narod« sta bruhala ogenj in žveplo na katoliško misleče učitelj-

73

stvo, a »Učit. Tovariš« se je razen tega popolnoma istovetil s
plitkim liberalnim svobodomiselstvom ter tedanjo politiko libe¬
ralne stranke. V št. 32. iz 1. 1899. je n. pr. zapisal: »Stokrat
ljubše nam je, da sedi v kranjskem dež. šolskem svetu nemški
liberalec Schaffer, kakor pa če bi sedel v tej važni korporaciji
n. pr. č. g. A. Koblar, Andrej Kalan ali pa kdo drugi iz te
stranke«, a v številki z dne 10. novembra 1. 1900., ki je bila vsa
posvečena izključno le volilni agitaciji za kranjsko in goriško
liberalno stranko, se je izjavljal točno v zmislu liberalno-nemške
koalicije glede na čudna pota nekateri hučiteljskih društev — za
društva, ki delujejo na »nevtralnih narodnostnih tleh«. Glede na
vse to je preostala katoliškemu učiteljstvu ena sama pot, na
katero je tudi krenilo. Dne 22. decembra 1. 1899. je izšla prva
številka »Slovenskega Učitelja«, »glasila krščansko mislečih
učiteljev in vzgojiteljev«, ki jo je uredil dobrepoljski učitelj
Fr. Jaklič, in naslednjo pomlad je objavil list proglas, da se vrši
o priliki II. kat. shoda ustanovno zborovanje nove kat. učiteljske
organizacije, ki so jo krstili za »S 1 o m š k o v o z v e z o«.

Znatni katoliški organizaciji, ki je na ta način nastajala v
slovenskih deželah in bila oprta na najširše ljudske
plasti,  niso imeli postaviti liberalci nasproti ničesar drugega
kot sokolska društva, ki so postajala v teh letih polagoma ne¬
kaka oporišča liberalnega izobraženstva in polizobraženstva po
deželi. Glede na to je skušal spomladi 1. 1900. osnovati ljub¬
ljanski župan Iv. Hribar vsaj »Društvo slovenskih
županov«,  ki naj bi postalo orodje v rokah liberalcev, toda
katoličani niso šli v to past, temveč so ustanovili meseca maja
sami zaenkrat »Društvo županov ljubljanske okolice«. Tem prid-
neje so pa nadaljevali svojo »protiklerikalno« gonjo v svojem
časopisju, pozivali k dejanskim napadom na katoliške prireditve
in klicali oblasti celo proti »Marijinim družbam«, ki so se tedaj
začele posebno širiti (do 1. 1905. je narastlo samo na Kranjskem
njih število na 388 s 33.138 člani). »Slov. Narod« je objavljal
v podlistku Tavčarjev pamflet »Izgubljeni Bog«, a nad črto je
psoval duhovščino, da »večinoma samo popiva in kvarta, se
zabava s prijateljicami in zalezuje hranilne knjižice (»Slov.
Nar.«, 23. VI. 1. 1909.). Zaman je »Slovenec« dne 30. julija

I. 1900. apeliral v uvodniku »Inteligenci v preudarek« na libe¬
ralno izobraženstvo, če res soglaša s tem odurnim tonom, ki
sta ga uvedla v »napredno« časopisje dr. Tavčar in Malovrh.
Psovanje in lov za škandali je bila glavna vsebina tedanje
»napredne misli« na Slovenskem.

Dočim je padal slovenski liberalizem v tem času vedno
globlje, so se pa pripravljali katoličani z vsemi silami na

II. slov. katoliški shod  v Ljubljani, za katerega je dal
inicijativo škof Jeglič že v božičnem pastirskem listu 1. 1899.

74

Shod se je vršil od 10. do 12. sept. 1900. ter po eni strani po¬
kazal mogočne uspehe dotedanjega slovenskega kat. gibanja,
po drugi strani pa izdelal podroben program za nadaljnje delo,
zlasti na s o c i a 1 n e m p o 1 j u.

Drugi kat. shod je bil tem večjega pomena, ker se je vršil
neposredno pred novimi volitvami v državni zbor  in
komaj eno leto pred zopetnimi volitvami v kranjski dež. zbor,
kajti dal je tudi novim poslancem točne smernice za njih par¬
lamentarno delo. Vsled češke obstrukcije in razpada državno¬
zborske desnice je bil namreč meseca septembra 1. 1900. raz¬
puščen parlament in nove volitve so bile razpisane za meseca
december in januar.

Volilni boj je bil oster in zanimiv. Največjo pozornost je
vzbujalo to, da med kandidati ni bilo več tako odličnega parla¬
mentarca, kakor je bil S u ki j e, ki je doslej vedno zavzemal
vodilno ulogo. V njem se je bil izvršil namreč medtem precejšnji
preobrat. Že meseca avgusta je obsodil na shodu v Novem
mestu politiko liberalne stranke ter izjavil, da je zopet »našel
vero svojih očetov«. Dve nedelji za tem mu je odgovarjal dr. Šu¬
šteršič na shodu v Kamniku, kjer je poudarjal, da sicer odobrava
njegov povratek k verski misli, a da so Šukljetovi politični na¬
zori še vedno v nasprotju s kat.-narodno stranko. Ko so potem
liberalni volilci dolenjskih mest meseca oktobra iskali kandidata,
so sklenili ponuditi mandat zopet Šukljetu z edinim pogojem,
da se izjavi za pristaša liberalne stranke. Šuklje je odločno od¬
klonil tako izjavo, kandidaturo in mandat ter se nameraval
sploh umakniti iz političnega življenja. Glede na to mu je po¬
svetil »Slovenec« dne 13. oktobra zanimiv političen nekrolog,
v katerem je poudarjal, da »odhaja z njim iz politike individua-
liteta prve vrste«, ki se je »z višine državnika pošteno priza¬
deval« koristiti svojemu narodu. Očital je liberalcem grdo ne¬
hvaležnost napram možu, ki je bil katoliško-narodni stranki
»edini nevaren nasprotnik med liberalnimi slovenskimi poslanci«.

Kat. narodna stranka je kandidirala v kranjskih kmetiških
okrajih v glavnem dotedanje poslance, le v peti kuriji je zamenjal
dr. Šušteršič Kreka, ki pod nobenim pogojem ni hotel sprejeti
kandidature, češ da se hoče ves posvetiti organizatoričnemu
delu v domovini in pa svoji stroki. Vkljub temu, da so se zagnali
liberalci z vso silo v volilno borbo, pri čemer so- jim služili kot
agitatorji zlasti učitelji, je bil poraz liberalcev vendarle vprav
uničujoč. V peti kuriji, ki je volila dne 12. dec., je namreč dobil
dr. Šušteršič 38.236 glasov, dočim je zbral njegov liberalni proti¬
kandidat, učitelj Jelenc, komaj 11.812 glasov (razen v mestih
so bili liberalci najmočnejši na Notranjskem in v kočevskem
okraju), a agilni socialistični kandidat Kopač le 5852. Pravtako
je bilo izvoljenih tudi v kmetiški kuriji vseh 5 katoliških kan-

75

didatov z 18.949 glasovi, dočim so dobili liberalci le 7700 glasov.
Ta ogromni uspeh, ki je nagradil dotedanje delo stranke, je
nedvomno dokazal, da so široke plasti slovenskega ljudstva na
Kranjskem že skoro enodušno v taboru katoliško-narodne stran¬
ke. Zmagali so liberalci le v svojih tradicijonalnih oporiščih, to
je v mestih, a še tu so dobili le 1937 glasov napram 1228 ka¬
toliškim.

Manj zadovoljiv je bil pa uspeh po drugih slovenskih de¬
želah, katerim je zato »Slovenec« po pravici očital, da imajo
premalo zmisla za sistematično organizatorično delo in da so
preveč zaverovane v breznačelno slogaštvo, ki povzroča le
letargijo. Koroška je zopet izgubila svojega edinega slovenskega
poslanca, v Istri je propadel Laginja, na Goriškem je v peti
kuriji komaj prodrl Gregorčič napram liberalnemu Tumi, dočim
je v kmetiških občinah zmagal liberalni Oskar Gabršček. Na
Štajerskem je prišlo do političnih nasprotij le v peti kuriji, kjer
je zmagal župnik Žičkar napram liberalnemu Drag. Hribarju,
dočim so trije slovenski mandati kmetiških občin ostali brez
izrečne politične opredelitve, vendar na pozitivno katoliškem
programu.

Vseh slovenskih poslancev je tako prišlo v novi parlament
le 15 42 . Prvo vprašanje, ki se je tam pojavilo, je šlo za tem,
kako naj se organizirajo. »Slovenec« je že v uvodniku z dne
22. januarja 1. 1901. poudarjal, da je za skupni klub z
vsemi jugoslovanskimi poslanci,  le kranjske libe¬
ralce z dr. Tavčarjem na čelu, ki je bil izvoljen v Ljubljani, je
glede na njih zvezo z Nemci in na odurni način njih političnega
boja kategorično odklonil. To stališče je katoliško-narodna
stranka potem podčrtala še ponovno in ko so prišli poslanci
zadnje dni meseca januarja na Dunaj, je začel dr. Šušteršič
takoj s potrebnimi dogovori. Ker so Hrvatje in nekateri slo¬
venski poslanci vztrajali, da se sprejmo tudi kranjski liberalci
v skupni klub, katoliški poslanci pa so to odklanjali, a otvoritev
parlamenta je bila pred durmi, so se poslanci Krek, Povše,
Žitnik, Pogačnik, Vencajz, Gregorčič, Žičkar in Berks kon¬
stituirali pod Šusteršičevim predsedstvom kot »Slovanski
c e. n t r u m«, kateremu sta pristopila takoj še dva katoliška
Čeha in 4 Rusini (pozneje je pristopilo še nekaj Poljakov, tako
da je štel klub 21 poslancev). Dne 5. februarja so se nato združili
tudi Ploj, Robič, Tavčar, Plantan, Gabršček, Ferjančič ter 10
Hrvatov in Srbov pod Ivčevičevim predsedstvom v »H r v a -
ško-slovenski klub«.  »Slovenec« je upravičeno zameril
Hrvatom, med katerimi so bili tudi trije duhovniki, da so šli

42  Vsi avstrijski Jugoslovani so imeli 1. 1879. v parlamentu le 11 po¬
slancev, 1. 1885. že 19, a 1. 1900. celo 27.

76

rajši s kranjskimi liberalci nego z zastopniki ogromne večine
slovenskega naroda, a na Štajerskem se je pojavilo veliko ogor¬
čenje proti Ploju in Robiču, ki sta bila izvoljena na katoliški
program.

Ker ta cepitev klubov v domovini ni našla odobravanja, je
prišlo ponovno do spravnih poskusov,  toda katoliški
poslanci so slejkoprej izključevali iz skupnega kluba kranjske
liberalce. Glede na to se je Ploj mnogo prizadeval pri dr. Tav¬
čarju, da bi ta opustil sirovi način pisave »Slov. Naroda«, nad
katero so se zgražali vsi. Tavčar je v klubu to tudi obljubil, a
ne izpolnil. Končno je ogorčila sirova pisava in protiverska
gonja »Slov. Naroda« celo Tavčarjeve lastne klubove tovariše.
Dne 1. aprila 1902. so ga pozvali, naj zapusti »Hrvaško-slo-
venski klub«. Tavčar je moral seveda iz kluba, in njemu sta
sledila njegova kranjska tovariša Ferjančič in Plantan in za
tema še goriški O. Gabršček ter oba Srba, ki so osnovali potem
meseca maja svoj »Jugoslovanski napredni klub«
pod Ferjančičevim predsedstvom.

Do fuzije med obema kluboma  tudi sedaj še ni
prišlo, kajti vsa pozornost je bila obrnjena le na afero, ki so jo
izzvali Vsenemci in kranjski liberalci. Ko se je namreč začel
pozimi 1. 1899/1900. boj med »Kranjsko kmetijsko družbo« in
»Gospodarsko zvezo«, je skušala ta konkurirati »Kmetijski
družbi« tudi na gospodarskem polju. Naročila je večje množine
Thomasove žlindre, in da bi jo lahko oddajala svojim članom
ceneje nego »Kmetijska družba« ter bi obenem lahko predstavila
nižje cene kot uspeh svoje večje trgovske sposobnosti, je izročil
dr. Šušteršič zvezi 2000 K. To konkurenco je »Kmetijska družba«
močno občutila. Ko so zasledili, da je bilo nekaj žlindre tudi
15 % mesto 18 %,  so dvignili liberalci proti »Gospodarski zvezi«
in njenemu predsedniku dr. Šušteršiču silen vrišč. Sledila je
dolgotrajna polemika po časopisju, a dne 24. aprila 1902., torej
skoro neposredno po dr. Tavčarjevi izključitvi iz »Hrv.-slov.
kluba«, je zaklical Schonererijanec Stein dr. Šušteršiču v neki
debati v parlamentu: »Dr. Žlindra!«  Vsa zadeva je prišla
pred disciplinarni odsek parlamenta, v katerem so nastopili
Vsenemci s prevodi vseh tozadevnih člankov »Slov. Naroda«.
Preiskava je ugotovila, da dr. Šusteršičevo osebno poštenje
sicer nikakor ni prizadeto, a da se je njegov zavod posluževal
umazane konkurence, zaradi česar je odsek tudi sklenil, da za
poslanca Steina ne predlaga graje. Dne 1. maja je obravnaval
vso afero plenum parlamenta. Vsenemci so navalili na dr. Šu¬
šteršiča z vso silo, in vehementno ga je napadal v svojem govoru
tudi dr. Tavčar. Pri glasovanju so se postavili na Šusteršičevo
stran skoro vsi Slovani, a zmagali so vendarle Vsenemci s slo¬
venskimi liberalci. Čeprav so skoro vsi slovenski listi ogorčeno

77

obsojali početje slovenskih liberalcev, je vsa afera vendarle
mnogo škodovala ugledu in prestižu »Slovanskega centra«, a
Šusteršičeva politična eksistenca je visela na niti. Rešila ga je
le povodenj zaupnic, ki jih je v domovini srečno aranžiralo
strankino vodstvo na inicijativo njegovega podnačelnika dok¬
torja Brejca. Liberalci, ki so politično živeli le še od zveze z
Nemci in od .raznih škandalov, so izdali o vsej aferi posebno
brošuro, ki so jo razširili med ljudstvom v mnogih tisočih, a ki
so jo odločno obsodili celo socialisti, čeprav so se sicer jako
radi vezali z liberalci.

Razmerje med »Slovanskim centrom« in »Hrv.-slov. klu¬
bom« se je po odhodu slovenskih liberalcev iz zadnjega sicer
stalno boljšalo, toda fuzijo je odložila afera zaradi žlindre ven¬
darle za celo leto. Oba kluba sta vodila napram vladi politiko
proste roke, podpirala njeno gospodarsko in socialno delo, a
obsojala nemško narodnostno politiko, dočim je smatral Tav¬
čarjev klub, da je njegova edina naloga preganjati »klerikalnega
zmaja«. Dne 1. junija 1902. je trdil dr. Tavčar v parlamentu, da
Avstrije ni mogoče vladati ne nemško in ne slovansko, ampak
jo je treba liberalno, a dne 22. novembra se je v debati o kon¬
gregacijah izpozabil celo do trditve, da je slovensko ljudstvo
najinferiornejše v Avstriji! Fuzija med »Slov. centrom« in
»Hrv.-slov. klubom« se je potem dne 4. junija 1902. vendarle
izvršila. Skupni klub si je nadel ime »Slovanska zveza« in se
postavil na krščansko-demokratična načela ter sprejel v svoj
program splošno in enako volilno pravico in r % azne socialne re¬
forme. Stel je 28 poslancev in je še nadalje vodil napram vladi
politiko proste roke, sčasoma pa prešel vsled Korberjeve proti-
slovanske politiko v stalno opozicijo.

2e državnozborske volitve so pokazale na eni strani, da
tvorijo ogrodje liberalizma po kmetih učitelji, trgovci in gostil¬
ničarji, na drugi strani so pa volitve postavile v ospredje vsa
ona gesla, ki so tvorila potem par let glavno vsebino medseboj¬
nega boja. Katoliško-narodna stranka je jasno videla, da more
streti liberalno-nemško gospodstvo na Kranjskem le z demo¬
kratizacijo deželnega zbora,  ki bi dajala širokim
slojem ljudstva oni vpliv, ki jim po svoji številčni moči gre, 4!!
a liberalci so čutili, da obdrže svoje gospodstvo le, če ostane
vse pri starem. Glede na to sta se začeli obe stranki že kmalu
po državnozborskih volitvah pripravljati na deželnozborske voli¬
tve, ki so bile razpisane za mesec september 1. 1901. »Učit. To¬
variš« je začel postavljati »na pranger« neliberalne učitelje in
pozival dne 5. januarja učiteljstvo, naj osnuje v vsaki občini

43  Tedaj je prišel namreč en poslanec na 9 veleposestnikov, na 490
meščanov in 2500 kmetov.

78

liberalne politične odbore in v vsaki vasi izbere zaupnike, ki bi
oskrbovali vse volilne priprave, a stranka sama je poizkušala
organizirati po deželi volilne pisarne (n. pr. v Št. Janžu za
sosedne sodne okraje). To prizadevanje pa je ostalo preče]
brezuspešno, kajti stranka, ki je vedno bolj izgubljala stike z
ljudstvom in je z gonjo proti zadružništvu nastopala proti ljud¬
skim interesom, ki se vsa leta ni prav nič brigala za kakršno¬
koli organizacijo svojih pristašev in ki je živela predvsem od
smešenja in psovanja svojih nasprotnikov, se ni mogla meriti
s katoliško-narodno stranko, ki si je bila ustvarila zadnja leta
že obsežno politično, socialno, gospodarsko in kulturno organi¬
zacijo ter postavila na svoj ščit moderna gospodarska, socialna
in politična načela.

Pravi v o 1 i 1 n i boj se je začel šele meseca avgusta. Kato-
liško-narodna stranka je sklicala za dan 7. avgusta v Ljubljano
zborovanje svojih zaupnikov, na katerem so določili kandidate
ter postavili v ospredje svojega boja zahtevo po splošni in enaki
volilni pravici, dočim je dr. Tavčar dne 17. avgusta grozil na
shodu v Ribnici, da bodo prepodili Ljubljančani »klerikalne«
deželne poslance z gnilimi jajci iz deželne zbornice, a 14 dni
na to je izjavil na shodu v Žireh: »Kdor je z nami, dobil bode
groš, kdor pa ne, dobi knof!«

Rezultati volitev  seveda niso presenetili nikogar. V
kmetiških občinah, ki so volile dne 12. septembra, je zmagalo

15 katoliških kandidatov, ki so dobili skupno 20.124 glasov,
dočim so dobili liberalni le 5680 glasov in prodrli le z 1 poslan¬
cem na Vipavskem, a v mestni skupini, kjer so bili glavna opora
liberalcem uradniki, so zmagali liberalci, toda še tu so jim pri
ožji volitvi s pomočjo socialistov iztrgali katoličani idrijski
mandat (zmagal je dekan Arko proti dr. Majaronu). Sestava
novega deželnega zbora je torej kazala dotedanjo sliko, namreč

16 katoličanov, 9 liberalcev in 11 nemških veleposestnikov. Ker
so liberalci že poprej obnovili svojo pogodbo z Nemci, so
ostali tudi nadalje gospodarji v deželi liberalci v zvezi z Nemci,
deželni zbor pa »krotilnica klerikalcev«, kakor se je izražal
»Slov. Narod«. Bili so svojega položaja tako gotovi, da je že v
oktobru proglašal »Slov. Narod« popolni in dosledni bojkot
katoliških volilcev, češ da ne bodo dobili ti od deželnega odbora
ne podpor, ne vodovodov, ne ustanov, a dr. Tavčar je grmel
dne 26. oktobra na shodu v Črnomlju proti splošni volilni pra¬
vici, češ da je »naše kmetiško ljudstvo ostalo surovo, nevedno
in za vsak napredek nesposobno«, o katoliških volilcih posebej
pa je dejal, naj se jih »s krvavo glavo odpošlje nazaj, te nečedne
druhali, v farovške hleve in farovške svinjake, iz kojih so na
dan prihrumeli ...«, a »...  jedna glavnih točk delovanja narod-

79


no-napredne stranke teži na to, da se avtoriteta duhovstva med
preprostim našim narodom ... izpodkoplje in sistematično iz-
podnese« (glej »Slov. Narod« št. 212 iz 1. 1901.).

Dne 29. decembra se je sešel novi klub katoliških deželnih
poslancev, ki si je izvolil za svojega načelnika dr. Šušteršiča
in v katerem je cela vrsta svežih in bojaželjnih sil (Krek, Jaklič
i. dr.) nadomestila umerjene može iz prejšnje funkcijske dobe
(tudi zaslužni in markantni Andr. Kalan, dotedanji vodja kluba,
se ni več vrnil). Naslednji dan je bil otvorjen novi de¬
želni zbor,  kjer je prišlo takoj do hudih rabuk zaradi Tav¬
čarjevega govora v Žireh in je dr. Šušteršič napovedal brez¬
obzirno opozicijo.

Razmerje med obema slovenskima strankama se je v na¬
slednjih mesecih le še bolj ostrilo. Da bi »Slov. Narod« lahko
nekaznovan blatil kat. nar. stranko in njene voditelje, je prevzel
meseca marca 1. 1902. njegovo odgovorno uredništvo
dr. Iv. Tavčar,  s čimer je bila prvič v slovensko časnikar¬
stvo vpeljana praksa, da je kril časopis svoje izpade s poslansko
imuniteto, a tudi pri »Slovencu« je 1. 1900. zamenjal mirnega in
v polemiki do skrajnosti korektnega Kalana ostri in bojeviti
dr. Evgen Lampe,  odgovorno uredništvo pa jeseni 1. 1902.
poslanec Žitnik. S tem je prešel »Slovenec« iz dotedanje defen¬
zivne taktike v ofenzivno. Vpliv te izpremembe se je pokazal
že spomladi 1. 1902., ko so hoteli kranjski liberalci popustiti
Nemcem v že dvajsetletni pravdi zaradi celjskih paralelk, kar
je preprečil v veliki meri ravno »Slovenec« s svojim energičnim
nastopom. Najostrejše orožje katoličanov v boju z liberalci je
bila seveda liberalno-nemška zveza, ki je liberalci sploh niso več
tajili in so jo opravičevali le še s tem, da je ta v njih strankar¬
sko korist. Toda zveze med Nemci in slovenskimi liberalci so
postale polagoma že tako tesne, da so se začeli medsebojno
podpirati še celo po nekaterih občinah  (za Tržič so n. pr.
sklenili dogovor, da oddajo Nemci pri državnozborskih volitvah
svoje glasove za dr. Ferjančiča, zato bodo pa liberalci pri ob¬
činskih volitvah s svojo abstinenco pomagali Nemcem do zmage).
Poslanec Eisenkolb se je pa tedaj dogovarjal z dr. Tavčarjem,
da bi razširili Vsenemci svoje pročodrimovsko gibanje tudi na
Slovensko.

Kranjski deželni zbor,  ki je bil zopet sklican za
dan 21. junija 1. 1902., se je zato sestal v skrajno napetem
ozračju. »Slov. Narod« je še na dan otvoritve zapisal, da bo
treba »klerikalce« »tleskniti po čeljustih«, a vkljub temu so
katoliški poslanci vstopih v zbornico s pogumno bojaželjnostjo
ter vložili takoj na prvi seji po dr. Šušteršiču nujni pred¬
log za reformo d e ž e 1 n o z b o r s k e g a volilnega

80


reda  v zmislu splošne, enake in direktne volilne pravice.**
Do ostrih spopadov je prišlo že pri volitvi odsekov, v katerih
liberalci in Nemci niso hoteli dovoliti katoličanom dotlej običaj¬
nega proporčnega zastopstva, in so ti zato sploh odklonili vsako
izvolitev. Ko je pa Iv. Hribar odgovarjal na dr. Šusteršičevo
utemeljevanje katoliškega nujnega predloga, je med drugim
tudi dejal, da vladajoča večina toliko časa ne bo privolila v
splošno' volilno pravico, dokler bo imela duhovščina toliko vpliva
na ljudstvo in dokler bodo duhovniki zlorabljali za svojo volilno
agitacijo tudi spovednico. S temi Hribarjevimi besedami je bil
pa sprožen silen strel. Katoliški poslanci, ki so dotlej leta in leta
dušili v sebi gnev proti liberalnim metodam političnega boja, so
kakor na novelje planili pokonci in vprizorili nastop, kakršnega
kranjski deželni zbor do tedaj še ni videl. Obsuli so poslance
obeh vladajočih strank s povodnjijo psovk, prinesli v dvorano
bobne in trobente ter sklenili onemogočiti vsako zborovanje,
dokler ne prekliče Hribar svojih besed. Liberalci, ki so bili na¬
vajeni dotlej v zbornici le zapovedovati, so bili seveda iznena-
deni, toda ker so se slični prizori ponovili tudi pri drugi seji,
vladi ni kazalo drugega, kot zaključiti zasedanje.

S tem so začeli katoliški poslanci obstruiratikranj-
ski deželni zbor.  Ker je vsak vedel, da je njih namen
izsiliti njegovo demokratizacijo, je naletela obstrukcija na silen
odmev med ljudstvom. »Dolenjske Novice« se sicer niso stri¬
njale s tonom, s kakršnim so nastopili katoliški poslanci, toda
»Slovenec« jim je odgovarjal, da je to le »njih jezi  k«
(namreč liberalni) in da imajo sedaj liberalci, kar so pač sami
uvedli. Pri ogromni večini deželanov je pa našla obstrukcija
viharno odobravanje. Stranka je dobivala od vseh strani na¬
vdušene pozive, naj vztraja pri obstrukciji, dokler ne zlomi
liberalno-nemškega gospodstva. To katoliško gibanje so skušali
paralelizirati liberalci z velikim protestnim shodom
svojih zaupnikov proti obstrukciji (to je bilo po dolgih letih
zopet prvo zborovanje stranke, ki sicer sploh ni imela nobene
prave organizacije in ne programa), ki so ga sklicali za 6. dan
julija v ljubljanski Narodni dom, toda ljubljansko katoliško in
socialistično delavstvo je odgovorilo s sklicanjem protishoda za
isti dan. Duhovi so bili tako razburjeni, da je prišel sam baron
Hein prosit v škofijo, naj ta vpliva pomirjevalno na ljudstvo.

4 * Vprašanje volilne reforme je obravnaval kranjski de¬
želni zbor že v 90 ih letih ponovno. Meseca januarja 1. 1895. sta se bila
živo zavzela za splošno in direktno volilno pravico 1  tudi; Tavčar in Hribar,
nasprotoval ji je pa konservativni Klun. Zadnjič so obravnavali vprašanje
volilne reforme spomladi I. 1898. Tedaj so skušali katol. poslanci' doseči
uvedbo četrte kurije, za katero naj bi veljala splošna volilna pravica, a
liberalci in Nemci so že opustili svoje napredno' stališče jn dovolili le
znižanje davčnega cenzusa od 5 na 4 gld. in direktne volitve.

81

Na dan shoda so prvič mogli zborovati liberalci v Ljubljani le
pod močnim varstvom policije in orožništva. Vkljub temu so
ljudske množice viharno demonstrirale pred Narodnim domom,
za katerega je nekoč dolga leta zbiralo vse slovensko ljudstvo
prispevke po vinarjih, a katerega se je bila tedaj že popolnoma
polastila liberalna frakarija. V svojo agitacijo proti volilni re¬
formi so vpregli liberalci predvsem učiteljstvo, ki je sklepalo
na uradnih konferencah nezaupnice proti svojemu tovarišu,
dež. poslancu Jakliču, toda vse njih prizadevanje je ostalo brez¬
uspešno. Ogorčenje proti liberalnemu reakcijonarstvu (prav tiste
tedne so n. pr. liberalci nastopali tudi proti nedeljskemu počitku
v trgovinah) se je polaščalo najširših množic, a njih prijateljska
zveza z Nemci, ki je šla tako daleč, da je »Slov. Narod« objavil
dne 2. avgusta 1. 1902. celo oglas »Štajerca«,  v katerem
je iskalo to glasilo spodnještajerskih nemškutarjev urednika, jih
je vedno bolj kompromitirala tudi med razsodnim meščanstvom
in pri vseh izvenkranjskih Slovencih. Katoličani so šli zato lahko
mirno preko vseh liberalnih naporov, kvečjemu so jim dajali
ti še novega agitacijskega gradiva. V septembru so priredili v
Ljubljani veliko zborovanje svojih nepolitičnih društev, na ka¬
terem so izvedli dalekosežno reorganizacijo »Slo¬
venske k r š č. soc. zveze«,  a za 22. dan oktobra so skli¬
cali v Ljubljano velik ljudski tabor, na katerem naj bi manife¬
stirale ljudske mase za splošno in enako volilno pravico; a ker
je »Slov. Narod« napovedoval protidemonstracije, ga je vlada
prepovedala. Namesto tega se je vršilo potem le zborovanje
strankinih zaupnikov.  Ob tej priliki je bil zbor zaup¬
nikov prvič tudi formalno pri poznan kot naj¬
višji forum stranke,  kajti dotlej jo je reprezentiralo
pravzaprav še vedno le ljubljansko »Katol. politično društvo«.
Na zboru so bili prvič tudi formalno izvoljeni strankin načelnik
(dr. Šušteršič) in vsi drugi strankini organi in storjeni važni
sklepi glede organizacije stranke, njenega programa ter njene
taktike. Obe zborovanji sta dali novih impulzov za organizato-
rično delo med ljudstvom. Zlasti slov. katol. izobraževalna
društva so odslej hitro naraščala.

Vsi ti dogodki so še bolj razpalili medsebojna strankarska
nasprotstva. Liberalci so grmeli proti splošni volilni pravici,
češ da bi bila to »volivna pravica neumnosti in nazadnjaštva«
in da bi ne dobili liberalci sploh nobenega mandata več, kakor
je dejal dr. Tavčar na shodu v Hotedrščici dne 28. oktobra
1. 1902. »Slov. Narod« je klical: »Proč od Rima!« in pozival
ljudstvo, naj sledi ricmanjskemu zgledu, divjal proti katoliškim
gospodarskim organizacijam in stikal po župniščih, kje bi iz¬
taknil kak škandal. Pod naslovom »Rimski klerikalizem« je
objavil 37 člankov, v katerih je pogreval resnične in izmišljene

6

82

škandale, pomešane s tajenjem in smešenjem raznih verskih
resnic. To je dalo škofu Jegliču povod, da je v posebnem pastir¬
skem listu prepovedal vernikom branje tega lista. Seveda tudi
katoličani niso nastopali več v rokavicah, temveč so pod narod¬
nimi, demokratičnimi in socialnimi gesli uprizarjali pravo kri¬
žarsko vojno proti vladajoči liberalno-nemški reakciji. Poslanci
in drugi strankini funkcij onar ji so prirejali vsako nedeljo shod
za shodom ter pozivali ljudstvo na boj proti liberalcem v naj¬
oddaljenejših gorskih vasicah. Posledice te medsebojne gonje
seveda niso izostale. Na shodih in v časopisju je prevla¬
dala sirovost,  po kmetiških vaseh je prišlo do krvavih
medsebojnih pretepov (n. pr. 29. X. 1. 1900. na Gočah, 1. 1905.
v Knežaku i. dr.). Celo šolska mladina se je obkladala po
cestah s političnimi psovkami.

Največ konkretnega gradiva so nudili liberalcem za boj
proti katoličanom polomi nekaterih katoliških go¬
spodarskih organizacij.  Ko so posvečali proti koncu
prejšnjega stoletja katoličani glavno pozornost gospodarski
organizaciji ljudstva, je bilo nastalo po kmetih več konsumnih
in kmetijskih zadrug, za katere ni bilo vselej potrebnih pogojev,
temveč so jih večkrat snovali zgolj iz politično-spekulacijskih
razlogov. Kjer sta vladala vestnost in dobro strokovno vodstvo,
so uspevale zadruge jako dobro, nekatere so bile pa prepuščene
zgolj dvomljivim poslovodjem in neveščim laikom, ki so gospo¬
darili pogosto jako lahkomiselno. »Gospodarska zveza« je sicer
skušala z vsemi silami vplivati na previdno in vestno gospodar¬
stvo teh zadrug, vendar je bila zadružna disciplina še prerahla
in vpliv zveze premajhen, da bi vedno uspela. Tako so prišle
nekatere zadruge kmalu v hude stiske (n. pr. v Trnovem, v
Starem trgu i. dr.), ponekod pa celo do poloma (n. pr. v Tržiču,
v Ribnici, v Dolenji vasi, na Dol. Dobravi i. dr.). To ni škodovalo
le ugledu zadružništva, temveč je oškodovalo tudi nekaj posa¬
meznikov, a liberalci so te posamezne slučaje silno pretiravali in
demagoško izrabljali. (»Slovenec« je pozneje nekoč omenil, da
so znašale vse izgube skupaj le 16.000 K.)

Čeprav je neutajljivo dejstvo in zgodovinska za¬
sluga katoliško-narodne stranke,  da je s svojo
gospodarsko organizacijo zadušila poprej tako cve¬
toče oderuštvo, ustavila gospodarsko pro¬
padanje  kmetiškega ljudstva in silno pripomogla k njegovi
gospodarski sanaciji in okrepitvi, so vendarle ti posamezni ne¬
uspehi povzročili, da so katoličani ustavili propagando za kon-
sumne zadruge ter sklenili že na II. kat. shodu, naj se snujejo
v bodoče le še tam, kjer so res nujno potrebne. Da bi se pa
vendarle osvobodili od liberalnega trgovstva ter potegnili v
svoje vrste katoliške trgovce, so pri že omenjeni reorganizaciji

83

»Gospodarske zveze« pozimi 1. 1899. do 1900. uredili
to tako, da so lahko pristopali k njej razen zadrug- tudi posa¬
mezni trgovci in obrtniki. Že na ustanovnem občnem zboru
reorganizirane »Gospodarske zveze« dne 19. julija 1900. je
združevala ta razen 126 zadrug s 33.864 člani še 1166 posa¬
meznikov.

Zaradi navedenih skušenj so polagoma skušali zadruž¬
ništvu odvzeti politični značaj.  Zato je 1. 1902.
dr. Šušteršič tudi odložil predsedstvo »Gospodarske zveze«. To
pa seveda ni ustavilo liberalne kampanje proti zadružništvu,
temveč se je lotila ta celo posojilnic, in dr. Tavčar je pozival
v parlamentu vlado, naj jim stopi na prste. Ta liberalna gonja
proti posojilništvu bi bila utegnila roditi neizmerno nesrečo za
slovensko ljudstvo, in le sreča je bila, da so bile posojilnice že
tedaj dovolj solidne in liberalizem že tako diskreditiran, da se
nanj ljudstvo ni več oziralo. Propadlani niti  ena  r a j f-
a j z n o v k a, pač so se pa začeli treznejši liberalci polagoma
tudi sami zanimati za zadružništvo. Poleti 1. 1903. so Celjani
že poizkušali reorganizirati svojo »Zvezo :  slov. posojilnic« v
zadružno zvezo, a meseca januarja 1. 1907. je izdal neki pri¬
pravljalni odbor pod Lenarčičevim predsedstvom poziv na
zadruge za ustanovitev »zveze vseh svobodomisel¬
nih zadrug na Kranjske  m«, za katero je že stal mladi
dr. Gregor Žerjav. Ko je bil 1. 1903. sprejet zakon o reviziji
zadrug in so 1  mu morali tudi katoličani prilagoditi svoje cen¬
tralno zadružništvo, je še enkrat vzplamtela liberalna proti-
zadružna gonja, potem pa je polagoma pojemala, kajti tudi
zadnji slepec je moral že uvideti ogromne koristi, ki jih je za¬
družništvo rodilo slovenskemu ljudstvu.

Spomladi 1. 1903. je bila vsa pozornost slovenske javnosti
obrnjena na bližnjo Hrvaško,  kjer je ban Khuen-He-
dervary  v masah zapiral, streljal in obešal meščansko in
kmetiško ljudstvo. Kršč. socialno delavstvo je sklicalo za 24. dan
maja v Ljubljano protestni shod proti madjarskemu divjanju.
Shod se je izpremenil v veliko vseslovensko manifestacijo za Hr¬
vate. Temu shodu so sledili potem slični tudi po deželi. Vlada je
skušala te manifestacije zadušiti, ljubljanski Nemci so izzivali
po ulicah, ogorčenje proti Heinu je naraščalo v vseh slojih
ljudstva, a ko je apeliral »Slovenec« na liberalce, naj vsaj sedaj
pretrgajo svojo nemoralno zvezo z Nemci, je bil konfisciran.
Vse slovensko časopisje je obširno razpravljalo o jugoslovan¬
skem problemu in pozdravljalo^ izpremembo na srb¬
skem prestolu,  ki je pokopala tudi Khuena. Dogodke na
Srbskem in na Hrvaškem je potisnila nekoliko v ozadje šele
smrt velikega papeža Leona XIII. dne 20. julja 1. 1903.

6 *

84

Na jesen 1. 1903. so pa stopila v ospredje zopet domača
politična vprašanja. Septembra so se vršile najprej nadomestne
državnozborske volitve za mandat odstopivšega Vencajza, pri
katerih je katol.-narodna stranka kandidirala na veliko prese¬
nečenje vse javnosti S u k 1 j e t a, ki je bil izvoljen skoro so¬
glasno, takoj na to pa je bil nenadoma sklican deželni
zbor.  Hein je povabil za 15. dan septembra zastopnike vseh
treh klubov k pogajanjem za redno poslovanje dež. zbora, toda
kat.-nar. stranka je odklonila vsak razgovor, dokler bi ne bila
zajamčena demokratična preosnova volilnega reda. Vse je zato
z napetostjo pričakovalo zasedanja, ki se je pričelo dne 22. sep¬
tembra z blagoslovitvijo novega deželnega
dvorca.  Dr. Šušteršič je v imenu svojega kluba takoj zopet
vložil nujni predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice,
a vkljub temu, da je »Slov. Narod« še isti dan smešil to zahtevo,
je bila sprejeta nujnost soglasno in predlog oddan odseku. Libe-
ralno-nemška koalicija je namreč ubrala sedaj drugo taktiko ter
skušala onemogočiti volilno reformo v odseku.
Dr. Šušteršič je že na tretji seji dne 6. oktobra kategorično izja¬
vil, da ne bo rednega poslovanja dež. zbora, dokler ne bo zajam¬
čena volilna reforma; vkljub temu pa so liberalci in Nemci
sabotirali delo ustavnega odseka ter izjavili, da ne dovolijo
razpravljanja, dokler ne ustavijo katoličani obstrukcije v ple¬
numu. Seveda si ti niso dali več izviti iz rok svojega močnega
orožja; pač so se pa vršili zasebni razgovori  med vodi¬
telji obeh strank, v katerih so ponujali liberalci katoličanom
uvedbo splošnekurijes4  mandati, dočim so jih zahtevali
katoličani 6 in enega dežel, odbornika za to kurijo. Ker se niso
mogli zediniti, so potekle naslednje seje deželnega zbora le v
medsebojnem prerekanju, dokjer ni bilo zasedanje zaključeno'.
Dne 8. novembra je pa dejal Šušteršič na shodu v Cerknici, da
se stranka ne zadovolji več niti z navedenimi 6 poslanci splošne
kurije, temveč zahteva tudi pomnožitev kmetiških mandatov od
16 na 20.

Da bi našli liberalci za svoje nasprotstvo proti volilni re¬
formi nekako zaslombo v ljudstvu, so razpošiljali kmetiškim
županom litografirane formularje za izjavo proti volilni reformi,
s katerimi so pa uspeli le v par liberalnih občinah, dočim je
nasprotnih peticij kar deževalo  na deželni zbor. Razen
tega so pognali v boj proti demokratizaciji deželnega zbora
tudi svoje najvernejše pristaše, to je učiteljstvo,  ki se je
začelo ravno tedaj zopet oglašati za izboljšanje svojih majhnih
plač. Pri zadnji regulaciji učiteljskih plač  1. 1898.
liberalno-nemška koalicija namreč ni bila hotela zadovoljivo
urediti učiteljskih prejemkov, zato so se začeli kmalu zopet
oglašati za izboljšanje. Ker so liberalci kazali na katoliško ob-

85

strukcijo v deželnem zboru, češ, da le-ta onemogočuje izpolnitev
učiteljskih želja, so začeli učitelji sklepati nezaupnice svojemu
tovarišu in deželnemu poslancu Jakliču. »Slovenec« je v uvod¬
niku dne 30. julija 1. 1902. ostro ožigosal te nezaupnice in očital
učiteljstvu njega preteklost. O veliki noči 1. 1903. so sklicali
učitelji v Ljubljano veliko zborovanje vsega kranj¬
skega učiteljstva,  na katerem so nastopili za izboljšanje
svojih prejemkov. Ob tej priliki so podali tudi zastopniki vseh
strank izjave, da soglašajo z njih zahtevami. Ker v jesenskem
zasedanju deželnega zbora vprašanje regulacije plač seveda ni
moglo priti na vrsto, so zagnali liberalni učitelji velik krik proti
katoliškim poslancem, čeprav je »Slovenec« opozarjal, da pride
lahko regulacija takoj v razpravo, kakor hitro bo zajamčena
volilna reforma, ki je morala biti kat.-narodni stranki seveda
prvo. Razen tega jih je pa tudi opozarjal, da njih hlapčevanje
liberalcem in zagrizenemu nasprotniku slov. naroda Heinu med
ljudstvom ne more vzbuditi simpatij za učiteljske težnje. Na¬
mesto da bi pritisnili liberalni učitelji na svojo stranko, da bi ta
©pustila svoje trdovratno reakcijonarno stališče, so se lotili
razbijanja shodov  kat.-narodne stranke. V »Slov. Na¬
rodu« je meseca novembra 1. 1903. pozival neki učitelj na boj
na življenje in smrt s kat. - narodno stranko.
Nekaj dni nato pa je sam pisal, da »niso izbirčni v rabi orožja«,
ter pristavil: »Naravnost predrzna je tudi želja klerikalcev, da
bi se učiteljstvo postavilo v nasprotje z deželnim predsednikom.
Prismode neumne, ali res mislite, da smo učitelji tako kratko¬
vidni ... zategadelj bomo učitelji tudi v bodoče s prepričanjem
in ponosom igrali Heinove in dr. Tavčarjeve poli¬
tične pandurje ... Učitelji bomo zavirali,
kjerkoli bomo mogli, splošno volilno pra¬
vico  . . .« (glej »Slov. Narod« z dne 25. XI. 1. 1903.). »Slo¬
venec« je seveda odgovoril, da si s takim nastopanjem ne bodo
priborili izboljšanja plač in da je imel pred par leti »Slov. Narod«
pač popolnoma prav, ko je zapisal: »Dandanes je večina kranj¬
skega učiteljstva tako korumpirana, da se človek res boji na
prihodnjost misliti.« S stališčem navedenega »Narodovega«
člankarja iz učiteljskih vrst se je očividno istovetila tudi ofici-
jalna učiteljska organizacija, kajti od dne 20. novembra do
konca decembra 1. 1903. je objavljal »Učit. Tovariš« članke z
naslovom »Na boj na divje Amoni  te!«, v katerih je
pozival na križarsko vojno proti kat.-narodni stranki. Temu so
se učitelji seveda tudi odzvali v še večji meri nego dotlej.
»Slovenec« je takoj v več člankih pravilno ugotovil, da hoče
liberalno učiteljstvo na vsak način izzvati proti sebi vse ljudstvo
in da hodi le po kostanj v žerjavico za liberalno stranko, ki
hujska učiteljstvo, da bi onemogočila demokratizacijo deželnega

86

zbora. Spomnil jih je na dr. Šusteršičevo izjavo o priliki zad¬
njega učiteljskega shoda, ko je ta dejal, da je njegova stranka
za zvišanje plač, za katero pa ni treba zvišati dež. doklad, a
tozadevni predlog, ki je bil že v finančnem odseku zadnjega
zasedanja, so obstruirali ravno liberalci. »Slovenec« je poudar¬
jal, da so učitelji le hlapci vladajoče liberalno-nemške reakcije,
po čemer bo pa še glava bolela le učiteljstvo samo. Učiteljstvo
se na vse to seveda ni oziralo, temveč je pobijalo še naprej
»klerikalnega zmaja«. In ko je Šuklje poleti 1. 1904. izdelal celo
podroben načrt za regulacijo, so sirovo planili še po njem.

Vse je kazalo, da so nasprotstva obeh slovenskih političnih
strank glede volilne reforme nepremostljiva, zato so se začele
pojavljati meseca februarja 1. 1904. govorice o razpustu dežel¬
nega zbora. To je spravilo liberalce v velik strah. Iz »Slov. Na¬
roda« je lila povodenj psovk  (1. II. je pisal o obešenjakih
v talarjih, žegnanih lumpih, tepenih psih itd.), falzificirali so
motu proprio papeža Pija X. italijanskim katoličanom, češ da
je prepovedal slovenski duhovščini politično udejstvovanje, a
deželni odbor je izvajal najostrejši gospodarski bojkot napram
pristašem kat.-nar. stranke. V svoji slepi strasti so šli tako
daleč, da so napadali celo razna delavska mezdna gibanja (v
ljublj. tobačni tovarni, v Vevčah, na Jesenicah i. dr.) in se
dosledno zavzemali za nemške kapitaliste,  ki so
imeli tedaj v rokah vso večjo slovensko industrijo in so kruto
izrabljali slovensko delavstvo 1 . Katoličane je to postopanje libe¬
ralcev le krepilo, kar je lepo dokazal sijajno uspeli mladeniški
shod SKSZ na Brezjah dne 4.—5. julija 1904., ki se ga je ude¬
ležilo do 8000 fantov iz vseh slovenskih dežel. Dejstvo je, da
vodilni katoliški organi vkljub vsej ostrini boja z liberalci nikoli
niso sledili prostaškim liberalnim oblikam in metodam. To se je
lepo pokazalo zlasti o priliki velikih sokolskih slavnosti
sredi julija tistega leta v Ljubljani. Tedaj je »Slovenec« upra¬
vičeno poudaril, da bi katoličani lahko povrnili liberalcem njih
postopanje o priliki zadnjega kat. shoda, vendar tudi oni žele,
da potečejo prireditve čim slovesne je, in je celo pozival svoje
pristaše, naj izobesijo zastave. Vkljub temu, da je bil postal
»Sokol« zadnja leta že prav izrazita opora liberalne stranke
(dr. Tavčar je bil starosta Sokola), in da je »Slov. Narod« še
tiste dneve poudarjal, da »klerikalec sploh ne more biti Sokol«,
je »Slovenec« v uvodniku dne 16. julija toplo pozdravljal goste,
ki so prihiteli na slavnost. V polemikah, ki so se razvile po
shodu, je pa seveda ugotovil, kako malo se je podalo načelovati
taki nacionalistični prireditvi možu, k je politično koaliran z
nemškimi nacijonalci, in da liberalci ne prezro nobenega sred¬
stva za popolni prelom med katoličani in Sokolstvom.

87

Medtem se je približalo zopet jesensko zasedanje
deželnega zbora, ki je bilo otvorjeno dne 27. septembra.
Glede na liberalno-nemško sabotažo odsekov v prejšnjem zase¬
danju so to pot katoličani odklonili izvolitev v odseke, obenem
pa seveda ponovili svoj nujni predlog za reformo volilnega reda.
Že na drugi seji je prišlo do viharnih demonstracij
proti Heinu,  zaradi njegovih nemško-provokatoričnih na¬
stopov, in tedaj je Hribar javno izjavil, da prizna upravičenost
nastopa kat.-nar. stranke napram deželnemu predsedniku, a da
mora glasovati proti svojemu prepričanju. Vladajoča koalicija
zopet ni hotela vzeti v odseku v pretres volilne reforme, v
plenumu se je pa katoličanom s spretnim manevriranjem po¬
srečilo prodreti s Krekovim predlogom, ki je naročal dež. od¬
boru, da ne sme sprejeti od deželne vlade nobene samonemške
vloge, obenem pa izražal obžalovanje, da govori Hein v zbor¬
nici skoro izključno le nemško. Za ta predlog je namreč glaso¬
valo tudi nekaj liberalcev, kar je dr. Tavčarjev »Slov. Narod«
seveda obsojal. S tem je bil zabit prvi klin v liberalno-
nemško zvezo.  Ker se je vrhovni njen varuh ter eden izmed
njenih avtorjev, dež. preds. Hein, zbal, da je katoličani popol¬
noma ne izpodkopljejo, je izposloval dne 17. oktobra nenadno
zaključenje zasedanja, glede Kreka so pa začeli na vladi brskati,
da bi mu vzeli profesuro, češ da je anarhist in revolucijonarec.
Kat.-nar. stranka je dne 22. oktobra v posebni izjavi ostro obso¬
dila nenadno zaključitev zasedanja in poudarila, da je taka
sredstva ne bodo odvrnila od boja za ljudske pravice, obenem
je pa začela razpravljati o svoji reorganizaciji v »Slovensko
ljudsko stranko«.

Liberalna nar.-napr. stranka  se je pa medtem
pogrezala globlje in globlje. Na eni strani je predstavljala stožer
vsega nazadnjaštva, 45  na drugi strani je pa postajala popolna
ujetnica Schwegel-Heinove nemško-nacijonalne politike. Dočim
so katoličani organizirali na vseh poljih in je povsod vrelo od
mladostnega političnega, gospodarskega in kulturnega dela, je
pa vladala v slovenskem liberalnem meščanstvu ter njega pri¬
veskih apatija za kakršnokoli pozitivno delo in popolno neraz¬
umevanje za kakršnokoli naprednejšo misel. Vprav šolski pri¬
mer nivoja tega meščanstva, ki se je hranilo le še s »farško
gonjo«, je bila n. pr. Prešernova slavnost  meseca julija
1. 1905., katere edina vsebina je bilo neizmerno popivanje; celo
plitko ter netaktno aranžirano odkritje Prešernovega spome-

45  Za protidemokratično mišljenje liberalne stranke je jako značilen
stavek, ki ga je izrekel dne 14. julija 1. 1905. v ljubljanskem občinskem
svetu podžupan in predsednik izvršilnega odbora liberalne stranke,
dr. K. Bleiweis: »Kako pride n. pr. hči kakega stražnika na železnici ali
pa hči delavčeva do tega, da obiskuje višjo meščansko šolo!«

88

nika dva meseca pozneje so zlorabili liberalni prvaki za demon¬
stracijo proti katoličanom. Vsa politika liberalcev je šla za tem,
kako ohraniti ogroženo gospodstvo v deželi, ki je bila že skoro
kompaktno v taboru kat.-narodne stranke. Obupno so se
oklepali Schweglovih nemških veleposest¬
nikov  in se skrbno izogibali vsake zamere pri njih. Niso se
upali uvesti v Ljubljani samoslovenskih uličnih napisov, odklo¬
nili so prošnjo kateheta mestne nemške ljudske šole, da bi po¬
učeval verouk v slovenščini, ker izmed 43 otrok 40 sploh ni
razumelo nemščine, a v popolnoma slovenski deželi so ravno
oni vzdrževali nemško-vladno večino dež. šolskega sveta, ka¬
tero je ta seveda tudi pridno izrabljala. Ko je bilo treba voliti
spomladi 1. 1905. dva nova poslanca v veleposestniško skupino,
se je obrnil dr. Šušteršič že dne 22. februarja s pismom na
dr. Tavčarja in mu ponudil skupen nastop, ker je bilo verjetno,
da bi lahko s pomočjo konservativnih veleposestnikov iztrgali
Slovenci Schweglu vsaj en mandat. Dr. Tavčar je najprej od¬
govoril, da je izročil pismo dr. K. Bleiweisu, formalnemu pred¬
sedniku imaginarnega izvršilnega odbora nar.-napr. stranke,
pet tednov pozneje je pa sporočil, da se njegova stranka sploh
ne udeleži volitev, a dne 3. aprila je »Slov. Narod« dodal, da bi
bila njegova stranka voljna skleniti kompromis le z liberalnimi
Nemci. V teh razmerah sta Hein in Schwegel seveda nemoteno
zabijala pilot za pilotom v nemški most od Belta
do  A d r i j e. Ob dr. Tavčarjevi asistenci je sklenil dež. šolski
svet proslaviti na vseh srednjih šolah stoletnico Schillerjeve
smrti, ki je zavzela značaj nemško-nacijonalne provokacije, na
vodilna uradniška mesta so utihotapljali eksponente nemškega
nacijonalizma. Mnogo važnih slovenskih občin je vedno res¬
neje ogrožal hitro naraščajoči nemški pritisk (Domžale, Jesenice,
Kor. Bela, Bohinjska dolina itd.). Liberalci so po svojem časo¬
pisju sicer pridno tolkli na nacij onalistični boben
in očitali katoličanom ob vsaki priliki narodno izdajstvo, toda
njih voditelji so bili pripravljeni za gospodstvo v deželi žrtvovati
Nemcem vse (popuščali so v vprašanju slovenskega vseučilišča,
celjske gimnazije itd.).

Kat.-nar. stranka je popolnoma pravilno čutila, da je iz
tega težkega in nemoralnega političnega ozračja en sam izhod,
to je radikalna demokratična volilna reforma za parlament in
deželne zbore, ker bi samo ta pot mogla zatreti škodljivi vpliv
propadajočega liberalnega meščanstva ter izročiti usodo naroda
v roke svežim in zdravim silam slovenskega ljudstva.
Z nezlomljivo energijo je torej vztrajala pri zahtevi volilne re¬
forme za kranjski deželni zbor in za uvedbo splošne in enake
volilne pravice za parlament,  ki je postala tedaj središče
vsega avstrijskega političnega življenja in pri kateri je igrala

89

jugoslovanska parlamentarna delegacija  pod Šu-
steršičevim vodstvom eno izmed vodilnih  u 1 o g. Po fuziji
»Slov. centra« in »Hrv.-slov. kluba« 1. 1902. je preživljala par¬
lamentarna delegacija nekaj časa precejšnji mir. Četverica libe¬
ralnih poslancev se je le malo udeleževala parlamentarnih
zasedanj, nastopila pa je vselej, kadar se ji je nudila prilika
udariti po »klerikalnem zmaju«. 40  Poslanci so se zato lahko
pridno posvečali parlamentarnemu delu. Pred božičem 1. 1902.
so osnovali poseben jugoslovanski odbor  z Žitnikom,
Pogačnikom in Vukovičem na čelu, ki je imel nalogo, zasledo¬
vati dogodke na slovanskem Balkanu in opozarjati vodilne po¬
litične kroge na tamošnja vprašanja, razen tega je pa nave¬
zoval klub vedno tesnejše stike s češko delega¬
cijo,  ki je stala v ostrem boju s Korberjem. Susteršičevo
opozicijonalnc' stališče sicer ni prijalo nekaterim oportu¬
nistom  z Ivčevičem in Plojem na čelu, ki sta hotela speljati
klub v vladne vode, zato je prišlo v klubu večkrat do konfliktov,
in spomladi 1. 1903. je Šušteršič za nekaj tednov celo odložil
klubcvo načelstvo. Toda zaradi vedno sovražnejšega protijugo¬
slovanskega stališča Korberja, o katerem je pisal »Slovenec«
dne 17. aprila 1. 1904., da je od Auerspergovih časov dalje
Slovanom najsovražnejši, je vendarle zmagala Šusteršičeva
taktika. Klub se je z vso silo zavzel za Hrvate, ki jih je tedaj
zatiral Khuen. Ker mu Korber v nobenem pogledu ni hotel ugo¬
diti, se je klub še bolj bližal Čehom, a meseca marca 1. 1904.
je stopil z njimi v trdno zvezo in se pridružil celo
njih obstrukciji,  ker je čutil, da bi bil poraz Čehov po¬
guben tudi za Jugoslovane. Da bi imeli Jugoslovani v boju z
nemškimi hegemonisti, katerim so se pridružili že tudi krščanski
socialci, zavarovan hrbet, je začel istočasno Spinčič na inicija-
tivo tržaške »Edinosti« v klubovem imenu pogajanja z Italijani
za sporazum, ki pa niso uspela. Korber se je motal na vse načine
in skušal doseči pomirjen j e s Čehi na račun Jugo¬
slovanov,  toda s tem se je onemogočil pri vseh strankah
(zvesti so mu ostali le Poljaki); zato je moral po božiču 1. 1904.
podati demisijo.

Žalostno Korberjevo dediščino je prevzel, kakor smo že
videli, Gautsch, ki je bil sprejet prijazno, kajti vse je bilo že sito
dotedanjih desolatnih parlamentarnih razmer. Slovenska dele¬
gacija je posvečala izprva glavno pozornost še vedno nereše¬
nemu vprašanju celjske gimnazije in ustanovitvi slo¬
venskega vseučilišča,  ki mu je vlada meseca julija

46  Polagoma so se pa vendarle naveličali svoje popolne izolacije v
parlamentu, zato so na jesen 1. 1903. nekoliko omilili pisavo- »Slov. Naroda«,
objavljali članke o slogi v narodnih vprašanjih ter poskušali priti celo v
»Slovansko zvezo«, toda katoličani so odločno' odklanjali vsako pomirjenje.

90

1. 1905. že priznala upravičenost, v jesenskem zasedanju je pa
prišla v tek volilna reforma,  ki je bila potem do konca
funkcijske dobe parlamenta središče vsega zanima¬
nja in vseh bojev.  Ker je vlada uvidela, da utegne le
docela nova sestava parlamenta prinesti ozdravljenje, se je
izrekla za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Jugoslovani
in Cehi so vložili takoj tozadevne nujne predloge, ki so prišli
konec meseca septembra v razpravo. Ostro je nastopil proti
splošni in enaki volilni reformi izmed Jugoslovanov le dr. Tav¬
čar, za kar mu je celo idrijsko liberalno polit, društvo »Jednako-
pravnost« dne 15. oktobra izreklo nezaupnico 1 , a dunajska »Ar-
beiterzeitung« je zapisala: »Ta ljubljanski advokat je sploh fin
gospod. Imenuje se liberalca, a ves njegov liberalizem obstoji
v tem, da sovraži dr. Šušteršiča ... Ako so kranjski liberalci
nezmožni pridobiti si ljudstvo, potem jim trajno ne bo pomagala
niti najbrutalnejša predpravica.« Medtem so se vršile v vsej
državi velike manifestacije  za popolno demokratizacijo
parlamenta. Ko se je meseca novembra zanjo z vso odloč¬
nostjo zavzel tudi Gautsch, je prišla zadeva hitro v tek. Meseca
decembra in januarja je izdeloval Gautschev notranji minister
B y 1 a n d t tozadevne vladne predloge. »Slovanska zveza« je
izvolila poseben odsek, ki naj bi stal v stalnem stiku z vlado
glede pravične razdelitve mandatov in volilnih okrožij. Referat
za Kranjsko je prevzel Šušteršič, za Primorsko Gregorčič, za
Štajersko in Koroško pa na lastno prošnjo Ploj.  Klub je sklenil
zahtevati za Slovence na Kranjskem 11 mandatov (dotlej 9),
na Štajerskem 8 (dotlej 3), na Koroškem 2 (dotlej 0), na Gori¬
škem 3 (dotlej 2), v Trstu 1 (dotlej 0) in za Istro (s hrvaškimi
vred) 3 (dotlej 1). Stališče Slovencev je bilo posebno težavno,
ker so se morali boriti na dveh frontah, t. j. proti Nemcem in
Italijanom, toda spretni taktiki klubovih zastopnikov se je po¬
srečilo prodreti pri vladi z vsemi zahtevami, le na Koroškem
in na Štajerskem so se hoteli nemški nacijonalci čim bolj oko¬
ristiti na račun Slovencev. Ploj, ki je imel voditi tozadevna
pogajanja z vlado, ni klubovega načelnika Šušteršiča o poteku
pogajanj niti obveščal, dokler ni postalo jasno, da je zavozil
vse in da bodo tamošnji Slovenci hudo prikrajšani. Dne 23. fe¬
bruarja 1. 1906. je stopila vlada s svojo predlogo pred parlament,
in iz nje je bilo razvidno, da bodo od volilne reforme izmed vseh
narodov največ profitirali Slovenci,  le za Koroško
je bil na pritisk nemških nacijonalcev določen en sam slovenski
mandat in za Štajersko 6. Ko je bil razglašen ta vladni predlog,
je izšel celovški »Mir« črnoobrobljen, Korošci so sklicevali pro¬
testne shode, in po vsej Sloveniji so zagnali liberalci silen
v r i š č, češ da je dr. Šušteršič prodal vladi koroške in štajerske
Slovence. Dr. Šušteršič lojalno ni hotel izdati pravega krivca

91

Ploja, katoliško časopisje je podčrtavalo velik dobiček, ki bi ga
imeli Slovenci tudi od tega vladnega načrta, a klub je napel vse
sile, da reši tudi za koroške in štajerske Slovence, kar se pač
rešiti da. Načrt volilne reforme je bil predan tozadevnemu
parlamentarnemuodseku,  in težišče vseh bojev in po¬
gajanj je bilo preneseno s tem tja. Da bi liberalci prikrili svoje
odločno nasprotstvo do demokratične volilne reforme (dr. Tav¬
čar je dejal v odseku, da je Slovenci sploh nočejo), so jo slikali
doma kot smrt koroških in štajerskih Slovencev (čeprav bi se
njih mandati tudi po tem načrtu pomnožili od 3 na 7), na Dunaju
so pa komodno prepustili ves boj zanje »Slovanski zvezi«.
Prevažnih odsekovnih sej se navadno niti udeleževali niso
(O. Gabršček, ki je zastopal nekaj časa v odseku liberalni klub,
je celo izgubil mandat, ker se ni udeleževal sej), kadar se je
pa kateri oglasil, je zahteval le ločitev kranjskih mest
od k m e t i š k i h občin,  da bi na ta način rešili svoje do¬
tedanje mandate. Klicali so na pomoč Čehe in Hrvate, a so
naleteli povsod na gluha ušesa. Boji v odsekih so bili tako hudi,
da je postala volilna reforma zaradi pretiranih zahtev Nemcev
in nasprotovanj vseh reakcijonarcev sploh ogrožena, in je
Gautsch meseca aprila 1. 1906. celo demisijoniral, toda tudi
njegova naslednika Hohenlohe in pa Beck sta j<j hotela izvesti
za vsako ceno. Ko je prišla meseca julija v razpravo Kranj¬
ska,  so zahtevali Nemci en mandat tudi zase (za Kočevarje).
Ob tej priliki je napela »Slov. zveza« vse sile, da dobi zato
kompenzacijo na Koroškem in na Štajerskem.
Odsekovo večino so tvorili Nemci, socialisti in Italijani, ki niso
hoteli o slovenskih zahtevah niti slišati. Šele po dolgotrajnem
trudu se je posrečilo pridobiti dr. Šušteršiču Italijane in kršč.
socialce za to, da so privolili v sedmi slovenski mandat na
Štajerskem, dočim so drugega na Koroškem iz strahu pred
nemškimi nacijonalci gladko odklonili (to je priznal sam dr. Gess-
rnann v pismu na dr. Žitnika z dne 6. avg. istega L). Res je, da
je bil dr. Šušteršič po svojem lastnem priznanju predvsem »fana¬
tičen strankar«, kateremu je lebdelo pred očmi le popolno uni¬
čenje kranjskega liberalizma, in da ni imel kake široke vse¬
narodne koncepcije, toda neprizadetemu opazovalcu se vsiljuje
prepričanje, da se mu je godila v tej gonji zaradi koroških in
štajerskih mandatov krivica,  in da neposredno prizadeti
koroški Slovenci niso bili pravični sodniki. Naivneži v domovini
so seveda vkljub ostri Šusteršičevi samoobrambi še naprej
kričali o izdajstvu in zahtevali, naj začno Slovenci obstruirati
volilni načrt, toda s tem bi bila na največjo škodo Slovencev
samih ogrožena sploh vsa volilna reforma. Posebno ogorčeni so
bili iz razumljivih razlogov Korošci,  ki so očitali kranjski
katol.-nar. stranki, da je edino njeno stremljenje, uničiti kranj-

92

ske liberalce, dočim za obmejne Slovence nima dovolj razume¬
vanja. V znak protesta proti dr. Šušteršiču so odpovedali celo
udeležbo na III. katol. shodu, ki se je vršil tisto poletje v Ljub¬
ljani. Liberalci so seveda uporabljali vsa sredstva, da to ogor¬
čenje še bolj podnetijo. Njih borba proti volilni reformi je
postala že pravi škandal. Ko je šlo delo odseka h koncu, se je
pojavil dr. Tavčar z zahtevo po pluralitetni volilni
pravici,  kar so označili praški »Narodni  L i s t y« za
»felonijo na principih svobodomiselnosti« in očitali slovenskim
liberalcem, da se pehajo le za fevdalizem in reakcijo; nekaj dni
nato je pa to mladočeško glasilo^ ugotovilo, da je edino delo
slovenskih liberalcev psovanje dr. Šušteršiča, ki vzbuja že odpor
vsakega dostojnega človeka, in da so nesposobni celo za liberal-
stvo, ker služijo le za priganjače Vsenemcem. Konec meseca
oktobra je po 62 sejah spravil odsek volilno reformo pod streho,
nakar jo je dne L decembra izglasoval še parlament, a odpor
gosposke zbornice, v kateri je odločno nastopil za reformo tudi
škof dr. jeglič  (ta je ob tej priliki izstopil celo iz konser¬
vativnega kluba, ker se je ta upiral volilni reformi), je zlomila
intervencija krone, in dne 24. j a n u a r j a 1907. so bili
novi volilni zakoni sankcijonirani.  Istočasno je
potekla funkcijska doba starega parlamenta, in vse ljudske stran¬
ke so se začele pripravljati z najlepšimi upi na volitve v novi,
na demokratičnih principih zgrajeni parlament, ki naj bi začel
tudi novo dobo v državi.

Vzporedno z bojem za splošno in enako volilno pravico v
državni zbor se je nadaljeval tudi boj za volilno reformo
v kranjski deželni zbor.  Na veliko veselje liberalcev
in Nemcev spomladi 1. 1905. deželni zbor sploh ni bil sklican,
toda osrednja vlada je končno sama uvidela, da je tako stanje
nevzdržljivo. Ker je bil kat.-narodni stranki eden izmed glavnih
kamnov spotike dež. predsednik Hein, ki je le netil strankarska
nasprotja, je odstranil meseca septembra 1. 1905. Oautsch naj¬
prej tega in imenoval na priporočilo princa Hohenloeja za kranj¬
skega dež. predsednika Teodorja Schwarza. S to izpremembo
liberalci seveda niso bili zadovoljni in so proglašali Schwarzevo
imenovanje za koncesijo katoličanom. Ko se je dne 25. oktobra
zopet sešel dež. zbor, se je dobro opazilo, da v liberalnih vrstah
ni več one prejšnje samozavesti in edinosti, zato je bil Šušter¬
šičev ponovni nujni predlog za volilno reformo dne
4. novembra sprejet  in predan ustavnemu odseku. Ta
je dne 9. novembra formuliral skupni predlog obeh slovenskih
strank, ki je pozval vlado, naj predloži načrt volilne reforme.
Dne 17. novembra je bil sprejet ta predlog v odsotnosti Nemcev
tudi v plenumu. S tem je bil led prebit, in vse je kazalo, da se
bodo liberalci končno le vdali, zato ni bilo več pravega razloga

93

za nadaljnjo katoliško obstrukcijo, in vrata za redno delo de¬
želnega zbora so bila odprta. Najprej je prišel v razpravo
Hribarjev nujni predlog za regulacijo učiteljskih
plač.  Katoličani so se izrekli za nujnost in zahtevali ob tej
priliki tudi demokratizacijo dež. šol. sveta, a ko je prišel predlog
v šolski odsek, niso imeli liberalci za regulacijo nobenega fi¬
nančnega načrta, brez katerega je bila regulacija seveda ne¬
mogoča. Katoličani so izjavili, da ostanejo vkljub temu pri dani
besedi, zato so glasovali za Ferjančičev predlog 25 %  povišanja
plač, a so zahtevali, da se ne sme kriti s povišanjem dež. doklad
ali s posojilom. Dne 24. novembra je bilo potem povišanje spre¬
jeto tudi v plenumu. Veliko pozornost je nadalje vzbujal v
zbornici boj kat. - nar. stranke za samoslovenske
sejne zapisnike,  ki je popolnoma zmešal liberalne vrste.
Nekaj liberalcev s Tavčarjem na čelu je bilo proti predlogu, ali
so se pa odtegnili glasovanju, nekaj jih je pa pod Hribarjevim
vodstvom potegnilo s katoličani, kar je pripomoglo predlogu do
zmage in seveda tudi razširilo nastajajočo vrzel
v liberalno-nemški koaliciji.  Razen navedenih važ¬
nih sklepov je sprejelo to zasedanje še Krekove resolucije za
ustanovitev slov. vseučilišča, za ustanovitev dež. socialno-poli-
tičnega sveta in za dovolitev raznih olajšav pri zidanju delavskih
domov.

Neposredno po zasedanju deželnega zbora, dne 27. novem¬
bra, se je vršilo zborovanje zaupnikov katoliško-
narodne stranke,  ki je stalo seveda pod vtisom nave¬
denih uspehov. Ob tej priliki se je stranka preimenovala na
Šusteršič-Krekov predlog iz dotedanje »Katoliško-narodne
stranke« v »Slovensko ljudsko stranko«  in sprejela
več važnih resolucij. Vse je bilo prepričano, da se bliža stranka
svoji končni in popolni zmagi,  zlasti ker se je isto¬
časno tudi vlada odločno izrekla za demokratizacijo volilne
pravice. Sicer je Gautsch ob tej priliki poudarjal, da je odločen,
takoj uvesti splošno in enako volilno pravico le za parlament,
za deželne zbore pa vztraja na dotedanjem
interesnem zastopstvu,  toda tudi tu ni odklanjal do¬
voliti širokim plastem ljudstva močnejšega zastopstva. Liberalci
so bili prepričani, da se bo vleklo vprašanje volilne reforme še
dolgo časa, zato je koncem marca 1. 1906. delovalo kot bomba
nenadno novo sklicanje deželnega zbora  za
dan 2. aprila v svrho obravnave vladnega načrta o i z -
premembi dež. volilnega reda.  Vse je z največjo
napetostjo pričakovalo vsebine načrta. Dež. predsednik Schwarz
je bral takoj po otvoritvi vladni načrt ob splošni tišini in pozor¬
nosti. Poudarjal je: vlada ne dovoli, da bi padla dosedanja
interesna zastopstva (kurije), želi jih pa dopolniti z uvedbo

94

splošne kurije, ki bi štela 10 poslancev, tako da
bi štel dež. zbor v bodoče 47 poslancev (1 virilist, 10 vele¬
posestniki, 10 mesta, trgi ter trgov, in obrt. zbornica, 16 kmet.
občine in 10 splošna kurija). Liberalci so seveda dobro vedeli,
da bi dobila vseh 10 novih poslancev in s tem tudi absolutno
večino v dež. zboru SLS,  zato so skušali rešitev vladne
predloge čim najbolj zavleči. Zahtevali so, naj se pusti klubom
daljši rok za študiranje predloge, a s katoliškimi in nemškimi
glasovi je bila ta takoj izročena ustavnemu odseku. Čeprav je
bilo jasno, da reforme ne bo mogoče več trajno zadržati, so jo
začeli liberalci obstruirati najprej v odseku, za plenarno sejo
dne 4. aprila so pa pripravili cel kup obstrukcijskih nujnih pred¬
logov. Ker jih deželni glavar v zmislu poslovnika ni dal v raz¬
pravo pred obravnavo o volilni reformi, so prinesli to pot oni
v zbornico bobne, trobente in druga godala ljubljanske mestne
godbe ter začeli s hrupno obstrukcijo.  Pridno je sode¬
lovala tudi galerija, kjer je pisatelj Govekar razdeljeval med
navzoče piščalke. Vsako razpravljanje je bilo seveda nemogoče;
nekaj katoliških poslancev je začelo v zbornici kvartati, poslanec
Pogačnik je fotografiral liberalne godce in to je trajalo ves dan.
Zvečer je začel Schwarz skompromisnimi pogajanji,
a ker ni uspel, je deželni glavar zaključil sejo, rekoč: »Sodbo
prepuščam ljudstvu.« Vse je računalo z razpustom deželnega
zbora, a ker je vlada še upala na kompromis, je bil zaenkrat le
odgoden. Nemški klub je izjavil v listih, da smatra vladno pred¬
logo za sprejemljivo, klub SLS je odklanjal vsaka nadaljnja
pogajanja in zahteval razpust, med širokimi plastmi je vzbudila
demonstracija liberalnega reakcijonarstva največje ogor¬
čenje,  a dunajski akademiki so dali izraza mišljenju liberal¬
nega meščanstva, ko so brzojavili »Slov. Narodu«, da z navdu¬
šenjem zasledujejo njih boj za »napredne cilje«.

Poleti in jeseni 1. 1906. je bila vsa pozornost seveda obr¬
njena na obravnavanje volilne reforme v parlamentu, spomladi
1. 1907. so se vršile državnozborske volitve, zato do sklicanja
deželnega zbora sploh ni prišlo, jeseni 1. 1907. mu je pa ugasnila
funkcijska doba. Z njim vred je ugasnila naKranjskem
žalostna doba vlad’e sterilnega liberalnega
m e š č a n s t v a, ki se je umetno vzdrževala le s pomočjo zveze
z nemško-nacijonalnimi fevdalci, kajti spričo volilne reforme za
parlament in naglega uveljavljanja demokratične misli v vseh
slojih ljudstva je bilo jasno, da je postalo dotedanje privilegirano
stališče fevdalcev in meščanstva tudi v deželnih zborih ne¬
vzdržno. Ta konec stare dobe je naj lepše ilustriral razkroj
liberalne stranke same,  ker ni bila več zmožna slediti
demokratičnim in socialnim idejam nastopajoče generacije.
Prvič se je pojavil tudi med nekatoliško orijentiranim mladim

95

izobraženstvom glasen protest proti slovenskemu liberalizmu že
o prelomu stoletja. Tedaj je začel zahajati del slovenske
akademske mladine študirat v Prago,  kjer se je,
zlasti pod vplivi profesorjev Masaryka,  Drtine, Krejčija in
dr. seznanil z modernimi socialnimi in demokratičnimi nazori,
a obenem pa seveda tudi ni zatiskal oči pred velikimi uspehi
dela kat.-nar. stranke med ljudstvom. Zunanji izraz te nove
orijentacije dela slovenske akademske mladine je bila dr. Lon¬
čarjeva brošura »Kaj hočemo«  iz 1. 1901., v kateri
je zavzel kritično stališče tudi napram vsem vladajočim poli¬
tičnim smerem. Ta novi duh je začel polagoma prodirati tudi
med dijaštvo drugih univerz, kjer je jako razgibal dotedanje
življenje tamošnjih akademskih društev. Vsi so videli in čutili,
da postaja stranka slovenskega meščanstva v domovini pravi
anahronizem, vendar njeni pogledi na njo niso bili enotni. Lon¬
čarjev in Dermotov krog  je smatral slovenski libera¬
lizem že za preživel, zato se je začel približevati socia¬
listom  in se je vodilno uveljavljal v 1. 1902. ustanovljeni
socialni reviji »Naši  z a p i s k i«, drugi nekaj mlajši del je
pa pod vodstvom G. Žerjava, A. Kramerja in A. Rib¬
nikarja  započel takozv. »narodno-radikalno gi¬
banj  e«, ki je pod demokratičnimi, socialnimi in narodnimi
gesli obračalo glavno pozornost na ljudsko-izobraževalno in
narodno-obrambno delo. Leta 1903. so narodni radikalci osvojili
dunajsko akademsko društvo »Slovenijo« (liberalci so ob tej
priliki izstopili in ustanovili »Savo«), dne 26. marca 1. 1904. so
med velikimi rabukami v Ljubljani osnovali akademsko ferij.
društvo »Prosveta« in istočasno začeli izdajati svoje lastno
glasilo »Omladino«.  Nasprotstva med liberalno manjšino
in radikalno večino svobodomiselnega dijaštva so naraščala in
ta so začela polagoma prehajati tudi v del starejše gene¬
racije,  ki je sčasoma začela uvidevati sterilnost in reakcijo-
narstvo oficijalnih strankinih voditeljev. Dr. Dermota, ki je še
kolebal med liberalci in socialisti, je ustanovil v zvezi z dr. Rav¬
niharjem in s podporo radikalcev meseca oktobra 1. 1904. v
Ljubljani društvo »Akademij  a«, ki naj bi prirejala v mestih
in na deželi ljudska predavanja »brez metafizične primesi«, kar
jo je kmalu zapletlo v ostre boje s katoličani. Meseca septembra
1. 1905. so priredili radikalci svoje prvo veliko zborovanje v
Trstu, na katerem sta nastopila tudi dr. Ravnihar in Rybar,
a istočasno se je pojavil odpor proti liberalni politiki in nje
nositelju Tavčarju še v sokolskih vrstah. Dr. Tavčar je moral
odložiti svoje častne funkcije v sokolski organizaciji, in za sta¬
rosto tedaj ustanovljene »Slov. sokolske zveze«,  je bil
demonstrativno izvoljen dr. Ravnihar, zaradi česar je začel
groziti »Slov. Narod« z razkolom v Sokolstvu. »Slovenec« je

96

registriral te pojave v liberalnih vrstah dne 21. oktobra 1. 1905.
z uvodnikom »Mladi in stari«. Needinost liberalne stranke se je
zanesla celo v njih deželnozborski klub, kjer se je zlasti pri
debatah o volilni pravici in o samoslovenskih zapisnikih ponovno
in jasno opazilo, da del poslancev s Hribarjem na čelu ne so¬
glaša z dr. Tavčarjem, ki je trdno vztrajal pri svoji dotedanji
politiki. Čeprav je široko liberalno javnost še vedno obvladoval
dr. Tavčarjev »Slov. Narod«, je postala zmeda v liberalnih
vrstah vedno večja. Vse je začelo uvidevati, da je stranka kot
taka sploh brez vsakega programa.  Edina centralna
strankina politična organizacija, »Slovensko društvo«, po cela
leta niti občnega zbora ni imela, a prvi in edini shod strankinih
zaupnikov se je bil vršil še 1. 1894. Ta je bil sicer izoblikoval
stranki za tedaj dokaj moderen program, toda meseca decembra
1. 1905. je »Slov. Narod« sam zapisal, da ga je tedaj Klun pra¬
vilno nazval, »prežvekani program kat. shoda«. Ker mlajše opo-
zicijonalno krilo liberalne stranke ni imelo nobenega organa, je
ustanovil dr. Ravnihar  z novim letom 1906. »Naš list«, in
okrog njega ter okrog »Naših zapiskov« so se zbirali potem vsi,
ki so bili nezadovoljni z oficijalno strankino politiko. Zahtevah
so predvsem sklicanje zbora strankinih zaupnikov in ugotovitev
programa, češ da ga stranka doslej sploh ni imela. Ta kritika
je zmajala končno tudi stare, da so začeli razpravljati o svojem
programu. Konec marca 1. 1906. je ugotovil »Slov. Narod«, da
je bil shod strankinih zaupnikov 1. 1894. prava karikatura shoda
napredne stranke, ki je sploh že od nekdaj »bolehala na veliki
neodkritosrčnosti«, kajti tedaj formulirani program sploh ni bil
nikoli resno mišljen, in so hoteli z njim le peska v oči natrositi
raznim idealistom. Ob tej priliki je okrcal »Slov. Narod« tudi
mlade, češ da hočejo sedaj nadomestiti krščansko-socialno
zaplato na programu iz 1. 1894. s socialno-demokratično, a naj
ne pozabijo, da je narodno-napredna stranka meščanska. Isto¬
časno s temi kritičnimi ugotovitvami je začel objavljati »Slov.
Narod« tudi večjo serijo dr. Trillerjevih  člankov, v ka¬
terih je razvil načrt novega programa stranke.
Dne 25. marca so se po dolgih 12 letih prvič zopet zbrali libe¬
ralni zaupniki.  Dr. Triller je referiral o programu in
poudarjal, da mora biti zgrajena stranka na socialnih, nacijo-
nalnih, demokratičnih in svobodomiselnih načelih ter zastopati
enakopravnost vseh stanov. Dr. Tavčar je dejal, da je sklenil
zvezo z Nemci s pritrdilom vsega izvršilnega odbora in po¬
udaril, da bo treba zaradi novega volilnega reda vendarle začeti
tudi z organizatoričnim delom med ljudstvom, ker je sedanja
organizacija komaj na papirju. Razprav o programu ni bilo no¬
benih, temveč so sklenili, naj se skliče na jesen novo zborovanje,
na katerem bi obravnavah podroben strankin delovni program;

97

pač pa so izvolili izvršilni odbor, v katerega so pritegnili tudi
mlade (Ravniharja), a za predsednika so izbrali Hribarja. Sliko
vsega zborovanja je dobro zadel zagrebški »Obzor«, ki je dejal
o njem, da je kranjska liberalna stranka sploh nezmožna vsake
reforme. To se je tudi kmalu pokazalo. Sicer so dne 8. aprila
priredili po 5 letih zopet prvi javni shod v Ljubljani in se izjavili ,
za volilno reformo, a v obeh zakonodajnih zborih so ji slejkoprej
ostro nasprotovali, zaradi česar se je naslednji shod dne 12. ju¬
lija tudi končal z velikim pretepom. Da bi lahko pokazali na
kako organizacijo, so kratkomalo proglasili »Akademijo« in
»Prosveto« za sestavni del stranke, proti čemur sta pa obe
društvi protestirali. Dne 15. novembra se je potem vršilo spo¬
mladi sklenjeno novo zborovanje liberalnih za¬
upnikov,  na katerem je Triller ponovno referiral o pro¬
gramu. Ugotovil je, da ga stranka dotlej sploh ni imela, ponovil
je svoja spomladanska izvajanja ter poudaril zlasti strankin
svobodomiselni značaj. Učitelj Črnagoj se je pritoževal, da je
stranka prezirala učiteljstvo, a ji je obljubljal vkljub temu še
nadaljnjo zvestobo, dr. Ravnihar je pa kritiziral predloženi pro¬
gram, češ da je brez konkretnega delovnega načrta, in očital
strankinim prvakom lenobo,  zaradi česar so ga vrgli iz
izvršilnega odbora.

Preživelega telesa  seveda tudi ti dve zborovanji
nista mogli več pomladiti, kajti tudi odslej je bila glavna vsebina
vseh strankinih prizadevanj »farška gonja«, boj proti volilni
pravici in katoliški gospodarski organizaciji ter udrihanje na
votli narodni boben. Poskušali so z ustanavljanjem »Slov. kmet¬
skih društev« (v Medvodah, na Bledu, na Jesenicah in dr.),
pesnik Aškerc in akademik Lotrič sta osnovala neko »Slo¬
vensko sekcijo Svobodne misli«,  ki je začela
1. 1907. izdajati pamfletistično »Svobodno misel«, in osnoval se
je pod Lenarčičevim predsedstvom neki pripravljalni odbor, ki
je razpošiljal o novem letu 1. 1907. zadrugam vabila za ustano¬
vitev »zveze vseh svobodomiselnih zadrug na
Kranjskem«.  Vse to je pa ostalo brez pomembnejšega od¬
ziva in uspeha, in dne 26. februarja 1. 1907. je zapisal »Slov.
Narod« sam, da stranka nima nobenega ugleda več. Vse je ka¬
zalo, da gre z njo h koncu. Za 30. dan decembra 1. 1906. je
sklical dr. Ravnihar v Ljubljano sestanek mlajših izobražencev,
na katerem so obsojali plitki dotedanji liberalni protikatoliški
boj ter po daljših debatah sklenili ustanoviti novo na¬
predno stranko.

Edini, ki je šel za liberalci čez drn in strn, so bili seveda
učitelji,  toda celo med njimi in stranko je prišlo 1. 1906.
do majhnega incidenta. Urednik »Učit. Tovariša«, E. Gangk je
služboval v Idriji, ki je bila že tedaj precej močna socialistična

7

98

postojanka. Na njegovo lirično naravo je tamošnji ambijent
vplival precej močno, zato je začel v svojem listu že spomladi
1. 1906. dajati rahle izraze razočaranja nad liberalno stranko
in koketirati s socialisti. Kmalu nato je predsednik učiteljske
organizacije, L. Jelenc, propadel  s svojo prošnjo za rav-
* nateljsko mesto na novo ustanovljeni meščanski šoli v Postojni.
To je dalo poleti »Učit. Tovarišu« povod za oster spopad s
»Slov. Narodom«, ki je gledal jako postrani tudi novoustanov¬
ljeno Učiteljskotiskarno.  »Učit. Tovariš« je očital Tav¬
čarju komodnost in bogastvo, »Slov. Narod« pa učiteljem
nadutost, češ da so res zaslužni za stranko le Grmek, Žirovnik
in Fabinc, drugi so pa sami koristolovci  (»Sl. N.«, 1. VIII.
1. 1906.). Beseda je dala besedo, in »Slov. Narod« je nazval
učiteljstvo »bojazljivo kuretino, ki le včasih zakokodaka v
,Učit. Tovarišu’, a ne da od sebe nobene fige«, »Učit. Tovariš«
je pa v št. 33. proglašal, da je stopil tudi »Slov. Narod« med
sovražnike učiteljstva, in očital ob tej priliki stranki, da je prav¬
zaprav le ona kriva učiteljske bede, ker ima v koaliciji z Nemci
vendarle že vsa leta večino v dež. zboru. Ob tej priliki je na¬
vajal tudi izjavo nekega njenega prvaka, češ da je ta dejal
učitelju z mnogočlansko družino, ki je prosil za premestitev v
Ljubljano: »Ali morajo vsi učiteljski otroci študirati? Ali niso
lahko tudi Šuštarji?« Izjavljal je, da je učiteljstvo stranki vedno
tlačanilo, a sedaj uvideva, da je le petrefakt. Ta spopad ni
vplival na stranki zvesto in vdano maso učiteljstva, in Grmek
se je n. pr. z isto navdušenostjo udeležil liberalnega protestnega
shoda proti kat. shodu 1. 1906. in vodil celo demonstrante mimo
ljubljanske stolnice. Očividno je pa postala ta napetost obema
strankama hitro neljuba, kajti že dne 12. oktobra 1. 1906. sta
objavila oba lista Tavčar-Ganglovo izjavo,  v kateri
sta medsebojno obžalovala napade in izjavljala, da smatrata
konflikt za poravnan. Tako je stopilo tudi v novo dobo učitelj¬
stvo kot edina zvesta opora razpadajoče in propadajoče stranke
topega slovenskega meščanstva.

Če preidemo sedaj na notranji razvoj  slovenskega
katoliškega gibanja samega, vidimo, da pomenja ta doba zanj
izreden razmah in popolno zmago tega gibanja. Prvi slov. kato¬
liški shod je dejansko porinil dotlej prevladujoče konservativce
v ozadje in poveril vodstvo katoliškega gibanja učencem Mah¬
ničeve brezkompromisne načelnosti ter Vogelsangovega krščan¬
skega socializma. Predstavitelj konservativne

99

struje Klun je dobro čutil, da je vsa miselnost mladih na¬
sprotna njegovi. Katoliškega shoda se zato demonstrativno ni
udeležil, vendar je še ostal dejanski vodja slovenske katoliške
delegacije v dunajskem parlamentu in v kranjskem deželnem
zboru, čeprav se je tu že prav krepko uveljavljal njegov anti¬
pod Andrej Kalan,  ki je prevzel spomladi 1. 1893. tudi
uredništvo »Slovenca«. Mladi so polagali očividno mnogo večjo
važnost na izoblikovanje strogo katoliškega mišljenja in na
organizatorično delo med ljudstvom nego na mandate; zato se
zaenkrat zanje niti niso posebno pulili. Obe struji je bilo precej
očitno opaziti tudi javno, kajti Kalanov »Slovenec« se je ob
vsaki priliki zavzemal n. pr. za demokratizacijo volilnih redov
v državni in deželni zbor, dočim se konservativni poslanci zanjo
niso preveč ogrevali, in Klun sam ji je povsod celo nasprotoval.

Leta 1892. in 1893. je stala vsa slovenska javnost še pod
neposrednim vtisom katoliškega shoda, zato je popolnoma raz¬
umljivo, da se je vlekla časopisna polemika o njem še jako
dolgo. Dočim se je »Slov. Narod« izživljal predvsem v psovanju
in smešenju shoda, celokupnega gibanja in njegovih vodilnih
osebnosti Missie in Mahniča, je pa »Slovenec« neprestano opo¬
zarjal na načelnost in brezkompromisno do¬
slednost,  ki je potrebna vsej katoliški akciji. V nasprotju s
katoliškimi konservativci je pozival v boj za načela do skraj¬
nosti in v uvodniku z dne 22. oktobra 1. 1892. je zaklical celo>:
»Ali častno zmagati ali častno propasti!« Vodila je ta časopisni
boj pod imenom »Liga« skupina duhovnikov s Krekom na čelu.
Vodilno ulogo je pa seveda slejkoprej igral še vedno Mahnič
s svojim »Rim. Katolikom«, v katerem je z le njemu lastno
temeljitostjo z načelnega vidika sproti obravnaval vsa važna
in aktualna vprašanja ter s tem oblikoval katoliškemu gibanju
vso ideologijo.

Ta mladostni ofenzivni duh je hitro pronical tudi med kme-
tiško ljudstvo. Skoro vse kranjske občine so se pridru- .
žile sklepom katoliškega shoda  in izrazile Missii
svojo vdanost, na shodih, ki jih je prirejalo »Kat. pol. društvo«

(1. 1892. je imelo 700 članov), je odmevalo od navdušenja za
katoliški program, a pri občinskih volitvah  so, začeli
odstranjevati z županskih sedežev razne liberalne magnate.
Tega gibanja so se liberalci ustrašili in začeli proti koncu okto¬
bra 1. 1892. moledovati v »Slov. Narodu« za slogov toda »Slo¬
venec« je v uvodnikih »Pogoji sloge«  zahteval kapitulacijo.
Ker liberalci te seveda niso sprejeli, so šli katoličani še s podvo¬
jenimi silami na delo v zmislu sklepov katoliškega shoda. Na¬
raščalo je število bralnih društev. Spomladi 1. 1893. so pred¬
ložili katoliški slovenski akademiki na Dunaju vladi v potrditev
tudi pravila prvega katoliškega slovenskega akademskega dru-

7 *

100

štva »Danica«, a v Idriji se je začela snovati prva slovenska
»Katoliška delavska družba«, ki je bila potem dne 29. oktobra
tudi ustanovljena ter je vzbudila veliko pozornost. Ker so z
naraščajočim delom rastle tudi potrebe, je objavil »Slovenec«
dne 10. junija 1. 1893. poziv k zbiranju »Katoliškega sklada«
v svrho Izvrševanja sklepov katoliškega shoda. Za sklad so
žrtvovali zlasti duhovniki mnogo tisočakov (v dobrem letu je
že prekoračil znesek 10.000 glcL).

Veliko pozornost so začeli posvečati mladi voditelji kato¬
liškega gibanja v teh letih zlasti d i j a š t v u , in dr. Mahnič se
je v »Rimskem Katoliku« jako mnogo bavil z akademiki in
srednješolci, kar je dalo šolskim oblastvom povod, da so list
srednješolcem prepovedali. Na eni strani je bil oster boj z vlado*
za dovolitev »Danice«, a na drugi strani so skušali tudi med
srednješolskim dijaštvom paralelizirati vpliv liberalnih in svo¬
bodomiselnih slovenskih in nemških profesorjev. Že v šolskem
letu 1892/1893. sta zasnovala Andr. Kalan in Krek v zmislu
Mahničevih intencij na ljubljanski gimnaziji posebno sred¬
nješolsko »lig  o«, ki se je sestajala največ v dr. Krekovem
stanovanju. Jeseni 1. 1893. je naznanil šentpetrski kaplan
V. Eržen šolski oblasti protikatoliške izpade nekaterih profe¬
sorjev pri pouku. Izvedla se je preiskava, ki je dvignila mnogo
prahu. Svobodomiselnim profesorjem se seveda ni skrivil niti
las, pač pa so bili ostro kaznovani ligaši; toda dr. Krek in Kalan
sta poravnala vso gmotno škodo, ki so jo dijaki zaradi tega
po nedolžnem pretrpeli. Ko je skušal »Slovenec« ožigosati to
postopanje šolskih oblasti, je bil konfisciran. Istočasno je pa
začel posvečati večjo pažnjo tudi »Rim. Katolik  u«, ki ga je
dotlej komaj registriral.

S tem je bilo gibanje med srednješolskim dijaštvom za
nekaj časa vsaj na zunaj udušeno, ni se pa to posrečilo med
akademiki.  Slovenska akademična društva so bila v 80 ih
. letih vsa bolj ali manj odkrito liberalna, vendar so vztrajali v
njih tudi katoliško misleči dijaki, le posamezni so vstopali tudi
v dunajsko nemško kat. akad. društvo »Austria«. V slovenskem
katoliškem časopisju se je ponovno pojavila želja po ustanovitvi
posebnega sloven. katol. akad. društva; posebno določno jo; je
izrekel končno tudi 1. katol. shod. Ker so v šolskem letu 1891 92.
uvedli liberalni dijaki v dunajsko »Slovenijo« poseben borilni
klub, je dalo to povod za ločitev duhov tudj med dijaštvom.
Katoliški akademiki, ki niso mogli več prenašati vedno izrazi¬
tejšega svobodomiselstva obstoječih slovenskih akademičnih
društev, so ostali nekaj časa brez ognjišča, a dne 20. maja
1. 1893. so končno vložili na dunajske oblasti prošnjo' za dovo¬
litev ustanovitve »Danice«. Prošnjo je oblast zavrnila, ker je
bila označena slovenščina kot društveni poslovni jezik; pritožbo

101

sta zavrnila tudi ministrstvo in državno sodišče. Glede na to
so vložili katoliški akademiki spomladi 1. 1894. novo prošnjo,
ki jo je nižjeavstrijsko namestništvo zopet zavrnilo, a ministr¬
stvo je na pritisk poslancev končno dovolilo ustanovitev. Tako
se je mogel dne 27. oktobra 1. 1894. vršiti ustanovni občni
zbor »Danic  e«, h kateri je pristopilo takoj 12 rednih članov
in ki je dobila tudi v domovini krepko oporo. Vkljub temu, da
so vladali med člani stalni medsebojni prepiri, so ustanovili že
nekaj mesecev nato na Jankovičevo pobudo že lastno glasilo
»Z o r o«, ki je izšla prvič meseca februarja 1. 1895. pod ured¬
ništvom Fr. Pavletiča.

Z društvom in listom so dobili vsaj dunajski slov. katol.
akademiki svojo lastno streho, a katoliško dijaštvo nekako
ognjišče, iz katerega je izhajala potem pobuda za nadaljnja dela.
Močan pogon je dobila »Danica« zlasti jeseni 1. 1896., ko so
stopili vanjo prvi »ligaši«, ki so organizirali za naslednje počit¬
nice (28. VII. 1897.) tudi prvi shod slov. katol.  d i j a -
š t v a in ki so se ga udeležili akademiki, bogoslovci in abituri-
jenti. Po aferi s srednješolsko ligo je šolska oblast sicer raz¬
kropila Krek-Kalanov dijaški krog, vendar je vsejano seme že
klilo. Zlasti v ljubljanskem Alojzijevišču je tiho rastel in se
širil krog dijakov, ki so na skrivnem prebirali in širili »Rimski
Katolik« ter se v stalni medsebojni zvezi navduševali za kato¬
liške ideale. Sličen krog je rastel tudi iz goriškega deškega
semenišča. Iz teh krožkov so nastale proti koncu stoletja prve
tajne srednješolske katoliške organizacije,
ki so o prelomu stoletja dobile že znaten obseg. To je lepo
pokazal zlasti II. shod slov. katol.  d i j a š t v a, ki se je
vršil pod Brecljevim  predsedstvom dne 13. septembra
1. 1899. Shod je obravnaval aktualna kulturna in socialna vpra¬
šanja. Udeležilo se ga je kakih 50 dijakov. Led je bil prebit, in
odslej je tvorilo tudi dijaštvo od leta do leta važnejši sestavni
del celokupnega katoliškega gibanja.

Na dijaštvo so seveda močno vplivali dogodki, ki so se
odigravali ta čas v slovenskem javnem življenju. Ker je kato¬
liški shod močno poudaril važnost katoliške politične akcije in
organizacije, je ljubljansko »Katoliško politično dru¬
štvo«  pridno nadaljevalo s prirejanjem shodov po vsej deželi;
istočasno se je pa tudi pokazalo, da eno samo politično društvo
nikakor ne zadošča za vso deželo. Glede na to so začeli agil-
nejši pristaši »Katoliško-narodne stranke«  (sredi
90 ih let so katoličani prenehali nazivati svojo stranko konser¬
vativno in uvedli zanjo ime »katoliško-narodna«) misliti na
okrajne politične organizacije,  ki bi zastopale
politične interese posameznih okrajev. Že jeseni 1. 1893. so
začeli Novomeščani pripravljati prvo tako »Katol. politično

102

društvo za Dolenjsko« (za novomeški, krški in črnomeljski
okraj), ki je imelo potem dne 8. februarja 1. 1894. tudi svoj
ustanovni občni zbor. Slično politično društvo se je ustanovilo
še tisto poletje (11. VI. 1. 1894.) tudi za Gorenjsko (za radov¬
ljiški okraj), dne 16. septembra za Vipavsko, dne 28. oktobra za
kamniški okraj in dne 25. marca 1. 1895. za sodni okraj Lož.
Razen tega je pa bilo ustanovljenih še nekaj krajevnih kato¬
liških političnih društev, katerim pa niso posvečali več tolike
pozornosti. S tem je bilo ustvarjeno katol.-nar. stranki prvo
organizacijsko ogrodje, ki je delovalo jako živahno in uspešno,
kar so dokazovale vse poznejše volitve. Okrajna politična dru¬
štva so pridno prirejala shodein zborovanja,  na katerih
so nastopali predvsem poslanci ter se je sklepalo o potrebah
okraja; v onih okrajih pa, ki še niso imeli svojega političnega
društva, je prirejalo shode še vedno ljubljansko društvo, čigar
odbor je veljal tudi za nekako vodstvo stranke.

Čeprav so bila navedena politična društva nekako zunanje
organizacijsko ogrodje stranke, je pa vendar postalo težišče
vsega katoliškega gibanja  kmalu po katoliškem
shodu — delavstvo.  »Slovenec« je že v vseh prejšnjih letih
jako pazno spremljal in komentiral delavsko gibanje v tujini
ter posvečal jako veliko pozornost socialnim vprašanjem, toda
dokler je še prevladoval v slovenskem katoliškem gibanju izra¬
ziti konservativni duh, tudi na organizacijo delavskih slojev še
ni nihče mislil. Ko so se pa začeli proti koncu 80 ih let vedno
bolj uveljavljati učenci Mahničevi, ki so bili obenem tudi dobro
poučeni o Vogelsangovih  socialnih razpravah in so se
bili na II. dunajskem kat. shodu 1. 1889. neposredno seznanili
z nazori začetnikov dunajskega krščansko-social-
n e g a gibanja,  so začele krščansko-socialne ideje polagoma
prodirati tudi v slovensko katoliško gibanje. Silni vpliv okrož¬
nice papeža Leona XIII. »R e r u m n o v a r u m« z dne 16. maja
1. 1891. o delavskem vprašanju, precej pa tudi poživljenje so-
cialno-demokratičnega gibanja v slovenskih deželah, oboje je
tudi v katoliških vrstah še povečalo pozornost za socialna vpra¬
šanja. Zato ni čudno, če se je ž njimi obširneje pečal tudi I. slov.
kat. shod, ki je ob tej priliki poudaril zlasti važnost delav¬
skih društev.  V zmislu teh sklepov so začeli prvi priprav¬
ljati ustanovitev »Katoliške delavske družbe« Idrijčani
ter jo dne 29. oktobra 1. 1893. tudi res ustanovili, a »Slovenec«
je istega meseca ponovno opozoril na njih važnost. Na to ga
je spomnil zlasti shod socialnih demokratov v ljubljanski kazini
dne 15. oktobra, na katerem so napovedali ustanovitev sociali¬
stičnega političnega društva in lista, kar so že naslednji mesec
z društvom »Bodočnost« in listom »Delavec« tudi uresničili.
Idrijskemu vzgledu so sledili najprej Zagorci, ki so si ustanovili

103

podobno družbo dne 26. marca 1. 1894. Na njenem ustanovnem
zborovanju je nastopil tudi dr. Krek,  ki se je bil seznanil s
krščansko-socialnim gibanjem za časa svojih študij na Dunaju.
Šele sedaj je sledila tudi Ljubljana.

Delavci ljubljanske predilnice so imeli namreč navado, pri¬
rejati vsako leto skupne izlete na Rožnik ali na Šmarno goro.
Tak izlet so priredili tudi na Vidovo nedeljo 1. 1894. in naprosili
tedanjega stolnega vikarja dr. Kreka, naj bi jim na Šmarni gori
maševal. Na povratku so se ustavili pri Žibertu na Brodu. Tam
je vprašal Krek delavce, ali bi ne bilo mogoče ustanoviti tudi
med njimi katoliško delavsko društvo. Vsi so soglašali s pred¬
logom, in že naslednji četrtek se je vršilo v Krekovem stanova¬
nju prvo posvetovanje, ki se ga je udeležilo kakih 70 delavcev.
Sklenili so ustanoviti »Slovensko katoliško delav¬
sko društvo v Ljubljani«  in izvolili odbor pod Kre¬
kovim predsedstvom, ki naj bi pripravil vse potrebno. Vlada ni
zavlačevala potrditve dr. Krekovih pravil, in že dne 22. julija
1. 1894. se je vršilo v Rokodelskem domu ustanovno zborovanje,
ki se ga je udeležilo kakih 500 delavcev. Za predsednika je
bil izvoljen paznik tobačne tovarne Iv. Trtnik.

V začetku meseca avgusta 1. 1894. se je pa vršil na Dunaju
prvi socialni tečaj, ki so ga priredili dunajski učenci Vogel-
sangovi. Udeležilo se ga je tudi več Slovencev. Ob sklepu tečaja
je priredilo »Kršč.-soc. delavsko društvo za Nižjo Avstrijo«
veliko zborovanje, na katerem je seznanilo udeležence tečaja
s svojimi dotedanjimi uspehi. Pri tem zborovanju je bil navzoč
tudi dr. Krek, ki je črpal tu novo pobudo. Prišedši domov, se je
vrgel z vso silo na propagandno in organizato-
rično delo med delavstvom.  Ob strani so mu stali
zlasti bojevitejši člani delavskega društva J. Gostinčar, Baher,
Jakopič, Ziller, Trtnik i. dr., a krepko oporo je našel tudi pri
dotedanjih pobornikih modernejše smeri v katoliškem gibanju,
predvsem pri A. Kalanu, dr. Gregoriču, 1. Žitniku i. dr. Kat.
delavsko društvo je začelo z mladeniško živahnostjo prirejati
redna predavanja (največkrat je predaval Krek) ter shode, na
katerih so govorniki navduševali ljudstvo za boj proti reakcio¬
narnemu liberalizmu; obenem pa so se začeli krščanski socialci
pridno udeleževati tudi socialno-demokratičnih shodov (na teh
so pogosto nastopali tudi dunajski socialistični voditelji), ki so
jih s tem deloma sploh onemogočali, deloma so pa na njih vehe¬
mentno pobijali socialistične nauke.

S tem je prišlo na Kranjsko docela novo življenje.
Povsod je bilo opažati živahnost in navdušenje, vse se je gibalo
in klicalo po organizatoričnem delu. »Katoliška družba za
Kranjsko«, ki je v zadnjih letih le za silo še životarila, je kupila
na Turjaškem trgu svoj dom, v katerega so se vselila že meseca

104

novembra razna katoliška društva, še poprej, dne 13. oktobra
1. 1894, se je pa ustanovilo tudi »Katoliško društvo za
delavke v Ljubi  j a n i«, ki mu je predsedoval šentjakobski
župnik, prelat Rozman, a njegova prva voditeljica je bila tobačna
delavka M. Krivic.

Liberalci so hiteli zatrjevat, da so tudi oni za krščanski
socializem, toda katoličanov ni to prav nič motilo. »Slovenčevi«
uvodniki so pozivali in bodrili k nadaljnjim delavskim, gospo¬
darskim, kulturnim in političnim organizacijam, češ da je treba
v tem pogledu posnemati socialiste. Meseca decembra je usta¬
novil ter nato pisal in urejeval dr. Krek »Glasni  k« kot glasilo
krščansko-socialnega delavstva, obenem so pa začeli v društvu
pripravljati na pobudo škofijskega tajnika Šiške tudi ustanovitev
»Prvega ljubljanskega delavskega konsum-
nega društva«,  kar nam dokazuje, da je začelo slovensko
krščansko delavstvo že takoj v svojih prvih početkih hoditi po
lastnih potih,  kajti niti socialni demokratje niti dunajski
krščanski socialci tedaj še niso bili prijatelji konsumnih društev.

Ljubljanski zgled in zmagoslavno prodiranje dunajskih
krščanskih socialcev sta potegnila za seboj hitro tudi krščansko
delavstvo po drugih krajih. 2e dne 10. februarja 1. 1895. se je
vršil ustanovni občni zbor »Slov. kat. del. društva« v Žalcu,
dne 21. aprila v Mariboru, poleti 1896. v Črni na Koroškem,
v Vitanjah, pri Dev. Mariji v Polju, na Pivki in drugod, a v
Zagorju so že prejšnjo jesen blagoslovili prvi katoliški
delavski dom na Slovenskem.  Dne 14. septembra
1. 1895. je potrdila vlada pravila »Katoliškega društva za mla¬
deniče«, ki se je porodilo v ljubljanskem delavskem društvu in
ki naj bi zbiralo v svojem okrilju delavski naraščaj, zlasti obrtne
vajence; meseca februarja naslednjega leta je bilo ustanovljeno
slično društvo v Kamniku, pripravljalo se je pa tudi v Novem
mestu in v Postojni. »Slovenec« je bolj in bolj poudarjal demo¬
kratične in socialne zahteve katoliško-narodne stranke (dne
17. VII. 1. 1895. je začel objavljati Krek v »Slovencu« svoje
»Črne bukve kmečkega stanu«, ki jih je zaključil z načrtom
programa delovnih stanov), a dne 13. oktobra 1. 1895. se je
vršilo v Ljubljani prvo veliko zborovanje zaupnikov
delavskih stanov  s Kranjskega, na katerem so nastopili
Krek, Kalan, Gostinčar, Gregorič in dr. ter mobilizirali delav¬
stvo za bližajoče se državnozborske volitve.

Po volitvah, ki so prinesle kat.-nar. stranki prvo veliko
zmago v kmetiških občinah in privedle onemogle liberalce v
zvezo z Nemci, niso krščanski socialci popustili niti za trenutek,
temveč so nadaljevali boj z vso silo. Dočim se je boj z liberalci,
ki niso zahajali med ljudstvo, ampak le psovali po »Slov.
Narodu«, vršil le posredno, so se pa spoprijemali s socialisti

105

tudi neposredno po shodih, kar je vodilo do mnogih obojestran¬
skih razbitij shodov  in pretepov. Socialisti so prevlado¬
vali med rudarji, ki jih je organiziral M. Cobal, krščanski socia¬
listi pa med ostalim delavstvom, med katerim so pa tudi socia¬
listi že^ pridno ustanavljali svoje prve strokovne organizacije
in skušali zanašati svojo vulgarno protiversko propagando
(zlasti R. Drofenik) tudi med kmetiško ljudstvo. Navdušenje
med krščanskimi socialci je bilo toliko, da so začeli misliti v
Ljubljani že na svoj »Dom delavskih stanov«, v katerem bi
dobile vse katoliške kmetiške, obrtne in delavske organizacije
svojo streho. Ta želja je ostala sicer neizvršena, vendar se je pa
krščansko-socialno gibanje oblikovalo tudi na znotraj vedno
trdneje. V tem pogledu je bil posebno^ važen veliki shod de¬
lavskih stanov  dne 15. avgusta 1. 1896. v Ljubljani, ki se
ga je udeležilo tudi od zunaj 53 delegatov iz vseh slovenskih
krajev in ki je pod dr. Krekovim predsedstvom izdelal podroben
krščansko-socialni delovni program, izvolil osrednji izvršilni
odbor slovenskih delovnih stanov in sklenil pripraviti zvezo vseh
nepolitičnih kršč.-soc. društev na Slovenskem. Na velikem jav¬
nem shodu, s katerim se je zborovanje zaključilo, je nastopil
med drugimi tudi A. Korošec  za zedinjeno Slovenijo. Sklepe
in resolucije tega shoda lahko smatramo kot nekako dopolnilo
k resolucijam socialnega odseka I. katoliškega shoda, ker so
tvorili odslej bistveni del programa slovenskega katoliškega
gibanja in jih je potem sprejel in dopolnjene potrdil tudi II. kat.
shod 1. 1900.

V tem mladostnem poletu in razmahu kršč.-soc. gibanja, ki
je usmerjalo vse tedanje katoliško gibanje  na Slo¬
venskem in vzbujalo zanimanje za socialna vprašanja v vseh
krogih (1. 1897. se je osnoval na Krekovo pobudo tudi pri »Leo¬
novi družbi« poseben soc. odsek), je pa že jeseni 1. 1896. nasto¬
pila precej h u d a k r i z a, ki je prav močno ogrožala dotedanjo
enotnost. Dne 8. junija je namreč v Budimpešti nenadoma umrl
poslanec Klun in za jesen so bile razpisane nadomestne volitve
za njegov državnozborski mandat. Kandidaturo sta priglasila
dr. I. Žitnik in dr. Iv. Šušteršič. Za prvega je z vso silo nasto¬
pilo kršč.-soc. delavstvo, a drugi je bil zaupnik konservativ-
nejših elementov. Ker se je že dlje časa poudarjala potreba po
katoliški laični inteligenci v politiki, 47  se je končno odločil za
dr. Šušteršiča tudi škof Missia, ki je Žitniku prepovedal kan¬
didirati. Missijevo odločitev so sprejele vse strankine organiza¬
cije, le med delavstvom se je pojavilo veliko ogorčenje. Krek
se je umaknil iz Ljubljane, »Glasnik« je neodločno kolebal, a ko

47  Mahnič je že 1. 1893. zapisal v »Rim. Katoliku« (str. 386): »Krščan¬
skih lajikov-razumnikov katoličani dandanes najbolj pogrešamo v politiški
borbi, to je napobčutljiviša golota na telesu katoliške cerkve v našem veku.«

106

je dr. Žitnik izjavil, da ne sprejme ne kandidature in ne even¬
tualne izvolitve, je vskočil na njegovo mesto na izrečno' prošnjo
vodilnih članov del. društva hitro dr. V. Gregorič i n pri¬
glasil kandidaturo proti dr. Šušteršiču.  Razvil
se je hud volilni boj, v katerem je Gregorič podlegel s 102 gla¬
sovoma napram 161, ki jih je dobil Šušteršič. Ta Gregoričev
afront seveda ni ostal brez posledic: odložil je vsa častna mesta,
ki jih je zavzemal in začel z Iv. Štefetom izdajati meseca
novembra svoje lastno glasilo »Slovenski list«, v katerem je
zastopal kršč.-soc. nazore napram ostankom konservativizma v
»Slovencu«. Leta 1897. je pa udarjal nekaj časa tudi na slogaške
strune. Izprva je prišel zato večkrat v hudo nasprotje z ofici-
jalno kat.-nar. stranko ter njenim glasilom, vendar je še vedno
pridno delovaj med kršč.-soc. delavstvom, a ostal je stalno na¬
sprotnik dr. Šušteršiča. Dr. Gregoriču se je pozneje pridružil
tudi A. Koblar, ki je bil prišel medtem pri liberalcih v nemilost.

Do slične napetosti med obema taboroma je prišlo tudi na¬
slednjo pomlad o priliki splošnih državnozborskih volitev. Z
uvedbo pete kurije so prvič dobile volilno pravico široke plasti
ljudstva, in zlasti na Kranjskem so priznavali pravico do tega
mandata delavcem. Kršč. socialci so hoteli postaviti na to mesto
svojega najagilnejšega propagatorja in organizatorja, Josipa
Gostinčarja, toda konservativnejši elementi z dr. Šušteršičem
na čelu so postajali ljubosumni na naraščajoči
vpliv delavstva;  zato so se upirali Gostinčarjevi kandi¬
daturi. V tem tihem sporu je posegel s svojo mogočno besedo
vmes zopet škof Missia, ki sicer ni bil nasprotnik delavstva, a
je bil kakor tedanji avstrijski episkopat, vendarle bolj naklonjen
zmernim strujam katoliškega gibanja nego radikalnim kršč. so-
cialcem. Odločil je pa jako diplomatično, kajti ni nastopil nepo¬
sredno proti Gostinčarju, temveč je vplival toliko časa
na dr. Kreka, da je ta sprejel kandidaturo,  ka¬
tere se je dotlej tako odločno branil. Ta spretna škofova poteza
je povzročila, da volitve niso poglobile napetosti med obema
taboroma izza prejšnje jeseni, temveč še celo sklenile že neko¬
liko zrahljane delavske vrste, kajti Krekova kandidatura je na
mah postavila tudi v delavskih vrstah v ozadje vse druge kom¬
binacije.

Po teh pretresih, katerih izid je pa ostal vendarle brez
škode, je kršč.-soc. gibanje zopet pridno nadaljevalo s svojim
propagandnim in organizatoričnim delom. Krek je kot poslanec
še podvojil svojo dotedanjo agilnost. Udeleževal se je raznih
socialnih kongresov (n. pr. meseca avgusta 1. 1897. v Solno-
gradu in v Ziirichu) in na neštevilnih shodih po vseh slovenskih
deželah širil kršč-soc. misel med vse. sloje slovenskega ljudstva;
razen tega je pa dal še pobudo za ustanovitev posebne kršč.-soc.

107

železničarske organizacije, ki se je izvršila dne 31. oktobra
1. 1897. Na inicijativo delavcev in nekaterih kršč.-soc. izobra¬
žencev so sklenili istočasno realizirati tudi sklep velikega delav¬
skega shoda iz prejšnjega leta ter ustanoviti zvezo vseh nepo¬
litičnih kršč.-soc. društev, ki naj bi bila nekaka osrednja kršč.-
soc. organizacija. Ta zveza je bila potrebna zlasti še zato, ker
pri »Kat. delavskem društvu« zaradi političnega značaja tega
društva niso smeli biti včlanjeni mladoletni. V to svrho se je
sestavil že meseca septembra poseben pripravljalni odbor, se-
stoječ iz dr. Debevca, Gostinčarja, Štefeta, Zalesjaka in Zillerja.
Ta je sestavil pravila, ki jih je vlada meseca oktobra potrdila,
in dne 14. oktobra 1. 1897. se je vršil v gostilniških prostorih
»Katol. doma« ustanovni občni zbor »Slovensko krščan-
sko-socialne delavske zveze«.

V naslednjih letih je šlo krščansko-socialno gibanje naprej
v označenih smereh. Število shodov in organizacij je stalno
rastlo. Vendar pa vse to delo ni imelo zgolj propagandnega
značaja, temveč v veliki meri tudi značaj samopomoči.
Veliko delavskih društev je bilo podpornih, a že spomladi
1. 1898. se je porodilo na inicijativo stavca Žana iz okrilja ljub¬
ljanskega kat. del. društva še posebno »Slov. delavsko
stavbinsko društv  o«, 48  ki je pomagalo zidati svojim
članom lastne domove. Temu društvu sta sledili naslednje leto
še slični v Zagorju ob Savi in v Celju. Število delavskih
društev je polagoma tako narastlo in kršč.-soc. misel je bila
že tako prodrla v najširše plasti ljudstva, da je nameravala skli¬
cati ljubljanska »Slov. kršč.-soc. zveza« za dan 17. septembra
v Ljubljano velik vseslovenski delavski shod, h kateremu se je
priglasilo 52  kršč.-socialnih in prosvetnih društev, a so ga zaradi
umora cesarice Elizabete v zadnjem trenutku preložili na pri¬
hodnje leto. Ker je našlo kršč.-soc. delavstvo v Missijevem na¬
sledniku dr. Jegliču prisrčnega prijatelja, je polagoma izginila
napetost med konservativnim ter kršč.-soc. krilom katoliškega
gibanja, in prvi vseslovenski delavski  shod se je
potem vršil dne 28. maja 1. 1899. jako slovesno. Čeprav je huj¬
skal »Slov. Narod« celo k izgredom, se ga je udeležilo nad 100

48  Prvi predsednik ljubljanskega »Slov. delavskega stavbinskega dru¬
štva« je bil bo gosi. profesor Janežič, za njim pa Krek sam. Do poletja
1. 1899. je postavilo društvo 21 delavskih hišic, v naslednjih letih pa še celo
vrsto nadaljnjih, skupno 103, ki so stale skupno 484.927 K ali povprečno
vsaka 4708 K. S temi je položilo temelj delavskim naselbinam v Novem
Vodmatu, v Rožni dolini, v Stepanji vasi, v Šiški in v Trnovem. Ker je
bil Krek preveč zaupljiv, je društvo zašlo v velike dolgove in utrpelo
pri nekaterih članih tudi velike izgube. Zato je zadnja leta pred vojno
ustavilo nadaljnja zidanja, vendar ni utrpel noben član nobene izgube, kei
je plačal mnogo tisočakov Krek iz svojega ali pa izprosil od svojih prija¬
teljev in raznih drugih organizacij.

108

kršč.-soc. društev in nad 3000 glav ljudstva, razen teh pa še
mnogo Hrvatov pod vodstvom zagrebškega župnika Zagorca
ter zastopnik Čehov. Zborovanje, ki mu je predsedoval dr. Krek,
je v glavnem manifestiralo za program, ki ga je bil sestavil
shod delavskih stanov 1. 1896.

Ta shod je še trdneje afirmiral važnost slovenskega krščan-
sko-socialnega gibanja na zunaj, in »Slovenec« je večkrat celo
razločeval med katoliško-narodno in krščan-
sko-socialno stranko,  čeprav so dejansko korakali
kršč. socialci le na čelu enotnega slovenskega katoliškega gi¬
banja. Tudi je treba poudariti, da se je slovensko kršč.-soc.
gibanje v tej dobi že popolnoma osvobodilo vseh tujih vplivov
ter se razvijalo samoniklo pod vodstvom vedno snujoče dr. Kre¬
kove inicijativnosti. Ta samostojnost  se je pokazala po¬
sebno izrazito o priliki zborovanja vsega avstrijskega kršč.-soc.
delavstva meseca decembra 1. 1899. na Dunaju. Slovence sta
zastopala na njem predsednik in tajnik SKSZ Iv. Kregar in
Iv. Štefe. Na zborovanju je bilo sklenjeno ustanoviti »Splošno
društvo avstrijskega krščanskega ljudstva« po zgledu nem¬
škega »Volksvereina«. Slovenska zastopnika sta predlagala v
pripravljalni odbor dr. Kreka, toda ta je že dne 7. decembra
v javni izjavi v »Slovencu« odločno odklonil odborništvo in
sploh vsako zvezo z nemškimi kršč.-soc. poslanci kot narodno
izdajstvo, dokler so ti zvezani z nemškimi nacijonalisti. Dopustil
je le možnost socialnega in gospodarskega sodelovanja. Vkljub
temu, da so korakali kršč. socialci na čelu vsega slovenskega
katoliškega gibanja in so bili tudi najbolje organizirani, pa ven¬
dar niso mogli ohraniti lastnega glasila, kajti konec 1. 1899. je
»Glasnik« prenehal,  in odslej so za svoje glasilo progla¬
sili Gregorič-Koblarjev »Slovenski list«. Bil pa je to obenem tudi
dokaz enotnosti vsega katoliškega gibanja, ker kršč. socialci
vkljub svoji številčni moči niso čutili potrebe po lastnem glasilu,
in jim je očividno zadoščalo ostalo katoliško časopisje. V Ljub¬
ljani so se katoličani ravno s kršč.-soc. gibanjem tako okrepili,
da so skušali prodreti spomladi 1. 1899. po dolgih letih zopet
v ljubljanski občinski svet in so v 3. razredu zmagali liberalci
le s pomočjo socialistov.

Vzporedno s krščansko-socialnim gibanjem, ki ga je vodil
dr. J. E. Krek, je šla v teh letih tudi katoliška gospodarska
organizacija,  ki ji je načeloval dr. Iv. Šušteršič in pri
kateri je vodilno sodeloval tudi dr. Krek. Na gospodarska vpra¬
šanja in organizacijo je opozarjal »Slovenec« že v 80 ih letih
ponovno, in katoliški shod je še prav posebno poudaril važnost
zadružništva.  Toda razen nekaterih posojilnic in zadrug
po Schulze-Delitzschevem sistemu, ki so jih iz lastne inicijative
ustanovili uvidevni posamezniki, ni bilo prišlo' še nikjer do ka-

109

kega smotrenejšega gospodarskega dela. Leta 1894. je pa začel
»Slovenec«, najbrže na Krekovo inicijativo, ponovno sistema¬
tično propagando za zadružništvo, in sicer po Raiffeisnovem
sistemu. Zlasti se je zavzemal za posojilnice, ki naj bi ubile tedaj
tako cvetoče oderuštvo po deželi, in za snovanje kmetijskih
gospodarskih društev,  ki naj bi osvobodila kmeta kot
konsumenta in kot producenta od odvisnosti od zasebnih izko¬
riščevalcev, po drugi strani pa tudi dvignila nivo zaostalega
kmetovanja. Prvi se je odzval temu klicu dobrepoljski
učitelj Franc Jaklič,  ki je osnoval z dr. Krekovo po¬
močjo poleti 1. 1894. posojilnico za domačo in sosednjo župnijo,
a skoro istočasno je bila osnovana podobna rajfajznovka tudi v
Trnovem pri Ilirski Bistrici, ki je bila celo prva vpisana v za¬
družni register, namreč dne 18. nov. 1. 1894, dočim je bila dobre¬
poljska šele 28. decembra 1. 1894. 49  Dne 2. januarja 1. 1895. je
»Slovenec« ponovno v uvodniku pozival k snovanju posojilnic
po Raiffeisnovem načinu. Ker so temu klicu sledili potem še
neprestano drugi, je to dalo »Slov. Narodu« povod, da se je
začel prikrito zaletavati vanje.

Toda v vodilnih katoliških vrstah je že splošno prevladala
misel po sistematični gospodarski organizaciji. Meseca februarja
1. 1895. je ustanovil dr. Krek iz vrst svojega delavskega društva
»Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo«, a tekom po¬
mladi in poletja sta pripravila dr. Šušteršič in dr. Krek tudi
ustanovitev »Zveze kranjskih posojilnic«.  Ustanovni
občni zbor se je vršil dne 12. decembra 1. 1895.; za predsednika
je bil izvoljen dr. Šušteršič, za tajnika dr. Krek, a pristopilo je
k njej 12 članic. Istočasno je pripravil Šušteršič tudi ustanovitev
ljubljanske »Ljudske posojilnice«. V Starem trgu
pri Ložu se je osnovalo prvo podeželsko kon¬
sumno društvo,  a v Dobrepoljah je ustanovil meseca
marca 1. 1896. Jaklič prvo slovensko »Kmetijsko
zadrugo«  (registrovana 2. VI. 1896.), ki je imela izprva le
namen posredovati trgovino s kmetijskimi pridelki in potreb¬
ščinami, a se je morala polagoma vsled nasprotovanja liberalnih
trgovcev lotiti prodaje vsega konsumnega blaga. Ta je služila

49  Osnovanje katoliške zadruge je bil navadno tudi povod za politično
cepitev prebivalstva v kmetiških občinah. Tipičen primer nam nudijo za to
ravno Dobrepolje. Da bi zainteresiral ljudstvo za nameravano zadrugo, je
sklical Jaklič poleti' 1. 1894. javen ljudski shod. Ko je govornik dr. Krek
na shodu neusmiljeno prijemal oderuhe, je eden izmed največjih, ki je bil
tudi navzoč na shodu, začel mrmrati; ko so ga pa začele rezati Krekove
besede le preveč v živo, je zapustil zborovanje, sledili so mu pa tudi
nekateri somišljeniki ter od njih preveč odvisni reveži. To je bilo tudi
rojstvo liberalne stranke v Dobrepoljah; na eni strani katoliško-narodria
večina ljudstva, ki je gledala 1  v novi posojilnici svojo oporo, na drugi strani
liberalni oderuhi in od njih odvisni reveži.

110

potem za vzor vsem ostalim, kakor so postale sploh Dobrepolje
kmalu zgled in spodbuda za vse ostale kmetiške občine, in so
hodili tamošnjo organizacijo proučevat tudi od drugod. Ti prvi
zgledi so potegnili za seboj hitro tudi druge kraje po vseh
slovenskih deželah. Katoliško časopisje je posvečalo zadruž¬
ništvu vedno več pozornosti, po kmetih so pa rastle posojilnice
kakor gobe po dežju, razen teh pa še razna konsumna društva
ter kmetijske in druge zadruge. Liberalcem, ki so zlasti v kon-
sumnih društvih videli ogrožanje svojih podeželskih trgovcev, v
posojilnicah pa ogrožanje svojih bogatašev-oderuhov, je postalo
hitro naraščanje katoliške gospodarske organizacije kmalu trn
v peti, zato so jo začeli že 1. 1897. prikrito napadati. Katoličanov
to ni motilo, temveč so nadaljevali s sistematičnim gospodarsko-
organizatoričnim delom. Ker se je med tem število zadrug že
precej pomnožilo in sta bili »Zveza kranjskih posojilnic« ter
celjska »Zveza slovenskih posojilnic« prerahli in preozki orga¬
nizaciji, sta pripravila pozimi 1. 1897/98. dr. Šušteršič in dr. Krek
ustanovitev nove osrednje organizacije, to je »Gospodarske
zveze«, katere ustanovni občni zbor se je vršil dne 17. marca
1. 1898. Dočim je »Zveza kranjskih posojilnic« obstojala brez
pravega delokroga še naprej, je pa »Gospodarska zveza« zdru¬
ževala in vodila vso mlado slovensko katoliško zadružno^ orga¬
nizacijo. Obema je predsedoval dr. Šušteršič, ki je kmalu nato
odložil celo svoj državnozborski mandat, da se je mogel tem
intenzivneje posvetiti gospodarskemu in politično-organizato-
ričnemu delu v domovini, a Krek je vodil propagando za za¬
družno idejo.

Liberalcem je povzročala katoliška gospodarska organiza¬
cija vedno nove skrbi, zato so svoje napade nanjo podvojili.
Izprva so se spotikali predvsem nad konsumnimi društvi, 50
proti katerim so sklicali 1. 1899. celo javne shode, a polagoma
so pričeli pod dr. Tavčarjevim vodstvom pravo pravcato divjo
gonjo proti celokupni katoliški socialno-
gospodarski organizaciji,  ki je dosegla svoj višek
ob prelomu stoletja. Ker samo prostaško blatenje, smešenje in
napovedovanje polomov ni zaleglo, so klicali na pomoč proti
katoliškemu zadružništvu še škofa in vlado ter podprli slično
akcijo spodnještajerskih nemškutarjev, v katerih imenu se je
njih vodja, celjski renegat dr. Mravlag, osebno sporazumel z
dr. Tavčarjem. Ko so poleti in jeseni 1. 1899. skušali liberalci
s pomočjo Nemcev izriniti katoličane še iz »Kmetijske družbe«,
je dosegel boj svoj višek. »Da se vidimo pri Filipih!« je zaklical
dne 28 .  oktobra 1. 1899. »Slovenec« liberalcem, in njegova stran-

50  Dne 1. februarja 1. 1899. je zapisal »Slov Narod«: »Zapro naj tekom
jednega meseca vsa konsumna društva in vse bo v redu, mi takoj od¬
nehamo ■..«

III

ka je začela z vsemi pripravami, da se gospodarsko popolnoma
osamosvoji od liberalcev. Proti Hribarjevi zavarovalni banki so
ustanovili katoličani spomladi 1. 1900. »Vzajemno zavaroval¬
nico« (duša te je bil dr. Schweitzer), a »Gospodarsko zvezo«
so reorganizirali tako, da je postala tudi osrednje bla¬
govno skladišče  za zadruge ter posamezne katoliške
trgovce in obrtnike. Ustanovni občni zbor tako preosnovane
zveze se je vršil dne 19. julija 1. 1900. Včlanilo se je tedaj pri
njej skupno 126 zadrug s 33.864 člani ter 1166 posameznikov,
dočim je združevala »Zveza kranjskih posojilnic« ob tem času
45 kreditnih zadrug. Da bi zadružno misel čimbolj ukoreninila
med ljudstvom, je začela razen običajnih »Letopisov« izdajati
1. 1900. še lastno polmesečno zadružno revijo. »Narodni gospo¬
dar«, a za vzgojo zadrugarjev je začela prirejati posebne za¬
družne tečaje.

Tako je pognalo katoliško gibanje do preloma stoletja svoje
korenine že na široko in na globoko po slovenski zemlji, in po
pravici je dejal na proslavi desetletnice ljubljanskega »Katol.
polit, društva« dr. Šušteršič, da je vsa Slovenija že kar
prepredena s katoliškimi organizacijami.  Ker
so nastopile v zadnjih letih povsod tudi prav dalekosežne poli¬
tične izpremembe, se je kmalu začela pojavljati potreba po
kritičnem pregledu celokupnega dotedanjega dela in po dolo¬
čitvi jasnih smernic za bodočnost. Tej potrebi je dal izraza
škof dr. Jeglič, ki je sprožil v svojem božičnem pastirskem listu
1. 1899. misel za II. slovenski katoliški shod.  Ideja
je bila sprejeta v vseh katoliških krogih z velikim navdušenjem.
Ze dne 12. januarja 1. 1900. se je zbral pod predsedstvom
gener. vikarja J. Flisa prvič pripravljalni odbor, ki je sestojal iz
56 članov. Organizacijo pripravljalnih del so uredili slično kakor
za I. kat. shod. Težišče  vsega dela je bilo to pot v »odseku
za socialne zadeve«,  ki mu je predsedoval Povše, a kot
poročevalci so mu bili prideljeni še I. Kregar, Šubelj, Gostinčar,
Žitnik, Krek in Schweitzer. Delo je šlo hitro od rok. Dne
30. junija je izdal pripravljalni odbor že oficijalni oklic in poziv
k udeležbi na II. slov. katol. shod, ki je bil sklican za dneve
10.—12. septembra  1. 1900. v ljubljansko Alojzijevišče. Obja¬
vili so oklic vsi slovenski listi, izvzemši liberalnih, a »Slov.
Narod« in »Soča« sta začela proti shodu takoj s strastno, dasi
brezuspešno kampanjo, kajti udeležilo se ga je nad 3000 oseb
iz vseh slovenskih pokrajin z vsemi svetnimi in cerkvenimi
do-stojanstveniki in mnogimi odličnimi tujimi gosti; le ljubljan¬
ski župan Hribar je jako netaktno odklonil udeležbo.

Na otvoritvenem zborovanju  je poročal svetnik
Vencajz v imenu pripravljalnega odbora o ogromnem napredku,
ki ga je storilo slov. katol. gibanje izza 1. kat. shoda, kajti tedaj

112

je imela stranka eno samo aktivno politično društvo, od tedaj
se jih je pa ustanovilo po vsej Sloveniji še 15 novih, razen tega
80 Raiffeisnovih posojilnic in 45 kmetijskih ter gospodarskih
društev. Odseki so zborovali dne 11. septembra. Najvažnejše in
naj zanimivejše so bile razprave v socialnem odseku, ki so se
dotaknile prav vseh perečih socialnih vprašanj slovenskega
ljudstva. Takoj po dovršenih posvetovanjih odsekov se je vršilo
zborovanje vseh udeležencev, ki so soglasno sprejeli nasveto¬
vane resolucije. Odsek za krščansko življenje  je
priporočal zlasti snovanje Marijinih družb, katol. izobraževalnih
društev, župnih knjižnic in treznostnih družb; šolskiodsek
je izrekel zahtevo po katoliških in narodnih ljudskih šolah, sred¬
njih šolah ter slovenskem vseučilišču v Ljubljani, priporočal
»Družbo sv. Cirila in Metoda« ter škofovo gimnazijo in obsojal
protiversko gibanje med učiteljstvom. Socialni odsek  je
zahteval za kmetiški stan uvedbo obveznih zadrug in njih pod¬
piranje, varstveno carino za kmeta in pospeševanje izvoza, po-
državljenje železnic, skrajšanje vojaške službe, razdolžitev kme-
tiških domov in starostno zavarovanje i. dr., za obrtni stan je
zahteval strogih dokazov usposobljenosti, uvedbo obveznih, a
avtonomnih obrtnih zadrug, zbornic in sodišč, maksimiranje
števila vajencev, omejitev ženskega in odpravo otroškega dela,
zakonito ureditev minimalnega počitka in plač, skrb za pomoč¬
nike in vajence itd., za trgovski stan je priporočal stanovsko
organizacijo, uvedbo dokaza strokovne usposobljenosti, usta¬
novitev slovenskih trgovskih šol, podpiranje trgovstva od strani
vlade itd., ustanavljanje konsumnih zadrug je pa nasvetoval le
tam, kjer so revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč; glede de¬
lavcev je zahteval zakonito varstvo dela, omejitev ženskega
akordnega, nočnega in nedeljskega dela, odpravo otroškega
dela, maksimiranje delovnega časa, uvedbo razsodišč, strožjega
nadzorstva podjetij in posredovalnic za delo, skrb za delavska
stanovanja ter zadostne.mezde in soudeležbo delavcev pri do¬
bičku, zlasti je še poudaril zahtevo po obveznem javnem zava¬
rovanju proti požaru, toči in živinskim boleznim ter za slučaj ■
bolezni, nezgod, onemoglosti in starosti in končno zahteval od
avtonomnih zastopstev, da v večji meri izvršujejo številne so¬
cialne naloge, ki so jih dolžna vršiti. Odsek za tisk  je pri¬
poročal smotreno organizacijo katoliškega znanstvenega dela,
podpiranje umetnosti, leposlovja in katoliškega tiska, ustanav¬
ljanje farnih knjižnic in pospeševanje ljudskega in mladinskega
slovstva. Odsek za katoliško-narodno organi¬
zacijo  je končno v obrambo proti liberalizmu in socialm de¬
mokraciji priporočal ustanavljanje katol. političnih društev,
knjižnic in čitalnic, prirejanje shodov in predavanj ter snovanje

113

ljudskih pisarn, v katerih bi dobivalo ljudstvo v slučaju potrebe
pouk in nasvete.

Zvečer se je vršilo najprej prvo slovesno zborovanje, nato
pa bakljada SKSZ, katere se je udeležilo 157 katoliških društev
s 24 zastavami in pri kateri so skušali nahujskani liberalci de¬
monstrirati proti shodu in prirediteljem. Zadnji dan je bil zopet
namenjen za slovesna zborovanja. Izmed govornikov je po¬
udarjal dr. Jož. Pavlica, da mora biti cerkev skala narodnosti,
svobode in napredka, Povše je govoril o važnosti in potrebah
kmetiškega stanu, V. Podgorec o zadružništvu in zavarovanju,
dr. Schweitzer o tisku, dr. Matek o obrtnih in delavskih raz¬
merah,, dr. Šušteršič o katoličanstvu in politiki, pri čemer je
vehementno napadal liberalce, in končno dr. Krek o katoliško-
narodni organizaciji, poudarjajoč važnost in pomen organizi¬
ranega dela. V sklepnem govoru je omenil predsednik shoda
dr. Šušteršič, da je navzočih na shodu 300 slovenskih županov
in zastopanih 360 katol. društev, a kardinal Missia je pozival
k vztrajnosti, edinosti in potrpežljivosti. Zvečer se je vršil ko-
merz »Danice«. •

Poročilo o tem shodu po pravici poudarja, »da so postali
njegovi sklepi program za katoliško-narodno gi¬
banje na Slovenske  m«, a shod sam pomenja nov in
krepak pogon za nadaljnje organizatorično in propagandno delo.
Že prvi mesec po shodu sta se osnovali dve novi katol. politični
društvi, namreč v Dobrepoljah za kočevski okraj, mesec dni za
tem pa še v Ribnici; to je postalo potem tudi okrajno polit,
društvo za kočevski okraj mesto dobrepoljskega. Razen teh
dveh se je ustanovilo tedaj slično društvo še v Šmartnem za
litijski okraj. Časopisje in osrednje organizacije so začele takoj
po shodu s pripravami za bližajoče se državnozborske
volitve. Pri kandidaturah to pot ni bilo posebnih sporov, kajti
prejšnja ognjevitost kršč. socialcev je bila med tem že nekoliko
popustila, a dr. Šušteršič je bil postal že tako popularen, da je
brez napora naslediRv peti kuriji dr. Kreka, ki nikakor ni hotel
več kandidirati. Dr. Šušteršič se je bil namreč v polnem obsegu
izjavil za program shoda delavskih stanov in je veljal po pravici
za glavnega prvoboritelja splošne in enake volilne pravice.

' Vkljub temu, da so razvili liberalci silno agitacijo, pri kateri so
sodelovali predvsem učitelji, je bila zmaga katoliških kandidatov
v kmetiški kuriji in v splošni kuriji vprav ogromna, celo v
mestni kuriji so zmagali liberalci le s pičlo večino.

Dočim se liberalci po volitvah niso več zmenili za ljudstvo,
so bile pa katoličanom le nazorna preizkušnja dotedanjega dela.
Takoj po končanih volitvah je namreč objavil »Slovenec« uvod¬
nik »Naša politiška šola«, v katerem je podčrtoval, da bo treba
še poglobiti in razširiti nabožne, gospodarske, politične in pro-

s

114

svetne organizacije, obenem je pa ugotavljal, da vlada ponekod
med duhovščino vendarle še precej janzenističnega in jožefin-
skega duha.

Volitvam je sledila dolgotrajna polemika glede
parlamentarnega kluba  in o postopanju hrvaških ter
nekaterih obmejnih slovenskih poslancev. Cilj katoliško-narodne
stranke, oziroma dr. Šušteršiča je bil, ustvariti pod svojim vod¬
stvom velik skupen klub vseh jugoslovanskih poslancev in manj¬
ših skupin ostalih Slovanov, toda popolnoma izolirati trojico
kranjskih liberalcev. To se dr. Šušteršiču sicer izprva ni po¬
srečilo, vendar je dobilo ekskluzivno stališče kranjskih kato¬
ličanov glede liberalcev še tisto pomlad zadoščenje z odhodom
dr. Tavčarja in njegovih tovarišev iz »Hrv. slov. kluba«. Libe¬
ralci so se skušali maščevati nad Šušteršičem z uprizoritvijo
afere z žlindro, a tudi pri tem so ostali poraženi pravzaprav
sami, ker so jim vsi Slovani zamerili njih ljubimkanje z Vse-
nemci.

V tem so se približale tudi kranjske deželno-
z b o r s k e volitve,  pri katerih so vkljub vsem liberalnim
naporom zmagali katoličani še sijajneje nego pri državnozbor¬
skih. Liberalci, ki nikakor niso hoteli izpustiti gospodarstva iz
rok, so prišli zato v še večjo odvisnost od Nemcev, dočim se je
pomlajena katoliška deželnozborska delegacija pripravljala na
boj na življenje in smrt z vladajočo liberalno-nemško reakcijo.
Ker je gradilo liberalno časopisje vso svojo politično propagando
na blatenje vodilnih delavcev katoliško-narodne stranke, so
osnovali katoličani meseca decembra 1. 1901. v Ljubljani po¬
sebno »Obrambno društvo«  po vzoru podobnega dru¬
štva nemških katolčanov na Koroškem.. To je potem pridno
skrbelo za pošiljanje zakonitih popravkov v vse liberalne liste,
a deželni poslanci so nastopili že na otvoritveni seji novega
deželnega zbora z vso ostrostjo proti liberalni prepotenci.

V prvi polovici 1. 1902. so nudili liberalci katoličanom do¬
volj polemičnega gradiva s svojim postopanjem v ljubljanskem
občinskem svetu in v parlamentu ter s popustljivostjo v vpra¬
šanju slovenskih paralelk na celjski gimnaziji, a v vsej drugi
polovici leta je javnost razburjala obstrukcija v dežel¬
nem zboru.  Na stotine shodov in zaupnic je odobrilo ener¬
gično postopanje kat.-nar. stranke in vzbujalo vedno večje
ogorčenje ljudstva napram oporam liberalne nepopustljivosti,
to je proti dež. preds. Heinu, uradništvu, učiteljstvu in pode¬
želskim trgovcem. Obenem so ti boji jako ugodno vplivali tudi
na katoliško gibanje samo, ki je posvečalo podvojeno pozornost
intenzivni organizaciji naraščajočega števila svojih pristašev.
Dne 7. in 8. septembra 1. 1902. se je vršilo veliko zboro¬
vanje nepolitičnih društev,  s katerim je stopila

115

SKSZ v novo dobo intenzivnega in sistematičnega ljudskega
prosvetnega dela, a dne 13. oktobra se je vršil v Ljubljani prvi
veliki shod strankinih zaupnikov iz vse de¬
žele,  na katerem se je stranka prvič tudi formalno konstitui¬
rala in sprejela načrt za svojo politično organizacijo. Razen
načelnika dr. Šušteršiča sta bila ob tej priliki voljena še izvršilni
odbor in vodstvo stranke. Glede organizacije je bilo določeno,
naj se izvede po sodnih okrajih, a za kritje strankinih stroškov
je bil ustanovljen »ljudski sklad«.

Ob tej priliki je začel polagoma prihajati do izraza so¬
cialni značaj oficijalne katoliško-narodne
stranke.  Ko je namreč po zborovanju zaupnikov »Slov. Na¬
rod« iztaknil, da ni bil izvoljen v izvršilni odbor noben de¬
lavec, mu je »Slovenec« odgovoril, da predstavlja kršč.-soc.
delavstvo celoto zase z lastno organizacijo in z lastnim glasilom,
s čimer je posredno izjavil, da je oficijalna stranka predvsem
kmetiška.  To je bilo tudi popolnoma naravno, kajti že od
sredine 80 ih let je pomenjal slovenski katoliški pokret gibanje
širokih plasti slovenskega ljudstva, a vse zadnje volitve so po¬
kazale, da drže mesta precej trdno v rokah liberalci, dočim se
je zbralo okrog kat.-nar. stranke skoro vse kmetiško ljudstvo.
Če je torej hotela priti stranka do večje politične moči, je bila
edina pot ta, da se popolnoma opre na številčno prevladujoči
kmetiški element ter izbojuje njemu in s tem seveda tudi sebi
pravičnejše zastopstvo v deželnem in držav¬
nem zboru,  kajti po tedaj veljavnem volilnem redu za de¬
želni zbor je volilo kakih 90 veleposestnikov 10 poslancev, 5700
mestnih volilnih upravičencev 8 poslancev, a 40.000 kmetiških
volilcev le 16 poslancev, ne glede na to, da je bilo nad 50.000
kmetov in delavcev sploh izključenih od volilne pravice. Edino
pravilno stališče je zavzel torej že koncem 90 ih let dr. Šušter¬
šič, ki je postavil proti volji konservativnih elementov na čelo
strankinih zahtev demokratičnejšo volilno reformo. Ta je bila
med drugim in tretjim kat. shodom tudi osrednja točka
vsega strankinega političnega nastopanja  v
deželnem in državnem zboru, a logična posledica tega načela
je seveda morala biti ta, da je posvetila stranka vso svojo po¬
zornost ravno širokim kmetiškim slojem kot viru bodoče po¬
litične premoči.

Razen gospodarsko je skušala stranka organizirati že od
vsega početka kmetiško ljudstvo tudi politično v k a t o 1. p o 1 i t.
društvih,  ki so v začetku stoletja delovala bolj ali manj
intenzivno že skoro po vseh političnih sodnih okrajih. Ta so zbi¬
rala v svojih vrstah predvsem duhovščino, posamezne obrtnike
in izobraženejše kmete ter prirejala shode. Tvorila so sicer ne¬
kako ogrodje stranke, vendar niso mogla zajeti v e č -

8 *

116

jih ljudskih množic, kakor sta izvršili to gospodarska in
prosvetna organizacija stranke. Ker pa je šlo stremljenje vodi¬
teljev kat.-nar. stranke za tem, da tudi politično razgibljejo
in organizirajo čim širše ljudske mase, je objavil »Slovenec«
dne 5. novembra 1. 1904. uvodnik z naslovom »Slovenska
ljudska stranka«,  v katerem je priobčilo podpisano
»Uredništvo Slovenca« s primernim komentarjem pismo nekega
strankinega pristaša, ki je sprožil misel, naj bi se zlasti glede
na razrvane politične razmere po obrobnih slovenskih deželah
ustanovila na krščanskih načelih temelječa stranka, ki bi zajela
vse sloje po vseh slovenskih deželah in bi bila tako res poli¬
tična reprezentanca celokupnega slovenskega naroda. Uredni¬
štvo je pozvalo na anketo, in oglasili so se najodličnejši pred-
stavitelji katoliškega gibanja iz vseh slov. dežel, ki pa očividno
niso točno razumeli zmisla navedenega poziva. Nekateri so go¬
vorili o slogi, drugi so nasprotovali ustanovitvi nekake nove
srednje stranke. Le dr. Šušteršič in dr. Korošec sta mimogrede
omenila, naj bi postala taka vseslovenska ljudska stranka te¬
danja kranjska kat.-nar. stranka, vendar dr. Šušteršič radi
premočnega partikularizma po posameznih deželah zaenkrat še
ni upal na uresničenje te misli, čeprav se je n. pr. E. Vračko
odkrito izjavil za združitev vseh obstoječih slovenskih pokra¬
jinskih katoliških strank.

Ta debata je rodila uspeh, kajti že dne 21. januarja 1. 1905.
je pozival »Slovenec« v uvodniku »Krščanska demokracija«, naj
bi raztegnile osrednje kranjske katoliške
organizacije svoj delokrog na vse slovenske
dežele, po možnosti pa celo na ves slovanski
jug monarhije,  a naslednjo jesen je pri razmotrivanju
dotedanjih uspehov katoliškega gibanja ugotavljal, da kat.-nar.
stranka dejansko že postaja »slovenska ljudska stranka«. Silni
boji, ki so se vršili ravno tedaj za volilno reformo v deželni
in državni zbor, so še prav posebno izoblikovali kat.-nar. stranko
kot zastopnico širokih plasti slovenskega ljudstva; zato je bil
na njenem velikem zborovanju zaupnikov dne 27. novembra
1. 1905. tudi navdušeno in soglasno sprejet Šusteršič-Krekov
predlog, naj se stranka preimenuje v »Slovensko ljud¬
sko stranko«.  S tem se je stranka tudi na zunaj proglasila
za zastopnico slovenskega ljudstva, in ker je bilo to ljudstvo po
svoji ogromni večini kmetiško, je seveda skušala zajeti pred¬
vsem kmeta. Na eni strani je posvetila vso pozornost »Domo¬
ljubu«, ki je začel izhajati z novim letom 1906. kot tednik z
naklado nad 20.000 izvodov in dobil kot protiutež tozadevnim
liberalnim lokalnim lističem posebne priloge za Gorenjce, Do¬
lenjce in Notranjce, na drugi strani je pa skušala na vsak način
prodreti tudi s politično organizacijo v čim najširše mase. Ker

117

dotedanja kat. polit, društva kot zgolj politične organizacije pri
preprostem in praktično mislečem kmetiču niso mogla najti
zaželjenega odmeva, so jih začeli preoblikovati v interesna
zastopstva kmetiškega ljudstva,  kakor so storili
to že poprej Štajerci. Tudi tu je prebil led dobrepoljski Jaklič,
ki je na zborovanju, ki se je vršilo dne 19. marca 1. 1906. na
Gradežu, ustanovil »Kmečko zvezo«  za turjaško in škoci-
jansko župnijo. Ta se je kmalu nato preosnovala v »Kmečko
zvezo« za ves kočevski okraj s sedežem v Ribnici. Namen te
zveze je označil dr. Krek na shodu v Dobrepoljah dne 6. maja

I. 1906., govoreč o potrebi in važnosti stanovsko-politične orga¬
nizacije kmetov, delavcev in obrtnikov. S tem se je izvršil po¬
izkus, postaviti politično organizacijo širokih plasti ljudstva,
združenih v SLS, na nov temelj, to je na stanovsko-politični.
Naslednja leta so pokazala, da je postala ta oblika tudi uspešna.
Slično stanovsko-interesno organizacijo je osnovala stranka
istočasno tudi z ustanovitvijo »Kmečke županske
zveze«  (ust. zborovanje 17. VIII. 1906. v Št. Vidu n. Lj.,
preds. A. Belec), ki je še tisto leto kupila od Drag. Hribarja
»Občinsko upravo«  in jo spremenila v svoje glasilo. Tako
je dobila stranka precej izrazit kmetiški značaj, kar je dajalo
Šušteršiču povod, da je začel vedno ostreje in pogosto celo jako
demagoško nastopati proti mestom in meščanstvu sploh.

Vzporedno z organizacijo kmetiškega ljudstva je šla tudi
organizacija delavstva.  Mogočni zalet krščanskega
socializma sredi 90 ih let je imel predvsem politično-propagandni
značaj, in politična so bila tudi katol. delavska društva. Proti
koncu desetletja je prvotna ognjevitost nekoliko pojenjala, ker
Krek kot poslanec tudi ni utegnil več posvečati vse pozornosti
le delavskemu gibanju. Vendar si je v teh letih kršč.-soc. delav¬
stvo izoblikovalo na različnih velikih zborovanjih svoj socialni
delovni program, ki je postal z II. kat. shodom bistveni del
celokupne kat.-nar. stranke. Propagandno misijo za socialna in
demokratična načela, ki jo je vršilo v 90 ih letih delavstvo, je
prevzela po II. kat. shodu vsa stranka; zato je samostojna de¬
lavska politična propagandna akcija, ki jo je vodilo ljubljansko
»Katol. delavsko društvo« (preds. Gostinčar), precej pojenjala,
pač se je pa nadaljevalo živahno delo po delavskih, podpornih
in izobraževalnih društvih. To intenzivno delo nam najlepše
izpričuje tretji občni zbor »Slov. k r š č. - s o c. zveze«  dne

II. februarja 1. 1900., ki je mogel pokazati razen na ustanovitev
posebne zvezne delavske pisarne še na živahno prirejanje te¬
čajev, iger in predavanj, na veliko pomnožitev knjižnice in čital¬
nice, na ustanovitev »Kršč.-soc. ženske zveze« itd. Ob tej priliki
je bil tudi izvoljen za predsednika zveze dr. Krek, ki je obdržal
potem to funkcijo do svoje smrti in ki je tvoril stalno živo

118

vez med delavskim gibanjem in celokupno
stranko. Naravno je, da vsled tega ni prišlo med delavstvom
do nobenih nesoglasij več napram stranki, obenem je pa pod
njegovim vplivom zastopala tudi stranka vedno izrazito socialna
načela. S to prepojitvijo vsega katoliškega gibanja s kršč.-soc.
idejami je pa tudi odpadla za tedanje delavske voditelje potreba
nadaljnjega propagandnega dela med širokimi plastmi vsega
ljudstva, in so se zato lahko začeli posvečati in omejevati
zgolj na svoja stanovska vprašanja.  Posledica
tega je bila, da je začelo po II. kat. shodu kršč.-soc. gibanje
izgubljati politično-propagandni in dobivati predvsem stanov¬
sko organizatorni značaj.

Slovenski delavec je bil ob prelomu stoletja pravi suženj
nemškega kapitala,  ki je obvladoval tedaj vso našo
industrijo. Dočim se je v prejšnjih desetletjih zaradi svoje kul¬
turne zaostalosti komaj zavedal svojega žalostnega položaja,
sta pa sedaj na eni strani večja izobrazba in na drugi strani
vpliv socialistične in kršč.-socialne propagande tudi v njem po¬
lagoma vzbudila samozavest in hrepenenje po izboljšanju do¬
tedanjega položaja. To je vodilo do vedno pogostejših kon¬
fliktov z delodajalci,  ki so se seveda upirali delavskim
zahtevam in vodili sami od sebe delavstvo v strokovne
organizacije.  Prva kršč.-soc. strokovna organizacija je
bilo »Podporno društvo delavcev in delavk to¬
bačne tovarne«  v Ljubljani, ki se je osnovalo na Krekovo
pobudo meseca maja 1900. Ustanovitev tega društva je bila
naravna posledica intenzivnega kršč.-soc. propagandnega dela
na njegovem žarišču, a že druga strokovna organizacija, to je
društvo papirniških delavcev v Vevčah, ustanovljeno komaj
nekaj tednov za prvim, je bilo plod velike delavske
stavke  v tamošnjih obratih. Tako so na eni strani bolj ah
manj intenzivno delovala še stara kat. delavska društva, na
drugi strani so pa začele nastajati prve kršč. - soc.
strokovne organizacije  kot zastopnice delavskih sta¬
novskih interesov in kot protiutež proti živahnemu in žilavemu
socialističnemu gibanju, ki je vodilo tedaj že iz svojega središča
v Trstu intenzivno propagando ter že resno ogrožalo pozicije
kršč. social cev med delavstvom (samo v sezoni 1. 1899/1900.
so priredili iz Trsta ven 172 javnih shodov ter 52 po § 2., v
Trstu pa 62 političnih shodov, 67 strokovnih in 55 po § 2.). Vseh
katoliških delavskih organizacij je bilo tedaj na Slovenskem 28,
dočim so cenili kršč.-soc. delavcev na kakih 15.000. Da bi zbrala
v organizacijo vso to maso, je začela opozarjati na pomen in
potrebo strokovne organizacije tudi SKSZ (n. pr. na obč. zb.
31. III. 1901.), ki je veljala tedaj še za središče in ognjišče vsega
kršč.-soc. gibanja. Ker je bila nekaka hrbtenica vsega sociali-

119

stičnega gibanja na Slovenskem njih železničarska organizacija,
so osnovali meseca julija 1. 1901. tudi kršč. soeialci v Ljubljani
podružnico osrednje dunajske kršč.-soc. »Prometne zveze«, a
»Slovenec« je pozival k ustanavljanju še nadaljnjih strokovnih
organizacij. L. 1902. je na dan 1. maja prvič počivalo delo tudi
v nekaterih ljubljanskih obratih, ustanovljenih je bilo par na¬
daljnjih delavskih društev, sicer pa je bilo opaziti med delav¬
stvom precejšnje mrtvilo. Sploh je začelo kršč.-soc. gibanje
polagoma pešati; zato tudi ni bilo odpora, ko se je jeseni 1. 1902.
preosnovala »Slov. kršč.  -soc. zveza« iz delav¬
ske institucije v zvezo in središče splošnega
katoliškega prosvetnega dela na Slovenskem.

Pozornost širše javnosti je obrnilo kršč.-soc. delavstvo nase
zopet šele meseca aprila 1. 1904. o priliki velike stavke v ljub¬
ljanski tobačni tovarni, ki jo je vodilo tamošnje »Podporno dru¬
štvo«. Ob tej priliki se je pokazalo društvo kot mogočna opora
delavstva v žilavi borbi za elementarne socialne pravice. Dočim
je vsa kat.-nar. stranka podpirala težnje stavkujočih delavcev,
je pa »Slov. Narod« zapisal, da »vse zlo izvira iz stro¬
kovnih društev, ki delavce le hujskajo«.  Sve¬
toval je vladi, da »bi bilo najbolje, da se strokovno društvo
razpusti ... vodstvu tobačne tovarne pa priporočamo, naj gleda,
da nastane v tobačni tovarni že red, če ne gre drugače, pa naj
tovarno za nekaj časa zapre«. Slično protidelavsko in proti¬
socialno stališče so zavzeli liberalci tudi par tednov pozneje o
priliki velike stavke v obratih kranjske indu¬
strijske družbe na Jesenicah.  Čeprav so imeli tam
delavci za 12 urno delo komaj po 30 krajcarjev na dan, in so
bile zahteve stavkujočih jako skromne, se je »Slov. Narod«
vendarle že takoj ob izbruhu odločno postavil na stran kapi¬
talističnih izkoriščevalcev, ki so bili obenem tudi pijonirji Nem¬
štva v vsej gornji savski dolini. Psoval je »ta pijanega Kreka«,
češ da delavstvo hujska, in pozival tovarniško vodstvo, naj
nadomesti za osnovne človeške pravice se boreče domače de¬
lavce s tujimi. Ker je vzbujalo to postopanje ogorčenje celo med
uvidevnimi liberalci, je ugotovil dr. Tavčar v »Slov. Narodu«
načelno stališče stranke napram delavstvu, rekoč: »Dasiravno
marsikaterega kar mrzlica strese, če čuje besedo kapitalist, je
vendarle istina, da se v naši stranki nahajajo tisti, ki nekaj
imajo«.

Ti dve veliki in deloma uspešni stavki sta bolj kot vsaka
besedna propaganda pokazali na eni strani važnost trdnih stro¬
kovnih organizacij, na drugi strani pa dejstvo, da so pogoj
izboljšanja delavskega položaja le trdno sklenjene vrste vsega
delavstva. Glede na to je že meseca maja 1. 1904. dr. Krek na
shodu v Vevčah pozival v skupne strokovne organi-

120

zacije vse delavstvo brez razlike politič¬
nega in kulturnega naziranja, češ da si bo izbo¬
jevalo delavstvo svoje pravice le, če bo složno; slično stališče
sta zavzela tudi »Slovenec« (28. V. 1904.) ter strankin načelnik
dr. Šušteršič. Ker so bili socialističnim voditeljem strankarski
interesi več nego takojšnje koristi delavstva, so odklanjali enotne
strokovne organizacije, in kršč. socialcem seveda in preostajalo
drugega, nego nadaljevati z ustanavljanjem svojih organizacij.
Največja izmed vseh je bila jeseniška, ki so jo ustanovili meseca
julija 1. 1904., in ki je že takoj od početka štela nad 500 članov
ter postala kmalu ena najvažnejših postojank slovenskega kršč.-
soc. gibanja sploh. S tem je 'kršč.-socialno gibanje iznova oži¬
velo, kar je zlasti lepo pokazala velika proslava deset¬
letnice »Kat. društva za delavke« v Ljubljani
dne 23. oktobra 1. 1904., katere se je udeležilo nad 5000 oseb.
Ko je dne 7. januarja »Slovenec« navajal naloge, ki čakajo
katoliško gibanje v 1. 1905., je še prav posebno podčrtaval važ¬
nost ustanavljanja delavskih in strokovnih društev. Krepko je
podprla delavstvo tudi reorganizirana SKSZ s tem, da je pri¬
rejala. številne socialne tečaje in pomagala društvom v delavskih
krajih zlasti s predavatelji.

Vse to je prineslo v delavske vrste zopet novega življenja.
Že dne 9. julija 1. 1905. so priredili kršč. socialci pri Devici
Mariji v Polju veliko zborovanje, na katerem je bilo zastopanih
28 delavskih društev. Ob tej priliki so pregledali vso svojo
organizacijo in si ustvarili program za nadaljnje organizatorično
delo. Slično zborovanje so priredili dober mesec nato pod
dr. Koroščevim predsedstvom tudi štajerski kršč. socialci v
Mariboru, kjer so ugotovili, da je štajersko slovensko delavstvo
jako zanemarjeno, in sklenili posvetiti v bodoče čim večjo
pažnjo delavski strokovni in izobraževalni organizaciji. Teden
dni za mariborskim se je vršilo tako zborovanje še za Goriško
na Kostanjevici, na katerem sta govorila tudi M. Moškerc in
dr. E. Lampe; poleti 1. 1906. pa za Koroško.

Pozimi 1. 1905/1906. je bila obrnjena vsa pozornost delav¬
stva na parlament, kjer so se bili boji za volilno reformo, in
gotovo je, da je ravno stalni pritisk delavskih množic največ
pripomogel, da je bil zlomljen tozadevni odpor reakcijonarcev.
Tudi na Slovenskem je korakalo kršč.-soc. delavstvo
na čelu gibanja za splošno in enako- volilno
pravico  ter s tem krepko podprlo slovensko katoliško dele¬
gacijo v parlamentu. Dne 22. oktobra so priredili 16 velikih
shodov za demokratično volilno reformo, obenem so pa onemo¬
gočali vso liberalno protipropagando. Ta boj je zanesel v kršč.-
soc. delavstvo zopet krepko samozavest, utrdil njegove vrste
in mu vlil poguma za nadaljnje akcije, ki so bile pa težke brez

121

lastnega glasila. Da pridejo tudi do tega, so sklenili dne 12. no¬
vembra zaupniki ljubljanskega »Kat. delavskega društva« usta¬
noviti svoj tednik, ki je že mesec dni nato izšel pod imenom
»Naša moč«.  Njen urednik je bil z majhnimi presledki do
konca Miha Moškerc.  Rezultat vsega tega oživljenega
kršč.-soc. gibanja je bil II. vseslovanski delavski
shod,  ki se je vršil o priliki otvoritve »Društyenega doma« v
Preski dne 1. julija 1. 1906. Na tem zborovanju so sklenili usta¬
noviti enotno vseslovensko politično organizacijo »Delavsko
zvezo«  ter slično enotno strokovno organizacijo »Strokov¬
no zvez  o«, katerih glasilo bi bila »Naša moč«. Razen tega so
pa razpravljali še o delavskem mladinsko-izobraževalnem delu,
obravnavali so razna socialno-politična vprašanja (zlasti občin¬
sko socialno politiko) ter sklenili osnovati poseben delavski
izvršni odbor.  Ta naj bi bil nekako vrhovno vodstvo
celokupnega kršč.-soc. delavskega gibanja. S tem shodom, ki
se je vršil pičla dva meseca pred III. slov. katol. shodom, je
prišlo katoliško delavsko gibanje na Slovenskem šele v pravi
tek. Zato tudi pomenja zanj začetek nove dobe.

Mnogo enakomerneje nego delavsko gibanje se je razvijala
med II. in III. kat. shodom gospodarska organiza¬
cija.  Po reorganizaciji »Gospodarske zveze«  poleti
1. 1900. iz društva v zadrugo in v središče celokupnega kato¬
liškega gospodarskega dela se je ta posvetila popolnoma le
svojim notranjim poslom. S tečaji in predavanji je širila in po¬
glabljala zadružno misel ter pomagala pri snovanju nadaljnjih
kreditnih in drugih zadrug; na liberalno protizadružniško gonjo
je pa odgovarjalo le strankino časopisje. »Gospodarska zveza«
sama se v kake boje in polemike ni več spuščala. Vkljub temu,
da je doživelo v teh letih nekaj konsumnih in kmetijskih zadrug
zaradi lahkomiselnega gospodarstva svojih lokalnih voditeljev
polome, ki jih je liberalno časopisje silno napihavalo in ki so
služili za hvaležno pico nadaljnji gonji proti katoliškemu gospo¬
darskemu delu, je vendar število zadrug in zadru-
garjev stalno in hitro rasti  o. Do občnega zbora
»Gospodarske zveze« dne 26. junija 1. 1902. je narastlo število
njenih članic na 159 (102 kredit, zadr. in 57 drugih), kar je
značilo nekako polovico vseh slovenskih zadrug. Dočim so bile
namreč na Kranjskem včlanjene skoro vse zadruge pri »Gospo¬
darski zvezi«, je pa večino, koroških in štajerskih združevala
dolgo časa nestrankarska M. Vošnjakova »Zveza slovenskih
posojilnic« v Celju. Ker je bila večina zadružnih konkurzov po¬
sledica izrazitega političnega značaja dotičnih zadrug, so kato¬
ličani kmalu uvideli, da je treba zadružništ  v o vsekakor
iztrgati s pozorišča dnevnih političnih  b o -
j e v. Da demonstrirajo to tudi na zunaj, je dne 26. julija 1. 1902.

122

dr. Šušteršič odložil predsedstvo »Gospodarske zveze« (nado¬
mestil ga je dr. Krek), češ da je politično preveč eksponirana
oseba, kar bi utegnilo škodovati gospodarskemu značaju zveze.
Liberalne gonje proti zadružništvu ta Šušteršičev korak seveda
ni ustavil, zlasti ker so začeli ponekod po deželi tudi liberalci
z ustanavljanjem svojih zadrug. Ker je imela celo vlada več
razumevanja za slovensko zadružništvo nego liberalci in je da¬
jala »Gospodarski zvezi« redno letno podporo, je proglašal
»Slov. Narod«, da je »Gospodarska zveza« podkupljena od
vlade. Te gonje niso omilili niti polomi nekaterih libe¬
ralnih zadrug  (n. pr. mlekarne v Črnem vrhu 1. 1903.),
temveč je dr. Tavčar vložil celo interpelacijo v parlamentu,
naperjeno proti slov. katol. zadružništvu. Le veliki solidnosti
ogromne večine zadrug se je zahvaliti, da ta strastna kampanja
protisocialne liberalne slepote ni rodila vprav katastrofalnih po¬
sledic za celokupno slovensko narodno gospodarstvo. Ko je
ravno v tem času prehajala celjska »Zveza slovenskih posojil¬
nic« polagoma v izrazito liberalne roke in je seveda močno
čutila konkurenco gibčnejše in širše organizirane »Gospodarske
zveze« ter so mnoge zadruge zato prestopale k tej, je začela
podpirati gonjo proti »Gospodarski zvezi« še njena celjska kon-
kurentinja, vendar brez uspeha.

Dne 10. junija 1. 1903. je pa stopil v veljavo zakon o revi¬
zijah pridobitnih in gospodarskih zadrug, ki je globoko posegel
v ves ustroj dotedanjih zadružnih central. Med drugim je
namreč pooblaščal zadružne zveze, ki izpolnijo določene zako¬
nite pogoje, tudi z obvezno revizijsko pravico včlanjenih zadrug
ter jim dal pravico, zastopati njih skupne koristi. Ker se je
novim zakonskim določbam najbolj približevala »Gospodarska
zveza«, je sprožil »Slovenec« ob tej priliki misel za čim tesnejše
zbližan j e celokupnega slovenskega zadruž¬
ništva  pod vodstvom »Gospodarske zveze«. Ta misel ni rodila
uspeha, temveč sta se obe vodilni slovenski zvezi ločeno pri¬
lagodili novim zakonskim določbam. Za 10. dan decembra
1. 1903. je bil sklican izredni občni zbor »Gospodar¬
ske zveze«, na katerem je bila sklenjena po¬
trebna izprememba pravil, prekrstit e-v zveze
v »Zadružno zvezo« ter izločitev vseh trgov¬
skih poslov  in blagovnega prometa, kar naj bi prevzela
nova, nalašč v to svrho ustanovljena osrednja zadruga, tekom
naslednjih mesecev so bila potrjena nova pravila in izvršene
vse potrebne priprave. Dne 7. aprila 1. 1904. se je vršil prvi
občni zbor tako reorganizirane »Zadružne zveze«, ki je združe¬
vala ob tej priliki že 212 zadrug. Vendar je zaradi intrig na¬
sprotnikov trajalo še par mesecev, preden je dobila revizijsko
pravico. Ker so bili s to reorganizacijo izločeni iz njenega delo-

123

kroga vsi trgovski posli, tudi z ustanovitvijo nove blagovne
centrale ni bilo mogoče več odlašati, in že dne 8. avgusta 1. 1904.
je bila registrirana nova osrednja zadruga  za nakup in
prodajo, ki si je nadela ime »Gospodarska zveza«.  Ta
je prevzela od svoje istoimenske prednice, oziroma »Zadružne
zveze« vse tozadevne posle. Njen prvi načelnik je bil Jos. Jeglič,
ki je bil obenem tudi ravnatelj »Zadružne zveze« in je uvedel
pri obeh organizacijah moderno poslovanje.

S tem je dobilo osrednje katoliško zadružništvo svojo
končno zunanjo obliko.  Odslej se je razvijalo z
mirno vztrajnostjo dalj  e. 51  Izogibalo se je vseh kon¬
fliktov z nasprotniki, in dne 3. junija 1905. je »Slovenec« celo po¬
udarjal, da želi prijateljskega sožitja tudi s tedaj še liberalno
Kmetijsko družbo, s katero je bila »Gospodarska zveza« še pred
nekaj leti take strastne boje. Uneslo se je polagoma tudi libe¬
ralno nasprotstvo do zadružništva. Dne 9. septembra je »Slo¬
venec« v uvodniku lahko ugotovil, da se nahaja vsa katoliška
gospodarska organizacija v stanju mirnega napredovanja. Le
od časa do časa so vzplamteli še liberalni napadi nanjo, zlasti
ob takih prilikah, ko je bilo treba z njimi obrniti pozornost ob¬
činstva od kakih polomov v lastnih vrstah (n. pr. meseca ja¬
nuarja 1. 1906. o priliki konkurza liberalne delniške pivovarne
Zalec-Laški trg).

Velikega pomena za vsako širokopoteznejše gibanje je tudi
vprašanje inteligenčnega naraščaja;  zato je popol¬
noma naravno, če je posvečala kat.-nar. stranka ves čas prav
znatno pozornost tudi vzgoji in organizaciji katoliškega
d i j a š t v a. Leta 1900. sicer ni bilo posebnega dijaškega shoda,
pač so pa akademiki prav intenzivno sodelovali pri II. kat. shodu,
a shod sam je izrazil željo po ustanovitvi katol. akad. društva
tudi v Gradcu. Tam so se zbirali slovenski dijaki dotlej v akad.
društvu »Triglav«, v katerem je bilo pa že v 90 ih letih popol¬
noma naravno, če je posvečala kat.-nar. stranka ves čas prav
dijak, medicinec A. Brecelj, je 1. 1898. izstopil iz društva. Na¬
slednje leto je ustanovil Brecelj z nekaterimi novodošlimi so¬
mišljeniki v Gradcu katol. izobraževalno društvo »Naprej«
za tamošnje slovenske delavce, v katerem so dobili zavetišče
tudi slov. kat. akademiki. Toda že spomladi 1. 1901. so »Trigla-
vani« zavzeli tudi to društvo in izgnali iz njega katoliško misleče
delavce in dijake. To je dalo akademikom povod, da niso več
odlašali z ustanovitvijo lastnega kat. akad. društva, in na praz¬
nik sv. Rešnjega Telesa se je vršil pod vodstvom E. Jarca

51  V tej dobi je nastal tudi ljubljanski hotel »Union«. Vest o »kato¬
liškem hotelu« se je pojavila v »Slov. Narodu« že par let poprej, toda šele
dne 7. oktobra 1. 1902. je izdala vlada dr. Gregoriču dovoljenje za ustano¬
vitev delniške družbe »Union«.

'124

ust. obč. zbor »Z a r j e«, ki je stopila takoj v najtesnejše stike
z »Danico«. Na inicijativo in pod vodstvom obeh društev se je
vršilo nato o počitnicah 1. 1901. v Ljubljani tretje zboro¬
vanje slov. katol. dijaštva,  katerega so se udeležili
prvič tudi zastopniki Cehov in Hrvatov. Ta shod je še bolj nego
prva dva pokazal, da je dijaštvo prepojeno s kršč.-socialnimi
idejami, kar je tudi ustvarjalo posebno prijateljsko sodelo¬
vanje dijaštva z delavstvom.

Medtem so pa že začeli prihajati na vse slovenske srednje¬
šolske zavode z univerz prvi suplenti in profesorji, vzgojeni že v
katoliško dijaških organizacijah. Ti so, seveda na skrivnem, z
vsemi silami pospeševali razširjenje katoliške misli med srednje¬
šolskim dijaštvom. Po vseh zavodih so se ustanavljale in od
leta do leta rastle tajne dijaške organizacije,  ki so
imele močna zavetišča po tamošnjih konviktih. Vzporedno s tem
katoliškim gibanjem je začel prodirati in se uveljavljati med
srednješolskim dijaštvom tudi protikatoliški duh, ki je dobil
izraza v sličnih narodno-radikalnih in liberalno-
svobodomiselnih organizacijah.  Ognjišče prvih
je bilo dunajsko akad. društvo »Slovenija« z »Omladino«, drugih
pa »Sava«. Tako je bila sredi prvega desetletja tekočega stoletja
že velika večina dijaštva ostro ločena in organizirana po raz¬
ličnih kulturnih naziranjih. Posamezne organizacije so vodile
po eni strani živahno propagando zase, po drugi strani pa ostre
boje proti drugim. O počitnicah so prirejali velika zborovanja
enakomislečih tovarišev z vseh slovenskih zavodov. Da bi kato¬
liški dijaki ustvarili med seboj čim tesnejše vezi in dali vsemu
katoliškemu gibanju med dijaštvom enotno vodstvo, so ustano¬
vili meseca junija 1. 1905. »Slov.  dijaško zvezo«  (prvi
preds. V. Rožič), ki je sklicala mesec dni nato VI. zborovanje
slov. katol. dijaštva. Tu se je pokazalo', da je katoliška misel med
dijaštvom že na globoko zasidrana in da priraščajo katoliškemu
gibanju leto za letom večje vrste zavednega katoliškega laičnega
izobraženstva.

Tako je storilo v prvih letih tekočega stoletja slovensko
katoliško gibanje ogromen korak naprej.  Mase
ljudstva so stale že vse strnjene v taboru kat.-nar. stranke, v
parlamentu so se bojevali le še za tehnično izvedbo splošne in
enake volilne pravice, ki naj bi pripomogla ljudstvu do popol¬
nega uveljavljenja, v kranjskem dež. zboru so se upirali liberalci
demokratični volilni reformi že s poslednjimi silami, katol.-nar.
stranka je postala z izvedbo stanovske organizacije svojih kme-
tiških in delavskih množic dejansko istovetna s slovenskim
ljudstvom in se je zato tudi po pravici prekrstila v »Slov. ljudsko
stranko«, katoliško-gospodarska organizacija je že izvedla
gospodarsko osamosvojitev ljudstva in dobila svoje končne

125

oblike, prosvetna in mladinska organizacija je s tiskom vred
prodrla že do zadnjih slovenskih vasi. Temu mogočnemu
katoliškemu gibanju so se leto za letom pridruževale nove
množice izobraženstva. Glede na vse to se je pojavljala sama od
sebe potreba po zopetnem temeljitem pregledu celokupnega giba¬
nja ter po dopolnitvi, primerni času, razmeram in potrebam in po
morebitni reviziji programa in smernic tega gibanja. Skratka:
potreba po novem katoliškem shodu je bila na dlani, zato ni
nikogar presenetila velikonočna številka »Slovenca« 1. 1906., ki
je objavila slovesni poziv k III. slovenskemu katoli¬
škemu shodu.  Napovedan je bil za zadnji teden meseca
avgusta. Po predsedniku pripravljalnega odbora, J. Flisu, pod¬
pisani poziv je dejal, da »hočemo pregledati dosedanje svoje
delovanje in določiti, kaj hočemo z združenimi močmi doseči v
dobi bližnje bodočnosti v korist vsemu slovenskemu narodu«.

Vse priprave za shod so se izvršile docela tiho, kajti vso
javno pozornost so obračali nase žilavi parlamentarni boji za
razdelitev mandatov. Tedaj je dne 27. julija javnost presenetila
vest, da so koroški zaupniki pod Podgorčevim predsedstvom na
svojem zborovanju dva dni poprej sklenili odpovedati udeležbo
na shodu v znak protesta proti razdelitvi koroških mandatov.
Ker se Korošci niso dali prepričati, da so očitki napram dr. Šu¬
šteršiču neutemeljeni, so vztrajali pri abstinenci, dočim so se
Štajerci pod dr. Koroščevim vodstvom in Goričani navdušeno
odzvali vabilu. Na predvečer shoda, dne 25. avgusta, je objavil
»Slov. Narod« Tavčar-Kristanov poziv (še par tednov poprej
so pa soc. dem. razbijali Tavčarjeve shode proti vol. reformi)
na protestno zborovanje  proti katoliškemu shodu, ki
se je naslednji dan vršilo v Narodnem domu ter se zaključilo z
onemoglimi pouličnimi demonstracijami. Toda vsi ti incidenti
niso mogli preprečiti veličastnega nastopa katoliških zboro¬
valcev.

Prvo veliko zborovanje, ki se ga je poleg češke in hrvaške
deputacije udeležilo nad 7500 Slovencev, se je vršilo v nedeljo,
dne 26. avgusta v Alojzijevišču. Tu je bila najprej slovesna
služba božja in razni pozdravi, nato so pa govorili dr. Šušteršič
precej demagoško in skoraj zgolj polemično o veri in politiki,
dr. Korošec o kmetiškem vprašanju ter dr. Krek o katoličanstvu
in socialnem vprašanju. Popoldne se je vršil občni zbor SKSZ
in ogled mesta, zvečer je bila pa ljudska veselica na vrtu Uniona.
Naslednje dopoldne je bilo posvečeno delu odsekov. Cerkve-
no-politični odsek  se je pod dr. Grudnovim predsed¬
stvom izrekel za svobodo cerkve in svobodno politično udejstvo¬
vanje katoličanov ter proti civilnemu zakonu in svobodni šoli.
Odsek za književnost in umetnost  (predsednik
dr. Opeka) je v glavnem ponovil resolucije II. kat. shoda in jih

126

nebistveno dopolnil. Socialni odsek  (preds. dr. Krek) je
razpravljal o socialnem in gospodarskem pouku, o kmetiškem
stanu, o organizaciji hipotekarnega kredita, o javnem zdrav¬
stvu, o izseljeništvu, o varstvu žen, o zavarovanju in o dru¬
štvenih zabavah ter je v svojih resolucijah izdelal podroben
načrt za izvedbo socialnih resolucij II. kat. shoda. Organi¬
zacijski odsek  (preds. Povše) je podrobno obravnaval
politično, izobraževalno in gospodarsko organizacijo ljudstva
ter stanovsko organizacijo obrtnikov, trgovcev in delavcev,
razen tega pa tudi položaj dijaštva in šolstva. Popoldne drugega
in ves tretji dan shoda sta bila namenjena slavnostnim
zborovanjem.  Razen številnih pozdravnih nagovorov za¬
stopnikov različnih korporacij, stanov in dežel so razpravljali
še dr. Schweitzer o razporoki in svobodni šoli, dr. Brecelj o
socialni izobrazbi, dr. Opeka o književnosti, prof. Jarc o kul¬
turnih silah katolicizma, Gomilšek o organizaciji, dr. Krek o
socialnem delu, Gostinčar o delavskem stanu, Povše o težnjah
kmetiškega stanu, dr. Šušteršič o katolicizmu in klerikalizmu,
a knezoškof Jeglič je imel sklepni govor. Ves shod je zaključil
komerz, ki ga je priredila na čast udeležencev »Slov. dijaška
zveza«.

Kakor je videti, III. kat. shod ni ustvarjal kakih novih važ¬
nih načelnih smernic, temveč je razmotrival v glavnem le po¬
drobne nadaljnje načrte za izvršitev sklepov prvih dveh; zato
ne pomenja napovedi kake nove dobe, temveč le zaklju¬
čuje dobo vsestranskega razmaha katoli¬
škega gibanja,  manifestira za katoliško misel in navdu¬
šuje za novo delo in nove borbe.

Kakor v osrednji slovenski deželi, na Kranjskem, tako so
preživljali med prvim in tretjim katoliškim shodom tudi Slo¬
venci po obrobnih deželah  prav burna in za njih
razvoj prav važna leta. Neposredno so jih vezali s kranjskimi
Slovenci pravzaprav le skupni klubi v državnem zboru, kato¬
liški shodi in nato še »Slov. kršč.-soc. zveza« ter skupna gospo¬
darska organizacija, dočim so jim globoko zarezane deželne
meje in boji z narodnimi nasprotniki v okviru teh deželnih meja
narekovali precej samolastno življenje in udejstvovanje. Vendar
so dogodki v srcu Slovenije, na Kranjskem, polagoma in včasih
v večletni razdalji vlekli za seboj tudi vse obmejne Slovence.
Po vseh obmejnih slovenskih deželah so sicer večkrat jako
naivno gledali na razvoj političnega življenja v osrednji sloven¬
ski deželi in ob vsaki priliki mrmrali proti »kranjskim

127

p r e p i r o m«, a ker so bili ti samo naraven razvoj živega
kulturnega, političnega in socialnega življenja v deželi, kjer k
sreči ni bilo več bojev za golo narodno eksistenco, so morali
nehote vplivati tudi na obmejne Slovence, in čim manj so bili
ogroženi v svojem narodnem obstanku, tem bolj so bili tudi oni
sledili — »kranjskim prepirom«.

Na Štajerskem  je vodilo po prvem katol. shodu na¬
rodno politiko še vedno mariborsko »S 1 o v e n. polit, dru¬
štvo za Spodnji  Š t a j e r« (1. 1892. je imelo 400 članov),
ki je združevalo narodno duhovščino in liberalno vzgojeno po¬
svetno izobraženstvo. Načeloval mu je poslanec L. Gregorec
in vodil društvo v katoliško- in narodno-radikalni smeri, kar
ga je večkrat privedlo v nasprotja z ostalimi slovenskimi po¬
slanci. O kakih javnih pojavih liberalizma v začetku 90 ih let
še ni skoro nobenih sledov, in tudi graškega ter ljubljanskega
katol. shoda so se udeležili štajerski voditelji pod Sernečevim
vodstvom skoro korporativno.

Sredi 90 ih let je pa začela delavnost mariborskega polit,
društva precej popuščati; zato je prešlo ognjišče na¬
rodnega življenja nehote  polagoma v Celje, kjer je
delovalo več izobražencev z dr. Sernecem in dr. Dečkom na
čelu, in kamor se je preselil 1. 1891. iz Ljubljane agilni Drago¬
tin  H r i b a r, ki je ustanovil tam tiskarno in tednik »D o m o -
v i n a« (dosegla je naklado 3700). Pod Dečkovim in Hribarjevim
vodstvom so dobili Celjani kmalu tudi odločilen vpliv v osred¬
njem političnem društvu, zaradi česar je začel stopati Gregorec
polagoma v ozadje. »Slov. polit, društvo« je še vedno prirejalo
shode po raznih večjih krajih, vendar za kako sistematično
organizacijo ljudskih množic ni imelo zmisla, temveč se je
izživljalo le z navduševanjem na shodih. Pridno organi-
zatorično gibanje  tistih let na Kranjskem je pa začelo
kmalu odmevati tudi na Štajerskem. Že dne 10. februarja 1. 1895.
je bilo ustanovljeno katoliško delavsko društvo v Žalcu in me¬
seca aprila v Mariboru. Dne 19. junija 1. 1896. je objavil »Slo¬
venec« pod naslovom »Na delo« dopis s Štajerskega, kjer je
pozival člankar svoje rojake na organizatorično delo po kranj¬
skem vzorcu in v krščansko-socialnem  zmislu. Po¬
sebno je pa zaplamtelo kršč.-soc. gibanje za nekaj časa v
celjskem okolišu, kjer je bil njegov glavni propagator teharski
kaplan Jos. Kržišnik. Leta 1898. so ustanovili v Celju »Delavsko
podporno društvo« in »Kršč.-soc. polit, društvo za Spodnji
Štajer« pod dr. Karlovškovim predsedstvom. Osnovanih^ je
bilo tudi nekaj podružnic podpornega društva, toda po Kržišni-
kovem odhodu je vse to gibanje polagoma zopet zaspalo. Tudi
nekaj' katol. političnih društev so ustanovili v tej dobi nekateri

128

impulzivnejši posamezniki (n. pr. v Teharjih, pri Sv. Juriju ob
Taboru), vendar ta še niso bila znak politične cepitve, ker so
nastopali štajerski Slovenci še slejkoprej kot enotna poli¬
tična stranka  v nasprotju z nemško stranko. Pri državno¬
zborskih volitvah za V. kurijo meseca februarja 1. 1897. je sicer
poizkušal uveljaviti celjski Hribar svojo- kandidaturo, a ker se je
pojavil v katoliških krogih proti njemu precejšnji odpor (inicija-
tivo zanj je dal kaplan Ovsenjak), se je odrekel kandidaturi na
korist župniku Žičkarju.  Ta je bil tedaj prvič izvoljen in
je postal potem kmalu najpopularnejši katoliški
politik na Štajerskem  ter priljubljen zlasti med mla¬
dimi katoličani. Složno so seveda nastopali tudi v štajerskem
deželnem zboru, kjer pa s svojimi 8 mandati poleg 55 nemških
itak niso imeli vpliva, in je zato med njimi neprestano odmeval
klic »Proč od Gradca«. Ker vladajoči nemški nacijonalci niso
hoteli ugoditi nobeni njihovi želji, so Slovenci pričeli 1. 1895.
z abstinenco, ki je pa ostala zaradi siceršnjega nedela popol¬
noma brezplodna.

Sredi in v drugi polovici 90 ih let se je pojavilo tudi na
Štajerskem precej živahno organizatorično življenje. V Celju
so otvorili Slo-venci meseca avgusta 1. 1897. svoj »Narodni
d o m«, kateremu je sledil meseca septembra 1. 1899. mariborski,
ustanavljali so pridno posojilnice, večinoma po Schulze-Delitz-
schevem sistemu, ki so se združevale okrog »Zveze sloven¬
skih posojilnic«  v Celju, ustanovljene 1. 1883. (ustanovil
in vodil jo je Miha Vošnjak). Pojavile so se tudi že prve
kmetijske zadruge po kranjskem vzorcu, ki so si poizkušale
dne 25. septembra 1. 1899. ustanoviti v Žalcu svojo »Zvezo kme¬
tijskih zadrug za Spodnji Štajer« (preds. Fr. Taler, tajnik Ant.
Korošec); osnovanih je bilo več novih političnih društev (v
Zrečah, v Kozjem, v Jarenini in drugod) deloma s katoliškim,
deloma s slogaškim programom. Vsa ta organizacija je pa bila
brez praveva središča in brez jasnega programa, popolnoma
odvisna od naziranja oseb, ki so slučajno stale na čelu posa¬
meznim društvom. Nekateri so simpatizirali s katoliškim gi¬
banjem na Kranjskem, ki je korakalo tedaj od zmage do zmage,
drugi so vztrajali glede na naraščajoči pritisk Nemštva na slo-
gaškem programu, a tretji so skušali uveljaviti svoje ljubim¬
kanje z liberalizmom. Ko je na občnem zboru mariborskega
»Slov. polit, društva« dne 24. sept. 1. 1899. zamenjal odvetnik
dr. Glaser dotedanjega predsednika Gregoreca, ki se je umaknil
iz političnega življenja, je ugasnlia še zadnja delavnost društva.
Štajerski Slovenci so ostali brez vsake vodilne
avtoritete,  dočim so začeli nemškutarji ravno tista leta s
podvojenim delom in so ustanovili poleti 1. 1900. tudi svoje

129

glasilo  »Štajerec«. 32  Ta anarhija v slovenskem taboru je
prišla do izraza zlasti o priliki državnozborskih vo¬
litev  meseca januarja 1901. Kandidiral je pravzaprav lahko
vsak, kdor se je pač priglasil, a za peto kurijo, kjer se je zopet
pojavil boj med Žičkarjem in Dragotinom Hribarjem, je pustil
narodni volilni odbor volilcem proste roke. »Slovenec« je dejal,
da je Hribar »sicer zaslužen«, a da se vendarle nagiba k libe¬
ralcem, kar je pokazal s tem, da je peljal več štajerskih žu¬
panov na ustanovno zborovanje Iv. Hribarjeve županske zveze
v Ljubljano. Ni mu pomagalo niti to, da je povsod pridno zatr¬
jeval, da obsega tudi njegov program krilatico »Vse za vero,
dom, cesarja«, ki je bila dotlej nekako geslo vse slovenske poli¬
tike. Katoličani so se zavzeli z vso silo za Žičkarja, liberalno
misleči veljaki pa za Hribarja. Tako je tvoril ta volilni boj
pravzaprav prvi spopad med obema kriloma na videz še precej
enotne, vendar docela desorganizirane slovenske stranke. »Slov.
Narod« je že ob tej priliki napovedoval ustanovitev posebne
liberalne stranke za Štajersko in Koroško, a tudi »Slovenec« je
dne 21. decembra 1. 1900. v članku »Obmejnim Slovencem« ostro
obsojal brezplodno in breznačelno slogaštvo.

Zmagali so v kmetiški kuriji vitez Berks, dvor. svetnik Ploj
in prof. Robič, v peti kuriji pa Žičkar, dočirn so drugi kandidati
propadli. Od teh sta vstopila Berks in Žičkar v Šušteršičev
»Slovanski centrum«, Ploj in Robič pa v »Hrv.-slov. klub«, kar
je povzročilo med štajerskimi katoličani veliko ogorčenje
in odločne izjave, da bo vodilo to postopanje poslancev do po¬
polnega političnega razkola tudi na Štajerskem. Ploju, ki je bil
izvoljen v dotedanjem Gregorečevem, to je ptujskem okraju, so
očitali, da zaradi svojega že 15 letnega bivanja na Dunaju sploh
nima nikakega stika z ljudstvom in njegovim mišljenjem, a
prof. Robiču so predbacivali odpadništvo od katoliškega pro¬
grama in njegovo preselitev v Gradec. Nastala je huda pole¬
mika, v kateri je »Slovenec« dne 11. februarja 1. 1901. očital
štajerskim katoličanom predolgo in preveliko popustlji¬
vost  (dr. Tavčar je bil že pred enim letom dejal, da je sloga
za Štajersko prokletstvo), a Drag. Hribarjeva »Domovina« se
je postavljala odkrito na Ploj-Robičevo in liberalno stran. Javna
polemika je nekoliko potihnila šele z odstranitvijo kranjskih
liberalcev iz »Hrv.-slov. kluba«, toda iskra političnega razkola
je bila užgana in je polagoma netila plamen.

V katoliškem taboru je namreč doraščala nova gene¬
racija,  ki ni imela več zmisla za sentimentalno slogaštvo,

52  Po svetovnem naziranju je bilo štajersko in koroško nemškutarstvo
strastno liberalno ter je hujskalo 1  zlasti proti narodnim duhovnikom. Plod
»Štajereeve« gonje je bil med drugim tudi uboj kaplana Mikliča 1. 1902.
v Makovi j ah.

9

130

zlasti ker je videla, da to več škoduje nego koristi; bila je docela
prepojena z Mahničevim in Krekovim načelnim in bojnim duhom.
V mariborskem bogoslovju je že v prvi polovici 90 ih let popol¬
noma prevladoval Mahničev »Rimski Katolik«, in vodja tedanjih
bogoslovcev, Ant. Korošec,  je imel stalne stike z dr. Kre¬
kom, ki je prirejal shode tudi na Štajerskem. Po končanih bogo¬
slovnih naukih je postal Korošec prefekt mariborskega seme¬
nišča ter 1. 1898. urednik »Slov. Gospodarja« (prevzel ga je s
1700 naročniki in ga dvignil že v par letih na 4000); tudi
njegova tovariša Jerovšek in Kolarič sta ostala kaplana v
Mariboru. Okrog teh treh »risov«, kakor so jih nazivali znanci,
se je potem proti koncu 90 ih let začela zbirati vedm> večja
družba dela in boja željnih prijateljev, ki niso bili zadovoljni
z vladajočim mrtvilom ter breznačelnim slogaštvom v sloven¬
skih vrstah. Tudi mladi podeželski kaplani so se ob vsaki
priliki oglašali pri njih. Korošec in njegovi tovariši so začeli
pridno posečati politične shode in se uveljavljati v raznih orga¬
nizacijah. Pri tem so prihajali večkrat tudi v nasprotje s
katoliškimi  s 1 o g a š i (n. pr. z urednikom »Siidsteier.
Presse«, kanonikom Mlakarjem in drugimi) in v hude boje z
liberalci (n. pr. spomladi 1. 1901. ob priliki ustanovitve kat. polit,
društva v Šmarju pri Jelšah), kar jih pa pri delu ni prav nič
motilo. Ker so uvideli, da proti naraščajočemu nemškutarstvu
in njega glasilu »Štajercu« ni pravega odpora, so ustanovili
Korošec, Jerovšek in Kovačič meseca maja 1. 1901. politični
14 dnevnik »Naš dom«, ki je imel predvsem nalogo navdušiti
najširše plasti ljudstva (letna naročnina je znašala 1 K) za
versko in narodno misel. Tiskali so ga takoj od početka vkljub
hudi liberalni protiagitaciji v 10.000 izvodih, pozneje je do¬
segel celo naklado 17.000 izvodov. Razen tega so pa skušali raz¬
gibati tudi bralna društva. Nastopali so z vedno večjo samo¬
zavestjo na političnih shodih, kjer je prišlo večkrat do hudih
spopadov z liberalci  (n. pr. 20. V. 1. 1901. v Ponikvi).
Ko se je vršilo dne 9. junija 1901. ustanovno zborovanje katol.
polit, društva v Slovenski Bistrici,  je nastopil tudi Ko¬
rošec z jako ostro kritiko tedanje slovenske politike na Štajer¬
skem, češ da je brez vodstva, brez smeri in brez načel, a
poslanci brez stikov z ljudstvom. Zahteval je osnovanje odločno
katoliške slovenske kmetiške stranke (meščanstvo je bilo namreč
po veliki večini v nemškem taboru), kakršna se je začela tedaj
uveljavljati med Zgornještajerci.

Ta Koroščev nastop je vzbudil povsod ve¬
liko pozornost,  v mladih katoliških vrstah odobravanje,
a v liberalnih odpor, posledica je bila pa ta, da so začeli poslanci
zopet pridneje prirejati shode in da sta začela oba tabora po¬
svečati še večjo pažnjo politični organizaciji. Liberalci so osno-

131

vali svoja prva politična društva (Šmarje pri Jelšah, Gornji
grad, Vransko i. dr.) in se polastili mnogih starejših slogaških,
mladi katoličani so pa razgibali mladino. V tem vsesplošnem
vrvenju so bile razpisane volitve za štajerski deželni zbor, ki so
se vršile jeseni 1. 1902. Dotedanja absistenčna politika štajer¬
skih deželnih poslancev je bila docela brezplodna in se je izživ¬
ljala v goli krilatici »Proč  od  G r a d c a«, ki je ostala zaradi
popolne neaktivnosti zgolj fraza. V volilne priprave je posegel
jako^aktivno tudi ljubljanski »Slovenec«. V uvodniku »Razmere
na Štajerskem« z dne 25. sept. 1. 1902. je ponovil Koroščevo
kritiko štajerske politike na slovenjebistriškem shodu, a teden
dni pozneje je ožigosal po zasluženju »A d v o k a t o k r a c i j o
na Štajerske  m«. Odkrito ali vsaj prikrito liberalni advo¬
kati v zadnjih letih namreč niso zagospodarili le skoro v vseh
slovenskih narodnih zavodih in organizacijah na Štajerskem
ter, odeti z narodnim plaščem, pri tem prav pridno bogateli,
temveč so hoteli zase tudi skoro vse kandidature. Vkljub pre¬
cejšnji napetosti zaenkrat še ni prišlo do odkritega boja, le v
ljutomersko-ormoškem okraju je nastopil poleg Kočevarja kot
kandidat tudi A. Korošec, dočim je dotedanji običajni Žičkarjev
protikandidat Hribar že prodajal svojo tiskarno »Zvezi slov.
posojilnic« in se pripravljal že na preselitev v Ljubljano. Izvo¬
ljeni so bili Dečko, Hrašovec, Kočevar, Vošnjak, Jurtela, Robič,
Roškar in Žičkar. Na odločno katoliškem stališču sta stala le
zadnja dva, dočim so bili ostali slogaško pobarvani liberalci.
Vse volitve, zlasti pa še Koroščev poraz,  ki sta ga za¬
krivila v Veliki meri strastna agitacija liberalnih učiteljev ter
znatno napredovanje nemškutarskih glasov na škodo sloven¬
skih, sta mlade katoličane le še potrdila v prepričanju o pogub¬
nosti vse dotedanje štajerske politike in brezplodnosti vsega
dotedanjega slogaškega slepomišenja. Osredotočili so zato vso
svojo pozornost na delo po bralnih društvih, h katerim so sku¬
šali pritegniti zlasti mladino, za katero se dotlej nihče ni brigal.
V to svrho so prirejali mladeniška zborovanja (prvo je bilo v
Žičah pri Konjicah) in ko so videli svoje uspehe, so opustili vse
drugo delo ter se posvetili organizaciji onega dela naroda, v
katerega so stavili vse svoje upanje, to je — mladine.

Prve mladinske organizacije  so nastale vzpo¬
redno z »Našim domom« kot neposreden jez proti močno se po¬
javljajočemu nemškutarsvu, ki sta ga z velikimi denarnimi
žrtvami širila »Schulverein« in »Siidmark«, kmalu so pa
postale mladeniške organizacije tudi oporišča vsega katoliškega
preroda na Štajerskem. Ker so bile Šlovenske gorice narodno
najbolj eksponirane, je umevno, da so se širile predvsem tam,
toda odmevalo je to gibanje glasno po vsej deželi. Prva taka
mladinska organizacija je bila »Mladeniška zveza« v Jarenini,

9 *

132

ki jo je ustanovil poleti 1. 1901. v okviru tamošnjega »Bralnega
društva« kaplan F. Gomilšek. Tej so sledile potem slične mla¬
deniške zveze pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Dobrni in nato še po
drugih večjih štajerskih župnijah. Da zbude in organizirajo še
dekleta, so začeli snovati takoj za mladeniškimi zvezami tudi
»Dekliške zveze«  (te je vodil dr. Hohnjec), izmed ka¬
terih je bila ustanovljena prva v Koroščevi rojstni župniji, to je
pri Sv. Juriju ob Ščavnici, nato v Dobrni, pri Sv. Barbari pri
Mariboru in drugod. Mladeniške in dekliške zveze so delovale
večji del v okviru tamošnjih bralnih društev, kjer pa teh ni bilo,
pa tudi samostojno. V njih je vse kipelo od navdušenja in dela.
Prirejale so 1—3 dnevne socialne in politične tečaje (največ sta
jih vodila Korošec in Hohnjec), igre, predavanja, pevske na¬
stope, veselice itd., v njih so deklamirali, tamburali, prebirali
in širili »Naš dom« ter se vadili v govorništvu. V par letih je
bil razgiban z njimi ves zdravi del mladine ob severni jezikovni
meji. Vodili so to gibanje predvsem Korošec, Hohnjec in kaplan
Gomilšek, pridno so pomagali v graški »Zarji« združeni kat.
akademiki Kremžar, Rožič, Jarc in dr., a tudi iz zvez samih so
prihajali kmetiški mladeniči in dekleta, ki so nastopali na šte¬
vilnih taborih (tak velik tabor je bil n. pr. 22. VI. 1903 na Ptuj¬
ski gori, 1. 1904. pri Sv. Treh kraljih v Slov. goricah, pri
Sv. Trojici v Slov. goricah in drugod) ter navduševali ljudstvo
za narodno in katoliško misel (najagilnejši je bil šentiljski kme¬
tiški fant Fr. Žebot). Na jesen 1. 1902. je bilo to gibanje tako
narastlo, da so začeli celo pripravljati zvezo vseh mladeniških
zvez, toda namesto te so osnovali naslednje leto v Mariboru za¬
enkrat rajši posebni pododbor »Slov. kršč. soc.
zvez  e«, razen te pa še «K r š č. žensko zvezo za
Spodnje Štajersko«  po ljubljanskem vzorcu. Ta pod¬
odbor SKSZ je razvil takoj jako živahno delovanje ter že je¬
seni 1. 1903 izdelal posebne pravilnike za mladeniške in dekliške
zveze, sklenil izdati knjigo z govori in deklamacijami za dru¬
štvene prireditve, uvesti sistematičen pouk društvenikov, izda¬
jati knjige (zlasti igre), ustanavljati nova društva in knjižnice
ter pozvati k slični organizaciji mladine tudi sosednje slovenske
Korošce. Pozneje je osnoval pododbor SKSZ v svojem okrilju
še posebni zvezi mladeniških in dekliških zvez. Številčno moč
in navdušenje te širokopotezne mladinske in izobraževalne or¬
ganizacije je že naslednje leto lepo pokazal tudi na zunaj^ veliki
vseslovenski mladeniški shod,  ki se je vršil dne
4. in 5. julija na Brezjah in na katerega se je pripejjalo le s
Štajerskega okrog 1600 mladeničev pod Gomilškovim
vodstvom; in enako veliko zborovanje vseh SKSZ v
Mariboru  dne 3. in 4. septembra 1. 1905., ki je predstavljalo
pravi ljudski parlament in je rodilo mnogo prevažnih sklepov.

133

S temi svojimi nastopi so dali nedvomno inicijativo za slično
mladinsko gibanje tudi na Kranjskem, kjer se je pa izoblikovalo
v orlovsko organizacijo.

Medtem ko je rastlo potom intenzivnega izobraževalnega
dela in širokopotezne mladinske organizacije tudi na Štajer¬
skem iz tal mogočno katoliško gibanje,  je pa šla
oficijalna štajerska advokatska politika najprej po starih izvože¬
nih potih. V dunajskem parlamentu je stal disciplinirano v Šu-
steršičevem »Slovanskem centru« le Žičkar, dočim je Berks
zašel večkrat na svoja pota, Ploj in Robič sta bila pa člana
liberalnega »Hrv. slov. kluba«. Vsled pritiska njunih volilcev
je sicer prišlo na poletje 1. 1902. do fuzije obeh klubov, a ker
se je porajala v Ploju  že tedaj tiha želja, da bi se dokopal
do ministrstva, ki ga je zahteval za Slovence tudi »Slov. Go¬
spodar«, je vedno nasprotoval Susteršičevi opozicijonalni tak¬
tiki in skušal speljati 1. 1903. vso delegacijo v vladni'tabor, kar
je rodilo v klubu večkrat hude konflikte. Da bi našla več za¬
slombe v ljudstvu, sta z Robičem pridneje prirejala shode, ki
se jih je začel udeleževati tudi mladi dr. Kukovec. Tako je vla¬
dalo v klubu vsa leta precej napeto razmerje. Dne 27. sep¬
tembra 1. 1905. je pa na Dunaju nenadoma umrl poslanec
Žičkar,  in že nekaj dni nato je kozjansko politično društvo
na velikem zborovanju zahtevalo, da bodi njegov naslednik
dr. A. Korošec,  kar je vzbudilo v liberalcih takoj hud
odpor. Razvila se je strastna polemika; »Slovenec«  je dne
27. februarja 1. 1906. ponovno ugotavljal, da je štajerska po¬
litika brez vodstva in brez programa. Posebno strastno je na¬
stopala proti Koroščevi kandidaturi celjska »Domovin  a«, ki
je postala pod Špindlerjevim uredništvom po¬
polnoma liberalna.  V tem boju je umrl še poslanec
Berks. Dne 22. aprila se je vršilo v Celju zborovanje polit, dru¬
štva »Naprej« (nekoč vodilno mariborsko polit, društvo je sto¬
pilo medtem že daleč v ozadje), ki je razpravljalo o prigla¬
šenih kandidaturah; ker pa ni prišlo do odločitve, so sklenili
v ta namen sklicati shod vseh štajerskih zaupnikov. Ob tej
priliki je bila sprejeta tudi resolucija za ustanovitev^ »Narod¬
nega sveta«. Sklenjeni shod se je vršil zopet v Celju dne
10. maja in določil z večino glasov kot skupnega kandi¬
data dr. Korošca.  Vendar so nekateri liberalci vztrajali
pri kandidaturi Rebka. Ker so se udeležili volitev tudi nem¬
škutarji, je bil boj silno hud, in »Grazer Tagblatt« je pisal, da
je dr. Korošec pri spodnještajerskih Nemcih najbolj obsovražena
oseba. Pri volitvah dne 29. maja so dobili dr. Korošec 19.153,
Rebek 2.807 in nemškutar Wratschko 7.065 glasov. Izid je »Slo¬
venec« navdušeno pozdravil, »Slov. Narod« je pa kričal: »Proč
z gnilo slogo«. Dva dni po volitvah je pritrdil »Sl. Narodu« tudi

134

»Slovenec«, češ da postaja sloga že nevzdržna in da bo treba
organizirati tudi na Štajerskem lastno katoliško stranko, kajti
izid volitev pomenja hudo obsodbo advokatov in učiteljev, ki si
hočejo uzurpirati vodstvo naroda.

Ko je prišel dr. Korošec na Dunaj, se je tam bil ravno naj¬
srditejši boj za volilno reformo ter za razdelitev mandatov na
Štajerskem in Koroškem. Čeprav je v znatni meri zakrivil ne¬
pravično razdelitev mandatov z vlado ljubimkajoči Ploj, so li¬
beralci vendarle sklepali nezaupnice proti Šušteršiču, in shod
vseh štajerskih zaupnikov je dne 10. maja v Celju sklenil, da
morajo štajerski poslanci izstopiti iz kluba, če bi ta glasoval za
tako vol. reformo (načrt je namreč predvideval za štaj. Slo¬
vence le 6 mandatov, dočim bi jim jih šlo 8). Meseca julija
je obravnaval slovenske mandate tozadevni parlamentarni
odsek. Xu se je spretni Šusteršičevi taktiti posrečilo
priboriti štajerskim Slovencem sedmi mandat
kot kompenzacijo za kočevski nemški mandat. Kljub temu
delnemu uspehu so pa štajerski liberalci, podprti tudi od Ko¬
rošcev, nadaljevali svojo gonjo proti dr. Šušteršiču
in njegovi stranki. S tem so hoteli seveda delati predvsem raz¬
položenje za ustanovitev lastne štajerske liberalne stranke.

Kakor državnozborska tako je bila tudi tačasna dežel-
nozborska politika  štajerskih Slovencev brez vsake
jasne in enotne linije. Dejansko so vodili že od 1. 1895. absti¬
nenco,  toda doma so se neprestano prepirali, je li ta pametna
ali ne. Dne 23. avgusta 1. 1901. se je vršilo v Mariboru pod Ser-
nečevim predsedstvom veliko zborovanje zaupnikov (ob tej pri¬
liki je nastopil že tudi dr. Verstovšek), ki je odobrilo absti¬
nenco, toda po manjših lokalnih shodih so jo obsojali katoli¬
čani in liberalci z ljubljanskim »Slovencem« vred. Po deželno-
zborskih volitvah jeseni 1. 1902., ki so pokazale sicer še neko¬
liko prikrito, a žilavo nasprotje nad obema strankama ter mo¬
čan pojav nemškutarstva (zlasti v mariborskem in ptujskem
okraju), so Slovenci zopet vstopili v graški deželni zbor. Ker so
se vladajoči nemški liberalci z vso silo 'upirali pravični demo¬
kratizaciji volilnega reda, so Slovenci poizkusili meseca novem¬
bra 1. 1903. skupno z nemškimi katoličani zobstrukcijo.  Ne¬
kaj dni nato so nemški liberalci izglasovali reformo, ki je uvedla
direktno volilno pravico in splošno kurijo z 8 poslanci, tako da je
imel deželni zbor odslej poleg 15 virilistov in veleposestnikov
še 25 mestnih in 23 kmetiških zastopnikov ter 8 poslancev
splošne kurije. Poizkusili so Slovenci sodelovati z nemškimi kon¬
servativci in nem. kmetiško stranko proti vladajočim nem. na¬
cij onalcem, toda »Slovenec« jih je pravilno svaril, da naj se za¬
našajo le nase. Meseca septembra 1. 1904 so se vršile volitve v
novo splošno kurijo, pri kateri se je pomnožila slovenska dele-

135

gadja še s Plojem in Rošem (Slovenci so dobili 27.900 glasov).
Ob tej priliki so doživeli nemški liberalci po vsej deželi velik
poraz v korist kršč. ljudske stranke, na Južnem Štajerskem pa
so jako napredovali nemškutarji  in socialisti, kar
je slovenske katoličane glasno opozorilo, da so zaspala skoro
vsa njih kat. delavska društva. Tudi odslej je bila deželnozbor-
ska delegacija skoro popglnoma brezvplivna. Ker so Nemci od¬
klanjali vse njene predloge, je poskušala meseca novembra
1. 1904. obstruirati proračun, toda »Slovenec« je pravilno po¬
udarjal, da tiči glavna krivda brezplodnosti štajerske politike v
poslancih samih, ki nimajo ne pravega programa in ne potrebnih
stikov z ljudstvom; to je postalo zato skoro apatično
za politične dogodke.  To so zlasti jasno pokazale na¬
domestne volitve za Zičkarjev deželnozborski mandat meseca
avgusta 1. 1906., katerih se je udeležilo komaj 38 %  volilcev
(zmagal je dr. Jankovič proti liber. Kuneju).

Vsa ta apatija in ti neuspehi so bili seveda naravna posle¬
dica popolne anarhije in desorijentacije  v slo¬
venskem taboru. Liberalni advokati so pod kriko narodnosti in
slogaštva forsirali ob volitvah le svoje tovariše in somišljenike;
ti so izgubljali vse zaupanje ljudstva, prvi so pa komodno sedeli
pri svojih denarnih zavodih, združenih v celjski »Zvezi slov.
posojilnic« (1. 1901. sta bili pri njej včlanjeni 102 koroški in
štajerski posojilnici, večinoma Schulze- in Delitzschevega si¬
stema). Ta je postala polagoma absolutna domena celjskih libe¬
ralnih advokatov, ki niso imeli nobenega zmisla za ideje moder¬
nega zadružništva, zato je tudi gospodarska organi¬
zacija  štajerskih Slovencev daleč zaostajala  za kranj¬
sko, čeprav je »Slovenec« že 1. 1900. ugotavljal, da je tudi na
Štajerskem zanjo mnogo razpoloženja, a da manjka le primer¬
nih delavcev. Ker je bila preokostenela, da bi sledila ljubljanski
»Gospodarski zvezi«, je skušala izprva preprečiti prestopanje
zadrug k ljubljanski zvezi z napadi nanjo. Šele novi zakon o
•zadružnih revizijah iz 1. 1903. je povzročil njeno reorganizacijo
v »Z a d r u ž n o zvezo«  in je postala zato z novoustanov¬
ljenim društvom, t. j. »Zvezo slov. posojilnic«, denarna vzdrževa-
teljica spodnještajerskega liberalizma. Tako delo »narodnih« ad¬
vokatov je seveda spretno izrabljal nemškutarski »Štajerc« ter
utemeljeval svojo renegatsko propagando zlasti s stanovsko-go-
spodarskimi razlogi zapuščenega kmetiškega ljudstva. Da odlo¬
mijo tej agitaciji ost, so začela sprejemati posamezna društva
spomladi 1. 1902. resolucije za ustanovitev »Zveze kršč.
kmetov«  v zmislu Koroščeve zahteve na slovenjebistriškem
shodu 1. 1901. Nekaj mesecev nato se je v Žalcu res ustanovilo
»Polit, in gospodarsko društvo za Spodnje Štajersko«, toda pri¬
čakovanega odmeva ta želja še ni našla. Konservativni katoliški

136

slogaši za organizacijo sploh niso imeli zmisla, liberalna go¬
spoda je imela premalo stika s širokimi plastmi ljudstva, a mladi
katoličani, ki so to misel sprožili, so šele vzgajali s svojimi iz¬
obraževalnimi organizacijami zanjo mlajši in zdravejši rod.

Čeprav se je videlo, da postaja na videz še vlada¬
joča »sloga« polagoma že pravi pravcati anahronizem,
se je vendar dolgo časa vsak obotavljal prevzeti nase očitek, da
je »pred očmi sovražnika razbil dotlej enotne narodne vrste«.
Boji so se bili izprva le za posamezna društva, in tudi na shodih
je prihajalo večkrat do hudega medsebojnega trenja. Središče
liberalnega gibanja je bilo že od vsega pocetka v Celju, kjer so
advokati s Sernecem in Dečkom na čelu obvladovali vse sloven¬
ske organizacije in si prilaščali absolutno vodstvo vseh štajer¬
skih Slovencev. Njih nestrpnost je polagoma tako naraščala, da
so se čutili meseca februarja 1. 1904. duhovniki prisiljeni, izsto¬
piti celo iz tamošnje čitalnice. »Slovenec«, »Slov. Gospodar« in
»Naš dom« so ponovno ostro žigosali to oligarhijo libe¬
ralnih advokatov,  pri katerih so zasebni interesi pogosto
prevladali splošno narodne. Tako sta se Berks in Dečko meseca
januarja 1. 1905. na svojo roko sporazumela z vlado, da se po¬
stavi celjska slovenska  gimnazija izven mesta, čeprav
je bila vsa slovenska parlamentarna delegacija že tretje deset¬
letje ljute boje za slovensko gimnazijo v mestu. V zmislu tega
sporazuma naj bi jo vlada sezidala slučajno ravno na nekem —
Dečkovem travniku, ki ga je v to svrho od njega kupila, kar
je vzbudilo seveda splošno ogorčenje vse slovenske javnosti.
Taki in podobni koraki so seveda še bolj poglobljevali prepad
med katoliškim in liberalnim taborom. Ločitev je po¬
stala neizogibna.  Baš-Špindlerjeva »Domovina« je
pridno pripravljala razpoloženje za ustanovitev samostojne li¬
beralne stranke. Ker je postal dr. Dečko zaradi svoje bolezni
za tako delo že nesposoben, dr. Sernec pa prestar, so vzeli ak¬
cijo v roke mladi: V. Špindler, dr. Kukovec in dr. Karba. Izdali
so brošuro »Štajerski Slovenci, kaj hočemo«?  ter
sklicali za 30. dan septembra 1. 1906. v Celje sestanek (udele¬
žili so se ga predvsem advokati, notarji in učitelji), na katerem
so sklenili ustanoviti liberalno »Narodno stranko za
Štajersko«  z glasilom »Narodni  1 i s t« , a njeno pravo
ustanovno zborovanje se je vršilo' dne 7. decembra t. 1. S tem
so položili liberalci že dolgo le navdezno slogo javno v gjrob,
toda na ta trenutek so bili tudi katoličani potom dr. Koroščeve
mladinske, izobraževalne in oživljajoče se delavske organizacije
pripravljeni že prav dobro. Toda s tem dejanjem se začenja tudi
za slovenski Štajer že nova doba, ki ji bomo pa sledili v pri¬
hodnjem poglavju.

137

Docela svojevrstno so se pa razvijale razmere na Gori¬
škem.  Tam je stala na čelu političnega življenja še vedno
»Sloga«, ki sta jo po porazu dr. Tonklija vodila dr. Gre¬
gorčič  kot predsednik in Andr. Gabršček  kot tajnik.
Njeno glasilo je bila »Nova  S o č a«, ki jo je urejeval Gabr¬
šček v izrazito liberalnem duhu.  To je dalo Mahniče¬
vim pristašem pod dr. Pavličevim vodstvom povod, da so usta¬
novili po katoliškem shodu svoje lastno glasilo »Primorski
list«  (liberalci so ga paralelizirali takoj s »Primorcem«), ki je
zastopal odločno katoliška in krščanska socialna
načela  ter obsojal Gregorčičevo breznačelno politiko, ki je
napeljevala le vodo na mlin liberalcem. Tudi »Slovenec« je po¬
življal Goričane k samostojnemu katoliškemu organizatorič-
nemu delu, češ da je sloga le v prid liberalcem. Razen tega pa je
mlada katoliška struja priredila dne 28. maja 1893. svoj
prvi javni shod  v Mirnu, na katerem so nastopili Luke-
žič, Pavletič in Pavlica, a Mahnič in Pavlica sta meseca no¬
vembra javno obsodila dr. Gregorčičevo politiko*. O g o r č e -
n j-e proti Gregorčiču  jev  katoliških vrstah narastlo
zlasti še 1. 1894. ko se je udeležil ljubljanskega shoda liberalnih
zaupnih mož, a posledice njegove politike so se pokazale že pri
deželnozborskih volitvah jeseni 1. 1895., pri katerih so prišli v
deželni zbor skoro sami italijanski in slovenski liberalci (med
drugimi tudi dr. Tuma). Ob tej priliki je propadel tudi dr. Tonkli,
ki je s tem popolnoma izginil iz političnega življenja ter
ustavil tudi svojo »Sočo«, nakar je potem Gregorčič-Gabršč-
kova »Nova Soča« opustila pridevek »Nova«. Daši je začel
»Primorski list« že pozivati k organizaciji samostojne kato¬
liške stranke s krščansko-socialnim obiležjem, vendar »Soča« ni
prenehala s kulturnobojno gonjo, ki je šla tako daleč, da se je
spomladi 1. 1896. čutil celo mirno nadškof Zorn  primora¬
nega, v posebni okrožnici na duhovščino ostro nastopiti proti
»Soči« in s tem obsoditi vso Gregorčičevo politiko. Toda tudi to
ni spravilo Gregorčiča na drugo pot, temveč je dal nekaj tednov
pozneje celo inicijativo Gabrščku, da je razbil v Št. Petru
pri Gorici prvi goriš ki krščansko-socialni
shod,  na katerega sta prihitela iz Ljubljane tudi dr. Krek in
Gostinčar. Kršč. socialna misel pa s tem dejanjem vendarle
ni bila ubita, kajti že naslednji dan, dne 30. junija je imel Krek
v Solkanu, kjer je kaplanova) Dermastija, uspel sestanek s ta-
mošnjimi mizarji, a šentpetrski kaplan Knavs je razširjal kršč.
soc. misel po drugih goriških vaseh 53 .

53  Tudi med Furlani je bilo opažati tedaj živahno kršč. soc. Kihanje,
ki sta je vodil poslanec don A. Zanetti, pozneje pa dr. Faidutti, ki je bil
1. 1902. prvič izvoljen v deželni zbor.

138

Jeseni 1. 1896. je odšel iz Gorice Mahnič kot škof na Krk,
naslednje poletje je umrl Zorn. Na njegovo mesto je prišel pri¬
hodnjo pomlad iz Ljubljane M i s s i a , ki je 1. 1899. postal celo
prvi slovenski kardinal. Te izpremembe so močno vplivale tudi
na goriško politiko, kajti katoliška struja okrog »Primorskega
lista« je dobila v Missii mogočno oporo, a Gregorčič odločnega
nasprotnika svoje dotedanje politike, negujoče pravzaprav le li¬
beralizem (trajne in velike koristi je bila samo njegova ustano¬
vitev »Šolskega doma«  dne 16. IX. 1897). Kaplani Knavs,
Dermastija in Koršič so še bolj poživili svojo k r š č. soc. agi¬
tacijo,  katere duša je bil semeniški profesor dr. Josip
Pavlica,  a Gregorčič je bil v jako mučnem položaju spričo
ostre liberalne smeri svoje lastne okolice; zato je sklenil že
na občnem zboru »Sloge« 1. 1898. sporazum  z vedno moč¬
nejšo kršč. soc. strujo okrog »Primorskega lista«. Do prvega
spopada med liberalci in katoličani  je prišlo
na občnem zboru »Goriške ljudske posojilnice« (ki jo je
ustanovil 1. 1883. Gregorčič) meseca aprila 1. 1899., ko sta ho¬
tela Gregorčič in Coronini odstraniti iz odbora dr. Tumo, a sta
sama propadla. Vsled tega je Gregorčič takoj nato ustanovil
s pomočjo dr. J. Pavlice konkurenčno »Centralno posojilnico«,
ki je tvorila tudi nekako zvezo slovenskih posojilnic na Gori¬
škem (včlanjenih prvo leto 9 posojilnic). To nasprotje je našlo
seveda odmev tudi v »Slogi«. Razmerje sil je ostalo na občnem
zboru meseca maja 1. 1899. neodločeno. Poleti je še skušal Gre¬
gorčič oddvojiti Gabrščka od Tume, a ker Gregorčič ni hotel
pristati na Gabrščkov pogoj, da nastopi z vso odločnostjo proti
kršč. socialcem, je bil prelom izvršen.  Na izrednem obč¬
nem zboru »Sloge« dne 20. julija sta bila Gabršček in Tuma
odstranjena iz društva, nakar sta ustanovila »N a -
rodno-napredno stranko«  za Goriško. Ker je bil na
zunaj lastnik »Goriške tiskarne« in »Soče« Gabršček, je kupil
Gregorčič takoj nato skupno s Coroninijem Obbizijevo tiskarno,
ki jo je krstil za »Narodno tiskarno«  ter ustanovil list
»Gorico«. Začel se je med obema strankama ljut in sirov
osebni boj,  v katerem se »Slovenec« ni postavil na nobeno
stran, pravilno povdarjajoč, da sta si obe stranki prav močno
podobni, ker jima ne gre za načela, temveč zgolj za osebni pre¬
stiž. Pojavila se je splošna desorganizacija in d e s -
orijentacija  slovenskih vrst, ki je prišla do posebno vid¬
nega izraza pri državnozborskih volitvah 1. 1900. Ljudstvo je
izgubljalo zaupanje v svoje gospodstvaželjne voditelje, in »Slo¬
venec« je ponovno poudarjal potrebo po načelnosti, češ da je
postalo društvo »Sloga« že anahronistično, kajti tudi v politiki
je treba idej, ki jih pa Gregorčič žal nima. V tej desorganizaciji
je pa seveda naraščal vpliv Italijanov, kar se je zlasti videlo

139

meseca aprila 1. 1899. ko je nadomestil Slovencem in katoli¬
čanom prijaznega deželn. glavarja Coroninija izraziti italijanski
liberalec dr. P a j e r.

Končno je izprevidel tudi Gregorčič, da se mu majejo tla
pod nogami, zato se je glede na bližajoče se državnozborske
volitve zopet približal krščanskim socialcem. Koncem meseca
junija 1. 1900. sta objavila »Gorica« in »Primorski list« proglas,
da sta se obe struji pomirili  in zedinili, a oba lista
prevzame posebno tiskovno društvo,  ki se je potem
dne 31. januarja 1. 1901. tudi res ustanovilo in kateremu je pred¬
sedoval dr. Gregorčič. Ta združitev je bila vsaj za Gregorčiča
jako nujna, kajti tudi po združitvi si je zopet priboril svoj dr¬
žavnozborski mandat v peti kuriji proti Tumi komaj v ožjih
volitvah, dočim je v kmetiški kuriji gladko zmagal liberalni
Oskar Gabršček.

To pomirjen j e Gregorčičeve in kršč.  soc.
struje  je vplivalo jako ugodno na tamošnje katoliško živ¬
ljenje in je v obrambo proti Gabrščkovemu liberalizmu oživilo
katoliško organizatorično delavnost.  Usta¬
novljenih je bilo nekaj gospodarskih organizacij (1. 1901. je bilo
na Goriškem 15 rajfajznovk), tekom leta 1901. se je osnovalo
nekaj katol. političnih društev (19. VI. za sod. okr. Kobarid, usta¬
novil kaplan Vuga, 9. VI. za sod. okr. Bovec, ustanovil kaplan
J. Abram). Dne 3. oktobra je bila ustanovljena celo posebna
podružnica učiteljske »Slomškove zveze« za Goriško, dočim je
»Katol. društvo slov. učiteljic« delovalo že poprej. Posebno lepo
pa se je pokazal uspeh složnega nastopa obeh struj o priliki
decembrskih volitev v deželni zbor, kamor je bilo izvoljenih
poleg 3 liberalcev kar 7 katoličanov in so dobili ti z dr. Gregor¬
čičem in prof. Berbučem tudi dva dež. odbornika (ker sta bili
v dež. zboru obe narodnosti enako močni in zato odvisni druga
od druge, je prišlo v njem do večjih nacijonalnih bojev le redko).

Po volitvah je vladal nekaj časa precejšnji mir. Liberalci
so sicer vodili po svoji »Soči« ostro borbo proti Gregorčiču še
naprej. »Gorica« je vračala milo za drago, toda to je bila le
papirnata gonja brez pravega odmeva v širših plasteh ljudstva.
Dr. A. Gregorčič ni imel nobenega zmisla za kako politično or¬
ganizacijo ljudstva ter ni znal pritegniti zaradi svoje avtokra-
tične narave k političnemu delu niti duhovščine, a krog kršč.
socialcev, ki je živel pod vplivom živahnega katoliškega gibanja
na Kranjskem, je bil jako majhen, zato je dobival liberalizem,
ki so ga propagirali učitelji in »Soča« ter mu načelno ni naspro¬
toval niti dr. Gregorčič, vedno več korenin  tudi med
širšimi plastmi ljudstva. Posebno hud udarec je doživelo gori-
ško katoliško gibanje dne 5. oktobra 1. 1902., ko je umrl dr. Jos.
Pavlica, duša tamošnjih kršč. socialcev ter mladostni Krekov

140

tovariš in Mahničev sodelovalec. Vkljub tem neugodnim pogojem
se je pa vendarle pridružilo romanju kranjskih katoličanov na
Missijev grob (umrl je 24. III. 1. 1902.) teden dni po smrti J.
Pavlice tudi več tisoč Goričanov, ki so dobili ob tej priliki novih
pobud za nadaljnje delo.

Medtem so pa zlasti v župnije v goriški okolici prišli
kaplani,  deloma prišleki s Kranjske (Knavs, Dermastija
i. dr.), deloma pa tudi domačini, vzgojeni v semenišču od dr.
Mahniča in Jos. Pavlice (zlasti Vuga, Abram, Golob, dr. Ličan
i. dr.). Ti so pridno snovali politične, delavske in gospodarske
organizacije, a spomladi 1. 1903. se je naselil v Gorici bivši »da-
ničar«, advokat domačin dr. Pavletič.  Vsa goriška okolica
je bila prežeta od navdušenja za kršč.-soc. ideje, ki so dobile pr¬
vič izraz dne 3. maja 1. 1903. o priliki blagoslovitve za¬
stave g o riškega »Kat. delavskega društva«.
Udeležilo se je slavlja 43 društev in nad 3000 oseb, med govor¬
niki je pa nastopil tudi d r. K r e k. Slična tabora  sta se
vršila potem naslednje leto v Mirnu pri Gorici, na katerem so
nastopili razen domačih govornikov še Krek, Lampe in Go¬
stinčar, ter dober mesec nato v Kobaridu. Jeseni 1. 1903, se je
naselil v Gorici še zdravnik dr, A. Brecelj  in v naslednjih
letih prof. dr. Capuder,  koncipijent dr. Dermastija i. dr.
Po vsej goriški okolici je zaplamtelo najživahnejše kršč. soc.
gibanje, ki je seveda liberalce zelo vznemirilo. Dr. Tuma je
meseca novembra 1. 1904. ostro pobijal v dež. zboru predlog, da
bi dajala dežela kmetiškim posojilnicam podpore v višini usta¬
novnih stroškov, češ da bi se podpiral s tem le »klerikalizem«.
Gabrščkova »Soča« in »Primorec« sta pa naslednje poletje o
priliki novega kršč. soc. tabora v Kostanjevici celo pozivala
starše, naj ne dajo otrok več krstiti.

Tedanji goriški nadškof Jordan,  po rodu in mišlje¬
nju Italijan, se za to politično vrvenje izprva ni brigal, sčasoma
mu je pa postalo vendarle prenemirno, zato je začel kaplane
premeščati  iz gor iške okolice na vse vetrove, toda dosegel
je le to, da je razposlal kršč. soc. agitatorje po vsej deželi. Tudi
dr. Gregorčič je ostal napram temu gibanju docela pasiven
(1. 1905. je sprejel na Krekovo priporočilo v uredništvo »Go¬
rice« in »Prim. lista« Fr. Kremžarja). Ko se je pa začel bati,
da mu zraste kršč. soc. gibanje polagoma čez glavo, je zvabil
pobornike tega gibanja v svoje organizacije, da bi imel na ta
način nanje vendarle nekaj vpliva. Po mariborskem zborovanju
SKSZ 1. 1905. so izkušali mladi na inicijativo dr. Andr. Pavlice
organizirati njen v Mariboru izvoljeni pododbor, a ker tla tre¬
nutno še niso bila godna, so to misel za nekaj časa opustili, pač
pa so organizirali več dekanijskih odborov SKSZ
in se z vso silo posvetili razširjanju katol. misli med d i j a -

141

štvom  (zlasti I. Rejc, dr. Srebrnič in dr. Capuder), istočasno
so pa sprožili tudi misel za osnovanje »Slov. ljudske stranke«
za Goriško po kranjskem vzorcu.

Meseca oktobra 1. 1905. je umrl nadškof Jordan in januarja
1906 je bil imenovan na njegovo mesto dr. Sedej.  Spomladi
in v poletju je obračala vso pozornost nase državnozborska vo¬
lilna reforma, ki ni vzbudila na Goriškem nobenih nasprotij, a
meseca avgusta se je vršil v Ljubljani III. katol. shod, ki so se
ga udeležili mladi v velikem številu, Gregorčič je pa ostal tudi
zdaj pasiven. Katoliški shod je mlade le še bolj utrdil v njih ci¬
ljih in potih. Prišedši domov, so začeli dajati svojemu do¬
tedanjemu intenzivnemu podrobnemu delu tudi zunanje oblike.

Čisto po samosvoje so se pa razvijale prilike v Trstu.  Vod¬
stvo vsega narodnega življenja je imelo tam še vedno politično
društvo »E d i n o s t« (preds. prof. Mandič) z istoimenskim
glasilom, ki je sicer vedno podčrtavalo svoj slogaški program,
a je vendarle ob vsaki priliki demonstriralo svoje simpatije za
liberalce. Pojav kake samostojne slovenske katoliške akcije so
preprečevale na eni strani slogaške krilatice »Edinosti«, na
drugi strani pa italijanska in socialistična nevarnost. Med Ita¬
lijani je sicer životarila tudi posebna katoliška stranka, in iz¬
hajal je celo kršč.-soc. listič »L Avenire« kat. dnevnik »II Po 1 -
polo« je prenehal na jesen 1. 1895.), toda zaradi njenega nacio¬
nalnega šovinizma je bilo slovenskim katoličanom onemogo¬
čeno vsako sodelovanje z njo, kar je neki istrski župnik dne
5. novembra 1. 1896. v »Slovencu« tudi odkrito povedal. Enako
nevarni kakor Italijani so postali proti koncu 90 tih let Sloven¬
cem tudi socialni demokrati,  ki so razvijali tedaj
silno aktivnost, ter je bil Trst celo sedež stranke, njenih vodi¬
teljev in njenega glasila (»Rdeči prapor«). Slovenski duhovniki
tržaške škofije so si poleti 1. 1899 sicer ustanovili z »Zborom
svečenikov sv. Pavla« svojo organizacijo, toda zaradi nacional¬
nega šovinizma obeh italijanskih strank ter protiverske agitacije
socialistov (E. Kristan je n. pr. izstopil iz cerkve) so trdno
vztrajali v vrstah »Edinosti«, ki vsaj glede odkrite protiverske
propagande zaenkrat še ni sledila kranjskim liberalcem. L. 1900.
in 1901. se je zapletla »Edinost« celo v ostro polemiko s »Sl.
Narodom«, ker ni odobravala tedanje Tavčarjeve politike na
Kranjskem. »Slov. Narod« je vprizoril ostro gonjo proti »Edi¬
nosti«, ki jo je nazival »farovško kuharico«, in tudi proti dr. Ry-
baru, ki je dejal o »Slov. Narodu,« da »pomiluje slovensko in¬
teligenco, ki se jej tak list vsiljuje za glasilo«. Prikrito ost je
pa seveda naperjala vedno tudi proti katol. nar. stranki ter

kakor proti prvemu izražala svoje frazaste pomisleke tudi proti
drugemu katol. shodu, a revija »Slovenk  a«, ki so jo izda¬
jali tamošnji prvaki, je postala nekako glasilo vseh mlajših svo¬
bodomiselnih slovenskih literatov.

Italijanski in socialistični pritisk na slovenske narodne vrste
sta izzivala živahno politično in gospodarsko-
organizatorično delavnost  pristašev »Edinosti«
(1. 1902. so imeli okrog 40 organizacij, 1. 1903. so si pa usta¬
novili svoje »Dramatično društvo«), zato so tudi pri državno¬
zborskih volitvah 1. 1900. dosegli jako lepe uspehe. Slovenski
kandidat d r. R y b a r , ki je tedaj prvič nastopil, je pritiral ita¬
lijanskega liberalca celo do ožjih volitev, pač pa so izgubili
istrski Slovani 54  zaradi svoje nedelavnosti ob tej priliki en man¬
dat (Laginjev). Z intenzivno agitacijo so preprečili večje uspehe
tudi slovenskim socialistom, zaradi česar se je njih vodja E. Kri¬
stan vrnil zopet nazaj na Dunaj v uredništvo »Eisenbahner-ja«.
Posebno močno oporišče so si ustvarili tržaški Slovenci še
1. 1901., ko je kupila tržaška posojilnica svojo hišo ter jo pre¬
delala v monumentalni »Narodni do m«. Pri hudih de¬
lavskih nemirih  meseca februarja 1. 1902. v Trstu Slo¬
venci oficijalno niso bili udeleženi.

Največjo pozornost vse slovenske javnosti je pa vzbujala
v začetku stoletja ricmanjska afera.  Ker je 1. 1899.
publicist Podgornik  ustavil svoj »Slovanski svet«, je od
časa do časa nadaljeval svojo megleno panslavistično propa¬
gando v »Ednosti« in ob tej priliki priporočal prestop v uni¬
ja  t s t v o. Ta agitacija je našla med tržaškimi Slovenci zaradi
neposrednih nasprotstev z Italijanstvom precej odmeva. Stari
in bolehni, a blagi tržaški škof Šterk, ki so ga Italijani
strastno sovražili, ni imel več potrebne energije za uspešne pro¬
tiukrepe. Ko je potrdil za župnika v Rojanu hudega italijanaša
Jurizzo,  ki mu ga je prezentiral magistrat kot župni pa-
tron, je prišlo do ogorčenih demonstracij proti cerkveni oblasti
in do gibanja za prestop v unijatstvo v vsej župniji. Istočasno
je pa zavrelo tudi v bližnjih Ricmanjih,  ki so spadale v
župnijo Dolino, a so imele svojega kaplana. Že dlje časa so
namreč zahtevali ustanovitev lastne župnije, toda oblasti so to¬
zadevno prošnjo zavlačevale brez konca in kraja. Ko je ležal
Šterk 1. 1902. na smrtni postelji, je povabil ricmanjski kaplan
dr. Požar,  stoječ popolnoma pod vplivom »Edinosti«, na ti¬
hem v Ricmanje unijatskega škofa Drohobeckega iz Križevcev
ter hotel priglasiti k unijatstvu vse svoje vernike^ češ da bodo
tako najhitreje dosegli izpolnitev dolgoletne prošnje in neod-

34  Poslanec prof. Spinčič je ustanovil šele 1. 1902. prvo »Politično
društvo za istrske Hrvate in Slovence«  s sedežem v
Pazinu.

143

visnost od dolinskega župnika, kateremu so bili dolžni odrajto-
vati biro. »Edinost« je seveda pozdravljala ta Požarjev korak,
a »Slov. Narod« je kričal ves iz sebe: »Proč od Rima!«. V tem
je umrl Šterk. Njegov naslednik je postal Nemec dr. Nagi, ki
je bil poslan v Trst, da nastopa proti iredentizmu in utrdi že
jako zrahljano disciplino med duhovščin  o. Ho¬
tel je ukloniti dr. Požarja najprej zlepa, ker pa to ni šlo, ga je
prestavil in v Ricmanje poslal kaplana Kranjčiča. Toda Požar
se ni hotel pokoriti, ostal je v Ricmanjih ter hujskal prebival¬
stvo proti cerkveni oblasti in Kranjčiču tako, da je moral ta
zaradi neprestanih sirovih insinuacij kmalu oditi. Vse liberalno
časopisje z »Edinostjo« in »Slov. Narodom« na čelu je proslav¬
ljalo Požarja in Ricmanje kot »narodne heroje« ter jih podži¬
galo k vztrajnosti. Ker suspendirani Požar seveda ni mogel
opravljati verskih obredov in Ricmanjcev ni hotel sprejeti za
svoje vernike tudi pravoslavni škof, so ostali brez krstov in
sploh brez vsake službe božje, »poročal« in pokopaval je pa
župan. Meseca septembra 1. 1903. je odobril Naglovo stališče
tudi Rim, toda Ricmanjci se nikakor niso hoteli vdati, temveč
so ostali še nadalje brez dušnega pastirstva,  dr.
Požar je pa našel službo v — uredništvu »Edinosti«. Šele me¬
seca novembra 1. 1906. je bil imenovan za tamošnjega župnega
upravitelja Ukmar, toda tudi ta s svojo misijo ni uspel, čeprav
so se bili duhovi medtem že nekoliko pomirili.

Ricmanjska afera je katoliški misli  na Tržaškem
silno škodovala.  Liberalno časopisje je z »Edinostjo« na
čelu razkričalo politično korektnega Nagla za smrtnega sovraž¬
nika Slovanov. Ker je stala pod vplivom te pisave tudi večina
tamošnje duhovščine, je predvsem trpela katoliška misel. Če¬
prav Nagi osebno ni bil nenaklonjen celo glagolskemu
obredu,  ki so ga tedaj mnogi zahtevali (zavzel se je spo¬
mladi 1. 1905. za ta obred tudi »Slovenec«), je »Edinost« raz-
vpila takoj vsak Naglov korak kot propagando za Nemštvo*.
To je popolnoma onemogočilo vsako katoliško akcijo proti na¬
rodnjaškemu frazerstvu vladajočih »edinjaških« liberalcev
(S t e m b e r g e r j e v »Svetilnik«,  ki je izhajal 1. 1902., je
bil nekaka mešanica kršč. socializma in »edinjaštva« ter ga je
tudi izdajala »Edinost«).

Tržaška tla so pa postajala v teh letih tudi sicer vedno bolj
vroča, kajti pod protektoratom vladajočih italijan¬
skih liberalcev  je vedno bujneje cvetel ireden¬
tizem.  Sicer je prišel že škof Nagi v Trst z nalogom, naj
utrjuje predvsem zrahljano avstrijsko čustvo, in v isto svrho je
bil imenovan meseca oktobra 1. 1904. za tržaškega namestnika
eden najboljših avstrijskih visokih upravnih uradnikov, princ
Hohenlohe,  toda kakih uspehov ni dosegel nobeden. Me-

144

seča januarja 1. 1906. se je čutilo namestništvo celo primorano,
odvzeti magstratu vse posle prenesenega delokroga. Glede na
vse to bi bilo pričakovati, da bo vlada čim bolj podpirala Slo¬
vence, ki so bili spričo italijanske nevarnosti zvesto vdani av¬
strijski državni misli, toda storila ni zanje ničesar, ampak jih
tako v Trstu kakor tudi v Istri mirno prepuščala italijanskim
nasilstvom (v tržaškem in istrskem dež. zboru so bili popol¬
noma brezpravni) ter poitalijančevanju javnih šol in šol »Lege
nazionale«. V Trstu se je slovenski element zaradi rapidnega
dotoka iz zaledja sicer sam od sebe vedno bolj krepil, toda v
Istri ni prišla hrvaško-slovenska večina dežele nikamor naprej.

Neomejeno je obvladovala v teh letih vse politično življenje
tržaških in istrskih Slovencev »Edinost« (njen predsednik je
postal za prof. Mandičem 1. 1905. Iv. Gorjup), nazunaj slogaška,
dejansko pa liberalna, kar je »Slovenec« ponovno ugotovil. Zla¬
sti dobro in točno je označil glasilo tržaških Slovencev dne 28.
oktobra 1. 1904., rekoč, daje»najzanikarnejši libera¬
lizem  na Slovenskem oni, ki ga zastopa »Edinost«, ker se¬
stoji iz samih fraz in hinavstva«, dočim je kranjski vsaj odkrit.
Sicer je izrekla včasih kak rahel pomislek ali željo tudi glede
tedanje sirove, reakcijonarne in protinarodne politike kranj¬
skih liberalcev (aprila 1. 1906. je n. pr. svetovala, naj bi liberal¬
ci popustili glede vol. reforme), toda »Slov. Narod« jo je vselej
odurno zavrnil, nakar je navadno hitro umolknila in se vrnila
nazaj k bolj ali manj prikritim napadom na SLS. Zato so se¬
veda dajali tudi njej obilo gradiva zlasti trdi boji parlamentarne
delegacije 1. 1906. o priliki pogajanj za volilno reformo,
čeprav glede Primorja ni bilo nobenih nasprotij. Nemci so sicer
skušali izprva kompenzirati kočevski mandat v Istri na škodo
Italijanov, toda parlamentarni klub je sklenil z Lahi kompromis
(na inicijativo »Edinosti« je že meseca marca 1. 1904. pooblastil
klub Spinčiča, da bi dosegel splošni narodni sporazum s pri¬
morskimi Italijani, a ni uspel), glasom katerega bi dobila vsaka
narodnost v Istri in na Goriškem po 3 mandate, zato so pa po¬
magali Italijani (poleg kršč. socialcev) štajerskim Slovencem do
sedmega mandata.

Kake resne opozicije razen socialistične seveda »edinjaši«
iz spredaj navedenih razlogov v tej dobi še niso imeli, le Nagi
je polagoma vplival na manjši krog duhovščine, da se je za¬
čela otresati »edinjaškega« vpliva; zato je bil na III. kat. shodu
zastopan z manjšo skupino tudi Trst. Že pičla dva meseca po¬
prej je bilo pa brez kakega hrupa ustanovljeno v Trstu »S 1 o> v.
kat. izobraževalno društvo«  kot rahel zunanji znak,
da začenja mogočno vseslovensko katoliško gibanje vendarle
pljuskati tudi ob to poslednjo še nezavzeto postojanko.

*

145

Mnogo večje mrtvilo je pa vladalo v tej dobi na Koro¬
škem.  Tamošnje slovensko politično življenje je vodilo še ve¬
dno Greg. Einspielerjevo »Kat. polit, in gospod, dru¬
štvo za Slovence na Koroškem«  (1. 1892. je imelo
400 članov), ki je prirejalo še po I. katol. shodu prav pridno
shode po raznih večjih krajih. Sredi 90 tih let so se pa pojavila
kot odmev kranjskega kršč.-soc. gibanja tudi prva katol.
delavska društva  (1. 1895. v Prevaljah, 1. 1896. v Orni),
a razen tega je bilo ustanovljenih v tej dobi tudi nekaj
prosvetnih organizacij in precej posojilnic
(1. 1898 jih je bilo 20, ki so bile včlanjene pri celjski zvezi).
»Mir« je dobil 1. 1897. poučno-zabavno prilogo »Domači prija¬
telj«. Na tamošnje shode sta prišla večkrat tudi Krek in Žitnik.
Uspeh tega dela ni izostal, kajti pri deželnozborskih volitvah
meseca septembra 1. 1896 so nastopili Slovenci skupno s katoli¬
škimi Nemci in si priborili celo tri mandate, a četrtega so od¬
nesli nemški katoliki, dočim so ostale pobrali nemški liberalci.
Tudi pri državnozborskih volitvah 1. 1897. so prvič zmagali z
z enim svojim kandidatom, namreč z Lambertom Einšpie-
1 e r j e m v celovško-velikovškem okraju.

Ti uspehi so pa zazibali Slovence, žal, v precejšnjo brez¬
brižnost (le »Mir« so izpremenili z novim letom 1900. v tednik),
ki se je le prehitro maščevala. V političnem društvu je vedno
bolj pojemala nekdanja agilnost, razen tega so se pa zanesli
vanj še spori  glede politične taktike. Predsednik Greg. Ein¬
spieler je trdil, da morajo koroški Slovenci nastopati povsod
kot samostojen političen činitelj, dočim je'Podgorec navzlic na¬
sprotnim sklepom odbora političnega društva zagovarjal čim
tesnejše sodelovanje s katoliškimi Nemci. Posledica teh sporov
in odhod kaplana Treiberja iz Celovca je bilo popolno politično
mrtvilo, le na gospodarskem polju so si ustvarili pod Podgorče-
vim vodstvom nekaj novih oporišč, med katerimi je bila naj¬
važnejša prva slovenska »Kmetijska zadruga za Celovec in
okolico«. To je ustanovil Podgorec meseca februarja 1. 1899.
v Sinči vasi, a se je imela boriti že takoj od početka z velikimi
težavami. Samo gospodarsko delo pa seveda ni moglo parale-
lizirati silnega pritiska Nemcev; že pri državnozborskih volit¬
vah 1. 1900. so Slovenci zopet izgubili svoj edini man¬
dat.  »Slovenec« je že tedaj poudaril, da koroških Slovencev ne
bo rešilo samo frazarjenje  o slogi (do majhne polemike
med »Slovencem« in »Mirom« je prišlo že tudi po I. kat. shodu
zaradi Družbe sv. Cirila in Metoda), temveč je treba vsestran¬
skega intenzivnega dela. Ker tudi ta udarec tamošnjih rodolju¬
bov ni izmodril, so doživeli pri deželnozborskih vo¬
litvah  1. 1902. še hujšo katastrofo,  kajti izmed do¬
tedanjih treh mandatov so izgubili 2. V novi deželni odbor je

10

146

prišel le Grafenauer. »Slovenec« je tedaj odkrito poudaril, da
je tega poraza kriva le njih lastna zanikarnost.  Zapisal
je, da nekoliko dela le par duhovnikov, vsi ostali izobraženci
pa prav nič; kranjski poslanci so prenehali zahajati na Koro¬
ško, politično društvo spi, povsod vlada brezbrižnost, »Mir« je
urejevan slabo, vse zabavlja le proti trmastemu zagovorniku
sodelovanja z Nemci, Podgorcu, a on edini vsaj nekaj dela.
Obsojal je njih medsebojne spore in jim priporočal več social¬
nega duha v njih delu, s katoliškimi Nemci pa le sodelovanje,
ne pa strnitev v skupno stranko, češ da more biti politika ko¬
roških Slovencev le narodna in katoliška, kajti liberalec preide
itak vsak v nemški tabor.

Take so bile razmere na Koroškem, ko se je naselil meseca
avgusta 1. 1903. v Celovcu odvetnik dr. Janko Brejc,  ka¬
terega je pregnala iz ^Ljubljane pojavljajoča se napetost med
njim in oblastnim dr. Šušteršičem. Dr. Brejc je študiral srednje
šole v Celovcu in so mu bile koroške razmere kolikortoliko
znane, a v kranjski katol.-narodni stranki se je bil prav dobro
izšolal; zato je takoj posegel v središče tamošnjega narodnega
življenja ter začel propagirati pogum in zmisel za samopo¬
moč.  Na zimo se je že vršilo v Celovcu zborovanje za¬
upnikov  iz vse dežele. Tam je predložil Brejc popoln na¬
črt za vsestransko narodno delo: osnovala naj bi se nova po¬
litična društva, po vseh občinah je treba določiti zaupnike, raz¬
širiti izobraževalno in zlasti mladeniško organizacijo, pridno
prirejati politične shode, začeti z zbiranjem narodnega sklada
itd. V kratkem je zavel pod Brejčevim vplivom po deželi nov
duh. Že pri občinskih volitvah, ki so se tedaj vršile, so si pri¬
borili Slovenci zopet prav zadovoljive uspehe. Polagoma so or¬
ganizirali mrežo zaupnikov  po vseh slovenskih obči¬
nah, spomladi 1. 1904. so ustanovili v Celovcu »Slov.  delav¬
sko društ  v o«, ki je začelo pod L. Erlichovim vodstvom ta¬
koj z živahnim delom, udeležili so se z veliko navdušenostjo do¬
polnilnih volitev v okraju Podklošter-Trbiž, peščica slovenskih
akademikov si je osnovala ferij. društvo »Gorotan«, a predsed¬
stvo političnega društva je prevzel za ostarelim Einspielerjem
popularni in agilni ljudski buditelj Grafenauer  (vse posle
je pa dejansko že tedaj vodil dr. Brejc, ki je prevzel kmalu nato
tudi predsedstvo). Ko so uvideli velike uspehe mladeni¬
škega gibanja  sosednih štajerskih Slovencev, so začeli
župnik Trunk, župnik Meierhofer, kaplan Poljanec in akademik
Kotnik propagirati to tudi na Koroškem. Za dan 18. septembra
1. 1904. so sklicali na Veliki Strmec  velik- shod koroške
mladine, katerega se je udeležilo nad 900 mladeničev. Kakor
večino sličnih prireditev obmejnih Slovencev, je oklevetal »Slov.
Narod« tudi ta shod za golo »klerikalno' propagando«, toda li-

147

beralci sami niso storili zanje (izvzemši za tržaške Slovence)
ničesar. Razen narodno buditeljskega in politično organizato-
ričnega dela so posvečali Korošci precej pozornosti tudi go¬
spodarski samopomoči  in so priredili dne 12. julija
1. 1905. v Celovcu prvo zborovanje posojilničarjev,
ki je razpravljalo o gospodarski organizaciji, naslednje leto se
je pa vršil shod vseh petih slovenskih delavskih društev, na
katerem so sklepali o organizaciji slov. delavstva (govoril je
tudi že Fr. Smodej).  O priliki občnega zbora celovškega po
litičnega društva dne 22. marca 1. 1906. je bilo ugotovljeno,
da ima društvo 3300 članov, da je priredilo v zadnjem letu 58
shodov in zborovanj, da deluje na Koroškem 6 izobraževalnih
društev in 5 slcv. pevskih zborov in da je opažati na vseh po¬
ljih velik in živalic,; napredek; zlasti priljubljen da je med ljud¬
stvom »Naš dom« (im?l je samo na Koroškem 2000 naročni¬
kov), ki je urejevan bolje nego »Mir«.

To gibanje koroških SiCvencev je izzvalo še večji pri¬
tisk Nemcev.  Oblasti so šikanirale celo »Mirove« naroč¬
nike in suvereno prezirale najelementarnejše jezikovne
pravice  v uradih in pri sodiščih. Dr. Brejc je kot edini te¬
danji narodni odvetnik v Celovcu sicer vodil vztrajne in žilave
borbe za enakopravnost jezika tretjine dežele, toda opravljal
je večinoma Sisifovo delo. Za najhujšo potujčevalnico so zlorab¬
ljali Nemci šolo,  v kateri so renegatski liberalni učitelji ši¬
rili le mržnjo do materinščine in rodoljubnih duhovnikov. Da bi
vzgojili vsaj nekaj svojih, katoliško in slovensko mislečih uči¬
teljev, so osnovali Slovenci že spomladi 1. 1902. v Celovcu po¬
sebni »Učiteljski dom« pod Ehrlichovim vodstvom.

V sredi te težke borbe za goli narodni obstoj je zadel ko¬
roške Slovence še hud udarec z novo državnozborsko volilno
reformo.  Glavno besedo pri sestavljanju vladnih načrtov so
imele večinske stranke dotične dežele, kar so bili na Koroškem
nemški liberalci. Ker koroški Slovenci v parlamentu tedaj sploh
niso imeli nobenega svojega zastopnika, so prevzeli skrb zanje
seveda ostali, v »Slovanski zvezi« združeni jugoslovanski po¬
slanci. Kakor smo že omenili, je vodil pogajanja z vlado glede
koroških in štajerskh mandatov Ploj, ki je vso zadevo zavozil.
O rezultatu svojega mandata je obvestil klub šele tedaj, ko je
bila stvar za Slovence že izgubljena in si Nemci niso dali več
iztrgati svojega uspeha. Slovenski liberalci, ki niso storili za
zahteve obmejnih rojakov niti koraka, so vprizorili divjo časo¬
pisno gonjo proti katoliškim poslancem, zlasti proti dr. Šušter¬
šiču, čeprav je napenjal ta potem v odseku vse sile, da popravi
Plojev neuspeh. Razočarani Korošci so seveda iskali krivcev
ter dolžili za prizadeti jim udarec vse slovenske poslance, pred¬
vsem pa tudi njih voditelja dr. Šušteršiča. Ta je skušal priboriti

10 *

148

Korošcem drugega poslanca najprej kot kompenzacijo za ko¬
čevski mandat, kar je odklonil odsek dne 6. julija s 23 proti 22
glasovi. Dne 19. julija je potem predlagal kompromisno rešitev
v tem zmislu, da bi se število koroških mandatov pomnožilo za
enega slovenskega in enega nemškega, toda Nemci so odklonili
celo to. Razočaranje in razburjenje na Koroškem, podžigano še
od gonje liberalnega časopisja, je naraščalo od dneva do dneva.
Dne 22. julija je izrekel shod koroških zaupnikov
pod Podgorčevim predsedstvom slovenskim poslancem neza¬
upnico,  zahteval od njih, da začno z obstrukcijo ter v znak
protesta preklical udeležbo koroških Slo¬
vencev  na  III. k a t ol. s h o d u.

Krivična očitanja Korošcev in rabijatni odgovori dr. Šušter¬
šiča so povzročili hude polemike  in ostro nasprotje med
Korošci in kranjsko SLS. »Slovenec« je predbacival Korošcem
nedelavnost v preteklosti in poudaril, da je dovolj žalostno iz¬
pričevalo zanje, če se ne upajo gladko zmagati celo v pred¬
videnem okraju, ki ima celo po uradnem štetju 37.600 Sloven¬
cev in 7500 Nemcev (pritoževali so se namreč tudi, da je celo
edini predvideni slovenski okraj zanje neugodno prikrojen),
»Mir«, ki ga je urejeval k liberalcem se nagibajoči Ekar  (ta
je bil tudi tajnik političnega društva), je pa očital Kranjcem
njih sebičnost, strankarsko omejenost in pomanjkanje prave na¬
rodne zavesti. Nasprotje je raslo od dneva do dneva. Podgorec
je agitiral zlasti proti kat. shodu. Brejc je prirejal protestne
shode, ki so izjavljali nezaupnice Šušteršiču in nastopal tudi po
sličnih liberalnih shodih na Štajerskem in v Trstu, Ekar je pa z
napadi na SLS pridno polnil tudi predale »Slov. Naroda«. Me¬
seca septembra je prišlo celo do tiskovne pravde  dr.
Brejca in Podgorca proti Lampetu, Štefetu in Smolnikarju (ta
je urejeval »Domoljuba«), v kateri je pa prišlo po A. Kalanovem
prizadevanju do poravnave. Šele na zimo, ko je bila volilna re¬
forma definitivno pod streho, so se začeli duhovi nekoliko po¬
mirjati. Dne 17. dec. je vabil »Slovenec« kljub vsem dogod¬
kom zopet na naročanje »Mira«, Korošci so se pa začeli pri¬
pravljati na bližajoče se volitve, s katerimi so se začeli zanje
novi boji in nove težave.

Če se končno ozremo še na katoliško društveno živ¬
ljenje in prosvetno delo  med prvim in tretjim kato¬
liškim shodom, tedaj vidimo tudi tu popoln preobrat. Dočim je
vladalo v Taaffejevi dobi v vodilnih konservativnih katoliških

149

vrstah skoro popolno nerazumevanje za kako s m o -
treno ljudsko-izobraževalno delo in je tudi
»Slovenec« šele zadnja leta pred I. kat. shodom začel opozar¬
jati na njega važnost ter je bilo vse tozadevno delo po deželi
izvršeno skoro izključno le na inicijativo posameznih tihih
podeželskih delavcev,  se je pa I. kat. shod z vso
svojo avtoriteto zavzel za vse panoge in oblike katoliškega
ljudsko-prosvetnega dela. Vendar je preteklo še mnogo let, pre¬
den je prišlo res do sistematičnega dela tudi na tem polju.

»Slovenec« je z novim letom 1893. sicer uvedel v svoje pre¬
dale stalno rubriko »Društva«, v kateri je poročal o raznih pri¬
reditvah, toda kakih posebnih pobud bralci iz te rubrike še
vedno niso črpali. Kljub temu so pa po kmetih nastajala tu in
tam nova bralna in izobraževalna društva  (prvo s
tem imenom menda v Cerknici, ust. 1. 1894.) in pojavile so se v
zmislu resolucij katol. shoda prve »farne knjižnice« (prva
menda v Cerknici). Celo na Koroškem se je ustanovilo po¬
zimi 1. 1893/94. v Šmihelu pri Pliberku prvo slovensko
koroško pevsko društvo »Gorotan« (drugo je bila »Lipa»
v Srejah nad Vrbo, ustanovljena 1. 1897.), a na drugi
strani pa je zaspalo v tej dobi tudi mnogo bralnih dru¬
štev iz prejšnjih let. Največje ljudsko-izobraževalno delo je se¬
veda vršila Mohorjeva družba,  ki je ravno v tej dobi
napredovala skokoma od leta do leta (1. 1890. je imela 48.000
članov). Enako se je širilo tudi časopisje, ki je prodiralo že
v poslednje slovenske vasi (»Domoljub« je imel 1. 1898. naklade
10 . 000 ).

Prvi večji sad katoliškega shoda na prosvetnem polju je
bila ustanovitev »Leonove družbe«. Že dne 24. novembra
1. 1893. je objavil »Slovenec« članek o potrebi »Leonove
družbe« ter se pri tem skliceval na resolucijo kat. shoda in na
»Rimski Katolik«, toda pravega odziva zaenkrat še ni bilo.
Leonovce so prehiteli ljubitelji umetnosti, ki so imeli dne 30. no¬
vembra 1893. ustanovni občni zbor »Društva za kršč.
umetnost«.  Šele naslednje poletje se je vršil v Celju večji
sestanek, ki je razpravljal o ustanovitvi »Leonove družbe« in
pripravil pravila, ki jih je ljubljanska deželna vlada potrdila
dne 9. I. 1. 1895., nakar je bil sklican ustanovni občni zbor za
18. dan marca, a je bil potem preklican. Ker ni bilo zopet več
mesecev o njej nobenega glasu, je dne 21. januarja 1 . 1896 .
vprašal »Slovenec« s posebnim uvodnikom »Leonova družba,
kje si?« ter septembra klic ponovil. Šele na to ponovno urgenco
se je vršil potem dne 14. okt. 1. 1895. ustanovni občni zbor, ki
je izvolil za družbenega predsednika semeniškega vodjo dr.
Kulavica, Kmalu nato je bil imenovan za krškega škofa njen

150

glavni inicijator dr. Mahnič. Ko se je mudil nekaj tednov po
imenovanju v Ljubljani, je ponudil družbi svoj »Rimski Kato¬
lik«, da ga izdaja naprej. Družba je Mahničev predlog spre¬
jela ter z novim letom 1897. list nadaljevala pod naslovom
»Katoliški Obzornik«.  Uredništvo je prevzel mladi dr.
Aleš Ušeničnik,  ki je potem z le njemu lastno pridnostjo
ter globokim in širokim znanjem nad 20 let vodilno soustvarjal
vso ideologijo slov. kat. gibanja.

Nekako središče katoliškega ljudsko-prosvetnega dela sredi
90 tih let so bila razna delavska društva,  ki so imela
v tej dobi predvsem politično-propagandni značaj. V »Leonovi
družbi« se je osnoval na Krekov poziv poseben socialni odsek,
a v delavskih društvih je na tisoče sestankov, shodov, zboro¬
vanj in predavanj razgibalo vse slovenske delovne sloje, ki so
postajali s tem od leta do leta važnejši javen činitelj. Posebno
smotreno je postalo to gibanje še po prvem shodu delovnih sta¬
nov dne 15. avgusta 1896., ki je jasno formuliral delavske za¬
hteve in sprožil misel ustanovitve zveze vseh nepolitičnih kršč.
soc. društev. Kakor smo že spredaj omenili, se je sestavil potem
v zmislu teh sklepov meseca septembra 1. 1897. poseben odbor,
sestoječ iz dr. Debevca, Gostinčarja, Stefeta, Zalesjaka in Zil-
lerja, ki je pripravil vse potrebno. Ustanovni občni zbor nove
zveze se je vršil dne 14. nov., krstili so jo pa za »Slovensko
krščansko socialno delavsko zvezo«.  Za pred¬
sednika je bil izvoljen tovarnar Karel Pollak 55 , zamišljena pa je
bila kot nekaka nepolitična osrednja organizacija celokupnega
kršč.-soc. gibanja (člani kat. delavskih društev so namreč mogli
biti zaradi njih političnega značaja le polnoletni moški). Čeprav
so pristopila k novi zvezi že naslednji mesec kršč.-soc. društva
iz Zagorja, Prevalj, Cerknice, Horjula, St. Petra na Krasu, Sv.
Križa pri Litiji in iz Trbovelj, je ostal njen delokrog kot
osrednje zveze vendarle še dolgo zgolj na papirju, pač je pa
postala takoj zbirališče in ognjišče vsega ljubljanskega kršč.-
soc. gibanja, zlasti prosvetnega. V to svrho si je osnovala še
tisto zimo tamburaški zbor, čitalnico, knjižnico in dramatično
in govorniško šolo ter začela s prirejanjem predavanj, gledali¬
ških predstav, veselic in družabnih večerov, a nekak svoj pevski
zbor je imela v »Slov. katol. delavskem pevskem društvu Zvon«,
ki ga je ustanovil Krek spomladi 1. 1896. (društvo je pa prešlo
potem že 1. 1899. v liberalni tabor).

55  V odbor so biti nadalje izvoljeni še: dr. Debevec (podpreds.), Iv. Štete
(tajnik), H. Zalesjak (blagajnik), Iv. Jakopič, H. Miittermayer, Iv. Kregar,
L. Smolnikar, I. Golob in Iv. Pip (knjižničar). Čeprav ni bil izvoljen dr.
Krek niti v odbor, se je vršila vendarle že druga odborova seja v Kre¬
kovem stanovanju. Ob tej priliki je bito sklenjeno, povabiti pismeno k
pristopu vsa slovenska kršč. soc. društva.

151

Ker razne organizacije niso imele primerne strehe za svoja
zborovanja in druge nastope (1. 1896. otvorjenega »Narodnega
doma« se je bila polastila takoj od začetka liberalna frakarija),
se je spomladi 1. 1897. odločila »Katoliška družba za Kranjsko«,
da nanovo zgradi po potresu jako poškodovani »Katoliški
dom«  (kupila ga je bila že 1. 1894.), ki je potem dolgo let
služil za zbirališče vseh katoliških organizacij in dajal razen
SKSDZ streho najrazličnejšim katoliškim prireditvam. V njem
so se vršili tista leta stalni tedenski razgovori  kato¬
liških izobražencev, iz katerih je izšlo nešteto pobud za prak¬
tično organizatorično in propagandno delo.

Ker SKSDZ že od vsega početka ni bila zgolj delavska or¬
ganizacija, temveč so imeli v njej svoje ognjišče zlasti tudi oni
izobraženci, ki so se želeli udejstvovati v delavskih vrstah v
kršč. soc. zmislu, je odbor že takoj po ustanovitvi začel misliti
na spremembo pravil. Na prvem rednem občnem zboru, ki se
je vršil dne 30. januarja 1. 1898., so res izpustili iz naslova ime
»delavska«, a namesto K. Pollaka, ki je bil prezaposlen v svo¬
jem podjetju, je bil izvoljen za predsednika H. Zalesjak. Ker
je ta še tisto polletje odšel v službo v Dalmacijo, ga je nado¬
mestil meseca avgusta pasar Ivan Kregar. Za mesec september
je pripravljala »Slov. kršč. soc. zveza« velik vseslovenski de¬
lavski shod, h kateremu je priglasilo udeležbo že 52 raznih dru¬
štev. Zaradi umora cesarice Elizabete je bil potem ta shod pre¬
ložen na prihodnje leto, pač pa je zveza razširila na zimo svojo
društveno knjižnico in jo spremenila v ljudsko, prvo v Ljubljani,
razen tega pa pripravljala še ustanovitev »Krščanske
ženske zveze«  in začela posebno pridno gojiti predavanja.

Še mnogo bolj je razvila SKSZ svoje delovanje 1. 1899. O
priliki II. občnega zbora dne 2. februarja je bil za predsednika
ponovno izvoljen Kregar, za tajnika pa mladi, agilni Ivan Štefe,
a tovarnarja Pollaka so izvolili za prvega zveznega častnega
člana. Takoj po občnem zboru se je začela pripravljati zveza
na blagoslovitev svoje zastave,  ki se je vršila
dne 28. maja obenem s prvim vseslovenskim delav¬
skim  shodom r ’ 0 . Na slavnost so prihiteli razen 100 domačih
slovenskih društev in nad 3000 glav broječe množice še zastop¬
niki Hrvatov in Čehov, vršila se je pa vkljub velikemu deževju
jako slovesno. Zastavo je blagoslovil sam škof dr. Jeglič, na
velikem zborovanju, ki mu je predsedoval dr. Krek, so pa go¬
vorili dr. Gregorčič, Andrej Kalan, Karel Pollak, Vencajz, župnik
Zagorac iz Siska, Hovanek iz Prage in dr. Vsa slovesnost je
dokazala, da je pognalo kršč. soc. gibanje že globoke korenine
med katoliškim izobraženstvom in med najširšimi sloji Ijud-

56  Kumovala je zastavi ga. Franja Pollak, kip sv. Mihaela na zastavi
je pa eno prvih del arhitekta Jos. Plečnika.

152

stva, a SKSZ se je to pot prvič uveljavila kot duševno središče
tega gibanja. Že o Velikem šmarnu je potem zveza vrnila pod
Krekovim vodstvom Hrvatom njih obisk v Zagrebu in Karlovcu.
Najživahnejše je pa postalo zvezno delovanje na jesen. Konec
meseca septembra je organizirala ustanovitev »Kršč. žen.
zveze« (članic je bilo takoj nad 300, in za predsednico je bila
izvoljena ga. Manfredo), a naslednji mesec je osnoval zvezin
i  dramatični odsek v »Katol. domu« posebno »Delavsko gleda¬
lišče« in izdal meseca decembra prvi zvezek »Zbirke ljudskih
iger«. Isti mesec je priredila zveza pod Smolnikarjevim vod¬
stvom prvi socialni tečaj, a veselice, predavanja, družabni ve¬
čeri, izleti itd. so se vrstili drug za drugim. Čeprav so' se v
zvezi pridno udejstvovali izobraženci (Krek, dr. Debevec i. dr.),
je vendar ves značaj njenega dela dokazoval, da je namenjena
predvsem delavstvu; zato se je meseca decembra 1. 1899. tudi
udeležila velikega zborovanja avstrijskega kršč. soc. delavstva
na Dunaju in je otvorila dne 1. februarja 1. 1900. v Ljubljani po¬
sebno »delavsko pisarno«,  ki naj bi nudila delavcem po¬
sredovanje služb in pravno pomoč. To živahno delo je najlepše
razvidno iz tajniškega poročila o priliki III. zvezinega občnega
zbora z dne 11. februarja 1. 1900., ki je navajalo, da je priredila
zveza v preteklem letu 15 predavanj, 12 novih iger in 4 vese¬
lice, povečala knjižnico od 402 knjig na 1269 (mnogo knjig je
pošiljala tudi izseljencem na VVestfalsko), preskrbela svoji či¬
talnici 25 listov, vpisala 8 nanovo pristopivših društev, ustano¬
vila razen ženske zveze (pravila le-te so bila potrjena šele me¬
seca novembra 1. 1900.) in delavske pisarne tudi »Čebelico« za
malo varčevanje, združevala 1201 člana in imela 2244.64 gld.
dohodkov in 2111.28 gld. stroškov. Na tem občnem zboru je bil
izvoljen za predsednika dr. Krek, ki je potem vodil SKSZ do
svoje smrti.

Meseca aprila 1. 1900. so priredili Slovenci veliko romanje
v Rim, ki se ga je udeležila tudi deputacija SKSZ in izročila ob
tej priliki papežu posebno udanostno adreso z nad 8000 pod¬
pisi. Tako in podobno živahno delo zveze je napotilo nekega
dopisnika iz Jarenine, da je objavil potem dne 18. maja v »Slo¬
vencu« dopis, v katerem se je pritoževal nad zaspanostjo dru¬
gih ljudsko-prosvetnih društev, zlasti onih po deželi, razen tega
pa prvič sprožil misel, naj bi sprejemala SKSZ pod svoje okrilje
tudi bralna društva in jih navajala k smotrenejšemu delu. To
se zaenkrat sicer še ni zgodilo, pač se je pa podrobno pečal z
vprašanjem ljudsko-prosvetnega dela II. kat. shod, ki je zanj
organizirala SKSZ veliko bakljado.

Želja po izobrazbi je pa polagoma naraščala tudi na kme¬
tih. Leto za letom so se porajala križem Slovenije nova bralna
in izobraževalna društva ter župne knjižnice, zlasti odkar so

153

začeli sredi 90 ih let polagoma uvidevati važnost ljudsko-izo-
braževalriega dela vsi vodilni katoliški krogi. Že dne 20. dec.
1. 1894. je objavil »Slovenec« uvodnik z naslovom »Društva in
shodi«, kjer je dejal, da je treba posnemati intenzivno društveno
delavnost soc. demokratov, a dne 8. januarja 1897. je v članku
»Česa nam je treba?« prvič krepko podčrtal, da je treba usta¬
noviti v vsaki župniji kat. bralno društvo.  To
je ponovil potem tudi občni zbor ljubljanskega tiskovnega dru¬
štva 1. 1898. Klici po izobraževalnem delu in organizaciji so se
oglašali od vseh strani, o njem so razpravljali akademiki na
svojih vsakoletnih shodih, ustanavljala so se vedno nova bralna
in izobraževalna društva (par jih je prešlo v teh letih tudi v li¬
beralne roke). Z ustanovitvijo »Krščanske socialne zveze«
1. 1899. je bilo pritegnjeno v krog izobraževalnega dela še
ženstvo,  ki se je zbiralo dotlej le v živahno delujočih na¬
božnih organizacijah. Na liberalni strani, izvzemši pri nekate¬
rih učiteljih, v teh letih še ni nikakih sledov o kakem ljudsko-
izobraževalnem delu, pač pa so postajali vedno nestrpnejši v
onih organizacijah, ki so bile obema strankama skupne (zla¬
sti pri sokolskih društvih, ki so postajala polagoma izrazito li¬
beralne paradne organizacije). Večjo pažnjo pa so posvečali
temu delu socialisti, ki so si osnovali »Delavsko izobraževalno
pravovarstveno in podporno društvo« ter ustanavljali podruž¬
nice tega društva po vseh delavskih središčih.

Medtem se je vršil v Ljubljani II. slov. katoliški
shod,  ki je intenzivno razpravljal o organizaciji katol. znan¬
stvenega, umetnostnega in izobraževalnega dela ter zlasti pri¬
poročal ustanavljanje izobraževalnih društev in župnih knjiž¬
nic ter skrb za dober tisk.

Isto je poudarjal »Slovenec« dne 4. jan. 1. 1901. ko je raz¬
pravljal o rezultatih, ki so jih pokazale tedanje državnozborske
volitve. Ti sklepi in pozivi so našli krepak odmev po vseh slo¬
venskih deželah iz so iznova jako oživili organizatorično delo.
Po vsej Sloveniji je naraščalo število bralnih in izobraževalnih
društev ter župnih knjižnic (takoj po kat. shodu so se ustanovile
v Selcih, na Ponikvi, v Loškem potoku i. dr.), a mladi štajer¬
ski katoličani so posvetili sploh vso svojo pozornost le sistema¬
tičnemu izobraževalnemu delu, zlasti med mladino. Nekdanje
izobraževalno delo katoliških delavskih društev se je začelo
sicer umikati strokovnemu, zato je pa pristopalo tudi delavstvo
v obstoječa izobraževalna društva in je bilo ponekod celo naj-
agilnejši del članstva.

SKSZ je tudi po katoliškem shodu pridno nadaljevala svoje
dotedanje delo in uvedla že jeseni 1. 1900. redna tedenska pre¬
davanja, tečaje za učenje raznih jezikov in dr. Na poletje 1. 1901.
je grozila temu delu huda ovira, ker je bil postavljen »Katoli-

154

škemu domu« zaradi prevelikih dolgov sekvester (škodoželjnim
liberalcem se je pripetilo isto naslednje leto pri »Narodnem
domu«), a je bil k sreči kmalu zopet odpravljen. Vse to pa ni
zveze prav nič oplašilo, temveč je izdala v tem času celo monu¬
mentalni Krekov »Socializem«  in meseca dec. 1. 1901.
sklenila začeti še z izdajanjem posebne »Knjižnice SKSZ«, ki naj
bi prinašala predvsem poljudno razlago 'raznih socialnih in go¬
spodarskih zakonov. Izšel je pa en sam zvezek, namreč
Schweitzerjev »Društveni in zborovalni zakon«. Sliko tega na¬
raščajočega dela je nazorno podal občni zbor zveze dne
23. marca 1. 1902., ki je ugotovil lepo poslovanje delavskega
tajništva, Čebelice, Ženske zveze in knjižnice (štela je tedaj
1570 knjig, izposodila jih je pa v zadnjem poslovnem letu 967).
Zvezna blagajna je izkazovala v zadnjem poslovnem letu že
15.340 K prometa, in občni zbor je pooblastil odbor, da sme za¬
četi tudi z izdajanjem lastnega glasila SKSZ. V poletnem času,
ki ni bil primeren za drugačno delo, je prirejala zveza še
vedno skupne izlete (zlasti na Šmarno goro).

Oživelo je pa po II. kat. shodu ljudsko-prosvetno delo tudi
po deželi. Število izobraževalnih društev je naraščalo od me¬
seca do meseca, in stara, dremajoča so se prebujala. Vse to je
začelo polagoma samo od sebe klicati po sistematični m
enotni organizaciji  vsega ljudsko-izobraževalnega
dela. Zato je začel odbor SKSZ že spomladi 1. 1902. razmišljati o
tem, da preosnuje SKSZ res v zvezo vseh slovenskih nepolitičnih
društev, saj s tem namenom se je bila že prvotno ustanovila, a je
dotlej pridno vršila pravzaprav le posle kršč. soc. izobraževal¬
nega društva za Ljubljano, z zunanjimi društvi je imela pa le
toliko zveze, da jim je v slučaju potrebe pomagala z govorniki
in se udeleževala njih večjih prireditev. Da svojo namero izvrši,
je sklicala za 7. in 8. dan septembra 1. 1902. v Ljubljano prvi
shod kat. slov. nepolitičnih društev.  Vse pri¬
prave je vodil L. Smolnikar, škof dr. Jeglič je pa prevzel po¬
kroviteljstvo. »Slovenec« je že mesec dni pred shodom poudar¬
jal, da je katoliška gospodarska organizacija sedaj dobro ure¬
jena in se razvija, zato je prišel čas, da se uredi tudi izobraže¬
valno delo; v to svrho sklicani shod naj reorganizira SKSZ
tako, da bo res zasnovala prosvetno društvo v vsaki župniji in
vodila vse podeželsko izobraževalno delo ter združila tozadevna
društva v krepko celoto. Tik pred shodom je še enkrat podčrtal
važnost prosvetnega dela in izobraževalne organizacije. Napo¬
vedanega dne se je zbralo v »Katoliškem domu« 215 izvenljub-
Ijanskih delegatov, ki so zastopali 78 društev; razen tega je pa
prišlo še okrog 300 drugih udeležencev iz vseh slovenskih dežel
ter deputacija Hrvatov. Shodu je predsedoval dr. Krek. Prvi
je govoril M. Moškerc o notranjem poslovanju SKSZ ter njenih

155

nalogah napram včlanjenim društvom. Sprejeta resolucija je
očrtala v kratkih obrisih bodoče naloge organizacije SKSZ.
R. Nemec je svetoval osnovanje telovadnih krožkov, Ivan
Gostinčar pa zgraditev »Zvezinega doma« v Ljubljani (»Kat.
dom« je bil namreč zidan jako neprimerno). Drugi poročevalec
dr. E. Lampe je govoril o izseljeništvu, medsebojni pomoči dru¬
štev in o pravnem varstvu ter predlagal razširitev zveznega
delavskega tajništva v ljudsko pisarno. Dr. Janežič je razprav¬
ljal o potrebi organizacije in o načinu uspešnega delovanja ter
zlasti poudarjal potrebo društvenih domov. Za njim je podajal
dr. Smolnikar obširna navodila za snovanje in vodstvo nabož¬
nih, rokodelskih, delavskih, ženskih, dobrodelnih, izobraževal¬
nih in drugih društev. Predložil je načrte pravil, poslovnikov,
knjig, obrazcev in vlog ter podrobno razpravljal o vseh pano¬
gah društvenega delovanja (o tečajih, knjižnicah, »Čebelicah«,
abstinenci, petju, igrah, veselicah, telovadbi, izletih itd.). Nato
je poročal J. Gostinčar o shodih in govornikih, dr. Krek pa o
strokovnih organizacijah. Naslednji dan je navduševal župnik
Zagorac zborovalce za »Hrvaško-slovensko zajednico« na kršč,-
soc. načelih, J. Ratajec je poročal o dunajski osrednji zvezi av¬
strijskih nepolitičnih kršč.-soe. društev, Stefe je pa govoril o
časnikarstvu. Končno so bili izvoljeni še pomožni odbori za Pri¬
morsko, Štajersko in Koroško.

Kakor je videti že iz navedenega, je tudi ta shod jasno do¬
kazal, da je izšla katoliška prosvetna centrala  iz
osrčja kršč.-soc. delavskega gibanja, ker vkljub jasno spoznani
potrebi po močnem središču ljudsko-prosvetnega dela in volji za
njega ustvaritev shod še vedno ni ločil širokega ljudsko-pro¬
svetnega dela od izrazito socialnega, temveč je skušal zdru¬
žiti v SKSZ oba delokroga. Toda dejanske razmere in potrebe
so si utirale tu same svojo pot naprej in oblikovale delavstvu
polagoma posebno socialno in strokovno organizacijo s toza¬
devnimi centralami izven SKSZ, dočim je postajala ta dejan¬
sko vedno bolj središče in izhodišče katoliškega ljudsko-izobra-
ževalnega dela. Neposredno za tem shodom se je vršil v Ljub¬
ljani še I. slov. protialkoholni kongres.  Oba shoda
sta opozorila najširšo javnost na važnost in pomen resnega iz¬
obraževalnega dela med ljudstvom ter dvignila nivo dru¬
štvenega življenja  visoko nad stereotipno prirejanje
veselic, ki se je dotlej le prerado izživljalo v prazno veselja¬
čenje in večkrat tudi v nepotrebno zapravljanje. »Slovenec« je
ponovno razpravljal o nalogah SKSZ, in poživljal društva, naj
se oklenejo reorganizirane SKSZ (že tekom prvega polletja je
pristopilo k njej 46 društev). Ker je šla gospodarska organiza¬
cija že sama mirno in nemoteno svojo pot dalje, je začelo pri¬
hajati ljudsko prosvetno delo polagoma v središče zani,

156

m a n j a (samo 1. 1903 je bilo ustanovljenih na Slovenskem 28
novih kat. prosvetnih društev, 1. 1904. nadaljnjih 21 itd.). Dru¬
štva so razvijala naj živahnejše delovanje, širila katoliški tisk
že v vsako hišo, »Družba sv. Mohorja« je dosegla 1. 1900. nad

78.000 članov, »Domoljub« je 1. 1904. že prekoračil naklado
20.000, 1. 1903. ustanovljeni »Bogoljub« se mu je skušal pribli¬
žati v hitrih skokih, a mariborski »Naš dom« ni zaostajal
mnogo za njim. Spričo splošne šolske obveznosti je nepis¬
menost hitro izginjala,  tisk in mreža prosvetnih dru¬
štev pa sta smotreno dodajala svoje, in kulturni nivo članstva
se je vidno dvigal od leta do leta.

SKSZ je spričo tega razcvitanja ljudske prosvete in ljud-
sko-prosvetnega dela hitro napredovala. Njena notranja organi¬
zacija se sicer še vedno ni prilagodila skoro docela spremenje¬
nemu delokrogu, temveč je ostalo vse pri starem tako, da je bila
ljubljanska SKSZ obenem samostojno društvo z osebnim član¬
stvom; njen odbor, voljen na občnih zborih ljubljanskih čla¬
nov (vršili so se dne 22. III. 1903, 13. IV. 1904, 4. VI. 1905),
je bil dejansko tudi odbor celokupne zveze, le tajništvo* in bla¬
ga jništvo ljubljanske SKSZ in celokupne zveze so začeli zaradi
naraščajočih poslov polagoma ločiti. Odbor je slejkoprej vodil
skrb za vse ljudsko-prosvetno delo v Ljubljani sami (žensko
zvezo so smatrali le kot nekak odsek SKSZ), razen tega pa se¬
veda pomagal tudi včlanjenim društvom s predavatelj in drugim
(nadaljeval je n. pr. izdajanje »Zbirke ljudskih iger«, prirejal
socialne tečaje v Ljubljani in po deželi). Glavno vez so tvorila
letna zborovanja vseh v zvezi združenih društev, ki so obrav¬
navala vsa važna ljudsko-prosvetna vprašanja ter ustvarjala
enotne smernice. Sproti je obveščala zveza včlanjena društva o
vsem potrebnem v posebni rubriki »Slovenca«, ki jo je list uvedel
1. 1904. pod naslovom »Vestnik SKSZ«, a važnejšim sejam zvez¬
nih pododborov po drugih deželah so ponovno prisostvovali tudi
zastopniki centrale (zlasti dr. Krek in Štefe).

Uspehi tega ljudsko-izobraževalnega dela so se na zunaj
lepo pokazali že na velikem mladeniškem taboru  dne
4. in 5. julija 1904. na Brezjah, katerega se je udeležilo nad

8.000 mladeničev iz vseh slovenskih dežel in ki je manifestiral
predvsem za versko probujo ter narodno in izobraževalno delo.
Posebno impozanten je bil na tem shodu nastop Štajercev, kajti
tamošnji pododbor SKSZ je pod Koroščevim predsedstvom 1  raz¬
vijal najintenzivnejšo delavnost. Na svojih sejah je redno raz¬
pravljal o sistematični organizaciji celokupnega prosvetnega
dela v svojem področju (seji dne 14. nov. je prisostvoval tudi cen¬
tralni tajnik Iv. Štefe, ki je ob tej priliki vnovič sprožil misel
ustanovitve telovadnih krožkov), a tudi odborniki prosvetnih
organizacij posameznih okrajev so se v isto svrho sestajali k

157

skupnim posvetovanjem (18. I. 1906 n. pr. iz šentlenarškega
okraja). Glede na to je razumljivo, da je lepo uspelo tudi veliko
zborovanje celokupne  SKSZ, ki se je vršilo 3. in
4. sept. 1905. v Mariboru.  Vkljub temu, da ga je skušala
vlada izprva preprečiti, se ga je udeležilo nad 1500 prosvetnih
delavcev iz vse Slovenije. Na njem so razpravljali o vseh pa¬
nogah ljudsko-prosvetnega dela: Gomilšek je referiral o orga¬
nizaciji, Kotnik o knjižnicah, Marinko o vzgoji društvenih vo¬
diteljev in Krek o socialnih tečajih. Izvolili so vnovič pododbora
zveze za Koroško in Primorsko (1. 1902. imenovana namreč nista
bila stopila v življenje) ter sklenili začeti z organizacijo telo¬
vadnih odsekov.

Prvi so skušali realizirati te sklepe leseničanje, ker so bili
tam boji med obema strankama posebno ostri in strastni ter je
tvorilo ognjišče liberalizma tamošnje sokolsko društvo. Že nekaj
dni po mariborskem zborovanju SKSZ je namreč sklenil odbor
»Kat. del. društva« na Savi osnovati telovadno društvo »O r e 1«
ter pozvati SKSZ, naj preskrbi potrebna pravila. O tem sklepu
je poročal »Slovenec« dne 16. sept. in ob tej priliki pozival vsa
izobraževalna društva, naj osnujejo v svojem okrilju telovadne
krožke. Že naslednji mesec je osnovala SKSZ poseben odsek,
ki naj bi organiziral te krožke, Jeseničani pa so sklicali za 18.
dan februarja 1906. že ustanovno zborovanje »Orla«. Za temi
seveda niso hoteli zaostajati tudi Ljubljančanje. Tu je začel zbi¬
rati katoliške telovadce Iv. Podlesnik, ki je bil zaradi liberalne
nestrpnosti izstopil iz Sokola. Odziv je bil ugoden, in že meseca
marca 1. 1906. je bil osnovan telovadni odsek SKSZ
v Ljubljani. S tem je bil položen temelj ka¬
toliški mladinski organizaciji tudi  na
Kranjskem.

Ko se je vršil potem dne 9. aprila 1906. občni zbor SKSZ,
je lahko s ponosom zrl na ljudsko-prosvetno delo, ki je vrvelo
že skoro po vsej Sloveniji. V Ljubljani ni bilo več dneva v tednu,
v katerem se ne bi vršil kak tečaj, predavanje, telovadna vaja
ali kaj drugega, odbor je pa pospeševal ustanavljanje vedno no¬
vih in novih izobraževalnih društev, pomagal pri snovanju de¬
lavskih strokovnih organizacij. Njegov najagilnejši odbornik,
Luka Smolnikar, je vzdrževal vedno živahnejšo zvezo z včlanje¬
nimi društvi. Teh je bilo spomladi 1. 1906. že 145 z 11.000 člani.
Njih delo ter delo SKSZ je vzel z odobravanjem na znanje tudi
III. k a t. s h o d, ki je v svojih resolucijah krepko podčrtal važ¬
nost in nujnost katoliškega ljudsko-izobraževalnega dela. To
delo je bilo tedaj zakoreninjeno že tako močno v vseh plasteh
ljudstva, da je potem v naslednji dobi vprav preplavilo vse
slovenske dežele.

158

Leta med prvim in tretjim kat. shodom mirno lahko na-
zivljamo junaško dobo slovenskega katoli¬
škega gibanja.  Ker so ostali k slogaštvu se nagibajoči in
radikalnih korakov se ogibajoči konservativci precej ob strani,
je bil krog izobražencev, ki so izvedli s prvim kat. shodom defi¬
nitivno ločitev duhov na Slovenskem, razmeroma majhen. Toda
I. kat. shod je s svojo brezkompromisno načelnostjo in svojim
jasnim in zavestnim hotenjem vzbudil v slovenskem narodu
smotreno katoliško gibanje,  ki se je oprlo pod vpli¬
vom Krekovega socialnega duha na široke plasti slo¬
venskega ljudstva.  Posledica tega je bila, da je moral
posvetiti II. kat. shod svojo pozrnost predvsem podrobnemu so¬
cialnemu programu delovnih stanov slovenskega naroda, s či¬
mer je postalo slovensko katoliško gibanje v popolnem pomenu
besede ljudsko gibanje.  Ker je našlo to gibanje v
Kreku  moža, ki je s svojim bistrim očesom opazil vsak utrip
ljudske duše in vsako socialno potrebo naroda ter znal razgi¬
bane mase tudi zbrati in času primerno' organizirati, v dr.
Šušteršiču  pa izredno spretnega političnega voditelja, je v
malo letih vprav preplavilo vse slovenske dežele ter jih preobra¬
zilo na zunaj in na znotraj. Svoje prve korake je uprlo na pri¬
rojeno versko čustvovanje slovenskega naroda, ki ga je še po¬
glabljal z apostolsko gorečnostjo škof Jeglič;  nato je pa
s krščansko-socialno propagando to gibanje vzbudilo in organi¬
ziralo delavstvo, z gospodarsko organizacijo ekonomsko osa¬
mosvojilo kmetiško ljudstvo ter mu priborilo z vztrajnim po¬
litičnim delom, zgrajenim na demokratičnin principih, odločilen
vpliv na vse javno življenje. Uveljavljenje in razmah katoli¬
škega gibanja je na eni strani pospešila požrtvovalnost in ne-
umornost njegovih pijonirjev, na drugi strani pa je — pač ne¬
hote — v prav znatni meri pomagal tudi slovenski libe¬
ralizem  sam s svojim gospodarskim in socialnim konscrvatiz-
mom, političnim reakcijonarstvom, narodnjakarskim frazer-
stvom, protinarodnim delovanjem ter nesposobnostjo za kakr¬
šnokoli organizatorično delo. Ko je bila v prvih letih tekočega
stoletja vsa socialna, gospodarska in politična organizacija že
v najbujnejšem cvetju, jo je začelo poglabljati še širokopotezno
ljudsko-izobraževalno delo, s čimer je bila podzidana vsa ta
stavba z najtrdnejšimi temelji, to je s trajno se dvigajočo kul¬
turno stopnjo širokih ljudskih plasti. Tako je dobilo s III. kat.
shodom slovensko kat. gibanje nekako svojo
definitivno in dovršeno obliko.  Ker je istočasno
zmagala tudi ideja splošne in enake volilne pravice, ni bilo
nobenega dvoma več, kdo in kako bo usmerjal pota slovenskega
naroda v naslednji dobi.

IV.

Zmaga katoliškega gibanja.

1. Avstrijska politika od i. 1907. do 1. 1918.

Pozimi 1. 1906/7. je spravila Beckova vlada srečno pod
streho volilno reformo, s katero je bila uvedena v avstrijski
parlament splošna in enaka volilna pravica in z njo narejen
dalekosežen korak za popolno demokratizacijo avstrijskega
parlamenta (ne pa seveda uprave). Za novi parlament je bilo
predvidenih 516 mandatov, od katerih bi jih dobili Nemci 233 ,
ostale pa drugi avstrijski narodi, od teh Slovenci 23  (dotlej 15).
Volitve so se vršile dne 14. maja 1907. in so prinesle skoro po
vseh deželah veliko zmago ljudskim in demokratičnim stran¬
kam. Najmočnejša stranka so postali krščanski socialisti, ki so
imeli skupno z drugimi nemškimi katoličani 94 mandatov in so
dali parlamentu z Weiskirchnerjem tudi svojega predsednika,
socialni demokrati so imeli 87 poslancev, češki klub 83, nem¬
ška (liberalna) zveza 80, a poljski klub le 55. Novi parlament
je za trenutek izpolnil vanj stavljene nade, kajti sprejel je
obnovitev nagodbe z Ogrsko, a kmalu so se pojavila z vso silo
zopet stara narodnostna  nasprotstva (ta so začela pretre¬
sati že celo socialistične vrste), katerim so se pridružili še ob¬
novljeni kulturni boji.  Moč in veljava katoličanov je
narastla toliko, da so med drugimi uspehi zopet »osvojili ljudsko
šolo in se polaščali že tudi srednje šole«, kakor je poudarjal
Lueger na VI. avstrijskem katoliškem shodu meseca novembra
1. 1907. Le visoke šole so bile še vedno ognjišče svobodomisel¬
stva. Vprašanje teh je sprožila predvsem Wahrmundova afera
1. 1908., ki je dvignila mnogo prahu. Ker so se razne nemške
katoliške frakcije 1. 1907. popolnoma zlile s krščanskimi socia¬
listi in so ti razširili svoj delokrog na vse dežele, so postali odlo¬
čilen činitelj avstrijske politike, ki je krepko odbijal vse po¬
skuse nemškega svobodomiselstva po večjem uveljavljenju. Se
vse uspešnejši pa bi bil njih kulturni vpliv, če ne bi bila pola¬
goma tudi njihovih vrst zajela narodna nestrpnost, ki jih je

160

skoro stalno družila s svobodomiselnimi nemškimi nacij onalci
v boju proti upravičenim zahtevam slovanskih narodov. To je
seveda povzročalo neprestane boje Čehov in Jugoslovanov z
Nemci, čemur so se začeli pridruževati še boji Rusinov proti
poljskemu šovinizmu v Galiciji. V parlamentu so se vedno
ostreje križala stremljenja osmih različnih narodov, sedem¬
najstih dežel, dvajsetih različnih parlamentarnih teles, sedem¬
indvajsetih političnih strank itd., ki jih ni mogla izravnati no¬
bena vlada več. Spretni Beck je že novembra meseca 1. 1908.
omagal pod težo bojev in nasprotij, ki jih je izzvala tudi v no¬
tranji politiki Aerenthalova zunanja politika (zlasti huda anek¬
sij ska kriza), ter je utrujen demisijoniral.

Kljub temu, da se je gospodarsko stanje v zadnjih letih
jako izboljšalo, je šlo s parlamentom in celo državo samo od¬
slej vidno navzdol, kar se je izražalo že v tem, da so vedno
težje notranje razmere našle vedno slabše reševalce. Becka je
namreč nasledil eden najnesposobnejših avstrijskih državnikov,
baron Bienert,  z uradniškim kabinetom. Njegova opora
so bili nemški nacijonalci, krščanski socialci in Poljaki, a ostale
Slovane, organizirane v mladočeškem klubu in v dr. Šuster-
šičevi »Slovanski uniji«, je potisnil izraziti nemški kurz vlade v
najostrejšo opozicijo. Ker je obstrukcja onemogočala vsako
delo parlamenta (sredi decembra 1. 1909. je trajala seja štiri
dni in noči brez prestanka), ga je vlada nekaj časa odgajala,
končno pa razpustila. Pri volitvah meseca junija 1. 1911. je bila
s Poljaki in krščanskimi socialci vred, ki sta jih po Luegerjevi
smrti vodila princ Al. Lichtenstein in Gessmann, poražena tudi
vlada, zaradi česar je Bienert še tisti mesec odstopil.

Za vladno krmilo je prijel tedaj že tretjič baron
G a u t s c h, ki je sestavil prehodno uradniško vlado. V novem
parlamentu je bila sedaj najmočnejša 1. 1910. ustanovljena (svo¬
bodomiselna) nemška nacijonalna zveza,  ki je štela
104 poslance, dočim so imeli krščanski socialci le 76 mandatov,
a Slovani so bili razbiti na celo vrsto manjših strank. Glede
na to je jasno, da so določali smer vlade nemški nacijonalci z
justičnim ministrom Hochenburgerjem na čelu, ki 'je bil strasten
nasprotnik vseh slovanskih zahtev. Parlament je bil pozorišče
najostrejših nacijonalnih bojev, katerim so se pridružili še
draginjski kravali socialnih demokratov. In ko so počili dne
5. okt. 1. 1911. med govorom dr. Adlerja še streli proti Hochen-
burgerju, je tudi Gautsch tri tedne nato demisijoniral.

Senilni cesar je sedaj postavil na čelo vlade pod Aeren-
thalovim vplivom načitanega reakcijonarca grofa Stiirgkha,
ki ni znal najti nobenega stika z razdraženimi narodi. Sestavil
je z nekaterimi parlamentarci pomešano uradniško vlado, ki ji
je označeval smer zopet Hochenburger. Glede na vedno bolj

161

napeti zunanjepolitični položaj in na mrzlično oboroževanje vseh
evropskih držav sta Stiirgkhova vlada in večina skušali uve¬
ljaviti predvsem razne vojaške in vojne zakone ter s pomočjo no¬
vih davkov zadostiti raznim naraščajočim zahtevam armadnega
vodstva.' Opozicijonalni Slovani so se ljuto upirali reakcijonarni
in protislovanski politiki vlade, pri čemer jih je izdatno podpiral
splošni gospodarski zastoj, ki je bil viden v vsej državi, a
krepko moralno zaslombo so dobivali tudi v zmagi bal¬
kanskih držav  proti Turčiji in v nemoralni zunanji poli¬
tiki Avstrije na Balkanu. Stiirgkh je zopet in zopet odgajal
parlament in se zatekal k § 14., poslednjič dne 16. marca 1. 1914.
Dobre tri mesece nato je padel v Sarajevu kot žrtev atentata
prestolonaslednik Franc Ferdinand, kateremu je sledila dne
28. julija vojna napoved Avstrije Srbiji,  a
dober teden nato je bilo v ognju pol sveta.

Dočim so delale vse druge vojujoče se države ves čas vojne
s parlamenti, je pa Stiirgkh-Hochenburgerjeva vlada takoj v
začetku vojne suspendirala vse ustavne svoboščine ter uvedla
režim naj reakcij onarne j šega nasilja.  Slovanom
so bile naložene na eni strani največje žrtve, na drugi strani so pa
postali popolnoma brezpravni. Vojaški absolutizem, ki je razpu¬
ščal društva, ustavljal liste, interniral, konfiniral, streljal in obešal
v masah, je tiral narode v obup, državo pa v gospodarski po¬
lom. Tedaj je posegel dr. Fritz Adler po samokresu in ustrelil
dne 21. oktobra  1.1916. grofa Stiirgkha  (njegov na¬
slednik je postal stari Koerber). Mesec dni nato je preminil
še stari cesar Franc Jožef. Vladarsko žezlo je prevzel sedaj ce¬
sar Karel, ki je imel precej dobre volje, a malo moči. Vlado je
poveril Spitzmiillerju, ki pa ni bil kos naraščajočim težavam in je
zato že meseca decembra napravil prostor Clam-Martinicu;
tudi zunanji minister Burian je moral prepustiti svoje mesto
Czerninu. Ko je spomladi 1. 1917. izbruhnila še ruska revolucija
in je postalo očitno, da tudi v Avstriji ni več mogoče vzdrževati
absolutizma, je sklicala vlada po več kot triletnem prestanku za
30. dan maja  1. 1917. zopet parlament.  Takoj na
otvoritveni seji se je pokazalo, da so vojna in nesposobni režimi
omajali državo v njenih temeljih, kajti slovanske parlamentarne
delegacije so podale deklaracije,  ki so zahtevale za svoje
narode državno samostojnost. Važnost jugoslovanske deklaracije
je še posebno podčrtal krfski pakt  z dne 20. julija 1. 1917.
med tedanjo srbsko vlado in londonskim Jugoslovanskim od¬
borom. Prevladujoči nemški nacijonalci se še vedno niso za¬
vedeli resnosti položaja; pod Clam-Martiničevim naslednikom
Seidlerjem so s silo hoteli nele preprečiti pojavljajoče se raz¬
padanje države, temveč izvesti celo popolno ponemčenje države.
Toda narodi, ki so jih podpirali dogodki na bojiščih, so šli svojo

ll

162

pot dalje. Jeseni 1. 1918. je poizkušal svojo politično modrost
še Seidlerjev naslednik Hussarek,  toda državi in dinastiji
se je že bližalo maščevanje zgodovine za stoletne politične
grehe napram slovanskim narodom. Polom na solunski fronti
meseca oktobra je presekal še zadnje vezi, ki so držale av¬
strijske narode skupaj. Zadnje dni oktobra, ko je načeloval
poslednji avstrijski vladi Lamasch, se je monarhija
sesula  in posamezni avstrijski narodi so proglasili svoje
samostojne države, oziroma se priklopili k sosednjim narodnost¬
nim državam.

2. Slovenska politika od 1. 1907 do prevrata.

Enako burno se je razvijala v tej dobi naša domača
slovenska politika.  Medtem ko so se bili v parlamentu
že zadnji boji za splošno in enako volilno pravico, je III. kat.
shod izvršil mogočno revijo katoliških vrst. Tudi liberalci so
z zborovanjem zaupnikov skušali poživiti svojo umirajočo in
razpadajočo stranko. Razumljivo je, da je bila vsa pozornost
obrnjena le na bližajoče se volitve v državni zbor  po
novem demokratičnem volivnem redu. Volitve so bile razpisane
za 14. dan maja 1. 1907., in vse stranke so se začele priprav¬
ljati nanje z vso intenzivnostjo. SLS je sklicala za 28. dan fe¬
bruarja shod svojih zaupnikov, na katerem je dejal dr. Šušteršič,
da je stranka »v prvi vrsti kmetiška stranka«, a da bo branila
tudi interese obrtnikov in delavcev. Dosledno temu svojemu sta¬
lišču je postavila tudi kandidate iz vseh stanov. V slovesnem
volilnem proglasu, objavljenem dne 2. marca je poudarjala, da
gre v boj za nerazdružnost zakona, za versko šolo, za narodno
enakopravnost, za avtonomijo občin, za razdolžitev kmetiškega
ljudstva in za deželno zavarovalnico ter da bo vestno zastopala
upravičene koristi vseh stanov, ne izvzemši uradniškega. Pri
liberalcih so si skušali nekateri (zlasti dr. Triller) vsaj v Ljub¬
ljani pridobiti podporo socialistov, za kar jih je dr. Tavčar
dne 26. marca okrcal v »Slov. Narodu«, češ: »Nikdar ne smemo
pozabiti, da smo v svojem jedru meščanska ali — da govorimo
brez ovinkov — buržoazijska stranka. In kot taki nam je ab¬
solutno nemogoče, da bi se kdaj metali za soc. demokratično
stranko«. Ker so bili brez vsake organizacije, v večini kranjskih
okrajev oficijalno niti kandidatov niso postavili (za radovljiški
okraj so skušali pridobiti dr. Brejca, da bi kandidiral proti Po¬
gačniku), temveč so podprli različne »samostojne« kandidate;
le v Ljubljani, kjer se je utrujeni Tavčar umaknil Iv. Hribarju,
so delali z vso paro. Z mladostno navdušenostjo so se vrgli v vo¬
lilni metež tudi socialisti, ki so postavili kandidate v vseh okrajih.

163

Volilni boj je bil jako živahen in vsaj izprva še nepriča¬
kovano dostojen.  Ker SLS ni imela na deželi nobenega
resnega tekmeca, je posvečal »Slovenec« skoro vso pozornost
le Ljubljani, kjer se je razvila divja tekma med Iv. Hribarjem
in Iv. Kregarjem. Teden dni pred volitvami so vprizorili liberalci
celo poulične demonstracije proti SLS, razbili so škofu okna in
hoteli vdreti v Šusteršičevo stanovanje. Po mestu so se pojavile
orožniške patrulje, a tudi na deželi je prišlo do običajnega med¬
sebojnega razbijanja shodov. Izid volitev ni presenetil nikogar.
Po vseh slovenskih deželah so dosegli katoličani
ogromno zmago  ter zbrali za svoje kandidate na Kranj¬
skem 48.424 glasov (liber. 12.202), na Štajerskem 29.700 (liber.
12.159), na Goriškem 12.159 (liber. 10.313) in na Koroškem
7.892. Izvoljeni so bili vsi katoliški kandidati, le na Štajerskem
sta prodrla liberalca Roblek in Ježovnik, pri ožjih volitvah dne
20. maja pa s pomočjo socialistov še Iv. Hribar v Ljubljani ter
učitelj Štrekelj na Krasu, a v Trstu in Istri so zmagali običajni
slogaški kandidati.

Sredi junija so se odpeljali novi poslanci na Dunaj. »Slo¬
venec« jim je posvetil ob tej priliki uvodnik »Jugoslovanski
klub«, v katerem se je zavzemal za skupen klub vseh jugoslo¬
vanskih poslancev, le glede slovenskih liberalcev je zavzel isto
odklonilno stališče, kot po volitvah 1. 1901., češ da načela ne
morejo biti fraza. Že dne 15. junija je začel dr. Šušteršič na
Dunaju s posvetovanji. Tudi to pot se je odigrala ista igra kot
spomladi 1. 1901.: Hrvatje in tržaški »slogaš« Rybar so hoteli
klub vseh jugoslovanskih poslancev, dočim so slovenski kato¬
ličani glede svojih liberalnih rojakov vztrajali na odklonilnem
stališču. Posledica je bila, da so osnovali slovenski katoličani
svoj »Slovenski klub«  (preds. Šušteršič, podpreds. dr.
Korošec), v katerega so vstopili vsi: iz Kranjske Demšar, Go¬
stinčar, Hočevar, Jaklič, Krek, Pogačnik, Povše, Šuklje, Šu¬
šteršič in Žitnik, iz Štajerske Benkovič, Korošec, Pišek in Ro¬
škar, iz Goriške Fon in Gregorčič ter koroški Grafenauer; Hr¬
vatje so pa ustanovili »Jugoslovanski klub«  (preds. Iv-
čevič), v katerega so sprejeli tudi slovenske liberalce, ki so se
odrekli svobodomiselstvu in obsodili pisavo »Slov. Naroda«. Ob
tej priliki je uskočil v liberalni klub tudi Ploj, ki je bil izvoljen
na programu Koroščeve »Kmečke zveze«. To Plojevo postopanje
je vzbudilo v katoliških vrstah seveda veliko ogorčenje. »Slo¬
venec« je začel proti njemu ostro filipiko, v kateri mu je očital
vsa intrigantstva iz prejšnje parlamentarne dobe in večno mini¬
strsko ambicijo, zlasti pa vlogo, ki jo je igral o priliki boja za
volilno reformo. Enako ostro je nastopil tudi proti sedmim hr¬
vaškim duhovnikom, ki so šli rajši z liberalci nego s slovenskimi
katoličani. Privoščil si je posebno tržaško »edinjaštvo«, Man-

ll*

164

diča in sploh istrsko duhovščino s škofom Flappom na čelu,
češ da negujejo pravzaprav le liberalizem, a za kake ljudske po¬
trebe a da nimajo nobenega zmisla.

Parlament je delal izprva mirno in stvarno. Tudi med
obema jugoslovanskima kluboma ni prišlo do večjega trenja.
Dne 7. julija je nastopil Krek za splošno in enako volilno pra¬
vico v deželnih zborih (»Arbeiterztg.« je nazvala njegov govor
znamenit, češ da v parlamentu že dolgo ni bilo čuti tako globo¬
kih besed). Zanjo se je ob tej priliki zavzel tudi Hribar, dočim
je »Slov. Narod« doma ravno v tistih dnevih zapisal: »Navdu¬
šenje za splošno in enako volilno pravico nam že od daleč
smrdi...«. Jeseni je lansiral Ploj ponovno vesti o imenovanju
jugoslovanskega ministra, a »Slovenski klub«, ki je bil v dobrih
odnošajih z Beckovo vlado, je izposloval, da je bila rešena afera
glede ravnateljstva ljubljanske I. drž. gimnazije 37  na ta način,
da je priznala vlada I. drž. gimnazijo in vse ostale gimnazije
na Kranjskem, izvzemši kočevsko, za slovensko posest in dovo¬
lila tud uvedbo slovenskega učnega jezika za nekatere predmete
v višjih razredih. Ustanovila je pa zato za Nemce v Ljubljani
III. drž. gimnazijo. Čeprav je bil to jako velik korak naprej na
poti boja za slov. srednje šole, so ga liberalci seveda proglašali
kot »klerikalno izdajstvo«. V ostalem je skušal »Slovenski klub«
po drobtinah doseči od vlade razne gospodarske in jezikovne
koncesije. V »Jugoslovanskem klubu« se je pa zavzemal Hribar
za obstrukcijsko taktiko, a ker je bil sestavljen klub iz preveč
heterogenih elementov in ni imel nobenega avtoritativnega vod¬
stva, je ostalo vse zgolj pri besedah.

Burnejši dogodki pa so se odigrali v teh mesecih v domo¬
vini. Ker ni našla nova Ravniharjeva stranka z glasilom »Naš
list« nobenega odmeva v široki javnosti in se tudi socialisti niso
mogli uveljaviti izven kroga razmeroma maloštevilnega indu¬
strijskega delavstva, sta obvladovali vse javno življenje le SLS
in »Narodna napredna stranka«. Boj med njima je bil seveda
neizprosen. Konec meseca januarja 1. 1907. je pozival »Slov. Na¬
rod« na socialni bojkot  zoper »klerikalce«, na kar je
odgovoril »Slovenec«, da »nihče naših poslancev in deželnih
odbornikov ne sme odslej niti trohice svojega političnega vpliva
porabiti za liberalce ...«, toda »za socialni bojkot v vseh ozirih
za zdaj še nismo.« Kljub temu, da so skušali liberalci prejšnje
leto na zborovanju svojih zaupnikov dati stranki času primeren

67  Meseca junija 1. 1907. je bil imenovan za ravnatelja Nemec Proft.
V dež. šofsk. svetu sta glasovala namreč za ta vladni predlog tudi dva
liberalca, kar je vzbudilo v vsej javnosti silno ogorčenje (Levec je. moral
zato odložiti tudi predsedstvo Slov. Matice). Glede na to je taktni Proft
sploh odklonil imenovanje, toda vsa zadeva je dala povod za dolgotrajno
polemiko.

165

program ter jo vsaj za silo organizirati, je ostalo dejansko
vendarle vse pri starem. Program je ostal pozabljena mrtva
črka. Nadomeščala ga je prostaška protiklerikalna gonja »Slov.
Naroda«, ki jo najlepše označuje dejstvo, da je bil dne 1. marca
1. 1907. obsojen v Chicagi izdajatelj »Glasa svobode«, M. Konda,
na eno leto ječe, ker je ponatisnil iz »Slov. Naroda« preostuden
podlistek »Žrtev razmer«, njegov urednik Kaker je bil aretiran,
a sodnik Landis je označil ob tej priliki spis za pravo »k 1 o -
a k o«. Tudi na kako organizacijo stranke ni mislil nihče resno,
temveč je obstojala dejansko le iz naročnikov in vernikov li¬
beralnega časopisja 58 . Sicer sta spomladi 1. 1907. poskušala po¬
stojnski dež. poslanec Arko in dr. Žerjav organizirati nekako
liberalno »Kmečko stranko za Notranjsko«,  ki bi
bila del skupne liberalne stranke, toda edini uspeh njih priza¬
devanja je bil list »Notranjec«, ki je bil pa le poljudna izdaja
»Slov. Naroda«.

V teh letih so prišli z univerz tudi prvi pokretaši narodno-
radikalnega gibanja med dijaštvom. Čeprav je gledal stari
dr. Tavčar že takoj izpocetka nanje precej nezaupno, jim ven¬
darle ni delal večjih ovir, da so prišli polagoma do raznih služb
in se uveljavili v raznih organizacijah. V svojih dijaških letih
so ponovno ostro nastopali proti sterilnosti in brezprogramnosti
liberalnih voditeljev; zato so skušali sedaj čez noč preobrniti
vse. Prvi njih večji javni nastop se je vršil na občnem
zboru Družbe sv. Cirila in Metoda«  dne 6. av¬
gusta 1. 1907. v Bohinjski Bistrici. V družbi je že dlje časa na¬
raščala napetost med obema strankama; zato je dolgoletni njen
predsednik msgr. Tomo župan že nekaj mesecev poprej odložil
svojo funkcijo. Mladi liberalci so se na občni zbor dobro pripra¬
vili. Zbrali so veliko število pooblastil in na zborovanju so na¬
stopili takoj jako izzivalno. V manjšini se nahajajoči katoličani
so takoj izpregledali situacijo; zlasti koroški in štajerski za¬
stopniki so rotili zborovalce, naj ne razbijajo sloge še v tej po¬
slednji vsenarodni instituciji. Toda bilo je zaman. Mladoliberalci
so pod vodstvom dr. Žerjava in vodje družbine pisarne, su¬
spendiranega župnika Berceta, vprizorili velike kravale, z ža¬
litvami prisilili Korošce, da so zapustili zborovanje in pometali
iz odbora vse katoličane, za predsednika pa izvolili A. Seneko¬
viča. Ti dogodki so seveda vzbudili veliko ogorčenje vse kato¬
liške javnosti. »Slovenec« je ugotovil, da so odslej seveda
računi z DCM sklenjeni, a SKSZ je začela organizirati svoje
narodno-obrambno delo.

58  »Slov. Narod« je v tej dobi večkrat zatrjeval, da ni glasilo stranke,
temveč neodvisen list. Da bi dala temu večjega poudarka, sta ustanovila
dr. Tavčar in Iv. Hribar 1. 1907. tednik »Slovenija« kot oficijalno glasilo
stranke, a! ta je že po par številkah prenehala, in ostalo je zopet pri starem.

166

Neposredno za tem preobratom v DCM so se lotili mlado-
liberalci tudi gospodarske organizacije. Ker so uvideli, kako
silno moč ima SLS v svojem zadružništvu, niso sledili starim
liberalcem ter blatili zadružništva, temveč šli in skušali ustva¬
riti lastno. Že meseca septembra 1. 1907. je bila registrirana
nova »Zveza slov. zadrug«, ki ji je predsedoval Lenarčič, toda
njen dejanski vodja je bil dr. Žerjav. Ta je zbrala pod svojim
okriljem kmalu vse one kranjske in primorske zadruge, ki niso
bile včlanjene pri Krekovi »Zadružni zvezi«, razen tega je pa
pridno forsirala tudi ustanavljanje novih zadrug. Celo nekdanji
najstrastnejši protizadružni bojevnik, »Slov. Narod«, je objavil
meseca januarja 1. 1908. vrsto člankov z naslovom: »Snujmo za¬
druge«, v katerih je pozival na zadružno delo zlasti učiteljstvo.
Da bi popoln omaparaleliziral katoliške gospodarske organiza¬
cije, je ustanovil Žerjav v okviru svoje zveze in proti volji starih
liberalcev še posebno blagovno centralo, »A g r o - M e r k u r«
po imenu.

Medtem je ugasnila funkcijska doba kranjskega dežel¬
nega zbora.  Takoj po novem letu 1908. so se začele pri¬
pravljati vse stranke na volitve.  V volilnem boju so zavzeli
liberalci napram volilni reformi naenkrat najradikalnejše sta¬
lišče ter zahtevali odpravo dotedanjih kurij in uvedbo splošne
in enake volilne pravice, pač zato ker so dobro vedeli, da na
tako reformo vlada ne bo pristala. Boj je bil razmeroma miren,
ker so liberalci že spočetka resignirali na kmetiške mandate,
češ da jih prepuščajo kmetom 59 , a SLS je enako resignirala na
mestne mandate (izvzemši v Idriji). Pač sta pa obe stranki pod¬
pirali različne samostojne kandidature,  ki so se po¬
javile v posameznih okrajih proti oficijalnim kandidaturam na¬
sprotnikov (v Ljubljani n. pr. dr. Gregoriča in dr. Ravniharja).
Ostri boji so se razvili le v Ljubljani, v Idriji in v Beli krajini,
kjer je kandidiral predistinirani novi dež. glavar Šuklje. Prve
so volile dne 21. februarja kmetiške občine, ki so izvolile s
17.446 glasovi same kandidate SLS (vsi nasprotniki skupaj so
dobili le 3.244 glasov), teden dni nato pa mesta, kjer so prodrli
sami liberalci (med temi nad polovico advokatov), le v Idriji
si je mogel priboriti učitelj Gangl mandat šele pri ožjih volitvah
s pomočjo socialistov. Volitve so vnovič pokazale veliko naza¬
dovanje liberalnih glasov. SLS si je priborila to pot večino že
celo v treh mestih (na Vrhniki, v Škofji Loki in v Tržiču). Svoj
poraz so liberalci skušali maskirati s tem, da so kričali o zvezi
SLS z Nemci ter predstavljali sebe kot bodočo manjšino dež.
zbora. Toda »Slovenec« jim je grozil z razbitjem dež. zbora in

39  Tudi svoj kmetski tednik »Rodoljub« so ustavili že konec 1. 1903.,
češ da je postal nepotreben.

167

z novimi volitvami, pri katerih bi izgubili liberalci še par mestnih
mandatov, če bi zopet poskušali volilno reformo obstruirati.

Novi deželni zbor je bil sklican za 27. dan marca 1. 1908.
Namesto odstopivšega Detele, ki je bil ob tej priliki poklican v
gosposko zbornico, je bil imenovan za novega deželnega
glavarja  F r. S u k 1 j e. Dež. predsednik Schwarz je v svo¬
jem otvoritvenem govoru prosil vse stranke, naj se spora¬
zumejo glede volilne reforme.  Že takoj prva seja
je pokazala, da so liberalci končnoveljavno kapitulirali. Po iz¬
volitvi dež. odbornikov (Barbo, Tavčar, Lampe in Šušteršič)
so se namreč vse tri stranke zedinile za skupen nujen predlog
glede volilne reforme, ki je bil potem soglasno sprejet ter pre¬
dan 12-članskemu ustavnemu odseku pod Krekovim predsed¬
stvom. Odsek naj bi ostal v permanenci in predelal vladni za¬
konski načrt. Dva dni nato se je vršila še ena seja, v kateri je
bil sprejet Krekov predlog za ustanovitev dež. trgovske šole.
Potem je bil dež. zbor odgoden, da da ustavnemu odseku priliko
za delo.

Ker so Nemci že koncem prejšnje deželnozborske dobe iz¬
javili, da smatrajo vladni predlog za sprejemljiv, in so se čutili
liberalci zaradi razbitja dotedanje zveze z Nemci prešibke, da
bi še nadalje onemogočali splošno ljudsko zahtevo po demo¬
kratizaciji dež. zbora, je šlo delo ustavnega odseka precej gladko
od rok. Dr. Krekovi spretnosti se je posrečilo, da je bil že dne
9. maja dosežen soglasen sporazum,  ki je do¬
ločal, da ostane glede veleposestniške in kmetiške kurije vse
pri starem, a v splošni kuriji ( v tej bi volili vsi, ki so imeli vo¬
lilno pravico za drž. zbor) naj se voli 11 poslancev, od katerih
bi odadel 1 mandat na Ljubljano, razen tega pa naj dobi
Ljubljana še dva nova mandata v mestni kuriji. Po tem spo¬
razumu bi štel torej novi dež. zbor 50 poslancev
(1 virilist, 10 veleposestniki, 11 mesta, 16 kmet. občine, 10
splošna kurija in 2 trgov, in obrtn. zbornica), od katerih bi pri¬
padalo SLS 27, liberalcem 12 in Nemcem 11 mandatov. Dne
15. junija je ustavni odsek formuliral še zadnje podrobnosti.
Štiri dni nato (dne 19. junija 1. 1908.) se je sešel vnovič deželni
zbor, ki je vzel takoj v razpravo predloge ustavnega odseka.
V splošni debati je Gangl edini govoril skozi okno za odpravo
kurij ter za splošno in enako volilno pravico, čeprav je dobro
vedel, da je ta neizvedljiva, pri specijalni debati so pa delali ne¬
kateri liberalci razne ovire in stavljali vse mogoče predloge.
Ker je pa dr. Tavčar moško vztrajal pri sporazumu, je bila
reforma še isti večer končnoveljavno sprejeta, in zasedanje od-
godeno. S tem je bi dolgoletni boj za demokratizacijo kranj¬
skega deželnega zbora končan. SLS je doživela novo veliko
zmago, a ta dan sam pomenja pravi mejnik v zgodovini

168

notranjega razvoja osrednje slovenske kro¬
no vi n e. Dr. Tavčar je teden dni po sprejetju volilne reforme
tolažil svoje pristaše v »Slov. Narodu«, da bi se z intenzivnim
delom dalo SLS iztrgati belokranjski, vipavski in notranjski
mandat, s čimer bi izgubila absolutno večino, toda stranka, ki
je predstavljala že reakcijo v najpopolnejšem pomenu besede,
je bila za tako delo seveda nesposobna. Svetoval je namreč dr.
Tavčar ob tej priliki: »Po Vipavskem in Notranjskem bo treba
vzbuditi nekdanje magnate, da si pribore ljudstvo na svojo
stran, kakor so ga nekdaj imeli...«.

Dne 26. avg. je bil novi volilni zakon sank¬
cij  o n i r a n, in SLS je čakala razpisa volitev v splošno kurijo,
da dobi z njo absolutno večino dež. zbora. Toda medtem so
nastopili dogodki, ki so globoko pretresli vso Slovenijo. Mla¬
do  1 i b e r a 1 c i, ki so se bili v zadnjih dveh letih v stranki že
prav dobro vgnezdili, so začeli z jako živahnim delom na vseh
poljih. Na eni strani so izzivali kulturni boj z ustanovitvijo »Slo¬
venske sekcije Svobodne misli«, z ustanovitvijo lista »Svobodna
misel« 60 , s strankarsko izrabo jubileja Trubarjevega rojstva in
in s propagando za Wahrmunda, na drugi strani so pa pridno
prirejali zaupne sestanke po deželi in skušali ustanavljati razne
gospodarske, politične in kulturne organizacije. Dne 8. julija
1. 1908. se je vršil zopet občni zbor Kmetijske družbe,
na katerega so pripeljali liberalci pod Ribnikarjevim vodstvom
vse, kar jim je le hotelo slediti. Vprizorili so po dolgih letih
mirnega in vzajemnega dela v njej zopet naskok nanjo, ki se jim
je dobro posrečil. Za predsednika so sicer izvolili vnovič Pov-
šeta, toda ostali odbor so sestavili iz samih liberalcev. »Slo¬
venec« je reagiral na ta naskok z besedami: »Danes je c. kr.
Kmetijska družba dobila svoj smrtni udarec. Liberalni prekupci,
učitelji, barvarji, profesorji, uradniki, žganjetoči, padarji, ka-
varnaVji in podobni kmetje so danes c. kr. Kmet. družbo ubili...
Ni škoda. Kmalu stopi na mesto mrtvega trupla novo živo telo,
bolj primerno zahtevam nove dobe.« Do napovedanega »novega
živega telesa« sicer ni prišlo, pač pa so nadaljevali katoličani
z intenzivnim organizatoričnim delom na vseh poljih, zlasti med
mladino. Mladoliberalci so jih skušali posnemati v vsem, le da
so namesto katoliške misli postavljali narodno. Da bi to pod¬
črtali tudi nazunaj, so sklicali letno skupščino Družbe sv. Ci-

60  Ob priliki’  slovanskega časnikarskega kongresa v
Ljubljani se je vršilo tu 8. in 9. sept. 1. 1908. tudi prvo' zborovanje sloven¬
skih svobodomiselcev, na katerem so imeli vodilno 1  besedo Aškerc, dr. Lah,
Lotrič in Zalar. Z zborovanjem je bila združena tudi proslava 400-letnice
Trubarjevega rojstva in polaganje temeljnega kamna za Trubarjev spo¬
menik. Naslednji mesec se je pa osno-vala v Ljubljani tudi tajna svobodo¬
miselna organizacija srednješolcev.

169

rila in Metoda v najstrastnejše spodnještajersko nemškutarsko
gnezdo, to je v Ptuj.  Skupščina se je vršila dne 13. sept.
1. 1908. Ker aranžerji niso skrbeli za zadostno udeležbo, so bili
izpostavljeni zborovalci sirovim insinuacijam in celo dejanskim
napadom tamošnjih nemškutarjev.

V protest proti tem dogodkom so sklicali liberalci za zve¬
čer dne 18. septembra velik shod v ljubljanski Mestni dom,
kjer sta govorila dr. Triller in dr. Oražen. Razjarjena množica
je vprizorila po shodu po mestu velike protinemške de¬
monstracije  in ob tej priliki pobila okna na raznih nem¬
ških poslopjih. Demonstracije so zavzele tak obseg, da je bilo
poslano o polenajstih zvečer na ulice vojaštvo. »Slovenec« je
naslednje popoldne svaril pred nadaljnjimi izgredi, češ da
ne' vodijo take metode nikamor, toda zvečer so se demonstracije
ponovile z razbijanjem oken, zaradi česar je vnovič nastopilo
vojaštvo 1 . Dragonci so množico preganjali po ulicah in tolkli
s sabljami celo posameznike, kar je seveda vzbudilo v vsej jav¬
nosti skrajno ogorčenje, Razni liberalni hujskači so brez po¬
voda tudi strankarsko zlorabljali splošno razburjenje ter raz¬
bili n. pr. okna »Zadružni zvezi«. Naslednji dan, v nedeljo
20. septembra,  je bilo razmeroma mirno, vendar je priko¬
rakalo še pred mrakom na ulice zopet vojaštvo in nastopalo
z vso brutalnostjo proti vsakemu, ki se je pojavil na cesti. To
je vzbudilo seveda novo ogorčenje, demonstracije so se pono¬
vile, a poročnik 27. pp. Mayer, ki je poveljeval kordonu pri fran¬
čiškanskem mostu, je ukazal na množico streljati.  Na ulici
sta obležala mrtva četrtošolec Adamič  in strojnik Lun¬
der,  ranjenih je bila cela vrsta. Aretacije 81  so se vršile v ma¬
sah (celo dr. Tavčarja so aretirali), in vojaštvo je vprav
divjalo.

Ti dogodki so napravili seveda silen vtis na celokupno slo¬
vensko javnost, Dne 23. sept. je spremilo nad 20.000 oseb oba
padla na pokopališče, »Združeni narodni odbor«, ki se je takoj
osnoval, je izdal oklic za zbiranje prispevkov za nagrobni spo¬
menik obema padlima 82 ; iz Kranjske hranilnice, ki je bila osred¬
nja trdnjava kranjskega nemštva, so Slovenci začeli dvigati
svoje vloge, po cestah so izginjali nemški napisi, začel se je
bojkot nemških trgovcev in osnovala se je »Slovenska Filhar¬
monija«, ki je v gledališču nadomestila godbo 27. polka. Časo¬
pisje obeh strank je žigosalo pristranost vladnega sistema in

el  Dne 4. novembra je bila izdana drakonska sodba proti glavnim de¬
monstrantom. »Slovenec« jo je komentiral, rekoč: »Ta sodba bo Bala-
amoivo prekletstvo', ki bo Slovence še tesneje združilo v boju zoper kranj¬
sko predrzno vsenemštvo.«

* 2  Spomenika, ki je bil kmalu dogotovljen, vlada ni dovolila postaviti;
zato SO' ga hranili nekaj let na ljubljanskem magistratu, končno pa -
izgubili.

V

170

ogorčeno poročalo o nemotenem divjanju Nemcev proti Slo¬
vencem po spodnještajerskih mestih. 2e naslednjo nedeljo je de¬
jal dr. Šušteršič na shodu na Viču, da je eno človeško življenje
vredno več kot vse pobite šipe (vsa škoda je bila sodno cenjena
na 8443 K) ter napovedal oster nastop SLS v parlamentu in v
delegacijah, a glede zbližanja obeh strank, ki so ga mnogi za¬
htevali, je stavil le ta pogoj, da liberalci spoštujejo versko ču¬
stvovanje ljudstva. »Slovenec« je ustavil skoro vsako polemiko
z liberalci, toda liberalcev tudi ti dogodki niso iztreznili. »Slov.
Narod« je nadaljeval s protiversko gonjo in z vso nesramnostjo
pozival SLS, naj opusti svojo zvezo z Nemci, čeprav o njej
nikoli ni bilo niti govora, pač pa je bila SLS komaj nekaj me¬
secev poprej zrušila dolgoletno zvezo liberalcev z Nemci.

Ni se še poleglo razburjenje zaradi tragičnih septembrskih
dogodkov, ko se je že pojavila na političnem obzorju nova sen¬
zacija. Prve dni oktobra 1. 1908. je proglasila Bolgarija svojo
neodvisnost in aneksijo Vzhodne Rumelije (Šušteršič je ob tej
priliki čestital v imenu svojega kluba bolgarski vladi), a takoj
nato je proglasila tudi Avstrija aneksijo Bosne in Her¬
cegovine.  To je vzbudilo živalno gibanje vseh vodilnih ev¬
ropskih kabinetov, silno razburjenje v Srbiji in pozornost vseh
Jugoslovanov 63  za jugoslovansko vprašanje. V tem času sta
živela oba jugoslovanska kluba v še vedno dokaj prija¬
teljskem razmerju z Beckovo vlado ter pridno pobirala razne
narodne in gospodarske drobtine, ki so bile spričo napetih naci-
jcnalnih bojev sploh dosegljive. Do kakih pomembnejših do¬
godkov in nastopov izza volitev dotlej še ni prišlo. Meseca av¬
gusta 1. 1908. je pa izdal vladni agent-provokater G. N a s t i č
brošuro »Finale«, v kateri je popisoval velesrbsko propagando
v jugoslovanskih deželah monarhije. Brošuri je bil pridejan tudi
faksimile nekega »Revolucionarnega statuta za osvobojenje Ju¬
žnih Slovanov«, v katerem je med drugim stalo, da mora vele¬
srbska propaganda podpirati med Slovenci svobodomiselne ele¬
mente napram »avstrofilskim klerikalcem«. Ta brošura je dala
v vseh jugoslovanskih deželah monarhije povod za ostro pre¬
ganjanje Srbov in povzročila dolgo vrsto aretacij. Ker pri nas
pač ni mogel nihče slutiti, da je ta statut gol falzifikat in vsa
brošura le politična priprava na aneksijo Bosne, je nastopil
»Slovenec« seveda z vso ostrostjo proti propagandi, ki naj bi v
Sloveniji podpirala liberalce. »Slovenec« je pisal nekaj dni proti

63  Dr. Krek je že v prvi številki »Časa« 1. 1908. razpravljal o »Narod¬
nem politiškem programu« in zaključil svojo študij' 0 ), rekoč: »Narodni po-
litiški program mora pri nas obsegati za svoj temelj dosledno in jasno
krščansko demokratično načelo v Zvezi z državnopravnim ciljem. Demo¬
kratska bodi naša realna politika; njen cilj pa ostani v avstrijski državi
upravno zedinjen slovanski jug.«

171

njej, vendar je izražal večkrat tudi svoje dvome, da bi bilo
vse res, kar je prihajalo iz raznih protijugoslovanskih virov.
Septembrski dogodki so potisnili velesrbsko propagando za
nekaj tednov v stran, a aneksija je razvila vprašanje avstro-
ogrskih Jugoslovanov v vsej celoti. Tiste dni so zborovale ravno
delegacije,  in važnost trenutka je namah združila jugoslo¬
vanske delegate obeh klubov za skupni nastop. V njih imenu je
dne 7. oktobra dr. Šušteršič pozdravil aneksijo, zahteval takojš-
šnjo priklopitev Bosne in Hercegovine k Hrvaški in zedinjenje
vseh jugoslovanskih pokrajin monarhije v posebno državno telo
pod habsburškim žezlom. Nastopil je ostro proti madjarski po¬
hlepnosti na slovanski jug in zahteval za Bosno čim več svo¬
bode, a glede srbskega razburjenja je dejal, da ga ni jemati
pretragično. Nekaj dni nato sta nastopila dr. Šušteršič in dr.
Korošec v delegacijah jako ostro tudi zaradi brutalnega posto¬
panja vojaštva in vladne pristranosti o priliki septembrskih do¬
godkov.

Medtem je naraščalo razburjenje v Belgradu.
Pod vodstvom prestolonaslednika Jurija so se snovale prosto¬
voljske legije za boj proti Avstriji. Srbski listi so napadali Šu¬
šteršiča, a »Slovenec« jih je blagohotno miril. Čeprav se je za¬
čela Rusija kmalu odmikati od Srbije, je vendarle naraščala
vojna nevarnost, in vršila se je tiha mobilizacija.  Prve
dni novembra je demisijoniral potrpežljivi in spretni Beck, ka¬
teremu je sledila nemško-nacijonalno pobarvana uradniška Bie-
nerthova vlada. Položaj je postajal vedno bolj napet. Dr Šušter¬
šič je izjavil na velikem zborovanju zaupnikov SLS dne 16. no¬
vembra, da je zbližanje obeh jugoslov. državnozborskih klubov
nujno, ker gre za življenjske interese vseh Jugoslovanov. Ker
so zaupniki navdušeno pritrdili Šusteršičevemu naziranju, je
stopil že naslednje dni v stik s »Hrv.-slov. klubom«, in dne
25. novembra sta se oba kluba koalirala v »N a r o d n o z v e z o«,
ki je združevala vseh 37 jugoslovanskih poslancev. Tri dni nato
je objavil »Slovenec« uvodnik, v katerem se je izjavil za čim
tesnejšo zvezo s Hrvati, a parlamentarna »Narodna zveza«
je stopila v ostro opozicijo proti Slovanom sovražni Bie-
nerthovi vladi. Politični položaj se je zapletal od dne do dne.
Na dan proslave 60 letnice cesarjevega vladanja je tekla po
praških ulicah kri, a vojna nevarnost  na jugu je na¬
raščala.  Dne 16. decembra je govoril Šušteršič o aneksiji
tudi v parlamentu slično kakor že poprej v delegacijah, le da
je nastopil ob tej priliki še ostreje proti vladi, ki si ni znala pri¬
dobiti src bosenskega prebivalstva. Izjavil je, da stoji jugoslo¬
vansko vprašanje v središču evropske konstelacije, in zahteval
za Bosno svobodoljubno ustavo. Teden dni za Šušteršičem je
govoril še dr. Krek, ki je dejal, da Slovenci po aneksiji še bolj

172

čutijo, da spadajo s Srbi in Hrvati skupaj,  zagovarjal
je Srbe in zahteval ustvaritev velike jugoslovan¬
ske države pod habsburškim žezlom. Ta Krekov govor je
našel simpatičen odmev tudi v belgrajski javnosti, vse avstrij¬
sko časopisje je razpravljalo le o* jugoslovanskem vprašanju.
Ker je kazala vlada vedno izrazitejše nemško-nacijonalno lice,
so se pridružili Šusteršičevi »Narodni zvezi« sredi decembra še
katoliški Čehi. Mesec dni nato je naperila vlada na Hrvaškem
veleizdajski proces  proti 53 Srbom in predlagala
za vse smrtno obsodbo. Parlamentarni boji so se ostrili, in k
»Narodni zvezi« so pristopali novi poslanci; zato se je pre-
osnovala dne 29. januarja 1. 1909. v »Slovanski cen-
t r u m« z 58 poslanci pod predsedstvom Šusterčiča, Ivčeviča
in Hrubana. Ker je postal parlament za vsako delo* nezmožen,
ga je vlada v začetku februarja za nekaj dni odgodila in gro¬
zila z razpustom.

Sredi teh parlamentarnih bojev in jugoslovanskih debat so
se odigrali važni dogodki tudi v domovini. Komaj se je za silo
poleglo razburjenje zaradi septembrskih dogodkov, so bile raz¬
pisane v zmislu novega deželnozborskega volilnega reda vo¬
litve za splošno kurijo.  »Slovenec« je že koncem no¬
vembra izjavil, da SLS v Ljubljani ne namerava kandidirati.
Enako tudi liberalci niso postavili za ostale okraje nobenih ofi-
cijalnih kandidatov, ker je bil pač vsak njih nastop brezupen.
Volitve so se vršile dne 14. decembra. Po kmetih je prodrlo vseh
10 katoličanov, a v Ljubljani je prišlo do ožje volitve med E.
Kristanom in J. Turkom, pri katerih je prodrl poslednji. Dne
8. januarja 1. 1909. je bil otvorjen novi  d e ž e.l n i z b o r, v
katerega je prišla SLS prvič kot njegova absolutna gospodarica.
Deželnega predsednika Schwarza so sprejeli liberalci s silnim
vriščem in psovkami. Dr. Oražen je vihtel pred njim od ob-
vezovanja septembrskih ranjencev okrvavljeno manšeto, nje¬
govi tovariši so pa naperili proti dež. predsedniku najhujše ob¬
tožbe. SLS se tega nastopa ni udeležila, češ da hoče odgo¬
voriti Nemcem mesto s kričanjem s pozitivnim delom, a tudi li¬
beralci so se na Tavčarjev pritisk kmalu pomirili, ker bi bila
sicer vlada zasedanje takoj zaključila. Ko je bil namesto od-
stopivšega Šušteršiča izvoljen v deželni odbor prof. Jarc in iz
splošne kurije dr. Pegan, je razvil klub SLS delovni pro¬
gram,  ki je po svoji obširnosti in širokopoteznosti presenetil
vse. V svrho poslovenjenja dež. šolskega sveta je predlagal po-
množitev zastopnikov, dež. odbora od 2 na 4, nadalje pa še po¬
višanje dež. doklad v svrho pokritja primanjkljajev iz liberalno-
nemške dobe, najetje 10 milijonskega investicijskega posojila,
ustanovitev dež. banke, demokratizacijo občinskega volilnega
reda, zakon za varstvo planin, ustanovitev dež. zavarovalnice,

173

spremembo lovskega zakona in cestnega reda, reorganizacijo
dež. uradov, ustanovitev dež. urada za pospeševanje obrti, re¬
solucijo za ustanovitev slov. univerze itd. itd. Liberalci so prišli
le z običajnim predlogom za zvišanje učiteljskih plač. Že v
popoldanski seji so bili sprejeti prvi predlogi, katerim so sledili
v hitrem redu tudi drugi. Za večino predlogov je glasovala tudi
opozicija, in dr. Krek je že tretji dan v »Slovencu« ugotovil lo¬
jalnost liberalcev, češ: »Prva dva dneva dež. zbora sta nas
prepričala, da ima gentlemanov naš dež. zbor. Naj ostane tako!«
Splošno senzacijo je vzbudila le seja dne 16. januarja, v kateri
je Schwarz odgovarjal na liberalno očitanje glede septembrskih
dogodkov. Ob tej priliki je na silno presenečenje vse javnosti
odkril, da je bil zahteval v kritičnih dneh voja¬
ško asistenco — župan Hribar,  in sicer iz lastne
inicijative. Ta izjava je delovala povsod kakor bomba. Liberalci
so se motali, kakor so pač vedeli in znali, dr. Šušteršič je pa
ugotovil, da Hribar v tedanjih dnevih nikakor ni bil dorastel
svoji nalogi. Isti dan je prišla v razgovor tudi aneksija, ki jo
je dr. Krek v sijajnem govoru pozdravil, zahteval priklopitev
Bosne k Hrvaški in ustvaritev jugoslovanske države pod habs¬
burškim žezlom. »Od Žile do Črnega morja smo
eno«,  je vzkliknil, vehementno napadel protijugoslovansko po¬
litiko Madjarov in govoril pravi slavospev srbskemu ljudstvu.
Dva dni nato je bilo zasedanje zaključeno, in »Slovenec« je po
pravici ugotovil, da je storil dež. zbor v teh kratkih 9 dnevih
več nego poprej v 9 letih.

Vsa javnost je pa še vedno stala pod silnim vtisom Schwar-
zevih odkritij. Zato se je čutil Hribar primoranega, da mu je
odgovoril v občinskem svetu. Razvila se je kratka polemika, v
kateri je skušal Hribar svoje dejanje utajiti,  a je obležal
kmalu premagan. Ta blamaža je seveda vplivala porazno na
liberalce; zato so začeli obžalovati svojo lojalnost v zadnjem
deželnozborskem zasedanju in napadati SLS, češ da ni nastopila
dovolj ostro proti Schwarzu.

Komaj je bil deželni zbor zaključen, že je zopet obrnil vso
pozornost nase parlament.  Izrazito nemško-nacijonalna
Bienerthova vlada je potiskala Slovane v vedno ostrejšo opo¬
zicijo. Ker je stal na čelu tej Šušteršičev »Slovanski centrum«,
so se mu začeli sredi februarja 1. 1909. približevati še ostali
slovanski opozicijonalci, in dne 17. februarja je bila osnovana
»Slovanska  j e d n o t a«, ki so ji pripadali vsi Jugoslovani,
nekaj Rusinov in večina Čehov, skupaj 125 poslancev. Ker je bil «
njen inicijator ter dejanski voditelj dr. Šušteršič, se je obračala
nemška jeza predvsem nanj. »Slovenec« je seveda navdušeno
pozdravljal ta »slovanski železni obroč« proti nemški hegemo¬
niji. Namen vlade je bil, pritisniti ob steno zlasti Jugoslovane.

174

Prve dni marca se je začel z g r e b š k i veleizdajniški
proces,  ki ga je komentiral »Slovenec« dne 3. i. m. Slikal je
težki položaj Srbov v monarhiji, obsojal hrvaško gonjo proti
njim in pozival na združitev vseh Jugoslovanov, da si pribore
svoje pravice, in »dobro bo tudi v monarhiji«. Temu naziranju
je dal še večji poudarek dr. L. Lenard, ki je objavil dne 18.
marca članek »Avstrijsko-srbska vojna in slovensko vprašanje«,
kjer je dejal, da so »v Avstriji Slovani primeroma še najbolj
svobodni in imajo največ možnosti do kulturnega in narodnega
razvoja ... Avstrija je slovanski Piemont...«.

Istočasno je prikipela tudi napetost med Avstrijo
in Srbijo  zaradi aneksije Bosne in Hercegovine do vrhunca.
Srbska vojska je začela že prve dni marca zavzemati bojne po¬
zicije ob meji, in Avstrija je koncentrirala proti njej veliko mno¬
žino čet. Proti koncu marca je postajal položaj brezupen, av¬
strijski poslanik Forgach je izročil v Belgradu ultimatum, in mir
je visel le še na niti. Tedaj je odločila Rusija, ki si izza rusko-
japonske vojne še ni bila opomogla. Srbija je morala na pri¬
tisk velesil odnehati, princ Jurij se je odpovedal prestolonasled-
stvu v prid svojemu bratu Aleksandru, in mir je bil zaenkrat
rešen. Z nezmanjšano silo se je pa nadaljeval pritisk dunajske
vlade na avstro-ogrske Jugoslovane. Istočasno z ultimatom
Srbiji je objavil na Aerenthalovo inicijativo zgodovinar F r i e d-
j u n g v dunajski »N. F. Presse« oster članek proti vele¬
srbski propagandi«  ter ga podprl z vrsto dokumentov,
ki naj bi dokazovali veleizdajsko stremljenje raznih politikov
na Hrvaškem. Ker v Sloveniji seveda ni mogel še nihče slutiti,
da so ti dokumenti le gol falzifikat dunajskega zunanjega mini¬
strstva (celo sam Friedjung je bil trdno uverjen o njih prist¬
nosti), je zavzelo slovensko časopisje vkljub skrajno napeti zu¬
nanji politični situaciji vprav neustrašeno stališče. Dne 21. marca
je objavil »Slovenec« hud napad na srbsko-hrvaško
koalicijo  zaradi njenega oportunističnega paktiranja z Bu-
dimpešto. Ostro je obsodil Frankovo protisrbsko gonjo na Hr¬
vaškem in izjavil, da bodo morali imeti Slovenci in Srbi v bo¬
doči jugoslovanski državi (v okviru monarhije seveda) čim
širšo avtonomijo, ker Slovenci ne priznavajo političnih naro¬
dov, kakršne propagirajo Madjari in Velehrvati. Ker so libe¬
ralci simpatizirali ves čas s svobodomiselno srbsko-hrvaško
koalicijo, so podtikali katoličanom, da hujskajo na vojno jrroti
» Srbom. Razvila se je daljša polemika, v kateri je dne 9 .  aprila
Izjavil »Slovenec«: »Državnopravni ideal katoliških Hrvatov je
tudi naš ideal,« a glede veleizdajniškega procesa je dne 5. maja
zapisal, da bi bila po njegovih dotedanjih rezultatih najumest-
nejša — abolicija.

175

V parlamentu je dala Jugoslovanom priliko izražati svoje
stališče napram jugoslovanskemu vprašanju zlasti bosenska
agrarna banka  za odkup kmetov, za katero je dal skupni
finančni minister koncesijo nemškim in madjarskim Židom. Že
dne 14. maja je razkrinkal Krek v parlamentu njih mahinacije, .
a dne 4. junija je govoril Krek zgodovinski govor,
v katerem je »kakor lev branil stališče Jugoslovanov«, kakor je
dejalo neko dunajsko vladno glasilo. Ožigosal in razkrinkal je
vse nasilstvo ogrske državne ideje in vehementno napadel tudi
Poljake zaradi njih protislovanske politike. Katoliški Slovenci
so započeli silen parlamentarni boj za pravice Jugoslovanov in
proti celokupnemu vladnemu sistemu, ki bi bil imel morda ne-
dogledne posledice, da ga ni Oslabil oportunizem Mladoeehov in
jugoslovanskih liberalcev. Že proti koncu meseca julija 1. 1909.
so se namreč začeli Mladočehi bližati vladi, in enako tudi slo¬
venska liberalca Ploj in Hribar (na inicijativo tega je klub spo¬
mladi glasoval za rekrute, a sam se je pri glasovanju umaknil).
Ta dva sta v to svrho izostajala od glasovanj, a »Slov. Narod«
je obsojal preostre katoliške nastope napram skupnemu finan¬
čnemu ministru Bilinskemu, protektorju zloglasne bosenske
banke. Kljub temu je stopila »Slovanska jednota« v najostrejšo
obstrukcijo napram Bienerth-Hochenburger-Stiirgkhovi nem-
ško-nacijonalni vladi. Težišče položaja je bilo  pri
S 1 o v e n c i h, in »Zeit« je pisala: »Odločilno besedo bosta imela
dr. Šušteršič in njegov adlatus dr. Krek.« Večina »Slovanske
jednote« se je držala dobro, le med oportunističnimi jugoslovan¬
skimi liberalci je vladalo popolno razsulo. Nekateri sploh niso
prihajali na Dunaj (predvsem stari Biankini), Ploj in Hribar sta
skušala sedeti med dvema stoloma, vodja liberalcev, Ivčevič, je
celo objavil v »N. Fr. Presse« odprto pismo, v katerem je ob¬
sodil obstrukcijo, a »Slov. Narod« je pridno izrabljal proti njej
cesarja, ki jo je nazval škandal. Nastop obstrukcije je bil pa
vendarle tako silen, da se je moral začeti Bienerth že dne 8. ju¬
lija z njo pogajati.« »Slovanska jednota«, je zahtevala predvsem
ustanovitev slovenskega, rusinskega in drugega češkega vse¬
učilišča,  odstop najzagrizenejših nemških ministrov in pre-
prečenje famozne bosenske banke.. Ker so bila pogajanja brez¬
uspešna, ni preostajalo vladi drugega, kot zopet zaključiti par¬
lament. Slovenski katoliški poslanci so izdali dne 12. julija ma¬
nifest na slovensko ljudstvo, v katerem so razložili položaj in
svoje postopanje ter obljubili vztrajati pri započetem boju. Nem¬
ški listi so divjali proti slovenskim poslancem, in oportunistični
dr. Kramar se je v svojem glasilu »Den« hudoval, da je prevzel
vodstvo češke politike dr. Šušteršič, vendar je priznal, da se je
izkazal v vlogi vodilnega politika.

176

Da bi SLS zainteresirala za te boje čim širše ljudske mno¬
žice, je priredila dne 18. julija v Ljubljani velikanski shod, ki
so se ga udeležili vsi slovenski katoliški poslanci. Ob tej
priliki je govoril dr. Šušteršič velik govor, v katerem je raz¬
krinkal vse hinavstvo liberalne politike in dejal: kadar slo¬
venski katoliški poslanci v parlamentu stvarno sodelujejo pri
gospodarskih vprašanjih, jih psujejo liberalci z vladnimi hlapci,
če pa stopijo v odločilni boj za narodne pravice, pa mečejo iz
zasede kamenje nanje. Govorili so še dr. Korošec, dr. Krek in
dr. Brejc, a del Poljakov (med temi je namreč že tudi začelo
vreti) je shod brzojavno pozdravil, rekoč: »Če Bog da, na je¬
sen popolna unija slovanskih poslancev pod vodstvom Šušter¬
šiča, Kreka in Praška.« Liberalci so odgovorili na shod s tem,
da je začel Ploj mešetariti za ustanovitev vladi prijaznega kluba
jugoslovanskih liberalcev, a »Slov. Narod« je herostratično iz¬
javljal, da njegova stranka tudi v narodnih vprašanjih ne mara
edinosti s »klerikalci«, in napadal dr. Rybara, ki je stal lojalno v
vrstah opozicije ter ni maral slediti Ploju in Hribarju.

Ta zahrbtnost liberalne politike  je pa dobila
medtem strahovit udarec v domovini. Mladoliberalci so nape¬
njali vse moči, da preprečijo popolni propad in razsulo stranke.
Ribnikar je šaril med delavstvom^ in ga skušal organizirati v
»Narodno delavsko organizacijo«, Žerjav je ustanavljal zadruge
in izvajal vratolomne denarne transakcije pri »Zvezi slov. za¬
drug« in »Agro-Merkur-ju«, prof. Breznik je osnoval liberalno
»Zvezo kulturnih društev«, prof. Jug je organiziral liberalno agi¬
tacijo', a vsi skupaj so prežali na vsako priliko, da bi mogli ra¬
niti »klerikalnega zmaja«. Liberalno časopisje je vprizorilo naj¬
ostrejšo gonjo proti socialnemu zavarovanju, za katero se je
zavzemal zlasti Krek. Dr. Žerjav je napovedal na shodu v Li¬
tiji celo posebno brošuro proti zavarovanju, ki je potem spomladi
1. 1909. res izšla. Avtorstvo so pripisovali dr. Žerjavu, tiskana
je bila v »Učiteljski tiskarni«, njena vsebina je pa bila prostaško
pamfletistična (na str. 15. je n. pr. trdila, da si bodo s prispevki
za zavarovanje polnili duhovniki svoje mošnjičke). Svojo moč
so skušali liberalci izrabljati zlasti v Trgovski in obrtni
zbornici,  kjer so imeli trdno absolutno večino. Ker je zbor¬
nični predsednik Lenarčič vodil seje le preveč pristransko, je
izzval proti sebi razen zastopnikov SLS tudi Nemce. V burnih
medsebojnih debatah so Nemci predbacivali liberalcem, da ima
spričo dejstva, da so bili svoječasno pogodbeno zvezani z Nemci,
njih narodnjaštvo precej trhle noge. Ker je zlasti župan Iv. Hri¬
bar odločno tajil kakršnokoli zvezo z Nemci, je prinesel nemški
zbornični svetnik dr. Ambroschitsch dne 21. maja 1909. v zbor¬
nico original liberalno-nemške pogodbe  z dne
17. julija 1. 1901. ter mu pokazal na njej njegov lastni podpis.

177

Učinek  je  bil  strahovit.  Med liberalci je zavladala prava
panika. Hribar se je bled kot zid zvijal, češ da zadnje pogodbe,
ki da jo hrani dr. Tavčar, ni podpisal 64 ; toda bilo je vse zaman.
Med splošnim hrupom je bila seja razbita.

Pogodbo je po seji izročil dr. Ambroschitsch na vpogled Iv.
Kregarju, ta jo je dal dr. Lampetu, in še tisti večer jo je ob¬
javil »Slovenec«. Njena vsebina  je na kratko ta, da se
obe stranki zavezujeta, izvajati svobodomiselna načela in pospe¬
ševati zbližanje obeh narodnosti v svrho onemogočenja
»klerikalne zmage« v dež. zboru. Pri volitvah v kmetiških ob¬
činah kočevsko-ribniškega okraja podpirajo Nemci liberalce,
obratno pa pomagajo liberalci Nemcem do mestnega mandata.
Obetajo si vzajemno podpiranje sploh pri vseh volitvah v dež.
zbor, v dež. odbor in v dež. šolski svet ter vzajemno delo v
dež. zboru in v njegovih odsekih. Vse zadeve ima voditi skupna
komisija, v katero pošlje vsaka stranka po tri člane. Liberalci
končno priznavajo Nemcem pravico do zastopstva v ljubljan¬
skem občinskem svetu, v Kmetijski družbi ter v Trgovski in
obrtni zbornici, a Nemci dovoljujejo liberalcem slovensko me¬
ščansko šolo v Postojni. Podpisali so to pogodbo za liberalce
Iv. Hribar, dr. Iv. Tavčar in P. Grasselli, za Nemce pa Schwe-
gel, Schaffer in Barbo. Razumljivo je, da je navezal »Slovenec«
na objavo te pogodbe vehementen komentar, v katerem je po¬
udarjal, da je Hribar vedno tajil tako pogodbo in obljubljal, da
odloži županstvo, če pride kak Nemec v občinski svet, istočasno
jim je pa s svojim podpisom priznaval pravico do zastopstva.
Žigosal je sleparstvo liberalnega vseslovanstva in zapisal: »Na¬
rodna noša, v katero se je oblačila ta narodna kokota, je raz¬
trgana. Ostala je sramota, edino kar je velikega na tej stranki.«

Pogodba je seveda vzbudila ogromno senzacijo  v
vsej javnosti. »Slov. Narod« se je obupno zvijal in jo opraviče¬
val z vso sofistiko, mladoliberalci so napovedali na svojem de¬
lavskem shodu dne 6. junija ustanovitev samostojne stranke, a
dr. Tavčar je 14 dni pozneje na svojem shodu dejal: »Vsi smo
bili zadovoljni, vsi smo sokrivi... Vsaka stranka bo modro po¬
stopala, če vse napravi, da pride bliže k studencu... Nemško-
slovenska zveza je bila najbolj modra politična poteza od
1. 1894. do 1. 1904.... Klerikalci so morali 10 let z zobmi škripati,
in če bi šlo po moje, bi morali škripati še bolj«. Pri liberalcih je
popolnoma prevladala strast. Ko so bili na občnem zboru Kme¬
tijske družbe  dne 5. julija zopet enkrat v večini katoli¬
čani, je liberalna opozicija pod Žerjavovim in Ribnikarjevim

61  Pk> teh 'besedah bi bito sklepati, da so sklenili liberalci pogodbo z
Nemci razen meseca januarja ,1. 1896. in dne 17. julija I. 1901. tudi 1. 1908.
ob pričetku tedanje funkcijske dobe dež. zbora, le da so izvajanje zadnje
septembrski' dogodki onemogočili.

12

178

vodstvom izzvala pretepe, kar je dalo vladnemu zastopniku po¬
vod, da je zborovanje tik pred volitvami razpustil. Katoličani
niso več napovedovali ustanovitve nove družbe, temveč zako¬
nito izpremembo ustroja sedanje Kmetijske družbe v tem zmi-
slu, da bi bilo v bodoče nemogoče gospodariti liberalnim ad¬
vokatom v izrazito kmetiški instituciji. Vse liberalno časopisje
in vsi liberalni shodi so bili polni tožb, češ da podpira SLS le
svoje somišljenike, dočim pa nasprotnike kruto preganja. Toda
za tako postopanje je dajala poprej pri dež. odboru leta in leta
zgled liberalna stranka sama ter ga je dajala še vedno na ljub¬
ljanskem magistratu, kjer so bila odprta vrata izključno le li¬
beralcem ne glede na njih strokovno in moralno kvalifikacijo-.
Politični in kulturni boj je divjal zopet v najniz-
kotnejših oblikah.  Dne 8. avg. 1. 1909. se je vršila na
Jesenicah skupščina Družbe sv. Cirila in Meto-
d a, kjer je prišlo vnovič do burnih nastopov s Korošci in so
mladoliberalci pod Žerjavovim vodstvom odklonili vsak spo¬
razum z njimi. Mesec dni pozneje se je vršilo v Ljubljani zbo¬
rovanje slov. svobodomiselcev, na katerem je bil izvoljen odbor
za jugoslov. krematorij. Anton Kristan je na shodu napadel
Žerjava, češ da hoče veljati za svobodomiselca, a na kmeti-
ških shodih se dela velikega katoličana. Iv. Kocmur je pa pro¬
glašal Družbo sv. Mohorja za sramoto slovenskega naroda.
Vzdržali se niso niti skrajnih sirovosti in so n. pr. pobili okna
na škofovih zavodih v Št. Vidu, porezali klobuke pevkam na
komerzu Slov. dijaške zveze, izstrigli nekemu Orlu na Viču
tonzuro itd itd. Spričo takih in podobnih dogodkov seveda tudi
SLS ni držala rok križem in je začela šikanirati ljubljanski ob¬
činski svet ter uvedla napram glavnim liberalnim priganjačem,
to je učiteljem, pravo izstradalno politiko. Dne 25. septembra je
objavil »Slovenec« članek, v katerem je dejal, da ni mogoče
imeti do liberalcev prav nobenih ozirov več, temveč »naravnost
v srce sovražnikovo«; a dva dni pozneje je zlil pod naslovom
»Gadja zalega« nanje povodenj psovk.

Koncem septembra in v prvi polovici oktobra 1. 1909. je zo¬
pet zboroval kranjski dež. zbor,  ki je nadaljeval z na
široko zasnovanim delom za gospodarsko povzdigo dežele. Na
dnevnem redu je bila ustanovitev dež. banke, nov lovski
zakon, nov občinski volilni red, nov zakon o šolskem nad¬
zorstvu in izboljšanju pašnikov, nov poslovnik, službena
pragmatika za dež. uradništvo, elektrifikacija dežele itd.
Mladostna navdušenost za ustvarjajoče delo; strokovna temelji¬
tost in moderen demokratičen duh, ki je žarel iz zastopnikov
SLS, vse to je imponiralo tudi liberalnemu deželnozborskemu
klubu, zato je skušal mirno sodelovati. Le razveljavljenje Lenar¬
čičevega in Višnikarjevega mandata je izzvalo burnejše prizore.

179

Dne 16^ oktobra je bil deželni zbor zaključen, naslednji dan
se je pa vršilo veliko zborovanje zaupnikov SLS. Nanj je pri¬
hitelo nad 4000 udeležencev iz vseh slovenskih dežel, zastopani
so bili pa tudi Hrvatje in Čehi. Med silnim navdušenjem je bila
ob tej priliki proglašena združitev vseh deželnih slovenskih ka¬
toliških strank v »Vseslovensko ljudsko strank  o«.

Zgoraj omenjena mirna taktika liberalnega deželnozbor-
skega kluba pa ni bila všeč mladoliberalcem pod Žerjavovim in
Ribnikarjevim vodstvom, ki so propagirali boj na nož s SLS.
Ker je dr. Tavčar odklanjal tako taktiko tudi v dež, zboru, so
začeli z zabavljanjem še proti njemu, a dr. Tavčar je že dne
27. sept. v »Slov. Narodu« dobro okrcal mlade, »katerim je
glavna modrost razsajanje, pretep in druge take reči,« Ta Tav¬
čarjev nastop proti njegovim mladoliberalnim rivalom pa nika¬
kor ni izviral iz kakega stremljenja po uvedbi dostojnejših oblik
v naše javno življenje, kajti tudi staroliberalno časopisje je zve¬
sto vztrajalo na svojem starem nivoju. To se je pokazalo zlasti
meseca novembra 1. 1909., ko je izšla škofova brošura »Ženi¬
nom in nevesta  m«. Brošura je po nerodnosti prišla v javno
razprodajo. Vsi liberalci so planili po njej z največjo naslado.
Tisto liberalno časopisje, ki je že od nekdaj tako vneto gojilo
pornografijo, je hinavsko zavijalo oči nad pohujšanjem, ki naj
bi ga povzročila brošura. Da bi dali zadosten izraz svojemu
ogorčenju nad tem »pohujšanjem«, so pridno — ponatiskovali
po svojih predalih najkočljivejše odstavke. Škofa so polivali z
golidami gnojnice in višek so dosegli s tem, da so iztrgali iz
škofove knjige nekaj najkočljivejših odstavkov ter jih izdali
v posebni »zeleni brošuri«  (sestavil jo je časnikar Pirc)
ter jo razširili v 15.000 izvodih med staro in mlado ter nato še
v nemškem prevodu v 16.000 izvodih. Ostro so obsodili to libe¬
ralno početje celo socialisti, a »Slovenec« je dejal, da je postala
»zelena brošura« »prapor liberalne stranke« in da bodo dobili
tak odgovor, da ga bodo še pomnili. In res je sklicala SLS za
nedeljo dne 21. novembra 57 shodov po vsej Kranjski, na katerih
so tisoči in tisoči ogorčeno obsodili liberalno nizkotnost. Tega
početja svoje stranke se je začel nazadnje sramovati tudi dr.
Tavčar in je v »Slov. Narodu« ustavil gonjo, a mladoliberalci so
jo nadaljevali v »Gorenjcu« ter obenem napadali še dr. Tav¬
čarja, ki jim pa tudi ni ostal dolžan ničesar. Tako je ras tl o
nasprotje med mladimi in starimi liberalci,
istočasno so pa prihajali mladi v konflikt tudi z narodno-radi-
kalnimi starešinami, ki so obsojali celokupno liberalno politiko.

Medtem ko so se »proslavljali« liberalci doma z »zeleno
brošuro«, je pa katoliška parlamentarna delegacija nadaljevala
vehementni boj z Bienerthovo vlado.  Že dne
3. avgusta je napovedoval »Slovenec« za jesen odločilno bitko in

12 *

180

nato stalno ostro napadal nemške kršč. socialce, ki so postajali
v nacijonalno-političnem pogledu gol privesek liberalnih nem¬
ških nacijonalcev. Dne 20 .  oktobra 1. 1909. je začel zopet zbo¬
rovati parlament. Ker je »Slovanska jednota« vztrajala na svo¬
jem stališču, ni mogel Bienerth nikamor, kljub temu je pa še
nadalje izzival Slovane. Izposloval je sankcijo jezikovnih zako¬
nov »v varstvo Nemštva«, ki so jih sklenile razne alpske de¬
žele, a na Koroškem je mirno gledal največje nemške nezako¬
nitosti napram slovenski manjšini. Da bi ne mogel vladati Bie¬
nerth s § 14., je »Slovanska jednota« na prošnjo Poljakov sicer
opustila obstrukcijo in pripustila razpravo o proračunu, pristala
celo na izvenparlamentarno vlado, toda nova nasilstva in pro¬
vokacije so prisilile Slovane meseca decembra vnovičJc obstruk¬
ciji, ki ji je načeloval katoliški »Slovenski klub«. Češke »Li-
dove Noviny« so pisale, da je »Slovenski klub« vkljub svoji ma-
loštevilnosti danes prvi politični faktor v parlamentu in Slo¬
venci  spričo političnega razsula, ki vlada v hrvaških deželah,
vodilni element na vsem avstrijskem jugu.

Da bi omogočila delazmožnost parlamenta, je bila vlada
končno voljna ugoditi nekaterim slovanskim željam, toda v ti¬
stem trenutku so grozili z obstrukcijo nemški nacijonalci. Sredi
tega divjega parlamentarnega meteža (sredi decembra je n. pr.
trajala seja drž. zbora 76 ur brez prestanka), je stavil dr. Krek
naenkrat predlog za začasno spremembo poslovnika v tem zmi-
slu, da bi bila obstrukcija sploh onemogočena in delazmožnost
parlamenta zagotovljena. Čeprav je del vladne večine glasoval
zoper tako ubitje obstrukcije, je bil dr. Krekov predlog vendarle
sprejet, in v parlamentu je zavladal nekaj časa mir.

Tedaj je pa dobil ves vladni sistem silovit udarec s tožbo
poslancev srbsko-hrvaške koalicije proti Friedjungu.  Pro¬
ces, ki se je vršil na Dunaju, je namreč dokazal, da so bili vsi
njegovi »dokumenti« falzifikat organov dunajske diplomacije.
Toda niti ta poraz, ki je kompromitiral avstrijski vladni sistem,
zlasti pa vso avstrijsko zunanjo politiko pred vsem kulturnim
svetom, ni spremenil sovražnega vladnega kurza napram Ju¬
goslovanom. Na Hrvaškem je snoval ban Tomašič zoper do
skrajnosti oportunistično in Budimpešti zvesto koalicijo novo
madjaronsko stranko, a v slovenskih in čeških deželah je po¬
speševala vlada z vsemi sredstvi nasilno germanizacijo.

Ko se je po božičnih počitnicah koncem meseca februarja
1. 1910. zopet sešel parlament,  sicer ni bilo na vladnih
klopeh več zloglasnega nemškega ministra-krajana, in časopisje
je ponovno pisalo o imenovanju jugoslovanskega ministra (kan¬
didati naj bi bili Šušteršič, Povše, Detela in dr.), vendar to
Slovencev ni oviralo, da ne bi nastopili proti vladi zopet z vso
ostrostjo, zlasti zaradi germanizacije na železnicah in na Ko-

181

roškem. Njih nastop je bil tako prepričevalen, da so mu pritrdili
celo tradicijonalni vladinovci, Poljaki. Šušteršičev »Slovenski
klub« je začel ob tej priliki v okviru »Slovanske jednote«
tudi najenergičnejšo akcijo za slovensko vseučilišče,
toda ko je prikipela borba do vrhunca, so skočili slo¬
venskim katoličanom naenkrat v hrbet — jugoslovanski
liberalci. »Slovenski Narod« je že sredi decembra prejšnjega
leta grdil slovenske poslance, ki so stali v ljutem boju
z vlado, in liberalni celjski »Narodni dnevnik« je pozival
celo na razbitje »Narodne zveze«. Sedaj so pa izvršili tudi li¬
beralni jugoslovanski poslanci odkrito izdajstvo. Vlada je nam¬
reč hotela ugoditi italijanski zahtevi po laškem vseučilišču.
Slovenci pa so bili pripravljeni privoliti v to le pod pogojem,
da se osnuje istočasno tudi slovensko vseučilišče. Tedaj je li¬
beralna »Zveza južnih Slovena« na Plojevo inicijativo in brez
vednosti drugih klubov »Slovanske jednote« sklenila, da spre¬
jema vladne predloge glede italijanskega vseučilišča, in sicer
brez pogojev, ki jih je stavil »Slovenski klub«. Med katoliškimi
poslanci in v vsej slovenski javnosti je vzbudil ta sklep, ki so ga
objavili vsi listi v posebnem komunikeju, silno ogorčenje. »Slo¬
venec« je objavil dne 24. marca 1. 1910. uvodnik z naslovom
»Izdano Slovenstvo«. Hribar, Rybar in drugi so molčali na vsa
očitanja kot grob, in šele teden dni pozneje se je oglasil Ploj
ter skušal vse — utajiti. Enako se je skušal rešiti iz zadrege
»Slovenski Narod« ter očital katoličanom laž ne glede na to,
da je poprej (18. 3.) celo sam objavil kritični komunike libe¬
ralnega kluba. Ker se je pa približevala odločitev v boju z vlado,
je skušal priti »Slovenski klub« vkljub temu incidentu v tesnejše
stike z liberalnim klubom ter ga pridobiti za podporo v težkem
narodnem boju; toda intrige ambicijoznega Ploja, ki je stremel
le za ministrskim stolčkom, so preprečile vse prizadevanje.

V začetku meseca junija je prišla vladna predloga glede
italijanskega vseučilišča na vrsto v proračunskem odseku. »Slo¬
vanska jednota« se je sicer izrekla za zahtevo »Slovenskega
kluba« po istočasni ustanovitvi slovenske univerze, vendar pa so
se egoistični Čehi z oportunističnimi Mladočehi na čelu branili
iti do skrajnosti. Na »Zvezo južnih Slovena« pa je deloval pri¬
tisk vse jugoslovanske javnosti tako močno, da se je kljub Plo-
jevim intrigam v korist vlade dne 16. junija združila s »Sloven¬
skim klubom« v parlamentarno enoto. Ker so se jugoslovanski
liberalci tako radi odtegovali sejam, je moral nositi glavno
težo boja seveda »Slovenski klub«. Ta se je na boj tudi dobro
pripravil. Dne 28. junija je »Slovenec« v članku »Pred bitko
za naša prava« razložil ves položaj, a poslanci so se pripravili
na obstrukcijo  v parlamentu na ta način, da so vložili
150 resolucij in izpreminjevalnih predlogov, v rezervi so jih

182

obdržali še 1600. Za obstrukcijske govornike so bili določeni
Gostinčar, dr. Korošec, Demšar i. dr. Ker Bienerth ni hotel
ugoditi Slovencem, mu v tem položaju ni kazalo drugega, kot
v začetku julija zopet odgoditi parlament.

Nič manjši boji se pa niso odigravali v teh mesecih tudi v
domovini. Ker se je ljubljanski občinski svet,  edina
absolutna domena liberalcev, že leta in leta na vse kriplje in
z najrazličnejšimi sredstvi upiral demokratizaciji
mestnega volilnega reda, sta posegla po novem letu 1910 vanj
deželni odbor in deželni zbor. Že dne 5. januarja je formuliral
ustavni odsek deželnega zbora nov volilni red za Ljubljano, a
dne 27. t. m. ga je sprejel tudi deželni zbor. Ker vlada v avto¬
nomnih telesih nikakor ni hotela čiste splošne in enake volilne
pravice, temveč je vztrajala na interesnih zastopstvih, je novi
volilni red uvedel splošno in pluralno volilno pravico, razen tega
pa še proporc in delno žensko volilno pravico. Volilni red je bil
najmodernejši, ki je bil v danih razmerah izvedljiv, vendar so
dvignili liberalci proti njemu silen vrišč. Največjo demagogijo
so uganjali s tem, da pride v novi občinski svet tudi nekaj Nem¬
cev, čeprav so jim bili svoječasno sami pogodbeno priznali pra¬
vico do zastopstva. Razen tega volilnega reda je obravnavalo
januarsko zasedanje dež. zbora še zakon o izboljšanju pašnikov,
zakon o zložbi in razdelbi zemljišč, zakon o volilni dolžnosti in
zakon o elektrifikaciji dežele. Med razpravami so poslanci SLS
temeljito obračunali z liberalci tudi radi njih stalne gonje proti
katoliškemu zadružništvu. Deželni odbor je v tem času posvečal
vso skrb gospodarski okrepitvi dežele, zlasti kmetiškega ljud¬
stva (začel je prirejati kmetiške tečaje, dal inicijativo za zbo¬
rovanje živinorejskih zadrug dne 19. I. itd.) ter sklical za
14. dan januarja v Ljubljano veliko železniško anketo, ki je iz¬
delala podroben železniški program za Kranjsko. Liberalci so
seveda nasprotoval vsem tem akcijam in načrtom, toda »Slo¬
venec« jim je v uvodniku »Samo mi in mi sami« dne 29. januarja
samozavestno odvrnil, da si SLS od liberalcev ne bo dala pred¬
pisovati svojih potov.

Hud spopad med obema strankama je povzročila neposred¬
no po deželnozborskem zasedanju tudi Družba sv. Cirila in
Metoda. Ker so postale po prelomu SLS z družbo 1. 1907. njene
podružnice skoro nekako nadomestilo liberalne politične or¬
ganizacije, je objavil »Slovenec« dne 7. februarja uvodnik z na¬
slovom »C i r i 1 m e t o d a r i j a«. V njem je poudarjal, da služi
družba zadnja leta le za vabo liberalni stranki, zaradi česar
naj tudi ne dobi niti vinarja od pristašev SLS, češ: »Ločitev
.povsod, boj povsod!« Članek je izzval ogorčenje vse liberalne
javnosti po vseh slovenskih deželah, in razvila se je ostra pole¬
mika, v kateri je »Slovenec« dne 11. t. m. vnovič izjavljal, da ...

183

»to zadružništvo moramo odločno in brez ozira ne na desno in ne
na levo sproti pobijati, sproti pokončevati...«. Tedaj je presenetilo
vso javnost Kotnikovo polmilijonsko volilo družbi, liberalci so
sklicali za 13. dan marca velik protestni shod proti »Slovenče¬
vim« napadom, a ta je prišel na dan s konkretnimi obdolžitvami
ter navajal, da družba preplavlja slovenske katoliške vasi na
Koroškem z liberalnim časopisjem in celo s pamfletistično »Svo¬
bodno Mislijo«. Posledica tega spopada je bila, da so katoli¬
čani kmalu na to ustanovili »Slovensko! Stražo«, svojo lastno,
že dlje časa napovedano narodno-obrambno organizacijo, kar je
bilo končno narodni stvari le v korist.

Katoličani so v tem času z velikimi uspehi širili tudi svojo
gospodarsko, izobraževalno, orlovsko, dijaško, dekliško in de¬
lavsko organizacijo in prirejali po vseh slovenskih deželah šte¬
vilne poučne tečaje. Nasproti temu intenzivnemu katoliškemu,
političnemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu delu
so postavljali liberalci po svoji stari navadi predvsem
psovke. Meseca marca 1. 1910. je očital »Slov. Narod« škofu Je¬
gliču, da si neupravičeno prilašča tuje hranilne knjižice, in dne
4. maja je zapisal celo o Slomšku, »da je bil le trapast far, ki
se mu je slučajno! primerilo, da je tudi nekaj pametnega in ko¬
ristnega storil«. Neprestano so blatili zlasti prizadevanja par¬
lamentarne delegacije. Zmisla za kako pozitivno in ustvarjajoče
delo niso imeli staroliberalci slejkoprej nobenega, temveč so z
mladoliberalci vred za narod le pridno kričali, plesali in pili.
Tipičen primer takega »narodnega dela« so pokazali ob pra¬
znovanju 25 letnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je izzve¬
nelo v brezprimerno pijančevanje.

Nekaj svežega duha in ustvarjajočega dela so skušali za¬
nesti v to okostenelo, sterilno, frazersko in reakcijonarno libe¬
ralno meščanstvo le mladoliberalci.  ki pa za svoje pri¬
zadevanje niso imeli potrebnih kvalifikacij. Na eni strani jih je
vodila še strupenejša svobodomiselna strast proti SLS, na drugi
strani pa so se skušali uveljaviti predvsem z intrigantskimi me¬
todami proti starim. To je vzbujalo stalno napetost med obema
taboroma. Ko so skušali mladi izriniti stare iz Družbe sv. C. in
M., jih je dr. Tavčar dne 7. julija 1. 1910. prav ostro zavrnil v
»Slov. Narodu«, češ: ... »da nam bodete preklicano malo žer¬
jav  i 1 i v naši Družbi.« To pa mladih ni oplašilo, temveč so si
ustanovili dne 21. julija lastno politično društvo »Skala«, ki je
bilo namenjeno za vso Kranjsko. Pri njem so imeli glavno be¬
sedo dr. Žerjav, Ribnikar, dr. Fettich-Frankheim, prof. Jug i. dr.
Razen tega so dobili v tem času tesne zveze tudi z dnevnikom
Jutro«, ki ga je izdajal v »Učiteljski tiskarni« Milan Plut. Plut
je živel poprej dlje časa v Bclgradu, sodeloval pri raznih li-

184

stih 66  in prišel v stik z raznimi organizacijami, ki so po aneksij-
ski krizi začele inspirirati in podpirati jugoslovansko propagan¬
do v srbskem zmislu po južni deželah monarhije. Kot eksponent
te propagande je prišel Plut 1. 1910. v Ljubljano in začel spo¬
mladi tu z denarno podporo belgrajske »Narodne Odbrane« iz¬
dajati dnevnik »Jutro«. Izprva je imel okrog sebe le nekaj ne-
doštudiranih dijakov in literatov, ki so bili v večnih denarnih
stiskah; ko je pa začela naraščati napetost med mladimi in sta¬
rimi liberalci ter so mladi nujno potrebovali glasila proti Tav¬
čarjevemu »Slov. Narodu«, so stopili v stik s Plutovim »Ju¬
trom«. Tako je služilo odslej »Jutro« Plutu za srbsko propa¬
gando, mladoliberalcem za boj zoper stare, raznim literatom
pa za odlaganje izvirne in prevedene pornografije.

»Slovenec« je list sprva ignoriral, ko je pa uvidel, da se
le uveljavlja (1. 1910. je že dosegel naklado 7000), je objavil dne
2. avg. 1. 1910. uvodnik »Beseda brez ovinkov«, v katerem je
ostro zavrnil njegovo odločno protikatoliško in srbofilsko pi¬
savo, češ: » ... srbska vlada je v Ljubljani organizirala plačano
agenturo za provokacije«. Polemiziral je nato še nekaj časa, a
dne 11. avgusta se je oglasil še dr. Tavčar v »Slov. Narodu«
ter pravtako obsodil »Jutrovo« srbofilstvo, ki ga je nazivljal
»otročarijo in oslarijo«.

Tedaj so se začele v javnosti pojavljati vesti, da zadnja
Hribarjeva izvolitev za ljubljanskega župana ne bo več odo¬
brena. Ko se je vršil na predvečer cesarjeve osemdesetletnice
po mestu mirozov, je porabila mladina to priliko za demonstra¬
cije prati Nemcem, za Hribarja in za Srbijo. »Slov. Narod« je
brž naprtil demonstracije »klerikalcem«, za kar ga je »Slove¬
nec« seveda ostro ošibal, glede Hribarjeve nepotrditve je pa
izjavil Šuklje že nekaj dni poprej na shodu v Črnomlju, da
ni storila SLS glede njega nikjer nobenega koraka in da obsoja
tako kršenje občinske avtonomije, če bi se res izvršila.

Dne 22. avgusta je nato res izšel vladni odlok, ki je raz¬
veljavljal Hribarjevo izvolitev za župana.
Čeprav je bila javnost na to že kolikortoliko pripravljena, je
vzbudila vest vendarle silno senzacijo, in vse je iskalo le krivcev.
Mladoliberalci so pripisovali ta čin staroliberalnim intrigam,
stari mladinskim protidržavnim skokom (ta očitek je bil pa brez
podlage, kajti mladoliberalci niso imeli s Plutovim srbofilstvom
niti najmanjše zveze), češ: »Politični grehi mladinov so dali

65  Kako so si zamigljali svobodomisleci že tedaj informiranje srbske
iavnosti o Slovencih, nam dobro kaže Plutov članek v decembrski štev.
belgrajskega »Slovenskega Juga« iz 1. 1909., kjer je dejal, da je SLS na
Slovenskem v primeri z liberalno stranko tako slaba, da si sploh ne
upa sklicati nobenega javnega shoda. Slično so lagali srbski javnosti tudi v
poznejših letih razni slovenski pustolovci, ki so prihajali v Srbijo, in tako
ze tedaj ustvarjali tam nerazpoloženje proti zastopnici slovenskega ljudstva.

185

Schwarzu največje orožje za boj proti Hribarju, in v tem zmi-
slu so mladini največ krivi Hribarjeve nepotrditve...« (»Slov.
Narod«, 26. VIII.). Oboji skupaj so pa seveda zvračali odgovor¬
nost na SLS. Za 30. dan avgusta je bila napovedana nova vo¬
litev župana. Liberalni izvršilni odbor je pod Hribarjevim
predsedstvom in na njegov predlog sklenil, da volijo občinski
svetniki vnovič njega za župana, a ta bi izvolitev odklonil, nakar
bi izvolili Tavčarja, Hribarja pa za podžupana; razen tega bi
pa zamenjal Hribar Tavčarja še pri dež. odbomištvu. Toda
klub občinskih svetnikov je pod vplivom istega Hribarja nato
sklenil Hribarjevo izvolitev ter določil, da izvolitev obdrži. Na¬
povedanega dne se je res vse izvršilo v tem zmislu, in Hribar je
v svojem govoru navajal, da so bili vzrok nepotrditve pred¬
vsem septembrski dogodki iz 1. 1908., neki telegram slovanske
časnikarske zveze in imunizacija raznih bojkotnih člankov proti
Nemcem. Nato se je zgodilo, kar je pričakoval vsak že naprej:
že naslednje dopoldne je bil občinski svet razpuščen
ter imenovan za vladnega komisarja vitez Laschan. Občinski
svet je imel še tisto popoldne svojo zadnja sejo in sklenil, da
se proti razpustitvi ne pritoži.

»Slovenec« je v svojem komentarju k tem dogodkom po¬
udaril, da je liberalcem očividno Hribarjeva oseba več nego
občinska avtonomija; nekaj dni nato je pa očital vladi, da vidi
povsod le velesrbsko propagando, a za vsenemško se ne briga.
»Slov. Narod« je to brž pograbil in očital SLS, da se zavzema
za Velesrbstvo. V liberalnem taboru samem je bilo vse narobe:
stari so navalili z vso silo na mlade, in dr. Triller je rotil v
»Slov. Narodu«; »...  da je čaša potrpljenja in samozatajeva-
nja polna do zadnje kapljice... Kdor ima moč, naj napravi v tem
hipu red, sicer bo prepozno... Napredna stranka je okužena...«.
Mladi jim seveda niso ostali dolžni ničesar in so po »Jutru» na
vse pretege psovali stare ter jim očitali pri Hribarjevi nepo-
trditvi spletkarjenje. Ker je Ribnikar v nekem pogovoru dolžil
neposredno Tavčarja in Trillerja, da sta spletkarila proti po¬
trditvi, sta vložila proti njemu tožbo.  Obravnava se je vr¬
šila dne 9. in 24. septembra. Pokazala je, da je notranji minister
Haerdtel že meseca junija obvestil o vladni nameri poslanca
Ploja, ki je nato mešetaril med Schvvarzem in staroliberalci,
a miren izhod sta onemogočila mladinska agitacija in Hribar¬
jevo samoljubje. Ribnikar je bil obsojen na sedem dni zapora,
kar je povzročilo seveda še večje sovraštvo med
obema liberalnima taboroma.  Dan po zadnji raz¬
pravi se je vršilo zborovanje ljubljanskih liberalnih zaupnikov,
ki je izzvenelo v strastne medsebojne prepire in očitanja. Ko
je objavil «Slovenec« o tem točno poročilo, je nahrulil »Slov.
Narod« mlade s propalicami ter začel napadati še Hribarja, ker

186

se je bil pridružil mladim. »Narodna tiskarna« je odpustila Rib¬
nikarja kot urednika »Slov. doma«, dr. Oražen je odložil de-
želnozborski mandat, Hribar pa predsedstvo izvrš. odbora, a
»Slov. Narod« je vehementno napadel Oražna zaradi septembr¬
skih dogodkov in prodaje pivovarne Nemcem. V tem metežu
so prihajale na dan tudi razne afere iz magistratnega gospo¬
darstva. Da bi liberalci vsaj nekoliko maskirali popolno razsulo
svoje stranke, so polnili predale svojega časopisja predvsem s
škandali v čenstohovskem samostanu.

Boj bi bil šel gotovo do skrajnih mej, a tedaj je prišlo sta¬
rim na pomoč več drugih činiteljev. Vlada je bila že meseca
avgusta razpustila zadolženo Ribnikarjevo »Narodno delavsko
organizacijo«, a meseca oktobra se je začela katastrofa
dr. Žerjavove gospodarske organizacije.  Dne
8. oktobra 1. 1910. je zapisal »Slov. Narod:«... Eno, kar je v
današnjih dneh edino potrebno, je odprava smrtnih gospodar¬
skih grehov dr. Gregorja Žerjava ...« In mesec dni nato je do¬
dal: »Že danes pa lahko rečemo, da bo vsa javnost strmela nad
početjem mladinskega voditelja in njegovih kompanjonov«. Po
vsej Sloveniji so namreč doživljali mladoliberalci katastrofo za
katastrofo. Na Kranjskem sta se sesula Žerjavov »Agro-Mer-
kur« in kočevska posojilnica, na Štajerskem dr. Kukovčeva
»Zveza slov. posojilnic« in Šoštanjska posojilnica in na Gori¬
škem »Trgovsko-obrtna zadruga«, pri kateri sta imela eno iz¬
med vodilnih besed dr. Dinko Puc in A. Gabršček. A tudi staro-
liberalci so dobili neposredno za tem na vrat polom »Glav¬
ne posojilnice«,  ki so jo bili ustanovili kot konkurenčni
zavod proti katoliški »Ljudski posojilnici« in ki jo je vodil sta-
roliberalni obč. svetnik dr. Hudnik. Vse slovensko liberalstvo je
bilo v vprav obupnem položaju. Najmlajši svobodomisleci so zato
upravičeno poudarjali v »Naših zapiskih«, da so stari in mladi
popolnoma vredni drug drugega, ter pristavljali, da so se za¬
čeli mladi upirati starim, kakor hitro je starim zmanjkalo korit
za mlade. To razsulo  je močno vplivalo tudi na narodno-
radikalno dijaštvo. Njih vrste so se začele vedno bolj redčiti,
v »Omladini« so pa nastopali vsi proti vsem. Eni so se zavzemali
za ustanovitev nove stranke, drugi so upali na ozdravljenje ob¬
stoječe liberalne stranke, tretji so pa izražali svoje simpatije
socialistom. V tem položaju liberalcem ni preostajalo drugega
ko misliti na spravo. Dne 12. novembra !. 1910. se je vršil libe¬
ralni zaupni shod, na katerem so se glede na bližajoče se ob¬
činske volitve za silo poravnali, in dne 18. t. m. je izšel toza¬
devni proglas na javnost.

SLS je bila v teh poslednjih tednih zaposljena predvsem z
jesenskim zasedanjem deželnega zbora.  Dr. Šu¬
šteršič je že prvi dan zasedanja vložil interpelacijo zaradi Hri -

187

barjeve nepotrditve in v svojem govoru poudaril principijalno sta¬
lišče stranke do občinske avtonomije. Izjavil je, da je ponovno
interveniral za Hribarjevo potrditev, toda dogodki v liberalni
stranki sami so predrugačili vse. Naslednje seje so obravnavale
predvsem novi cestni zakon, ki je povzročil ostre konflikte SLS
z nemškimi veleposestniki in razne druge gospodarske zadeve.
Majhna izprememba se je izvršila tekom tega zasedanja tudi v
dež. odboru. Ker je SLS sklenila, da dež. odbornik ne more biti
obenem drž. poslanec, je bil Šuklje že poprej odložil svoj dr¬
žavnozborski mandat. Dne 18. oktobra je bil izvoljen na njegovo
mesto prof. Jarc (protikandidat je bil E. Gangl), ki je pa zato
prepustil deželno odborništvo dr. Iv. Zajcu.

V medsebojne boje liberalcev  se SLS ni dosti
vtikala. »Slovenec« je seveda pridno beležil dogodke, a liberal¬
nih gospodarskih katastrof ni izrabljal. Čeprav so ljubljanski
in podeželski liberalci vprav divjali proti katoličanom, navdu¬
šeno pozdravljali protikatoliška nasilja na Španskem in Portu¬
galskem, ponovno dejansko napadali udeležence katoliških pri¬
reditev, sabotirali parlamentarne napore poslancev SLS, kljub
katastrofam svoje gospodarske organizacije še vedno hujskali
proti katoliškim gospodarskim zavodom in demagoško izrabljali
polom celovške »Centralne blagajne 86 , je »Slovenec« vendarle
skoro molčal o liberalnih konkurzih ne glede na to, da so bili
po večini kriminalnega značaja. Utemeljil je to stališče dr. Krek
dne 12. novembra 1. 1910. v značilnem »Slovenčevem« uvodniku
»Naš  mol  k«, kjer je med drugim dejal: »Taki polomi pahne¬
jo v nesrečo družine, ki so končno vendarle naše, uničijo kos
slovenske lasti, ubijejo del slovenske življenske energije...«.

Pravtako žalostno vlogo kakor v domovini, so igrali libe¬
ralci v teh mesecih tudi na Dunaju. Tekom poletnih parlamen¬
tarnih počitnic 1. 1910. se je nadaljevala debata o slovenskem in
italijanskem vseučilišču v časopisju. T. G. M as ar y k je na-
zval jugoslovanske vseučiliške zahteve za nezrele in dal ob tej
priliki Jugoslovanom razumeti, da so balast za Cehe, ki so imeli
pred očmi vedno le svoje lastne koristi. Enako je »Slov. Narod«
dne 4. avgusta odkrito obsodil jugoslovansko obstrukcijo proti
italijanski univerzi. »Slovenec« je objavil dne 7. septembra uvod¬
nik »Slovenska in češka politika«, v katerem je ostro obsodil
Masarykov češki egoizem ter izjavil, da nočejo biti Jugoslovani
nikomur v balast, zato naj Cehi kar gredo po svojih potih.
Še bolj je napadalo Jugoslovane seveda nemško časopisje ter
nazivljalo Šušteršiča nekronanega vojvodo Kranjske, šefa slo¬
vanskega generalnega štaba itd. Nemški pritisk Bienerthove

66  Pri tej pa niso biti udeleženi slovenski katoličani prav. nič, razen
tega je pa tudi vse deficite pokrita avstrijska duhovščina sama.

188

vlade je pa vendarle deloval tudi na Čehe tako močno, da so
sklenili ustanoviti enotni češki parlamentarni klub. »Narodni
Listy« so se zavzemali tudi za ohranitev »Slovanske jednote«.

Meseca oktobra so zborovale delegacije,  in tam se je
izkazal Ploj,  ki si je bil intrigantsko pridobil svoj mandat
v njih, zopet za starega vladnega agenta. Obsodil je neoslavi-
:stično gibanje in se zavzel za Aerenthala, inspiratorja vse pro¬
tijugoslovanske politike v avstrijski polovici monarhije. To je
vzbudilo veliko ogorčenje vse slovenske javnosti, le »Slov. Na¬
rod« ga je zagovarjal. Vprav konsternirano je bilo pa vse, ko
je izrekel Ploj dne 29. oktobra celo pohvalo Burianu za pode¬
litev koncesije za famozno bosensko banko, ki je zasužnjevala
tamošnjo kmetiško rajo budimpeštanskim Židom. »Slovenec« je
poudarjal, da Ploj očividno ne namerava več kandidirati, zato
se ne sramuje ničesar več. Dr. Triller je pa v dež. zboru napa¬
dal — Šušteršiča, ker se radi deželnozborskega zasedanja ni
udeleževal delegacijskih sej, in mu predbacival, da je njegova
odsotnost kupna cena vladi za sankcijoniranje nekaterih dežel,
zakonov. Sredi novembra je bil imenovan za predsednika ljub¬
ljanskega dež. sodišča nemški nacijonalec Elsner. »Slovenec« je
nazval to rezultat dvorezne politike jugoslovanskih liberalcev.
Veliko presenečenje je vzbudila istočasno tudi brzojavka Iv.
Hribarja Kramaru, v kateri ga je prosil, naj se Čehi zavzamejo
za Buriana in naj ne podpirajo Šusteršičeve opozicije. »Slove¬
nec« je domneval, da stoje za to brzojavko neke Hribarjeve
kupčije v Bosni, pri katerih je rabil Burianovo naklonjenost.
Nekaj dni nato je »Slovenec« ožigosal politiko liberalne »Zve¬
ze južnih Slovena« in Kramar-Hribarjev frazerski n e o -
slavizem.  Ta dvoreznost in breznačelnost liberalnega parla¬
mentarnega kluba se je morala končno maščevati nad njim sa¬
mim. Že dne 29. novembra so prestopili štirje dalmatinski pra-
vaši v »Slovenski klub«, ki se je povečal s tem na 22 poslancev,
a liberalni Dalmatinci so sedeli večinoma doma. Tako je ob¬
stojal klub pravzaprav le na papirju in služil kvečjemu Ploju
za ozadje pri njegovih poslih z vlado. V tem položaju se je ogla¬
sila naenkrat tržaška »Edinost« in predlagala koncentracijo vseh
jugoslovanskih poslancev. »Slovenec« ji je upravičeno odvrnil,
da se je trudil »Slovenski klub« zanjo že spomladi ter bil pri¬
pravljen prepustiti liberalcem celo predsedništvo skupnega
kluba, a da so tedaj preprečili združenje ravno miljenci »Edi¬
nosti«.

O božiču 1. 1910. je sestavil Bienerth novo vlado
iz Nemcev in Poljakov. Ker se je začela zaradi čeških oportu¬
nistov in Plojevega spletkarjenja sredi januarja 1. 1911. »Slo¬
vanska jednota« prav nevarno krhati  (Ploja je
vlada istočasno nagradila s predsedništvom upravnega sodišča),

je izjavljal »Slovenski klub«, da ima odslej proste roke tudi on,,
ter je vztrajal v opoziciji. Meseca februarja je bila v parlamentu
ponovno na dnevnem redu italijanska univerza,  ki jo
je vlada obljubila Lahom zato, da ji pomagajo do večine. Slo¬
venci so jo slejkoprej odločno odklanjali v Primorju in izjavljali,
da pristanejo nanjo v kakem drugem kraju, če se ustanovi isto¬
časno tudi slovensko vseučilišče. Glede na Bienerthovo sovražno
stališče napram Slovanom so se začeli Čehi polagoma zopet bli¬
žati slovenski opoziciji (N. Fr. Presse« je pisala, da se češke
ekselence skrivajo za Šušteršičev hrbet) in so v proračunskem
odseku pripomogli do zmage dr. Koroščevemu predlogu za reci-
prociteto zagrebškega vseučilišča. Sredi februarja se je oboje¬
stransko razmerje zopet toliko izboljšalo, da so vnovič oživeli
že razpadajočo »Slov. jednoto« (predsednik je postal Fiedler, I.
podpredsednik pa Šušteršič). S tem je dobila politika Slovencev
lepo zadoščenje, in njih boj proti vladi zopet krepko podporo.
Kljub svoji večini ni mogel Bienerth nikamor naprej; zato je
konec meseca marca parlament razpustil.  Slovenski
poslanci so izdali dne 1. aprila proglas na ljudstvo, v katerem
so razložili svoje stališče ter se začeli takoj pripravljati na nove
volitve, ki so bile razpisane za mesec junij.

Tako je bilo prenešeno težišče političnega življenja zopet
v domovino, kjer so se pa medtem tudi odigravali burni do¬
godki. Predvsem je razburjal vso javnost polom liberalne
Glavne posojilnice,  pri kateri so bili težko oškodovani
v prvi vrsti šibki sloji. Liberalci so skušali polom maskirati s
tem, da so priredili vnovič hudo gonjo proti katoliškim gospo¬
darskim zavodom. SLS jih je svarila, naj ne tirajo boja do skraj¬
nosti. Dr. Šušteršič je dejal dne 6. januarja 1. 1911. na velikem
shodu v Ljubljani: »Če nas hočejo liberalci sedaj siliti v boj,
ki bo hujši kot vsi predidoči naši boji, ga bodo imeli, a jamčim
jim, da bo njih poraz v tem boju hujši kot vsi prejšnji.« Čeprav
so bile skoro vse osrednje liberalne gospodarske organizacije,
zlasti pa one, pri katerih so imeli vodstvo v rokah mladoliberalci,
že v konkurzu ali pa vsaj tik pred njim, je vendarle Ribnikar
pridno prirejal po ljubljanskih gostilnah shode in rohnel o ban-
kerotnem deželnem gospodarstvu. Dne 31. januarja je objavil
»Slovenec« notico »Zdaj je pa konec«, v kateri je z vso odloč¬
nostjo pozval liberalce, naj prenehajo s svojo lažnjivo gonjo
proti deželnemu gospodarstvu, sicer bo brezobzirno razkrinkal
vso resnico o kriminalnem gospodarstvu pri falitnih liberalnih
zavodih. Ker tudi ta opomin ni zalegel, je res začel objavljati
podatke o denarnih mahinacijah voditeljev »Glavne posojilnice«
(bilance vseh let so bile falzificirane, glavni upniki posojilnice
so bili obenem njeni voditelji itd.). O »Agro-Merkurju« je za¬
enkrat še molčal, pač je pa tega izrabljal »Slov. Narod« proti

190

mladim, čeprav so bili za njegov polom v prav znatni meri so¬
odgovorni tudi stari.

V drugi polovici meseca februarja je zboroval zopet de¬
želni  z b o r, ki je obravnaval novi lovski zakon, melioracijsko
posojilo in dež. zadružni zakon. Ta je določal ustanovitev dež.
zadružnega urada, posojilo vseučiliškega fonda zadružnim or¬
ganizacijam in prevzem garancije za vse one zadruge, ki se
podvržejo nadzorstvu dež. odbora. Liberalci so dvignili proti
temu predlogu silen hrup. Na čelu vse gonje je pa stalo Plut-
Ribnikarjevo »Jutro«. Katoličani so začeli zato energičen boj
tudi proti »Učiteljski tiskarni«,  ki ga je utemeljil
»Slovenec« dne 13. februarja, rekoč: »Liberalci so res pametni,
oni bi hoteli, da psovke, ki se v njihovih tiskarnah zoper nas
producirajo, ne samo požiramo*, ampak tudi podpiramo podjetja,
v katerih se fabricirajo«. Ker je bilo že splošno znano, da tiska
»Učit. tiskarna« list na kredit (»Jutro« je bilo sicer precej raz¬
širjeno, toda zaradi slabega gospodarstva deficitno), so delali
katoličani za list odgovorno vse učiteljstvo, ker je molče gledalo
in dopuščalo tako postopanje svojih voditeljev.

Komaj je bil deželni zbor zaključen, so se približale ljub¬
ljanske občinske volitve,  prve po novem volilnem
redu. Glede na skrajno napete odnošaje med obema strankama
in ker je šlo SLS za to, da stre dotedanjo absolutno moč libe¬
ralcev na magistratu, tem pa za to, da se obdrže vsaj na tej
poslednji svoji postojanki, je bil tudi volilni boj skrajno vroč.
Liberalci so navalili z vso silo na Kregarja in Štefeta, katerima
so očitali sleparstva o priliki volitev v trgovsko in obrtno zbor¬
nico 1. 1908. (na podlagi teh obtožb je začelo drž. pravdništvo
proti njima preiskavo, a sta bila dne 23. maja 1. 1912. pred
celjsko poroto soglasno oproščena), »Slovenec« je pa predvsem
slikal protisocialno mišljenje in delovanje voditeljev liberalne
stranke. Volitve so se vršile dne 23. aprila 1. 1911. Tedaj je videla
Ljubljana prizore, kakršnih dotlej še ni bila doživela. Liberalci
so osredotočili vso svojo pozrnost na mestni dekliški licej, ki je
bil določen za žensko volišče. Tu so vprizorili nezaslišana na-
silstva napram katoliškim volilkam. Organizirali so ulico, da je
navalila na nune, ki so se pripeljale na volišče, razbijala šipe
njih kočij in jih opsovala in opljuvala. Toda ves liberalni teror
bi bil ostal brezuspešen (absolutne večine oddanih glasov itak
niso dobili v nobenem razredu), da niso socialistični volilci, zve¬
sti svoji dolgoletni politični vzgoji, pustili na cedilu svojo lastno
stranko ter volili deloma Nemce, deloma liberalce. Tako je bilo
izvoljenih 23 liberalcev, 14 pristašev SLS, 7 Nemcev in 1 socia¬
list. Liberalno postopanje napram katoliškim volilkam je vzbu¬
dilo v SLS vihar ogorčenja. Že tretji dan po volitvah je odgo¬
voril izvršilni odbor SLS s proglasitvijo popolnega politič-

191

nega bojkota liberalcev in s prireditvijo velikega protest¬
nega zborovanja. »Slovenec« je komentiral bojkot dne 24. maja,
rekoč: »Kdor ima še količkaj zdravega razuma in odprtega
srca, bo uvidel, da se ta bojkot ne obrača proti svobodomisel¬
nosti kot taki, ne proti liberalnemu prepričanju kot takemu, ne
proti obstoju svobodoljubne stranke, ne proti principu takozva-
nega antiklerikalizma, marveč naša proskripcija kranjske libe¬
ralne stranke in njenih somišljenikov se obrača proti politični
podivjanosti, proti hujskanju mase, proti pokvarjanju mladine,
proti demoralizaciji, ki jo ta stranka namenoma neguje«. Boj v
najodurnejših oblikah je divjal na vsej črti. Ker so liberalci upo¬
rabljali za svojo politično priprego tudi gasilna društva, je na¬
povedal »Slovenec« izpremembo dež. gasilskega zakona. Sokol¬
ski zastavonoša M. Verovšek je vrgel iz svoje hiše dve stranki,
ki sta volili s SLS, in »Slovenec« je izjavil, da bodo kot odgovor
na to letela iz vseh šolskih telovadnic sokolska društva. Proti
volitvam samim je vložila SLS pritožbo, kateri je bila priznana
odložilna moč; zato je na magistratu zaenkrat še vedno ostal
vladni komisar.

Takoj po ljubljanskih občinskih volitvah je pa napočil že
tudi boj za državnozborske mandate.  Dne
20. maja je razglasila Vseslov,- ljud. stranka svoje kandidate, ki
so ostali po večini dotedanji poslanci. V kranjskih kmetiških
okrajih liberalci sploh niso nastopili pod lastno firmo, temveč,
so šarili zopet z »neodvisnimi kandidati« (med temi je bil tedaj
prvič tudi Iv. Pucelj, ki je kandidiral proti Jakliču). Celo v Ljub¬
ljani so bili v največji zadregi,- Občinske volitve in reakcija na¬
nje so vplivale tako močno, da so se končno zedinili na dr. VI.
Ravniharja, o katerem je dne 27. maja celo »Slovenec« zapisal:
»Izbrali so mirnega, osebno nedotakljivega moža, kateremu ni¬
hče ne more odrekati sposobnosti, nastopati v dostojni obliki za
svoja načela«. Glede na to je bil volilni boj v Ljubljani nena¬
vadno miren, enako tudi v ostalih kranjskih okrajih, pač je bil
pa jako oster na Krasu in ponekod na Štajerskem (na Koro¬
ščevem shodu v Pirešici so n. pr. liberalci s koli napadli zbo¬
rovalce). Volitve so se vršile dne 13. junija. Na Kranjskem je
dobila SLS 53.335 glasov (lib. 19.888 in soc. 6557) in zmagala
z ogromno večino v vseh okrajih, le v Ljubljani je prišel njen
kandidat dr. Gregorič v ožjo volitev z dr. Ravniharjem. Enako
so zmagali z ogromno večino  vsi strankini kandi¬
dati na Štajerskem (le Brenčič šele pri ožji volitvi proti Ploju),
kjer so dobili 28.761 glasov (lib. 10.851 in soc. 3350). Na Gori¬
škem sta prodrla dva, a na Krasu je prišlo do ožjih volitev
(dobili so: SLS 8962 glasov, liberalci 5419 in soc. 2376), Na
Koroškem je zmagal Grafenauer s 6922 glasovi. Na ta način si
je osvojila SLS že pri prvih volitvah celih 19 mandatov s 97.980

192

glasovi in dvajsetega pri ožjih volitvah dne 20. junija, dočim so
mogli prištevati liberalci k svojim le še tržaškega Rybara, a pri
ožjih volitvah so si priborili s že tradicionalno pomočjo socia¬
listov še ljubljanski (Ravnihar) in kraški (Gregorin) mandat. Od
23 slovenskih mandatov jih je imela VLS 20 in je postala do¬
besedno gospodarica vseh slovenskih dežel, izvzemši Trsta s
Krasom.

Ko so prišli sredi meseca julija poslanci na Dunaj,  je
vsled poraznih volivnih rezultatov za zloglasnega Bienertha se¬
del na vladnem krmilu že tretjič baron Gautsch, ki so ga spre¬
jeli Slovenci takoj pri imenovanju prijazno. Glede na vse do¬
godke v zadnjem parlamentu in na ljuta politična nasprotstva v
domovini, se to pot sploh nihče ni resno zavzemal za enoten
jugoslovanski parlamentaren klub. Katoliški Slovenci so si osno¬
vah s 4 dalmatinskimi pravaši »Hrvatsko-s lovensko
z a j e d n i c o« pod Šusteršičevim predsedstvom (podpredsed¬
nika Dulibič in dr. Korošec), primorski »slogaši« Laginja, Spin-
čič, Mandič, Rybar in Gregorin so odklonih skupnost z dalma¬
tinskimi liberalci, češ da so imeli preslabe skušnje z njimi, in
so se združili v »N a r o d n i klub«,  liberalni Dalmatinci so
si ustanovili »Dalmatinski klub«  (5 Hrvatov in 2 Srba),
a dr. Ravnhar se je zatekel kot hospitant k Mladočehom«. Ker
je bil »Narodni klub« sam prešibak za kakršenkoli večji nastop,
je stopil takoj s »Hrv.-slov. zajednico« v akcijsko skupnost pod
imenom »Hrv.-slov. klub« (preds. Šušteršič), ki je štel tako 29
poslancev. Ta korak Primorcev je pa naletel med liberalci v
domovini na hud odpor. Mladoliberalci so grozili, da bo Družba
sv. Cirila in Metoda bojkotirala tržaško šolstvo, če ne gresta
Rybar in Gregorin iz »klerikalnega kluba«, in tudi tržaško po¬
litično društvo »Edinost« ni odobrilo njih koraka. Glede na to
sta oba res izstopila in jo krenila z Ravniharjem k Mladočehom.
Kratko zasedanje parlamenta ni prineslo nobenih posebnih do¬
godkov, ker so bili opozicijonalni Slovani zaenkrat zadovoljni,
da je bil strmoglavljen obsovraženi Bienerth. Zaradi lojalnega
stališča Šusteršičevega kluba napram Gautschu so pisali libe¬
ralni list, da »klerikalci« prodajajo Slovence vladi, a nemški
listi so istočasno očitali VLS, da hoče odtrgati slovenske dežele
od Avstrije.

Doma je šel po ljubljanskih občinskih volitvah boj seveda
naprej. V svojem elementu sta bila pri »Slov. Narodu« Malovrh
in pri »Jutru« Ribnikar. Pri državnozborskih volitvah se libe¬
ralci po kmetih sploh niso upali nastopati pod svojo firmo, pač
pa so skušah osnovati v svrho vzpostavitve svojih pozicij »Zvezo
slovenskih kmetov« s posebno »Kmečko pisarno« pri svojem
strankinem tajništvu v Ljubljani. Njih agitacijo so seveda jako
oteževali gospodarski polomi, zlasti pri Glavni posojilnici. Toza-

193

devna  porotna obravnava, ki se je vršila v začetku
junija v Ljubljani. Končala se je s hudimi obsodbami (dr. Hud¬
nik 3 leta težke ječe in revizor Jošt 2 leti) in je odkrila vprav
brezvestno gospodarstvo s prihranki malih vlagateljev. Glede
na to ni čudno, če je prešlo pri volitvah že tudi nekaj mest
(Višnja gora, Kamnik, Škofja Loka) v tabor SLS, a iz članov
nekdanje Ribnikarjeve »Narodne delavske organizacije« se je
4  začela oblikovati samostojna »Narodno- socialna
stranka«.  Politično senzacijo so skušali vzbuditi liberalci
s tem, da so vložili njih kandidati tožbo proti škofu Jegliču radi
njegovega volilnega pastirskega lista, toda bila je odbita. Zaradi
naraščajoče draginje in prepovedi uvoza argentinskega mesa
so vprizorili po mestih skupno s socialisti veliko agitacijo proti
SLS, češ da zastopa le kmetiške koristi v škodo mest, toda
»Slovenec« jih je tolkel nazaj, rekoč, da je draginja zgolj posle¬
dica mahinacij liberalnih velešpekulantov in kartelov. Obenem je
ljuto napadel tudi liberalno mladino, češ da je brez idealov, cinič¬
na in da je povzročila same razvaline povsod, kjerkoli je posegla
v javno delo. Na jesen je odkrila tožba Zveze slov. za¬
drug proti Agro-Merkurju  več kot čudne denarne
manipulacije mladoliberalnega voditelja dr. Žerjava; prof. Jug je
bil suspendiran, češ da je žalil verski čut svojih učenk; ljubljan¬
ski tržni nadzornik Ribnikar, o katerem je pisala »Zarja«, da je
dobila slov. inteligenca v njem reprezentanta, kakršnega dosle]
ni premogla, pa je prišel v disciplinarno preiskavo zaradi svojih
govorov po ljubljanskih gostilniških shodih. V tej stiski so sku¬
šali dobiti mladi popolnoma v svoje roke vsaj Plutovo »Jutro«,
da bi imeli v njem neomejeno oporo in orožje. Izrabili so njegove
denarne stiske, toda Plut se jim je uprl in prekinil z njimi vse
stike. To je pa privedlo Pluta na drugi strani v konflikt z Uči¬
teljsko tiskarno-, kateri je dolgoval 26.000 K. Tiskarna je izpo¬
slovala zoper »Jutro« prisilno upravo, Plut je bil v kleščah in
iz tega neprijetnega položaja se je rešil na ta način, da je pre¬
selil z novim letom 1912 svoj list v Trst. Od tu je ljuto napadal
tiskarno in mladoliberalce, češ da ga ni pregnala ne vlada, ne
»klerikalci«, temveč »narodni in napredni ljudje, ki bi se morali
samo ,Jutru’ zahvaliti, da so sploh kaj postali«.

V Trstu je »Jutro« že po nekaj mesecih izhiralo in prene¬
halo, a v Ljubljani je začela Učiteljska tiskarna izdajati lasten
dnevnik »D a n«, ki so ga vodili in pisali mladoliberalci z Rib¬
nikarjem na čelu. S tem se je vrglo učiteljstvo  z vsemi
silami v sredo politične borbe in nosilo seveda tudi vse posledice.
Po pomirjenju med učiteljstvom in liberalci meseca oktobra
1. 1906. je bil vabil »Slovenec« učiteljstvo v svoj tabor, češ da
morejo učitelji izbirati le med SLS in socialisti, toda učitelji so
trdno vztrajali pri liberalcih. »Učiteljski Tovariš« je ljuto napa-

13

194

dal SLS, a ta je zato grmela po svojih podeželskih shodih prot!
učiteljstvu in sklepala resolucije, v katerih je poživljala krajne
šolske svete, naj dobro pazijo, da izpraznjenih učiteljskih mest
ne dobe liberalni učitelji, ki so se izjavljali za svobodno šolo.
»Slovenec« je objavil ovadbe naduč. Engelmana proti Jakliču in
pridno beležil gonjo učiteljev proti stranki. Da bi liberalci še bolj
priklenili učiteljstvo nase, so pri deželnozborskih volitvah
1. 1908. kandidirali v Idriji Gangla, a učiteljstvo je tvorilo po
kmetih jedro njih agitatorjev proti SLS. Z novimi deželnozbor-
skimi volitvami je dobila SLS večino deželnega odbora in večji
vpliv v dež. šol. svetu. To je dalo »Učit. Tovarišu« takoj povod
za jadikovanje o novem kurzu, a »Slovenec« je odgovarjal, da
so liberalni učitelji nevedni, sirovi, sovražni krščanstvu in da
teže po umazanosti, radi česar stranka ne bo poznala več slepo¬
mišenja, kajti »liberalec ne bo vzgajal naših otrok«. Kjerkoli je
prišlo med obema strankama do kakih hujših spopadov, prete¬
pov itd., skoro nikdar ni manjkalo v prvih liberalnih vrstah uči¬
teljev, a »Učiteljski Tovariš« je padel na nivo najbolj prosta¬
škega pso-vanja. Dne 7. avgusta 1. 1908. je n. pr. zapisal:
»Božji namestniki so dan in noč od same pohotnosti in alkohola
vsi omotični da ni nobena ženska varna pred njimi«. — Po kme¬
tih so pa nastopali učitelji zlasti proti Orlom in jih obetali
uničiti.

Zaradi uzakonjenja novega deželnozborskega volilnega
reda so se vršile na zimo 1. 1908. dopolnilne volitve. Tedaj je
skušal ujeti enega izmed 3 novih ljubljanskih mandatov tudi
predsednik učiteljske »Zaveze«, L. Jelenc. Liberalci so ga po¬
rivali nekaj časa iz splošne kurije v mestno in odtod zopet na¬
zaj, nazadnje so ga pa sploh izločili iz svojih kandidatur. To
je povzročilo zopet konflikt med stranko ter uči¬
teljsko  o r g a n i z a c i j o. »Učit. Tovariš« je po nekaj letih
vnovič pisal o liberalni nehvaležnosti, začel ljubimkovati s socia¬
listi, izjavljal, da mora ostati učiteljstvo izven političnih strank
in z izobraževalnim delom pridobiti ljudstvo zase ter čakati
boljših časov. Dne 28. decembra 1. 1908. so priredili v tem zmislu
v Ljubljani velik učiteljski shod. Toda ni minilo niti me¬
sec dni, in »Učit. Tovariš« (22. I. 1909.) je iznova z debelimi
črkami naznanjal, da ostane Zaveza narodno napredna, to je
liberalna, in spomladi 1. 1909. so bili zopet med glavnimi agita¬
torji proti socialnemu zavarovanju, ki so ga skušali izrabiti li¬
beralci proti SLS. Razbijali so shode SLS, napadali po liberal¬
nem časopisju in nastopali po deželi z vsemi silami proti kato¬
liškim organizacijam.

Medtem je pa dobila SLS absolutno večino v deželnem
zboru ter odločilen vpliv v dež. šol. svetu. Posledica te izpre-
membe je bila ta, da so postajala zborovanja liberalnih učitelj-

195

skih društev vedno slabše obiskovana. Število kranjskih članov
»Slomškove zveze« je narastlo že do aprila 1. 1909. na 160 uči¬
teljev, »Učit. Tovariš« je začel gonjo proti uskokom,  na
Zavezinem zborovanju v Mariboru so pa rohneli o »srednjeve-
štvu«. To je zavrnil celo socialistični »Rdeči prapor«, češ da
je zaganjanje v srednjeveštvo le bedasta fraza, kajti slovenska
duhovščina si je pridobila moč na ta način, da je šla med ljud¬
stvo pod praporom novodobnega demokratizma, dočim učitelji
le hlapčujejo liberalni reakciji. Kar so učitelji, njih glasila in
organizacije izrečno izzivali že leta in leta, to so sedaj imeli,
namreč boj na nož. Deželni šolski svet je začel disciplinirati in
premeščati najhujše kričače, a deželni odbor je začel napram
učiteljstvu i z s t r a d a 1 n o politiko,  da jih tako ukloni in
zlobni zgrda. Učiteljstva ni izpametovalo niti to, temveč so še
nadalje besno napadali stranko, njene prireditve in »Slomškovo
zvezo« (julija 1. 1910. je bila neka štev. »Učit. Tov.« celo zaple¬
njena zaradi prehudega zmerjanja o priliki Germekove preme¬
stitve. Dne 4. decembra 1. 1909. je zapisal »Slovenec« na njih na¬
slov: »Čudili se boste, zavezarji, kakšen odpor boste pri ljudstvu
izzvali. Godi se vam še vedno predobro, a da se vam bo čimdalje
slabeje, zato sami izvrstno skrbite«. Na novomeški skupščini
»Zaveze« so sklenili prositi za avdijenco pri cesarju, da bi se
pritožili zaradi preganjanja, a jim je bila odbita; zato so napa¬
dali po listih še besneje. Razen »Učit. Tov.« so uporabljali sedaj
še Plutovo »Jutro«, ki se je tiskalo v njih tiskarni. Ker je stalo
to istočasno v boju proti staroliberalcem, je naperjal »Slov. Na¬
rod« svoje napade tudi na učiteljstvo. Kljub temu je pa NNS je¬
seni 1. 1910. kandidirala za izpraznjeni Šukljetov državnozborski
mandat v Beli krajini Gangla. Učiteljstvo je šlo seveda z vso
silo v boj zanj. »Slovenec« je pa odgovarjal na njih napade,
da »spričo razpoloženja v našem ljudstvu danes ni mogoče misliti
na izboljšanje učiteljskega gmotnega položaja«. Po hudem Gan-
glovem volilnem porazu se je »Učit. Tovariš«, kakor običajno
ob takih prilikah, vnovič zavzel za emancipacijo učiteljstva od
političnih strank, češ da ga te samo izrabljajo. Večina tega seveda
ni jemala resno, toda v nekaterih podeželskih učiteljskih dru¬
štvih so se začeli vendarle pojavljati rahli glasovi, ki so obsojali
dotedanjo politiko svojih voditeljev. Medtem je padlo »Jutro«
pod mladoliberalniin vodstvom na nižino pravega revolverskega
in pornografskega žurnala. Glede na to je začel »Slovenec« po¬
zivati na bojkot Učiteljske tiskarne, češ naj krajni šolski sveti
ne kupujejo več tiskovin, ki se tiskajo pod isto streho z »Ju¬
trom«. Učitelji so odgovorili s še večjimi izzivanji, učitelj Štre-
kelj v Komnu je iztrgal s tako silo neki deklici svetinjico z
vratu, da je odletela v pljuvalnik, učitelj Bajt v Solkanu je hotel
katehetu prepovedati, da bi dajal otrokom poljubljati relikvije

13 *

196

sv. Alojzija, na Štajerskem so se uprli delitvi dež. šol. sveta v
nemški in slovenski del. Učiteljska tiskarna je začela — kakor
smo že omenili — po preselitvi »Jutra« v Trst izdajati v zvezi z
mladoliberalci »Dan«, ki je bil pisan v istem nizkotnem tonu
kot poprej »Jutro«, in »Učit. Tovariš« je klical proti SLS, »naj
bodo tisočkrat prekleti od neba in pekla« (dne 15. XII. 1911).
Dne 22. decembra 1. 1911. se je sicer ojunačil neki učitelj v »Učit.
Tovarišu« in svetoval, naj bo že dovolj fraz, češ da niso liberalci
prav nič boljši, toda že v naslednji številki je odgovoril »Učit.
Tovariš«: »Brezobziren boj na življenje in smrt  smo
razvili..., ne krenemo ni za las od svojega programa in v letu
1912. nadaljujemo isti boj...  zmage ali pogina«. »Torej naj no¬
sijo posledice tega boja,« je odvrnil dne 5. januarja 1912. »Slo¬
venec«, in na stotine učiteljskih družin je stradalo še naprej za¬
radi strankarske zagrizenosti svojih voditeljev v naivni veri, da
značajno trpe za napredne ideje.

Vzporedno s to učiteljsko gonjo proti SLS je šla tudi gonja
vse liberalne stranke. Deželnemu odboru so po časnikih in shodih
očitali, da je zapravil in pokradel deželno investicijsko poso¬
jilo. »Jutro« je pisalo, da ni imel slovenski narod še nikoli takih
lumpov za poslance, kot so možje SLS. Zlasti mladoliberalci so
po svojih shodih vprav divjali proti  SLS in njenemu de¬
želnemu gospodarstvu. Odgovor seveda ni izostal. Dne 28. de¬
cembra 1. 1911. se je sešel zopet deželni zbor, kjer je najprej
dr. Lampe vehementno obračunal z liberalno demagogijo, nato
je pa dež. odbor na dr. Šušteršičev predlog sklenil, da sme de¬
želni odbor »po svoji previdnosti« dovoljevati posameznim uči¬
teljem do 25 %  doklad k temeljnim plačam. Ob tej priliki je
odbil vse liberalne predloge, češ da ne dobe učitelji ničesar,
dokler jih bodo psovali z lumpi. Istočasno je sklenil klub SLS,
da se razveljavi izvolitev poslancev prof. Reisnerja in Ribnikarja.

Jako važni so bili tudi dogodki, ki so se odigravali v teh
mesecih v parlamentu.  Dočim je poteklo poletno zasedanje
mirno in je vse pričakovalo, da se bo Gautschu posrečilo pri¬
vesti parlament zopet k rednemu delu, je pa takoj prva seja
jesenskega zasedanja dne 5. oktobra 1. 1911. rodila burne na¬
stope. Tik pred otvoritvijo je prišla namreč v parlament večja
skupina čeških dunajskih otrok prosit za češke šole. Ker so jim
Nemci hoteli zabraniti vstop, je prišlo do velikega pretepa. Par¬
lament je bil zato otvorjen v najbolj napetem razpoloženju. V
prvi seji je med drugimi govoril tudi dr. V. Adler. Sredi nje¬
govega govora je socialistični delavec iz Dalmacije, Njeguš-
Vavrak, z galerije ustrelil na ministra Hochenburgerja. To je
povzročilo seveda pravo paniko. Ker Gautsch ni bil več voljan
otepati se z razburjenimi duhovi, je demisijoniral. Njegov na¬
slednik je postal dne 2. novembra grof Stiirgkh, ki je bil že sam

197

izrazit reakcijonarec, razen tega je pa obdržal v svojem kabi¬
netu še vse eksponente nemških nacij onalcev s Hochenburger-
jem na čelu.

Gautsch je bil premalo časa na krmilu, da bi bili zavzeli
Slovani napram njemu kako definitivno stališče. Ker je pa po¬
stavil Stiirgkh na dnevni red takoj proračun, se je bilo treba
opredeliti. Mnenja v Hrv.-slov. klubu so bila deljena. Prišlo je
do viharnih debat. Čeprav se je Šušteršič že nagibal k oportu¬
nizmu, je vendarle zmagala opozicijonalna smer,  ki
sta jo zagovarjala zlasti dr. Korošec in Grafenauer. To razpo¬
loženje se je pokazalo že takoj v naslednjih dnevih v proračun¬
ski debati. Dne 10. novembra je namreč govoril Šušteršič velik
opozicijonalen govor, a je vendarle vprav ostentativno poudaril
svoj brezpogojni patrijotizem. Kamor se je Šušteršič proti volji
kluba le nagibal, tja so pa Mladočehi odkrito zajadrali, namreč
v vladni tabor. To je dalo dr. Korošcu povod, da jih je na svo¬
jem shodu v Mariboru ostro napadel. »Slovenec« je seveda ži¬
gosal liberalno licemerstvo, češ da se delajo doma ljute opo¬
zicij onalce, a mladočeški klub, čigar člani so bili tudi Ravnihar,
Rybar in Gregorin, pa hodi z vlado čez drn in strn. Sploh je bil
dr. Ravnihar edini Jugoslovan, ki je glasoval z vlado, razen
tega je pa v »Slov. Narodu« nastopil še za italijansko univerzo,
ki je prišla tedaj vnovič na dnevni red.

Vzroki Šusteršičevega oportunističnega
stremljenja  so bili njegovim klubovim tovarišem nerazum¬
ljivi, toda dogodki naslednjih tednov sojih začeli polagoma ven¬
darle odkrivati. Po ustanovitvi »Vseslov. ljudske stranke«, po
popolnem zavojevanju kranjskega dežel, zbora in po zadnjih
državnozborskih volitvah je postal namreč dr. Šušteršič ne¬
omejen gospodar vse slovenske politike.  Iz¬
redna taktična spretnost, s kakršno je vodil boj vse slovanske
opozicije proti Bienerthu, mu je ustvarila tako veljavo v stranki,
da se je vse skoro brezpogojno pokorilo njegovi besedi. Slabotni
dež. predsednik Schwarz je bil njegova igrača, pa tudi na Du¬
naju je postajala njegova beseda vplivnejša od leta do leta. Ta
avtoriteta, ki jo je užival vsepovsod, je pa očividno gnala njegove
ambicije više in više. Skušal je postati na eni strani pravi dikta¬
tor v stranki, na drugi strani mu je pa postajala tudi SLS pre¬
ozka in slovenske dežele pretesne. Stremel je više, iz »nekro¬
nanega vojvode kranjske dežele« je hotel postati državnik,
vodja velikih parlamentarnih skupin, minister. Kot uradniški sin
itak ni bil tako zrastel s slovensko zemljo in ljudstvom kot
n. pr. Krek in se ni nikoli čutil kot voditelj naroda, temveč le
kot voditelj stranke. Zato se je odslej oziral še manj na inte¬
rese slovenskega naroda kot celote in se skušal uveljaviti v ve¬
liki državni politiki. Ker ni bil aristokrat ter ni imel za seboj

198

nobene uradniške karijere, ki bi mu kot voditelju razmeroma
majhne parlamentarne delegacije ugladila pot do mini¬
strstva,  je kmalu uganil, da bi utegnil priti do svojega cilja
preko kranjskega dež. glavarstva, kjer je pa sedel tedaj še
buklje. Ker se je zdel ta mnogim previsok in premalo strankar,
je začel Šušteršič proti njemu rovariti. V decembrskem zase¬
danju dež. zbora 1. 1911. mu je pa spretno nastavil past, v katero
se je ujel celo tak lisjak, kakršen je bil Šuklje. V deželnozbor-
skem klubu SLS je stavil namreč Šušteršič predlog za razveljav¬
ljenje Ribnikarjevega in Reisnerjevega mandata, čeprav za to
ni bilo dovolj tehtnih razlogov. Ker je bila stranka tedaj ravno v
najsrditejšem boju z liberalci, je z lahkoto zmagal proti Šuk-
ljetu, ki se je tej nekorektnosti energično uprl. Šuklje  se je
ujel v zanko, ki mu jo je Šušteršič nastavil, in je dne 30. de¬
cembra 1. 1911. d e m i s i j on i r a 1. S tem je postalo seveda
aktualno vprašanje novega dež. glavarja. Krek je zagovarjal v
klubu Lampetovo kandidaturo, a ker je bilo le malo verjetno,
da bi ta na Dunaju prodrla, je dobil Šušteršič naročilo, naj iz¬
posluje Povšetovo imenovanje. Šušteršič se je res odpeljal na
Dunaj, a nastopil je z vso silo zase.  (Pozneje se je večkrat iz¬
ražala sumnja, da je ob tej priliki sklenil s Sttirgkhom tajen
dogovor, v katerem mu je obljubil tiho podporo svoje stranke.)
Dne 8. januarja 1. 1912. je presenetila že vse »Slovenčeva« brzo¬
javka, da je imenovan za novega glavarja Šu¬
šteršič.  Razen tega je vsebovala ta vest kategorično izjavo,
da obdrži novi glavar tudi svoj državnozborski mandat.

To imenovanje je vzbudilo prvo večjo napetost med dr. Šu¬
šteršičem in mlajšim svetnim izobraženstvom, ki se je zbiralo
okrog Kreka, toda zaenkrat je Šušteršič še popolnoma obvlado¬
val položaj. Dne 17. januarja se je sešel zopet dež. zbor. Krek
je odložil podnačelstvo kluba, in v zbornici sta bila Reisnerjev in
Ribnikarjev mandat razveljavljena. V nadaljnjih sejah je bila
na Krekov predlog sklenjena še ustanovitev deželne gospodar¬
ske šole v svrho vzgoje kmetiških mladeničev za javno življenje.

Istočasno s to spremembo v deželnem dvorcu je prišlo do
urejenih razmer tudi na ljubljanskem magistratu.
Meseca novembra je bila pred upravnim sodiščem zavrnjena
pritožba SLS proti občinskim volitvam, in za 18. dan decembra
1. 1911. je bil pozvan občinski svet k volitvi župana. Izvoljen je
bil z liberalnimi glasovi dr. Tavčar (v dež. odboru ga je nato
zamenjal dr. Triller), mesec dni nato je bil potrjen od vlade in
dne 20. januarja 1. 1912. ustoličen. Da bi popolnoma izravnal
vse napetosti, ki so vladale še izza 1. 1908. med magistratom in
stranko na eni strani ter dež. vlado na drugi strani, je ob tej
priliki vprav demonstrativno podčrtal svojo lojalnost

199

in dejal med drugim: »Slovenstvo ne sme nikdar pozabiti,
da živi z močjo, ki mu prihaja iz žezla Habsburške dinastije.«

Sicer je šel boj med obema strankama naprej
po starih kolovozih. Dne 26. februarja 1. 1912. so bila na občnem
zboru Kmetijske družbe kljub viharnemu odporu liberalcev spre¬
jeta nova pravila, glasom katerih so imeli odslej volilno pravico
le delegati podružnic. S tem je prešla družba trdno v roke SLS.
Naslednji mesec so se vršile v Beli krajini nadomestne volitve
za Šukljetov deželnozborski mandat. Liberalci so uporabili vsa
sredstva, da ga dobe, vendar je njih kandidat Mazelle podlegel
proti Dermastiji, čeprav samo s 1113 proti 1344 glasovom.

Liberalci, ki so imeli svojo glavno oporo slejkoprej v ljub¬
ljanskem magistratu (ta je n. pr. plačeval tudi stanovanje za
S. Gregorčičevo knjižnico, kjer je bilo obenem tajništvo lib.
stranke), so napadali predvsem deželno gospodarstvo, Lampe-
tove projekte za elektrifikacijo dežele (septembra 1. 1911. je bil
začel dež. odbor graditi na Završnici prvo dež. elektrarno), iz¬
rabljali so Šukljetovo in Mandljevo kritiko deželnih financ itd.,
a SLS in dež. odbor sta pravtako skušala izpodkopavati njih po¬
stojanke povsod. Ker je Glasbena Matica odklonila podeželjenje
svoje glasbene šole in so liberalci dosledno bojkotirali vsako kato¬
liško prireditev, je začelo kat. pevsko društvo »Ljubljana« organi¬
zirati svojo konkurenčno glasbeno šolo, a deželni odbor je začel
boj proti gledališču,  ki je bil domena liberalcev in so ga
bili ti v zadnjih letih upropastili gospodarsko in umetnostno. Li¬
beralno meščanstvo gledališča ni posečalo, zato so bile njegove
predstave prazne in deficitne. Dež. odbor je gledališču ustavil
vsako podporo in uvedel deželno cenzuro predstav. Meseca maja
sta skovala Lampe in Pegan ovadbo proti Ribnikarju zaradi
septembrskih dogodkov kot nekako povračilo za mladoliberalne
sirovosti v »Dnevu«, toda pri obravnavi dne 4. julija je bil Rib¬
nikar oproščen. Liberalci so to denuncijacijo seveda vehementno
izrabljali, čeprav so dali istočasno sami pobudo za ovadbo pro¬
ti Plutu zaradi poneverbe 250 K (tudi ta je bil potem oproščen).
Medsebojno ovajanje  je postajalo zadnja leta že kar
običaj. Dne 12. junija je bil pogreb pesnika Aškerca. To priliko
so izrabili mladoliberalci za izrazito svobodomiselno demon¬
stracijo 07 , kar je rodilo dolgotrajne in ostre medsebojne pole¬
mike. Najostrejši je bil učiteljski in mladoliberalni »Dan«. Zato
ni čudno, da je v katoliških vrstah sovraštvo napram učiteljstvu
naraščalo.

67  Ro je meseca 'oktobra predaval Iv. Cankar v Trstu o  Aškercu, je
dejal: »...  za pogrebom se je vila dolga procesija Svobodne misli, tiste
Svobodne misli, ki ima na vesti zadnje Aškerčeve knjige«. Ob tej priliki
je ostro ožigosal tudi liberalno pisanje o Aškerčevem mučeništvu.

200

Z brezobzirno gonjo in vsestranskim hujskanjem mladih se
pa niso docela strinjali staroliberalci. Dr. Tavčar je že meseca
januarja. 1. 1912. v »Slov. Narodu« okrcal »Dan« in Učiteljsko ti¬
skarno, češ da daje potuho mladim rovarjem. »Učit. Tovariš« je,
kakor že tolikokrat, zopet ostro zavrnil grajo, vnovič našteval
liberalne grehe napram učiteljstvu  ter dejal, da liberalci
sovražijo Učiteljsko tiskarno, toda istočasno (12. I. 1912) je tudi
obetal: »Le bijte po nas... navzlic temu se pa ne bomo iz¬
neverili narodno-napredni stranki«. Do sličnega spopada je pri¬
šlo potem tudi meseca maja. Med učiteljskimi voditelji je prišlo
sicer večkrat do diferenc, in je moral meseca junija 1. 1912. Je¬
lenc celo odložiti predsedstvo tiskarne, vendar »Dan« svoje
pisave ni izpremenil. Bil je predvsem po SLS, a ponovno se je
zaletel tudi v staroliberalce in jim očital, da so privedli s svojo
sterilnostjo stranko v sedanji položaj. »Slov. Narod« mu je
krepko odgovarjal, češ: »Res je prišla liberalna stranka na rob
prepada, pa le vsled tistih gospodarskih budalosti, ki so jih uga¬
njali nezreleži.,. Dr. Žerjav, kje si, da zabiješ premoženje Ciril-
Metodove družbe in občine ljubljanske ...?« V začetku meseca
julija 1. 1912. so imeli liberalci zborovanje svojih zaupnikov, na
katerem je Tavčar zagotavljal, da stranki še ni treba obupati.
Razpravljali so o organizaciji stranke, ki je bila še vedno zgolj
na papirju, dr. Ravnihar je bojevito govoril proti oni vladi, za
katero je edini izmed Jugoslovanov glasoval. Predvsem sta
udarjali obe liberalni struji seveda na narodni boben in govoričili
o svojem narodnem ter katoliškem protinarodnem delu (prav
tedaj sta prišli v konkurz zopet dve liberalni zadrugi v Ricma-
njih). »Slovenec« je pravilno odgovarjal, da liberalci za narod le
frazarijo, pijejo, plešejo in kriče, dočim je SLS s svojim ogrom¬
nim gospodarskim in izobraževalnim delom med ljudstvom
ustvarila za narod res pozitivne in trajne vrednote.

Kljub ponovnim praskam med staro- in mlado-
liberalci  pa na kako cepitev stranke ni mislila nobena
struja več, kajti vzrok vsega trenja je bil zgolj ta, da so skušali
mladi dobiti stranko in njene institucije čim bolj v svoje roke,
a stari si svojih pozicij niso dali zlepa izviti. Glede na to sta na¬
stopali pri vseh volitvah složno proti SLS (n. pr. pri nadomest¬
nih volitvah v Beli krajini in v Ljubljani). S tem prerivanjem
mladih in starih za mandate in za vpliv v posameznih institu¬
cijah pa seveda ni soglašala peščica liberalno vzgojenega de¬
lavstva, ki jo je bil svoj čas združil Ribnikar v »Narodno de¬
lavsko organizacijo«. Ker je bila vlada to organizacijo 1. 1910.
razpustila, je ustanovil s Češkega došli uradnik Hribarjeve
banke »Slavije«, Fr. Radešček, naslednje leto izobraževalno
društvo »Bratstvo« in skušal organizirati samostojno narod-
no-socialistično stranko  po češkem vzorcu. S po-

201

močjo svojih čeških somišljenikov so začeli izdajati tudi list
»Narodni socialist« ter sklicali za 5. dan avgusta 1. 1912. v Ljub¬
ljano ustanovno zborovanje svoje strokovne organizacije »Na¬
rodno socialne zveze«, ki se je pa končalo z velikim prereka¬
njem. Med skromno peščico narodnih socialcev je vladala nam¬
reč že izpočetka popolna desorijentacija, ker so zagovarjali eni
naslonitev na mladoliberalce, drugi na soc. demokrate, a tretji
so bili za samostojno smer.

Medtem ko je postajala naša domača politika od meseca do
meseca bolj malenkostna in se je izživljala predvsem v med¬
sebojni strankarski gonji in največkrat tudi v grdi demagogiji,
so se pa vršile na jugu dalekosežne izpremembe in se priprav¬
ljali veliki dogodki. Na Hrvaškem  so se bile že poprej zbli¬
žale razne hrvaške in srbske svobodomiselne stranke v hrvaško-
srbsko koalicijo, a poleti 1. 1911. sta se združili tudi obe pra-
vaški frakciji, ki sta stali na katoliškem in hrvaškem državno-
pravnem programu. Njima se je bila približala še bosanska ka¬
toliška »Udruga«. Meseca avgusta 1. 1911. se je konstituiral
osrednji odbor vseh pravaških skupin, in meseca oktobra je bil
izvoljen za predsednika vsehrvaške stranke prava dr. Mile
Starčevič. Stranka si je ustanovila dnevnik »Hrvatska« in se
izrekla za združitev vseh hrvaških in slovenskih dežel v zmislu
trializma. Na ta način je postala jako važen činitelj hrvaške po¬
litike in si priborila pri decembrskih volitvah v sabor 27 man¬
datov, dočim jih je dobila koalicija le 24, madjaronska vladna
stranka 20 in Radič 8. Ker sta bili obe naj večji stranki proti
Čuvajevemu  madjaronskemu režimu, je Čuvaj sabor že
meseca januarja 1. 1912. zopet razpustil. V Zagrebu so se zdaj
pojavili močni protivladni nemiri. Meseca aprila je bil imenovan
Čuvaj za vladnega komisarja. Ta je takoj odstavil skoro vse hr¬
vaške župane in uvedel popolen absolutizem. Te razmere v brat¬
ski deželi so seveda močno odjeknile tudi v Sloveniji. SLS je
imela že dolgo let tesne prijateljske zveze z raznimi hrvaškimi
katoliškimi skupinami, in za mesec avgust 1. 1911. je bil napove¬
dan v Ljubljani celo velik hrvaško-slovenski mladeniški katoliški
shod. Shod je zaradi nekaterih slučajev kolere po južnih de¬
želah vlada sicer prepovedala, a nekateri voditelji slovenskih
katol. organizacij so ostali v stalnih stikih s pravaši in raznimi
kat. organizacijami na Hrvaškem. Ko je zavladal tam Čuvajev
absolutizem, je zavrelo tudi po Sloveniji. Dr. Koroščeve organi¬
zacije po Štajerskem so sklicevale protestne shode, Hrv.-slov.
klub je vložil v parlamentu interpelacijo, in »Slovenec« je v ob¬
širnih člankih žigosal nasilno madjarsko politiko. Ob tej priliki
se je zavzel z vso odločnostjo tudi za pravaško, proti Dunaju
usmerjeno politiko in napadal koalicijo, ki se je kljub vsem ma-
djarskim udarcem naslanjala na Budimpešto. Dne 19. aprila je

202

prišla interpelacija Hrv.-slov. kluba v razpravo v parla¬
mentu.  Dr. Krek je govoril velik govor proti madjarski oli¬
garhiji; dalmatinski poslanci in slovenski liberalni listi so pa
zahtevali, naj stopi klub celo v obstrukcijo. Ker dunajska vlada
pri hrvaških dogodkih ni bila direktno udeležena, in je celo
Stiirgkh sam obsodil madjarsko politiko, ne bi bila imela ob¬
strukcija seveda nobenega pravega zmisla, tem manj ker se je
tudi srbsko-hrvaška koalicija zadovoljevala v ogrskem drž.
zboru le s krotkimi protesti. Klub je zato obstrukcijo odklonil,
vendar je dal svojim hrvaškim članom prosto roko tudi v tem.
Slovenski liberalci so z vso silo napadali SLS in psovali dr.
Šušteršiča z izdajalcem, toda njim sorodna koalicija je isto¬
časno sama za kulisami mešetarila v Budimpešti z ogrsko vlado
in se pehala za tem, da bi ji prepustili Madjari del oblasti.
Dočim je meseca maja o priliki hrvaške debate v delegacijah
nastopil celo knez Schwarzenberg za rešitev jugoslovanskega
vprašanja v zmislu trializma, je pa zaupnik koalicije, grof Pe-
jačevič, vneto branil ogrsko vlado in njen režim na Hrvaškem.

Dne 8. junija 1. 1912. je izvršil akademik Jukič atentat
na Čuvaja  (»Slov. Narod« je atentatorja seveda brž pod¬
taknil katoliškim pravašem). Napad se je ponesrečil in rodil
še večji pritisk, istočasno je pa tudi na Madjarskem samem
Tisza brezobzirno davil vsak pojav opozicije, tako da je prišlo
sredi meseca septembra v Budimpešti celo do pouličnih bojev.
Te razmere so vzbudile seveda še večje zanimanje za
Hrvaško  ter povzročile koncem meseca julija celo izstop
nekaterih hrvaških poslancev iz Šusteršičevega kluba, ker ta
ni bil voljan seči po skrajnih parlamentarnih sredstvih. Kljub
temu je pa iskala SLS tesnejših stikov s Hrvati. Prve dni av¬
gusta se je vršilo v Ljubljani najprej veliko zborovanje sloven¬
skega in hrvaškega katoliškega dijaštva, dne 18. in 19. septem¬
bra so se pa sestali v Opatiji voditelji stranke prava in VLS.
Razpravljali so o celokupnem političnem položaju na jugu mo¬
narhije, sklenili ustvariti skupni hrvaško-slovenski izvršilni od¬
bor, ki bi vodil vse skupne politične posle, ter določili, da se
snidejo dne 20. oktobra v Ljubljani vsi poslanci obeh strank na
skupno zborovanje. »Slovenec« je navdušeno pozdravil ta korak
zastopnikov obeh bratskih narodov, ki je bil po desetletnem go¬
voričenju o bratstvu in vzajemnosti prvi konkretni čin. Ob tej
priliki (21. IX.) je vzkliknil: »En narod živi od benečanske pla¬
njave do romunske meje in od Drave in Mure doli do turške
meje, do Albanije«. Propagiral je čim tesnejšo politi¬
čno zvezo s Hrvati. O Srbih  je popolnoma molčal,
pač pa je ostro zavračal liberalne simpatije za srbsko-hrvaško
koalicijo, češ da je ta v službi Madjarov.

203

Medtem ko sta obe najmočnejši stranki Slovencev in Hr¬
vatov ustvarjali tesno politično zvezo obeh bratskih narodov,
so se pa pripravljali tudi balkanski Slovani, da osvobode one svoje
rojake, ki so še živeli pod turškim jarmom. Že v prejšnjih letih
so se večkrat pojavljali glasovi o zvezi vseh balkanskih držav
in o grozeči vojni proti Turčiji,  vendar je bilo dne
1. oktobra 1. 1912. vse presenečeno, ko je počila vest o njih mo¬
bilizaciji. Devet dni nato je napovedala Črna gora Turčiji vojno
in za njo tudi Bolgarija, Srbija in Grška. Vse slovensko časo¬
pisje, izvzemši socialistično', je entuzijastično pozdravilo ta ener¬
gični korak balkanskih Slovanov. »Slovenec« je dne 9. oktobra
še ostro napadel avstrijsko politiko, češ da pošilja v času, ko
gredo balkanski Slovani osvobojat svoje zadnje zasužnjene
brate, proti svojim Jugoslovanom Čuvaje in Bilinske. Ti dogodki
na jugu so še bolj zbližali hrvaške pravaše  in  VLS.
Dne 9. oktobra 1. 1912. sta imeli na Dunaju skupno posvetovanje
in sklenili združitev obeh strank pod imenom »Hrvatsko-
slovenska stranka prava«  s Starčevičem in Šušter¬
šičem kot predsednikoma na čelu. Isti dan so zborovale tudi av¬
strijske delegacije. Tu je Šušteršič opozarjal na avstrijsko mi¬
sijo na Balkanu ter dejal, da pač ne more nastopati s potrebno
avtoriteto, če na Hrvaškem država sama tepta ustavo.

Pozornost vse jugoslovanske javnosti je bila obrnjena v na¬
slednjih mesecih seveda zgolj na dogodke na bojiščih, kjer so
bile sredi oktobra vojne operacije že v polnem teku. Časopisje
je obširno poročalo o poteku bojev, objavljalo informativne
članke o bojujočih se narodih in državah ter razpravljalo o na¬
raščajoči aktualnosti jugoslovanskega vprašanja. Na višku svoje
naloge je stal v tem pogledu »Slovenec«, ki je prinašal izvirna
informativna poročila iz vseh balkanskih pokrajin, a Krek in
Žitnik  sta začela objavljati dan za dnem sijajne načelne
članke in razprave, tikajoče se jugoslovanskega vprašanja ter
prežete z globokim znanjem, s širokim pogledom in z iskrenim
jugoslovanskim čustvovanjem. Rotila sta avstrijsko diplomacijo,
naj ne zaigra svojega poslednjega prestiža med Jugoslovani in
naj podpre stremljenje za sojo svobodo se borečih balkanskih
narodov.

Ko so si Srbi in Bolgari izvojevali že svoje prve zmage, se
je približalo tudi že poprej napovedano ljubljansko zborovanje
vseh deželnih in državnih poslancev stranke prava in VLS. Na
predvečer zborovanja, dne 19. oktobra, je pozdravil »Slovenec«
goste, rekoč: »Mi smo mnenja, da je politična združitev Sloven¬
cev in Hrvatov tako nujna, da jo moramo doseči in da mora prav-
tako in v isti meri naš cilj biti, kakor kulturna«. Naslednji dan
se je zbralo v Unionski dvorani 90 reprezentantov obeh strank.

204

Dr. Mile Starčevič je v svojem otvoritvenem govoru dejal:
»Danes je znamenit historičen moment za hrvaško-slovenski na¬
rod, kateri mora z vsemi dopuščenimi in zakonitimi sredstvi
stremiti za oživotvorjenjem hrvaško-slovenskega državnega te¬
lesa«. V istem zmislu je govoril tudi dr. Šušteršič in ob tej pri¬
liki vzkliknil, zavračajoč liberalno jugoslovansko frazerstvo:
»Besed je dosti, naj sledijo dejanja!« Sklepi tega prvega hr¬
vaško-slovenskega sabora«,  kakor so ga nazivali,
so izzveneli v že znane zahteve po popolni politični združitvi
slovenskih in hrvaških dežel v zmislu hrvaškega državnega
prava in trializma ter v manifestaciji za slovensko-hrvaško na¬
rodno edinstvoi Razumljivo je, da je to zborovanje slovenske
politične reprezentance in najmočnejše hrvaške stranke živahno
komentiralo vse časopisje v monarhiji, a slovenski parlamen¬
tarni delegaciji je dalo novega poguma, novih pobud in širših
vidikov. Dne 22. oktobra je zboroval na Dunaju ves dan »Hrv.
slov. klub« in vkljub Šusteršičevemu oportunizmu sklenil stopiti
v najostrejšo opozicijo proti Sturgkhovi vladi,
ki je bila gluha in slepa za vse krivice, ki so se godile obmejnim
Slovencem in na Hrvaškem. Motiviral je klub svoje sklepe s
tem, da ga vlada sama sili »tirati izključno jugoslovansko po¬
litiko, ki se ne bo na nobeno drugo stvar ozirala«. »Slov. Narod«,
čigar poslanec Ravnihar je seveda še vedno hodil z Mladočehi
vred po vladnih potih, se je zgražal nad tem radikalizmom
»Hrv.-slov. kluba«, dalmatinski liberalci s frazerskim Biankini-
jem na čelu so psovali združitev pravašev in VLS, a »Slovenec«
je dejal, da je »potrpljenje pri kraju«. Dne 26. oktobra je v uvod¬
niku »Tlačani zmagovalcem« klical: »Slovensko in hrvaško
ljudstvo poživljata zdaj svoje zastopnike, naj z vso brezobzirno
odločnostjo nastopijo', da bo turških nazmer na jugu enkrat
konec«; glede srbskih in bolgarskih zmag je pa vzklikal: »Te
zmage so tudi naše zmage«.

Na Balkanu si je slovansko orožje medtem že izbojevalo
odločilne zmage nad Turki, in srbska armada se je bližala
Adriji. Tedaj se je začela vmešavati vmes tudi perfidna avstrij¬
ska zunanja politika in oporekati Srbom pravico
dohoda k morju,  da bi jo s tem obdržala v svoji gospo¬
darski odvisnosti. V uvodniku »Razsodnost« jo je dne 7. no¬
vembra »Slovenec« svaril, naj zaradi upravičenih srbskih za¬
htev ne izziva svetovne vojne »...  v kateri Avstrija ne tvega
samo svoje bodočnosti, marveč i svoj obstoj«. Enako je nastopil
tudi dr. Šušteršič v delegacijah za popolno likvidacijo evropske
Turčije in za srbski dohod k Adriji. Naslednji dan je dr. Koro¬
šec dodal, da se bodo začele oči Jugoslovanov obračati na cen-
trum izven monarhije, če se ne ugodi njih zahtevam. Šušteršič
je prilil sicer že naslednje dni svojim prejšnjim izjavam precej

205

vode in dejal, da navdušenje za jugoslovanske zmage ne sme
ohladiti patrijotičnih čuvstev, a dr. Žitnik je ne glede na to
13. novembra v »Slovencu« zaklical: »Zlomiti in streti se mora
ves sistem, na katerem slone vegasti stebri vnanje in notranje
politike«.

Sredi novembra je premagana Turčija zaprosila
za mir,  avstrijska diplomacija si je pridobila z afero konzula
Prochazke svetovno blamažo, srbska vojska je stopila na ja¬
dransko obalo, monarhija je začela zbirati čete ob srbski meji,
a v parlamentu je »Hrv.-slov. klub« obstruiral. Položaj se je
ostril od dneva do dneva. Vse nemško časopisje je uprizarjalo
divjo gonjo proti Jugoslovanom  in hujskalo k obo¬
roženemu nastopu. »Slovenec« je dne 20. novembra entuzijasti-
čno pozdravil Srbe ob Adriji in vehementno zavrnil pisavo nem¬
škega časopisja, češ: »zato je treba z največjim ogorčenjem
obsojati brezvestno gonjo avstrijskega nemškega časopisja proti
Srbiji, v katero se je dala v zadnjem času zapeljati tudi nemška
katoliška žurnalistika ... Zdaj pa stoji slovanski svet pod vtisom,
da vihra ob Adriji doli zastava slovanskih bratov, in tega lepega
in veličastnega vtisa nam ne izbriše iz srca nihče. Ker se je
tudi Žitnik v svojih znamenitih člankih toplo in odločno zavze¬
mal za srbski dohod k morju, je navaljevalo nemško ča¬
sopisje tudi na SLS ter ji očitalo veleizdajska stremljenja, a
»Slovenec« je dne 29. novembra vnovič z vso ostrostjo zavrnil
nemško hujskanje proti Srbom in pozival vlado, naj vendarle
prepreči tako divjanje. Dne 5. decembra je pa zapisal na naslov
dunajske »Reichsposte«, ki je stala v središču teh pisarij: »To
niso krščanski socialisti, ampak rlacijonalni norci.«

Vlada proti nemškemu divjanju ni seveda ukrenila ničesar,
pač pa še poostrila dotedanji kurz v s v o j i h
južnih deželah.  Porajala je idejo samostojne Albanije in
izvajala tiho mobilizacijo proti Srbiji. Ker je pa začela ob tem
času tudi Rusija zbirati svoje čete ob gališki meji, je naraščala
napetost iz dneva v dan. In v tem kritičnem trenutku, ko bi mo¬
rali Slovenci z vso silo vztrajati pri svojih nacijonalnih zahte¬
vah, so se pokazale vse dalekosežne posledice novih potov dr.
Šušteršiča, odkar mu je bila postala slovenska zemlja pretesna.
Kljub temu, da je bil parlamentarni klub v stalni opoziciji, je
znal že obe zadnji leti vplivati na klub tako, da je glasoval za
neprestano naraščajoče vojaške kredite, a dne 7. decembra je
objavil »Slovenec« Šušteršičev podpisani uvodnik »Zunanji
položaj«.  V njem je naenkrat desavuiral svoje poprejšnje iz¬
jave in vse Krekove in Zitnikove, v odločno jugoslovanskem
duhu usmerjene članke ter nastopil proti srbskim aspiracijam na
jadransko obal, češ da bo imela Srbija itak že preko Črne gore
prosto gospodarsko pot do morja. Obenem je seveda vnovič

206

glasno poudarjal svojo patrijotično lojalnost in izjavljal:
»Vsakdo naj tudi ve, da je Avstrija sicer miroljubna in potr¬
pežljiva, da je pa tudi močna in da bo hudo udarila, če bo pri¬
siljena tolči«. Čeprav je bilo tedaj zaupanje v Šušteršiča še jako
močno, so mu ta članek vendarle mnogi jako zamerili, toda
drugi so ga zopet zagovarjali, češ da je bil glede na skrajno
napeti politični položaj gotovo potreben iz taktičnih razlogov.
Na drugi strani ga pa seveda tudi niso jemali preveč resno, le
»Slovenec« je moral postati previdnejši glede svoje dotedanje
srbofilske pisave. Sredi meseca decembra je začela Srbija po¬
puščati. V Londonu so se pričela mirovna pogajanja med Tur¬
čijo in balkanskimi zavezniki. V parlamentu, kjer se je zopet
pojavila provokatorična italijanska univerza (zanjo se je vnovič
zavzemal tudi Masaryk), je divjala najhujša obstrukcija »Hrv.-
slov. kluba« še naprej. V noči od 16. na 17. decembra je govoril
poslanec Gostinčar v proračunskem odseku zdržema skoro 14
ur, za njim pa dr. Korošec prav do plenarne seje, ki je trajala
potem brez presledka 56 ur. Ker so bili pa Slovenci v tem boju
skoro osamljeni, je večina vendarle sprejela vse vladne predloge.

Domači boji  so v teh, za Jugoslovane zgodovinskih
mesecih skoro popolnoma utihnili. SLS je začela z vedno večjo
silo prodirati v edini kot slovenske zemlje, ki še ni bil v njenem
taboru, na Tržaško in v Istro, ter je prihajala pri tem seveda
v ostre konflikte s tržaškimi »edinjaši«. Nadalje je skušala zlo¬
miti liberalne pozicije v gasilstvu, pri čemer so ji dobro služile
številne nerednosti (neko društvo je imelo n. pr. zastavo za
800 K, a nobenega gasilnega orodja, drugo je porabilo dež. pod¬
poro za veselice itd). Liberalci so napadali v prvi vrsti deželni
odbor, češ da hoče mesta izstradati, toda spričo drugih velikih
dogodkov niso vzbujale take malenkostne praske nobene večje
pozornosti.

Po novem letu 1913. je stalo namreč v ospredju vsega, za¬
nimanja še vedno balkansko in jugoslovansko
vprašanje.  Ker so se Turki upirali sprejeti mirovne pogoje
zaveznikov, je bilo koncem meseca januarja premirje odpove¬
dano, in pri Odrinu ter pri Skadru so vnovič zagrmeli topovi.
Po jugoslovanskih deželah monarhije je vlada preganjala vse
preglasne izjave simpatij za Srbe, a Berchtoldova diplomacija
je iskala in izrabljala vsako priliko, da odvzame Srbom, Bol¬
garom in Črnogorcem čim več sadov njih zmage. Močno mo¬
ralno oporo je dobivala pri tem zlasti pri srbsko-hrvaški koa¬
liciji, ki je pridno intrigirala proti pravašem in se po svojem
glasniku Medakoviču pehala pri Berchtoldu za vlado na Hr¬
vaškem in obljubovala, karkoli so od nje zahtevali. Ker je stala
na čelu vse jugoslovanske politike v monarhiji SLS in je njeno
stališče seveda močno odmevalo tudi v Srbiji, so smatrali vsi

207

jugoslovanski liberalci za umestno, da so spletkarili proti njej,
češ da se zavzema za Srbijo zgolj iz »klerikalnih interesov«. Ko
je izšlo sredi meseca januarja v belgrajski »Straži« več (Ra-
deščkovih) člankov o razmerju Slovencev do Srbov in je list ob
tej priliki jako simpatično poročal o SLS, sta se brž oglasila
ljubljanski »Dan« in Pribičevičev »Srbobran« ter dokazovala, da
je SLS proti Srbom. A »Slovenec« je vkljub zgoraj navedenemu
Šusteršičevemu članku še vedno pisal Srbom v prilog, čeprav
ne več tako ostentativno ter objavljal obširne informativne raz¬
prave o vseh panogah srbskega in bolgarskega javnega življe¬
nja. Ko je začel meseca marca 1. 1913. nastopati dr. Rostohar
v svoji »Napredni misli« proti temu »novemu ilirizmu«, ga je z
vso slovensko javnostjo vred odklonil tudi »Slovenec«. Enako
ni soglašal tudi z Iv. Cankarjem, ki je na svojem predavanju
dne 12. aprila 1. 1913. nastopil proti jugoslovanski kulturni skup¬
nosti, trdeč, da je jugoslovanski problem zgolj političen.

Dne 26. marca 1. 1913. je padel Odrin. Velesile so uprizo¬
rile v začetku aprila v črnogorskih vodah brodovno demonstra¬
cijo proti Črni gori zaradi Skadra, vsa evropska diplomacija je
bila zapletena v balkanski problem, in nemški kancler Bethmann-
Hollweg je napovedoval spopad med Germanstvom in Slovan¬
stvom. Žal so obenem med balkanskimi zavezniki
samimi izbruhnila nesporazumljenja  zaradi
razdelitve zavojevanega ozemlja. »Slovenec« je že dne 15. aprila
pravilno poudarjal, da slovenska javnost nima povoda postav¬
ljati se na katerokoli stran, češ naj se zavezniki sporazumejo
sami. V tem je Turčija kapitulirala, in dne 19. aprila je bilo
sklenjeno premirje, le Črnogorci so še naskakovali Skader, do¬
kler ni dne 23. aprila padel tudi ta. Ker ga Avstrija nikakor
ni hotela dovoliti Črnogorcem (pač je pa priznala Italijanom
Valono kot interesno sfero), se je zunanji p o-l i t i č n i po¬
ložaj vnovič poostril.  V Bosni in Hercegovini je bilo
proglašeno obsedno stanje, razpuščena so bila vsa važnejša srb¬
ska društva in Avstrija je pošiljala na mejo nove čete. Dne
30. maja je bil podpisan v Londonu preliminarni mir med Tur¬
čijo in zavezniki; a istočasno so se poostrili odnošaji med Bol¬
garijo na eni ter Srbijo in Grčijo na drugi strani. »Slovenec«
je ostal v tem sporu nevtralen ter je objavljal stališči obeh
strank. Koncem meseca junija so izbruhnili boji med Bol¬
gari ter Srbi  in Grki. »Slovenec« je dne 2. julija nazval v
uvodniku »Jugoslovanska tragedija« te bratomorne boje škandal
in izjavljal, da noče raziskovati, kdo je bolj kriv, le »Dan« je
menil, da služi jugoslovanski stvari s tem, da je uprizoril veliko
gonjo proti Bolgarom. Bolgarija je bila že v nekaj dnevih pre¬
magana, koncem julija se je začela nova mirovna konferenca

208

v Bukarešti, in dne 7. avgusta je bil končno podpisan mir,
nakar je potem demobilizirala tudi Avstrija

V avstrijski notranji politiki  so tudi ti boji
odmevali jako živahno. Nemško časopisje je ob drugi balkan¬
ski vojni seveda navalilo z novo silo na Srbe in zagovarjalo Bol¬
gare, na Koroškem in Štajerskem so bili izpostavljeni Slovenci
celo dejanskim napadom nahujskanih nemških drhali. Celo
na Kranjskem se je pojavil posebni nemškutarski listič »Doma¬
čin«. Ko je podal meseca maja grof Sttirgkh v parlamentu ob¬
širni ekspoze o političnem položaju in ni omenil z nobeno be¬
sedico jugoslovanskega vprašanja, je nastopil dr. Korošec v
svoji kritiki ekspozeja za federalizacijo monarhije,
klub sam pa je ostal tudi nadalje v opoziciji. Dogodki na Bal¬
kanu in opozicija »Hrv.-slov. kluba« seveda niso niti najmanje
vplivali na protijugoslovanski kurz notranje politike. Sttirgkh
je imel slejkoprej razen nemške in poljske tudi mladočeško pod¬
poro, liberalni Dalmatinci sploh niso imeli nobene politične li¬
nije, a na Hrvaškem je vladalo popolno politično razsulo. Opor¬
tunistična srbsko-hrvaška koalicija se je prizadevala le za mi¬
lost budimpeštanske oligarhije, a med pravaši so bili izbruhnili
vnovič ostri notranji spori, ki so privedli meseca maja do popol¬
nega razcepa v frankovce in starčevičijance. V teh razmerah so
Madjari še dalje popolnoma obvladovali Hrvaško, le preobso-
vraženega komisarja Čuvaja so zamenjali z Skerleczem.

Doma  so v tej dobi zopet izbruhnili stari  strastni
medsebojni boji.  Deželni odbor je nadaljeval svojo iz-
stradalno politiko napram učiteljstvu ter s famoznimi dokla¬
dami, ki jih je dovoljeval »po svoji previdnosti«, kupoval šibke
in izstradane učiteljske pare. Na ta način je seveda hitro nara¬
ščalo število članov »Slomškove zveze«, toda pravtako hitro je
padala tudi kvaliteta učiteljstva.  Voditelji liberalne
»Zaveze« so se v svojem slepem strankarskem fanatizmu pri¬
zadevali, da so stalno prilivali v ta ogenj še svoje olje. Ko se je
n. pr. meseca januarja 1. 1913. v Matenji vasi ustrelil učitelj
Brus, ki je v poslovilnem pismu na očeta izrečno zapisal: »Po¬
polnoma sem se izgubil... zato tudi nimam več pravice do živ¬
ljenja«, je uporabil »Učit. Tovariš« to priliko za strastno gonjo
proti SLS in jo psoval z ubijalci. Kljub temu se je začel pojav¬
ljati tudi v odličnejših katoliških vrstah samih odpor proti do¬
tedanjim metodam učiteljske politike od strani dež. odbora.
Krek sam jo je ponovno obsojal. Prelat Kalan, dr. J. Debevec
in župnik Petrič so nekoč nalašč zaradi učiteljstva celo obiskali
dr. Šušteršiča in mu predočevali nemoralnost dotedanjega boja
zoper učiteljstvo, toda tudi ta intervencija je bila brezuspešna.

V liberalni stranki sami je vladal v teh mesecih precejšnji
mir. Mladoliberalce so bili ubili hudi gospodarski polomi, razen

209

tega so pa polagoma izgubili iz rok tudi svoje močno orožje,
»Dan«. Njegovo glavno uredništvo je bil namreč prevzel jeseni
1. 1912. dr. Iv. Lah; ker ta ni bil voljan slediti Ribnikarjevim
nameram, je prišlo kmalu do diferenc in končno celo do pre¬
loma. Sredi meseca januarja 1. 1913. je »Dan« celo ostro na¬
padel brezprogramnost vse liberalne politike, češ da je vsa njena
modrost le ta, da trdi vedno nasprotno od SLS. Ob tej priliki
je očital tudi dr. Ravniharju, da v teh zgodovinskih časih s
svojo stranko vred sploh nima nobene politične orijentacije.
Mladoliberalcem so bila polomljena vsa krila; stari že od nekdaj
niso imeli nobenega zmisla za kako organizatorično delo, obojim
skupaj pa je manjkalo večjih pozitivnih idej, ki edine ustvarjajo
stranke in razgibljejo mase; zato ni čudno, če je šlo s stranko
zdržema navzdol. Dne 4. februarja 1. 1913. so se vršile deželno-
zborske nadomestne volitve za mestno skupino Kamnik—Radov¬
ljica—Tržič, in zmagal je skoro z dvetretjinsko večino dr. Gre¬
gorič. S tem si je SLS samostojno priborila prvi mestni man¬
dat, kateremu bi bili utegnili v dogledni dobi slediti tudi drugi.
Enako je izgubljala liberalna stranka v tej dobi tudi med dija-
š t v o m. Dočim so še pred par leti svobodomiselno dijaštvo po¬
polnoma obvladovali mladoliberalci, so jim v zadnjem času vzeli
njih politični in gospodarski grehi ter njih idejna revščina ves
ugled. List »Omladina« je izhajal vedno neredneje in se izpre-
minjal v splošno svobodomiselno revijo, a narodno-radikalne
dijaške organizacije so kopnele in razpadale. Na mesto mlado-
liberalnega narodnega radikalizma je stopala nova orijentacija
in nove dijaške organizacije, ki niso imele z mladoliberalci no¬
benih stikov. Dočim so ti videli svojo življensko nalogo menda
edinole še v večnem ubijanju »klerikalnega zmaja«, se je pa
obračal pogled mladine na eni strani vedno bolj na socialna
vprašanja, a na drugi na južnoslovanski nacijonalni problem. Na
Dunaju in v Pragi so gledali slovanski akademiki na eni strani
mogočno in intenzivno gibanje delavskih mas, na drugi strani
so pa prihajali v vedno tesnejše stike tudi s svojimi hrvaškimi,
srbskimi in bolgarskimi tovariši. Žilavi nacijonalni boji, ki so
pretresali vso monarhijo, zlasti pa še dogodki na jugu ter in¬
tenzivna propaganda iz Belgrada, so prispevali svoje, in posle¬
dica tega je bila, da je začelo svobodomiselno dijaštvo hitro pre¬
hajati v popolnoma novo, socialistično in radikalno jugoslovan¬
sko smer. Ta je zlasti pod mogočnim vtisom balkanske vojne
hitro preplavila vse svobodomiselno slovensko in tudi ostalo ju¬
goslovansko dijaštvo in v prav znatni meri vplivala tudi na njih
katoliške tovariše. Glavna pobornika tega novega pokreta pri
nas sta bila Fr. Fabjančič in Endlicher, a njegovo glasilo je
bil list »P r e p o r o d«. Ker je bil list pisan vprav revolucio¬
narno, ga je šolska oblast dijaštvu seveda kmalu prepovedala,

14

210

toda široka javnost tega dijaškega pokreta sicer ni mnogo opa¬
zila. Pozorna je postala nanj šele sredi meseca aprila 1. 1913.,
ko so brez vsakega povoda zamahnili po njem z vso vehemenco
liberalci. »Slov. Narod« je namreč objavil več skrajno ostrih na¬
padov na njih revolucijonarni jugoslovanski radikalizem ter jim
obešal mlinske kamne in vrvi okrog vrat.u, a dne 18. aprila
1. 1913. je razpravljal o tem gibanju celo strankin izvršilni odbor
ter sklenil, da »vidi in išče bodočnost le v okviru monarhije« in
da »odklanja vsak stik s sanjarijami drugih eventualnosti«.
Glede na te, že na denuncijantstvo meječe korake liberalcev se
je začela intenzivneje zanimati za gibanje s policijo vred tudi
široka javnost. »Slovenec« je objavil dne 16. aprila uvodnik
»Mladini«, v katerem je ostro zavračal pisavo »Slov. Naroda«
in dobrohotno svetoval mladini, naj balkanske narode pridno
proučuje, a opusti iredentistične utopije.  Obenem jo
je pozval na pozitivno delo za ljudstvo, s čimer da bo največ
koristila narodu. Ob tej priliki je obsodil tudi iredentistično pi¬
savo »Dneva« (ta se je namreč ves zavzel za preporodaše).
Točno je ugotovil, da slovenski liberalci sploh nimajo nobenega
enotnega pogleda na jugoslovansko vprašanje, temveč da fraza-
ri vsak drugače. »Slov. Narod« se pa ni dal ugnati, ampak je
udrihal še naprej po »preporodovcih« ter začel očitati protiav-
strijsko tendenco tudi katoliški mladini, zlasti Orlom. »Slove¬
nec« je potem še parkrat dobrohotno svaril dijaštvo, naj se ne
izpostavlja nesreči, v splošnem je pa slikal vse gibanje le kot
plod mladostnega entuzijazma, ki ga nikakor ni jemati tako
resno, kot ga slikajo liberalci.

Neposredno za tem incidentom je pa dobil celokupni slo¬
venski liberalizem nov povod za eno svojih najumazanejših gonj,
kar jih pomni njegova zgodovina. Dr. Krek se je bil namreč že
dlje časa intenzivno zanimal za gospodinjske tečaje in je že
prejšnjo jesen na zborovanju vseh SKSZ v Mariboru sprožil
misel, naj bi osnovala vsa izobraževalna društva posebne odseke
za vzgojo dobrih gospodinj. Interveniral je večkrat tudi v po¬
ljedelskem ministrstvu za podporo za take tečaje. Tam se je ob
tej priliki seznanil z referentko zanje, ki je bila neka K a m i 1 a
The i mer.  Ta je kazala za Krekove ideje živahen interes in
ga ponovno vabila na razgovore. Krek se za njeno vsiljivost ne¬
kaj časa ni zmenil; ko je pa uvidel, da bi utegnil potom nje do¬
seči znatne ugodnosti za vzgojo naših kmetiških gospodinj, je
navezal z njo tesnejše stike. Že postarna in močno histerična
dama je začela polagoma obletavati Kreka tudi z ljubezenskimi
ponudbami. Krek tega nekaj časa ni jemal preresno in je skušal
njeno vročekrvnost miriti s prijaznimi pismi. Ko je pa uvidel,
da postaja vsa stvar vendarle resnejša, je pretrgal z njo vse
stike. Histerično damo je spravilo to v ekstazo. Sredi meseca

211

maja 1. 1913. je začela objavljati v »Slov. Narodu« besne na¬
pade na Kreka in vso SLS, v katerih je odkrila tudi marsikatero
resnično zakulisnost (n. pr. o sporih v stranki o priliki Šuster-
šičevega imenovanja za dež. glavarja, o potratni opremi gla¬
varjevega stanovanja na dež. stroške itd.). Senzacij željna li¬
beralna publika je v tej gonji uživala, a tudi v katoliškem ta¬
boru ni ostala brez vtisa. Napadi proti SLS so se ostrili od
dneva do dneva, tako da jih je dne 31. maja obsodil v seji
dež. odbora celo dr. Triller. To je vzbudilo v delu liberalne
stranke sovraštvo tudi proti Trillerju, zaradi česar je ta dne
13. junija odložil vse mandate v stranki; vendar mu je izvršilni
odbor izrekel naslednji dan zaupnico. Theimerjeva je seveda na¬
daljevala s svojimi napadi na vse strani ter se zagnala končno
še v mladoliberalce. Vsak njen članek je bil nova senzacija, in
pod njih vplivom je nastajalo tudi v delu SLS neprijateljsko
razpoloženje napram Kreku. Krek sam je dolgo časa molčal na
vse napade, na vse govorice, ki so se raznašale o njem, in na vse
dvome, češ da za one, ki zaupajo vanj, niso potrebni nobeni
zagovori. Ti javni napadi, še bolj pa nezaupanje, ki se je po¬
javilo napram njemu v katoliških vrstah samih, so ga pa ven¬
darle težko zadeli, in medtem ko so zadnji teden meseca avgusta
1. 1913. tisoči in tisoči manifestirali na IV. katoliškem shodu v
Ljubljani za ideje, katerih uveljavljenju in zmagi je posvetil on
vse svoje življenje, je sedel težko ranjeni mož na samotnem Pr-
tovču in pisal knjigo »Dejanja govore«.

Zmaga katoliške misli po vseh slovenskih deželah, silni raz¬
mah najrazličnejših katoliških organizacij, prodiranje katoli¬
škega gibanja na Hrvaško in dalekosežne izpremembe v vsem
javnem življenju zadnjih let so bile namreč vnovič vzbudile po¬
trebo po pregledu celokupnega katoliškega dela in njegovih
smernic. Ta — četrti — katoliški shod so intenzivno pripravljali
že več mesecev poprej. Ker so* se bili stiki s katoliškimi Hrvati
v zadnjih letih že tako poglobili, da so se shoda udeležili vsi
predstavitelji tamošnjega katoliškega življenja, si je po pra¬
vici nadel ime »Hrvaško-slovenski katoliški
s h o d«. Nad 20.000 oseb z močnimi deputacijami Čehov in Po¬
ljakov je manifestiralo ob tej priliki za katoliško misel. Kakih
važnih novih smernic sicer ni podal, temveč je le podrobno izpo¬
polnil programe prejšnjih katoliških shodov, a njegov pomen
je bil predvsem v tem, da je prvič združil vse katoliške Jugo¬
slovane k veličastni skupni manifestaciji za enotni katoliški po¬
litični, kulturni, gospodarski in socialni program. Liberalci so,
kakor običajno, tudi topot pokazali vso svojo nesvobodomiselno
svobodomiselstvo. Na čelu je korakal sedaj učiteljski »Dan«, ki
je že pred shodom izjavljal, da kdor izobesi zastavo, »ta ni
naš«; pozival je Ljubljančane, naj ne dajo udeležencem ne

14 *

212

hrane, ne stanovanja, a po shodu si je izmišljal najumazanejše
anekdote. »Slovenec« mu je odgovoril, da bodo učitelji to siro-
vost še drago plačali.

Po katoliškem shodu je prikipela liberalna gonja proti SLS
do viška. Vse liberalno časopisje s »Slov. Narodom« in »Dne¬
vom« na čelu je izlivalo na Kreka golide blata, širilo tatarske
vesti o »Ljudski posojilnici« in o drugih katoliških gospodarskih
zavodih, psovalo katoliške organizacije, zlasti orlovstvo, divjalo
proti širokopoteznim Lampetovim gospodarskim projektom, po¬
sebno proti deželni elektrarni (o tem je dokazoval zlasti ing.
M. Šuklje, da je sploh zanič) in obljubovalo hud obračun s SLS
v prihodnjem zasedanju dež. zbora.  Ta je bil sklican
za 24. dan septembra 1. 1913. Že na predvečer zasedanja je
objavil Krek spričo nujnih prošenj svojih prijateljev odgovor v
Theimerčini zadevi, ki je izražal vso globoko bolest tako okle-
vetanega moža (prijatelji njegovi trdijo, da je ta afera v veliki
meri pospešila njegovo smrt). Naslednji dan je res prišel ob¬
račun v dež. zboru, toda obračun z metodami liberalnega po¬
litičnega boja. Šušteršič in Schwarz sta oficijalno zavrnila vse
laži glede »Ljudske posojilnice« in potrdila deželno garancijo
za vloge pri njej; za njima je pa dr. Lampe z le njemu lastno
vehemenco, žgočo ironijo in stvarnostjo obračunaval z dema¬
gogijo celokupne liberalne kritike o deželni gospodarski politiki.
Ker je v svojem govoru nazval liberalno stranko krivoprisež-
niško, je nastal v zbornici silen hrup. Zlasti Ribnikar se je iz-
pozabljal tako daleč, da so glasovali za njegovo izključitev od
sej tega dne celo sami liberalci. Udarci, ki so jih dobili ta dan
liberalci, so bili tako silni, da je »Slov. Narod« še tisti dan ob¬
javil na čelu lista dr. Tavčarjev ferman, v katerem je ta pre¬
povedal vsem v Narodni tiskarni tiskanim listom objavljati
še nadalje napade na denarne zavode. Toda ta dan je bil šele
začetek. V seji dne 2. oktobra so prišle v debato sestave porot-
niških imenikov. Tedaj se je oglasil k besedi tudi dr. Krek.
Njegov govor je bil podoben obrambi smrtnoranjenega leva.
»Slovenec« je naslednji dan poročal pod naslovom »Sodnji
dan«  o njem, rekoč: »To je bil Krek v vsej svoji moči, naš
Krek, ki je zapisan v srcih našega ljudstva kakor nobeden,
ki je stopil na dan nenadoma, originalno, kot le on zna, ter z
bičem ošibal brezmejno podlost liberalnega časopisja. Kar
imamo zbornico, niso nikoli donele po dvorani take ovacije,
kakor so včeraj ... in ogorčenje, ki se je dvignilo proti liberal¬
cem, se v svoji elementarni sili ne da popisati z nobenim pe¬
resom«. Uvodoma je Krek očrtal historijat zakona o porotnih so¬
diščih in razložil vzroke, zakaj so sestavljeni porotniški zbori
skoro iz samih gostilničarjev in trgovcev, ki so po svoji veliki
večini seveda liberalci. Glede na način sestave teh imenikov je

213

vsak neliberalec izročen na milost in nemilost psovanju liberal¬
nega časopisja, kati liberalni list ni obsojen pred poroto nikoli,
katoliški pa vedno. Tudi Theiinerica si je upala blatiti njegovo
čast zato, ker so ji povedali, da je izmed 36 porotnikov le 8
klerikalcev; toda če mu hočejo vzeti celo kruh, ima pravico,
braniti se tudi on. Dejal je, da mu je Theimerjeva sama pisala,
da ne odneha le zato; ker noče pustiti na cedilu onih, ki stoje
za njo; a sedaj je izročen vsem liberalnim podlostim, ker je pač
med 36 porotniki le 8 klerikalcev. Končal je z globoko resnim
apelom, »da bi vladale razmere, da bi vsaj kot ljudje živeli
drug poleg drugega..., če pa to ne, potem, mi fantje, kar nas
je, skupaj držimo«. Vtis njegovega govora je bil nepopisen, in
vse, kar je bilo med liberalci še poštenega, se je sramovalo de¬
janj svoje lastne stranke.

In med onimi, ki se teh dejanj niso sramovali, so bili zopet
liberalni učitelji.  »Dan«, ki ga je dne 24. maja prej¬
šnjega leta »Učiteljski Tovariš sam proglašal za nekako uči¬
teljsko glasilo, je stal namreč že tiste dni na čelu nove gonje,
ki ni bila v svojih oblikah nič manj umazana, to je gonje s
takozvano »Vodiško  J oh  a n c o«. Sleparska ženska, ki so
jo že poprej spodili iz dveh samostanov na Reki, je slepila v
vodiškem župnišču ljudi, da poti krvavi pot. Izmed domačih du¬
hovnikov ji je župnik verjel, kaplan jo pa proglašal za histerično.
Tako je bilo tudi med drugo duhovščino. Njeni »čudeži« so
privabili hitro v Vodice cele trume lahkovernega ljudstva, obču¬
dovat namišljeno »svetnico« (med najvnetejšimi obiskovalkami
so bile tudi ljubljanske liberalne dame). Sleparije so trajale ne¬
kaj tednov, dokler je končno meseca oktobra 1. 1913 ni raz¬
krinkal duhovnik, salezijanec z Rakovnika, dr. Valjavec. Kljub
temu da njenih sleparij ni bil sokriv noben duhovnik, niti se
ni ž njo nihče kakorkoli okoristil, so uprizorili liberalci z »Dne¬
vom« na čelu novo silno gonjo proti SLS in duhovščini, a »Uči¬
teljska tiskarna« je izdala celo pamfletistično brošuro proti ka¬
toličanom s karikaturo sikstinske Madone, držeče namesto Je-
zuščka v naročju — tele. Da je bila v takih razmerah i z s t r a-
dalna politika  deželnega odbora napram učitelj¬
stvu  vsaj razumljiva, če že ne opravičljiva, je jasno. Ko je
bil dne 3. oktobra v deželnem zboru o priliki proračunske debate
razgovor tudi o učiteljskem vprašanju, je navajal referent dr.
Zajec celo vrsto najgorostasnejših citatov iz »Učit. Tovariša«
in »Dneva« iz poslednje dobe, ki so vsi izzvenevali v stalni re¬
fren: »S klerikalno zalego boj do skrajnosti!« Ko je na koncu
tega svojega poročila hladno ugotovil: »Gospoda moja, mi smo
ta boj sprejeli...«, mu je pritrjevalo vse. Celo liberalna tržaška
»Edinost« je nazivala »Dnevovo« pisanje »škandalografijo« ter
se zgražala, da prihaja to iz tiskarne ljudi, ki se zovejo vzgo-

214

jevalci naroda. Toda učiteljski voditelji so še dalje rotili uči¬
teljstvo, naj »značajno« trpi za tako naprednost. In res so vsi
oni, ki še niso pobegnili k »Slomškovi zvezi«, molčali in trpeli,
le z goriškega Krasa so začeli prihajati glasovi, ki niso bili več
voljni prenašati takega pijonirstva kulture in prosvete«. V se¬
žanskem učiteljskem društvu se je namreč našlo tedaj nekaj
mlajših, socialistično vzgojenih učiteljev,  ki so
začeli pod vodstvom A. Hreščaka in J. Pahorja energičen boj
proti vsej dotedanji smeri svobodomiselne slovenske učiteljske
organizacije in njenih voditeljev. Prve dni meseca novembra
1. 1913. je zborovalo društvo v Štanjelu, kjer je nastopil Hre¬
ščak z vso ostrostjo proti »Dnevu«, češ da je najnesramnejši
slovenski list. Obenem je ožigosal Zavezne voditelje, ki maše
na zborovanjih usta vsem, ki hočejo kritizirati njih usodna pota,
a poudarjal je tudi, da so teh sokrivi vsi, ki k vsemu temu
molče. Ker je obhajala tisto leto Zaveza svojo 25-letnico in ob
tej priliki pompozno proslavljala svoje namišljene kulturne za¬
sluge, je obravnaval Hreščak ta jubilej še v »Naših zapiskih«
in ugotovil, da si učiteljstvo po 25 letih frazarjenja o svojem
kulturnem pijonirstvu ni na jasnem niti glede ene točke svojega
programa. Poudarjal je, da obljubujejo boljše čase, ko zmagajo
njih ideje, toda v pozi in frazi se potapljajo sami.

Jeseni 1. 1913. je potekla funkcijska doba kranjskega de¬
želnega zbora. Da bi se volitve preveč ne zavlekle, je naznanil
dr. Šušteršič v zaključni seji dne 10. oktobra, da je predlagal
vladi razpust zbornice in takojšnji razpis novih volitev.
Nekaj dni nato je izšla Krekova knjiga »Dejanja govore«, v ka¬
teri je podal podrobno poročilo o ogromnem kulturnem in go¬
spodarskem delu, ki ga je izvršila SLS potom dež. zbora in
odbora, odkar sta bila ta dva v njenih rokah. Liberalci so od¬
govorili s tem, da je prevzel poslanec dr. Ravnihar odgovorno
uredništvo »Slov. Naroda« in »Slov. doma« in sta lista lahko
nemoteno napadala. Decembra so se vršile volitve, katerih izid
je bil seveda jasen že vnaprej. V splošni kuriji je dobila SLS
50.894 glasov (lib. 22.148, socialisti okroglo 4000), v kmetiški
32.719 (lib. 8.797) ter je zmagala v obeh z vsemi svojimi kan¬
didati, a v mestih, kjer je SLS postavila sedaj prvič kandidate
povsod, je imela zaznamovati lep napredek, v gorenjskih mestih
je pa zopet tudi zmagala.

Novi deželni zbor  se je sešel dne 5. februarja
1. 1914. »Slovenec« je na dan otvoritve zapisal, da je posvečal
dež. zbor dotlej svojo glavno skrb gospodarskim vprašanjem;
tu je sedaj najnujnejše izvršeno ali pa vsaj v lepem teku, zato
se bo treba lotiti v bodoče predvsem smotrenega socialnega
skrbstva.  Kratek načrt delovnega programa SLS je po¬
kazala že prva seja. Izvoljen je bil dotedanji dež. odbor, dež.

215

glavar je napovedal glede na to, da so postali vkljub vsemu
nasprotnemu prizadevanju liberalnega učiteljstva prejemki tega
stanu nevzdržni, reformo vseh dež. šolskih zakonov z regula¬
cijo plač vred, a posamezni poslanci SLS so vložili nujne pred¬
loge za deželno monopoliziranje zavarovanja (Piber), za usta¬
novitev splošne delavske zavarovalnice (Krek), za reformo
ubožnega skrbstva (dr. Gregorič) in nekaj dni nato še za usta¬
novitev dež. posredovalnic za delo (Krek). Na inicijativo SLS
se je začelo med strankami tudi pogajanje za zopetno reformo
dež. volilnega reda, ki pa je ostalo brezuspešno. Pač pa je že
dne 24. februarja predložil dež. odbor zbornici načrt novih dež.
šolskih zakonov, ki so bili potem dne 2. marca sprejeti z daleko-
sežno regulacijo učiteljskih plač vred. Ob tej priliki je dr. Krek
poudarjal zasluge SLS za povzdigo šolstva, češ da so bile za
časa liberalnega režima ustanovljene letno povprečno le 4 nove
ljudske šole in 25 novih razredov, a pod vlado SLS 6.5 novih
šol in 36 razredov. S tem je bil glavni del programa tega za¬
sedanja izčrpan. Jeseni bi imeli priti na vrsto razni socialno¬
politični zakoni. Toda do tega ni več prišlo, kajti dogodki, ki so
napočili že nekaj mesecev nato, so povzročili, da je bilo fe¬
bruarsko zasedanje te osrednje in najvažnejše slovenske samo¬
upravne korporacije tudi zadnje ...

Slovenska parlamentarna delegacija  je
preživljala koncem 1. 1913. in v prvi polovici 1. 1914. mirnejše
mesece. Stala je sicer še vedno v opoziciji proti Stiirgkhovi
vladi, toda Šušteršič je pazno skrbel za to, da ta opozicija ni
bila vladi nevarna. Ko so meseca decembra zopet zborovale de¬
legacije v Budimpešti ter je bil Šušteršič zato z Dunaja odsoten,
so začeli Jarc, Gostinčar in Dulibič v proračunskem odseku na¬
enkrat kar na svojo pest z obstrukcijo. Šušteršič je vprašal br¬
zojavno Gostinčarja iz Budimpešte, zakaj obstruirajo, in ta mu
je odgovoril, da zaradi netaktnosti predsednika. Ko se je Šu¬
šteršič čez nekaj dni vrnil na Dunaj, je skušal z osebnim pri¬
tiskom obstrukcijo ustaviti, toda klubove seje si ni prav upal
sklicati, ker je slutil, da zlasti pri izvenkranjskih tovariših ne
uživa več nekdanjega zaupanja. Ti so namreč že dlje časa
mrmrali, češ da ima pred očmi le kranjske interese, dočim
nima za boje obmejnih Slovencev nobenega pravega zmisla.
Razen tega so pa začeli mnogi sumiti, da stoji Šušteršič tudi
za — Theimerjevo in njenim bojem proti Kreku. Ko je Šušteršič
uvidel, da njegova nekdanja avtoriteta izginja, je izvajal kon¬
sekvence in dne 4. marca 1. 1914. odložil predsedstvo
klubk.  Vse se je oddahnilo. Klub si je takoj izvolil za pred¬
sednika dr. K o r o š c a, ki je veljal že tedaj za mojstra »kuloar-
ske politike«.

216

Ves interes pomladanskega parlamentarnega zasedanja so
obračali nase škandali med češkimi narodnimi socialisti, kjer se
je izkazalo, da je imela vlada nekaj poslancev podkupljenih, ter
med Mladočehi, glede katerih je prišlo na dan, da so pridno
zobali iz vladnega dispozicijskega fonda. Zmeda je postala to¬
lika, da je sredi marca Stiirgkh zasedanje odgodil, s čimer so
se tudi vrata parlamenta zaprla za več ko tri leta. Le delegacije
so nekaj tednov nato še zborovale. Tu sta Šušteršič in Koro¬
šec obsojala celokupno notranjo in zunanjo politiko monarhije.

Doma so dobili staroliberalci in mladoliberalci za svoje
kritje Theimerčine gonje proti Kreku in SLS nagrado s tem,
da je za nameček vse afere ovadila Theimerica vojnemu mi¬
nistru še dr. Trillerja in dr. Oražna zaradi srbofilstva, a je bila
policijska preiskava proti obema kmalu ustavljena. Stari so
zopet popolnoma obvladali politiko liberalne stranke, ker se
mladi glede na bližajoči se proces proti voditeljem Agro-
Merkurja,  zlasti proti dr. Žerjavu, niso več upali izzivati
nevolje starih. Proces se je vršil zadnje dni meseca marca in
prve dni aprila. Glede na brezvestno gospodarstvo, ki se je vo¬
dilo v njem, se je končal s hudimi obsodbami voditeljev. Med
drugimi sta bila obsojena predsednik Lenarčič na 4 mesece za¬
pora in ravnatelj dr. G. Žerjav na 4 mesece, poostrenega z
enim postom vsak mesec. Kakor že poprej, »Slovenec« tudi to
pot vse afere ni hotel strankarsko izrabljati, ker je bilo itak vse
prepričano, da bo dr. Žerjav ostal za vedno pokopan pod raz¬
valinami svoje lastne zgradbe, za katero vodstvo ni imel no¬
bene kvalifikacije. Le na naslov drugih zadrug je zapisal »Slo¬
venec« dne 4. aprila: »Proces Agro-Merkurja bi bilo dobro, da
bi ga nabili na stene vseh zanikarnih in slabo upravljanih zadrug,
da bi ostal zadružnim organom vedno pred očmi in jim kazal
brezno-, v katerem bodo končali zadruga in sami«.

Mirno spanje je kvaril starim voditeljem liberalne stranke
nekoliko le »D a n«, ki se je ponovno zaganjal vanje, toda »Slov.
Narod« ga je nagnal z »inferijornim listom, ki špekulira le na
najnižje instinkte nerazsodnih ljudi in je po svoji zanikrnosti
sploh prava sramota za slovensko žurnalistiko«. »Dnevov« pro¬
staški ton so voditelji učiteljstva še podpirali ter uredništvu
izrečno naročali izrabljanje afere s Theimerico in Vodiško Jo-
hanco za čim besnejšo »protiklerikalno gonjo«, ki so se ji celo
uredniki sami upirali. Glavni urednik lista dr. Ivan Lah je
namreč v svojem idealizmu hotel posvečati glavno pažnjo jugo¬
slovanski propagandi, toda lastnikom lista se je zdela ta pre¬
nevarna. Zaradi tega je prišlo tudi ponovno do hudih konfliktov
med uredništvom in lastništvom. Ker dr. Lah ni prenehal s svojo
iredentistično pisavo, je izjavila učiteljska organizacija dne
14. februarja 1. 1914. v »Učit. Tovarišu« da »Dan« ni njeno gla-

217

silo in da sploh nima z njim nobenih stikov. To pa seveda ni
zavrlo opozicije, ki se je širila proti voditeljem učiteljske orga¬
nizacije polagoma po vsem Primorskem ter odmevala že tudi
na Štajerskem.

Od svoje ostrine pa strankarski boji tudi v teh mesecih
niso prav nič popustili. Ing. Šuklje je vodil v »Slov. Narodu«
še nadalje v precej prostaški obliki pisano kampanjo proti Lam-
petovim elektrifikacijskim načrtom, a Ribnikar je potem, ko
so mu delavci ušli na lastna pota, skušal organizirati boj proti
SLS na kmetih; začel je predstavljati nekako agrarno krilo
liberalne stranke. Liberalna strankarska nestrpnost
je prišla do izraza celo na obč. zboru Slovenske Matice
dne 15. marca, ko so liberalci pometali iz njenega odbora ve¬
čino pristašev SLS ter jih nadomestili s prononsiranimi svojimi
pristaši. V znak protesta so pet dni nato izstopili iz odbora še
ostali katoličani, s čimer je privedel predsednik dr. Ilešič ta
ugledni kulturni zavod v izrazito liberalne vode.

Večletni strastni časopisni boji proti gospodarstvu SLS v
dež. odboru ter živa osebna agitacija, ki so jo mladi organizirali
v sicer popolnoma sterilni liberalni stranki, a na drugi strani
preveliko zaupanje SLS v svojo moč ter iz tega sledeče popu¬
ščanje v politično-organizatoričnem in propagandnem delu med
ljudstvom je pa polagoma vendarle začelo porajati nekaj sadov.
Že pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bilo opažati rahel
padec glasov  SLS in dvig liberalnih. Dne 19. maja 1. 1914.
so se pa vršile nadomestne volitve za notranjski državnozborski
mandat, ki je postal izpraznjen s smrtjo dr. Ig. Žitnika (umrl
28. XII. 1913). Ob tej priliki so padli glasovi SLS in narastli
liberalni tako presenetljivo, da je povzročilo to prav resno
vznemirjenje v SLS. Kandidat dr. L. Pogačnik je sicer še pro¬
drl, toda njegova mala večina je bila resen opomin SLS, da ni¬
kakor ni nepremagljiva. SLS je skušala prestreči ta neprijetni
udarec s tem, da se je začela pripravljati z vso silo na ljubljan¬
ske občinske volitve in je v to svrho meseca junija objavila po¬
razno poročilo o izvršeni reviziji liberalnega gospodarstva na
mestnem magistratu (vesti o čudnih mahinacijah z ubožnim za¬
kladom, o porabi denarja za delavske hiše v druge svrhe itd.
so prihajale v javnost že poprej). Toda do volitev sploh več ni
prišlo, ker je od meseca do meseca bolj pereče jugoslovansko
vprašanje medtem že zanetilo svetovni požar.

Na Hrvaškem  se je bilo koaliciji sicer posrečilo uveriti
madjarsko vlado o svoji lojalnosti, doseči razpis saborskih
volitev (izvoljenih je bilo 47 koalicijonašev, 12 madjaronskih
unijonistov, 14 starčevičancev, 9 frankovcev, 3 radičevci in 3
drugi) in se dokopati do oblasti, toda politični pritisk na Jugo¬
slovane se s tem ni bistveno izpremenil. Vlada je slejkoprej pre-

218

žala na vsak preglasen nacijonalističen pojav. V začetku febru¬
arja je izvršila ljubljanska policija več hišnih preiskav. »Slo¬
venec« je čutil dne 18. t. m. potrebo, objaviti notico: »Pozor na
ovaduhe!« Posebno ostro je pazila vlada na voditelje radikalno-
nacijonalističnega dijaškega gibanja, ki se je širilo od meseca
do meseca in ni ostalo omejeno zgolj na svobodomiselno dija-
štvo, temveč je objemalo v isti meri že tudi katoliško. To se je
pokazalo že sredi meseca marca 1. 1914. o priliki 500 letnega
jubileja ustoličenja zadnjega koroškega
vojvode.  Ker dež. šolski svet, ki je ukazal svoječasno pro¬
slavljanje Schillerjevega in drugih podobnih jubilejev, za to
praznovanje ni ničesar ukrenil, so ga sklenili dijaki proslaviti
dne 18. marca sami s splošnim šolskim štrajkom.  »Slo¬
venec« jih je na predvečer svaril pred tem korakom, toda poslu¬
šali ga niso niti katoliški dijaki. Naslednji dan je bil zlasti v
višjih razredih štrajk skoro popoln. Dne 19. marca so prišli di¬
jaki zopet redno v šolo, a ker je začelo ravnateljstvo II. drž.
gimnazije s preiskavami, so stopili ponovno v štrajk. »Dan« jih
je še podžigal, a »Slovenec« je katoliške dijake nagovarjal, naj
gredo v šolo, češ da tudi radikalci niso poznali solidarnosti ne
pri Družbi sv. C. in M., ne pri Slovenski Matici. Ker to ni dosti
zaleglo, je začel nastopati dne 21. t. m. pod vplivom oportuni¬
stičnega Šušteršiča že ostreje proti voditeljem štrajka. Dne
23. marca je bil štrajk končan na vseh šolah; njegova glavna
inicijatorja, Endlicher in Zalar sta bila aretirana, a v javnosti je
odmeval še dolgo. Ker so postale intimne zveze voditeljev svo¬
bodomiselnega krila nacijonalističnega dijaštva z Belgradom
polagoma že javna tajnost, je izrazil »Slovenec« dne 2. aprila
rahel strah pred pravoslavjem in se zavzel še za trdnejšo zvezo
katoliških Slovencev in Hrvatov ter za naslonitev na monarhijo.
Dne 6. aprila je pa objavil programatični uvodnik »Jugoslo¬
vansko nacij onalistično gibanje«.  V uvodu je
poudarjal, da vročekrvni mladini tega nikakor ne zamerja, ven¬
dar mu v sedanji obliki ne ugaja, ker prinaša koristi le Srbstvu,
a edinstvu na ljubo bi Srbi gotovo nikoli ne hoteli žrtvovati
svoje narodne individualnosti. Pozdravljal je gibanje za kulturno
in gospodarsko sodelovanje vseh Jugoslovanov, toda njegova
politična plat se mu je zdela škodljiva. Izjavljal je, da gre tu
mladostna nepremišljenost predaleč, kajti razpad Avstrije ni v
interesu Slovencev, ker bi bili v tem slučaju gotovo razkosani.
Ostro je pa obsojal tudi vlado, če bi začela vršiti proti tem mla¬
dostnim nepremišljenostim kake persekucije, kajti edini lek proti
eventualnim iredentističnim stremljenjem je pravična politika
vlade napram Jugoslovanom.

Ta mirni in stvarni članek je proglašal »Slov. Narod« za de-
nuncijacijo, čeprav je bil napisan skoro ravno za obletnico, ko*

21£t

je »Slov. Narod« sam v resnici denunciral isto mladino ter ji
odkrito predbacival protidržavno stremljenje. Radikalno jugoslo¬
vansko gibanje se je pa medtem širilo med mladino bolj in bolj.
Prvega aprila so sklenila vsa svobodomiselna jugoslovanska
akademična društva v Pragi združitev v skupno društvo z izra¬
zito nacijonalističnim programom in skupnim glasilom »Jugo¬
slavija«. Vlada pravil novega društva ni potrdila, pač pa
se je skušal uveljaviti v Trstu dnevnik »Jugoslavija«, ki
je bil predvsem glasilo radikalne mladine. Tudi v vsem
ostalem tisku ni več izginilo jugoslovansko vprašanje z
dnevnega reda. Celokupna dijaška mladina brez razlike svetov¬
nega naziranja je prehajala v vedno večji radikalizem. Liberalna
stranka je bila glede jugoslovanskega vprašanja brez vsake
jasne in enotne orijentacije. Vsak je zagovarjal nekaj drugega
(primerjaj tozadevno anketo v »Vedi« 1. 1913.), a velika večina
se je izgubljala v samem besedičenju. Najglasnejši med njimi je
bil dr. Fr. Ilešič, ki ga je nazval »Slovenec« dne 15. aprila
1. 1914. »neminljivi zgled jugoslovanskega frazerstva«. Pač pa je
imela starejša katoliška generacija glede jugoslovanskega vpra¬
šanja jasno začrtani cilj, namreč čim tesnejšo zvezo s Hrvati in
po možnosti združitev vseh Jugoslovanov monarhije v posebno
državno telo pod habsburškim žezlom v zmislu trializma. »Slo¬
venec« je glede na to že dne 18. aprila v uvodniku »Na napač¬
nem potu« tudi ostro zavrnil oni del hrvaških pravašev, ki je
propagiral Vsehrvaštvo in Samohrvaštvo. Glede razmerja do
Srbije so bila mnenja v katoliškem taboru precej deljena: radi¬
kalna mladina je bila sličnih misli s »preporodaši«, Šušteršičev
krog je bil zvesto vdan monarhiji, Krekovemu krogu izobra¬
žencev so bili merodajni predvsem interesi slovenskega naroda
brez ozira na dinastijo in državne meje, a del izobražencev je
imel proti Srbiji pomisleke z versko-kulturnih vidikov (izrazil
jih je Ušeničnik v junijski številki »Časa« 1. 1914.).

Sredi intenzivnega akademičnega razpravljanja o jugoslo¬
vanskem vprašanju, sredi živahne radikalne jugoslovanske pro¬
pagande med mladino in žilavih bojev proti vedno močnejšemu
pritisku Nemcev v obmejnih deželah so pa padli dne 28. j u¬
nija v Sarajevu usodni streli,  pod katerimi sta
izdihnila prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga
Zofija. Vse je instinktivno začutilo, da se je zgodilo nekaj veli¬
kega, kar utegne imeti najusodnejše posledice. Po vseh južnih
pokrajinah monarhije (izvzemši v Sloveniji seveda, ker tu Sr¬
bov ni bilo) so se vršili veliki protisrbski izgredi. Štajerski in
koroški nemški listi so začeli s silno gonjo proti Slovencem in
zlasti proti duhovščini, kateri so očitali veleizdajska stremljenja.
V Ljubljani so vse stranke zaslutile, da se bližajo resni časi, v
katerih bi se utegnila vsaka nepremišljenost silno kaznovati. Li-

220

beralna stranka je že o priliki žalne seje ljubljanskega obč.
sveta dne 30. junija izrazila svojo patrijotično lojalnost; v SLS
je pa prevzel vse usmerjanje pisave njenega časopisja ter vse
določanje njenega postopanja na zunaj dr. Šušteršič osebno.
Že odkar je postal kranjski dež. glavar, je bilo čutiti njegov
oportunizem in njegovo avtokratstvo; zato je tudi vedno bolj
opuščal sklicevanje sej strankinega vodstva in izvršilnega od¬
bora; v teh resnih dnevih si je pa prilastil popolno diktaturo
v stranki in v vseh njenih organih. Zato je postal s tem tudi
sam odgovoren  za vsa njena dejanja. Dne 1. julija je
objavil »Slovenec« najprej uvodnik »Naš sovražnik«, v katerem
je nastopil z vso vehemenco proti velesrbski propagandi, a za
nedeljo dne 5. julija je sklical Šušteršič v Ljubljano velik pro¬
testen shod.  Ne glede na to, da sta se bila poprej domenila
s Krekom o vsebinigovora (Krek je ponovno sestavljal Šuster-
šičeve govore), se Šušteršič tega dogovora ni držal, temveč je
govoril sirov in hujskaški govor proti domačim srbofilom. Dva
dni nato sta sicer stranka prava in Radičeva kmetiška stranka
v skupni seji v Zagrebu pozdravili ta govor in izrazili svojo so¬
lidarnost z njim celo v posebnem pismu, vendar pa je mlajše
katoliško izobraženstvo iz Krekove okolice s svojim voditeljem
ria čelu ostro obsojalo ta Šušteršičev prostaški nastop. Kak
očiten javen korak je bil pa spričo skrajno napetega političnega
položaja seveda nemogoč. Dne 4. julija je »Slovenec« še objavil
nekoliko treznejši uvodnik »Kaj pa zdaj?«, v katerem je pozival
vlado, naj se s pametno politiko nasloni na državi zveste Slo¬
vence in Hrvate, a v naslednjih dnevih je pa že popolnoma pre¬
vladal ton Šusteršičevega govora na navedenem protestnem
shodu. Liberalci so seveda krepko odbijali »Slovenčeve« na¬
pade, mu očitali denuncijantsko pisavo in dolžili veleizdajskih
stremljenj tudi katoliško mladino (poslednja štev. »Zore« je bila
namreč konfiscirana zaradi nekega radikalno-jugoslovanskega
članka akademika Koruze). Dočim so se vršili na Koroškem in
na Štajerskem dan za dnem nemški izgredi  p r o t i S lo¬
ve  n c e m brez razlike političnega prepričanja, se je pa izživ¬
ljalo časopisje v Ljubljani predvsem v grdem medsebojnem
zmerjanju in podtikanju. Tedaj je dal dr. Šušteršič brez ved¬
nosti kogarkoli poslati iz strankinega tajništva več okrožnic na
zaupnike po deželi, v katerih jih je pozival, naj pazijo na proti-
državne izjave nasprotnikov in sporoče tajništvu naročnike ne¬
katerih liberalnih in socialističnih listov.

Dne 23. julija je izročila Avstrija Srbiji ultimatum, v nede¬
ljo 26. t. m. so javile posebne izdaje listov njegovo odklonitev,
proglas delne mobilizacije, neizogibni izbruh vojne ter sistiranje
številnih ustavnih pravic in svoboščin. Naslednji dan je prinesel
»Slovenec« pesem »Bojni grom« in vest o ustavitvi nekaterih

221

slovenskih listov (»Dneva«, »Zarje« i. dr.), a dne 28. julija
je napovedala Avstrija Srbiji vojno  tudi for¬
malno. Evropski kabineti so se na videz z vso paro prizadevali,
da konflikt lokalizirajo, toda že dne 30. julija je proglasila Ru¬
sija splošno mobilizacijo. Tej je sledila takoj nemška in dne
1. avg. tudi avstrijska, a naslednji dan je napovedala Nemčija
Rusiji vojno. S tem je bil užgan svetovni požar.  Ne¬
kaj dni nato je bilo v plamenih skoro pol sveta. Sele sedaj se
je slovensko časopisje zavedlo resnosti in tragike položaja ter
popolnoma ustavilo vsako medsebojno stran¬
karsko polemiko.  Glavno vsebino časopisja so tvorila
odslej seveda poročila z bojišč, sicer se je pa omejevalo pred¬
vsem na informativne članke in na objavo tekočih domačih novic.
Vsako politično življenje je popolnoma za¬
mrlo.  Namesto parlamentarcev sta govorila vojna uprava
in policija. V časopisju je bila zatrta vsaka beseda, ki ni ugajala
policijskim cenzorjem, ustavljena je bila še cela vrsta listov
(»Slovenski Branik«, »Slov. ilustr. tednik« i. dr.) ali so pa pre¬
nehali sami. Policijske oblasti so začele po vseh jugoslovanskih
pokrajinah z najkrutejšimi persekucijami.  V ma¬
sah so romali kakršnekoli nelojalnosti osumljeni izobraženci v
ječe in v internacijo (vseh internirancev je bilo okoli 100.000.
po ogromni večini seveda Slovanov), za neprevidno besedo pa
celo na morišče. Po mestih je mrgolelo tajnih policistov; pri¬
jatelj ni več zaupal prijatelju. Na Kranjskem so bili zaradi
vprav vsiljive Šusteršičeve lojalnosti kolikortoliko obvarovani
direktnih preganjanj vsaj pristaši SLS, čeprav so bili tudi med
temi mnogi s Krekom na čelu med političnimi osumljenci, a po
obmejnih slovenskih deželah so romali v ječe liberalci, socialisti
in katoličani, delavci in duhovniki, mladenke in starčki, poslanci
(Grafenauer) in dijaki, a nahujskana nemška in nemškutarska
drhal po trgih in mestih je vprav divjala proti vsemu, kar je bilo
slovenskega. Država ni zaupala lastnim državljanom, zato se
je izpremenila v veliko ječo, v kateri so odločevali le policija,
orožništvo, vojaštvo in preki sod.

Izprva je bilo vse prepričano, da utegne trajati vojna le ne¬
kaj mesecev in da sploh ne bo rodila dalekosežnih posledic. Pri
veliki večini prebivalstva je vladala seveda avstrijska  o ri¬
je  n t a c i j a, ker je bilo sploh težko misliti, da bi bila mogoča
kaka dalekosežnejša izprememba evropskega političnega zem¬
ljevida; del izobražencev je pa podzavestno čutil važnost do¬
godkov za Slovane in želel Avstriji poraz, ne da bi imel pri tem
kak določen pozitiven cilj. Le mladi entuzijasti so sanjali o
najdrznejših kombinacijah. Toda minevali so meseci in meseci T
centralne velesile so izbojevale silne zmage in doživljale velike
poraze, krog njenih sovražnikov je pa naraščal od leta do leta.

222

Porazi, obenem pa kruto preganjanje, ki so mu bili izpostavljeni
vsi nenemški narodi, vse to je začelo polagoma rušiti na eni
strani vero v zmago centralnih držav, na drugi strani pa rušiti
tudi vero v Avstrijo kot edini možni dom malih narodov v po¬
rečju srednje Donave. Čeprav je bila tekom 1. 1915. kakršnakoli
javna akcija še popolnoma nemogoča, so se vendarle začele že
tedaj tvoriti v obeh vodilnih slovenskih strankah majhne skupine
izobražencev, ki so razmotrivale celokupni politični položaj, a v
inozemstvo sta bila pobegnila med drugimi dr. Gregorin in dr.
B. Vošnjak, se pridružila ostalim srbohrvaškim političnim emi¬
grantom in vstopila v 1. dan maja 1. 1915. v Londonu ustanov¬
ljeni »Jugoslovanski odbor«,  kateremu je predsedoval
dalmatinski pravaš dr. Ante Trumbič. Tudi v prvi polovici
1. 1916. o kakem rednem političnem življenju še ni moglo biti
govora, pač pa so se začeli pojavljati pri vseh avstrijskih na¬
rodih posamezni osamljeni glasovi političnega značaja. »Slove¬
nec« je objavil dne 24. marca 1. 1916. uvodnik z naslovom
»Avtonomija«, v katerem je izrazil nado, da dobe avstrijski na¬
rodi po vojski svojo samoupravo. Tri tedne nato je bil objavljen
program nemških »Volksratov« (t. zv. «Belange«), ki so ga pri¬
pravljali že prejšnje leto. Obsegal je podroben načrt za popolno
uveljavljenje nemške hegemonije  v Avstriji in jasno
kazal usodo, ki čaka Slovence in z njimi tudi vse druge nenem-
ške avstrijske narode v slučaju zmage nemškega orožja.

Ker ni bilo od nikoder nobenih znakov za dogleden konec
vojne, pač pa se je opažal povsod opasen gospodarski zastoj,
so se začele že na poletje 1. 1916. izrekati posamezne politične
stranke za sklicanje parlamenta  (ogrski drž. zbor je
redno zboroval že ves čas vojne). Meseca septembra 1. 1916. so
bile razen Vsenemcev že vse avstrijske politične stranke edine
v tem, da je sklicanje drž. zbora nujno potrebno. Dne 30. t. m. je
»Slovenec« poročal, da ga je tudi »Hrv.-slov. klub že ponovno
zahteval, iz vladnih vrst na te pozive ni bilo nobenega odgovora,
in tudi politični pritisk na stradajoče in krvaveče narode se ni
zmanjšal prav nič. Iz tega težkega ozračja so padli vnovič streli.
Sin socialističnega voditelja dr. Viktorja Adlerja, dr. Friderik
Adler, je dne 21. oktobra  1. 1916. ustrelil ministr¬
skega predsednika Stiirgkha.  Vse je čutilo, da
mora roditi ta atentat olajšanje. Dva dni nato se je vršila seja
voditeljev vseh parlamentarnih klubov, katere so se udeležili od
Slovencev dr. Šušteršič, dr. Korošec in Jos. Pogačnik in ki se
je končala z zahtevo po sklicanju drž. zbora. Stiirgkhov nasled¬
nik je postal dne 28. oktobra stari Korber.  Ker je bilo vse
prepričano, da se bliža konec absolutizma, se je hitro zopet bu¬
dilo politično življenje. V začetku meseca novembra so se zdru¬
žile najprej vse nemške stranke ter zahtevale uveljavljenje nem-

223

škega značaja države, a nekaj dni nato so jim sledile vse češke
parlamentarne skupine ter ustanovile enoten klub, »Češki svaz«,
pod Stanekovim predsedstvom. Tedaj je dne 21. novembra ne¬
nadoma umrl še cesar Franc Jožef,  ki ga je nasle¬
dil mladi Karel, mož dobre volje, a slabotnih moči. Vse je čakalo
daiekosežnih izprememb. Dr. Korošec je sklical za 28. dan no¬
vembra v Gradec sejo »Hrv.-slov. kluba«,  ki je po¬
drobno obravnavala ves politični položaj ter sklepala o korakih,
ki naj jih ukrenejo slovenski politiki. Na tej seji je Šušteršič
svaril pred zvezo s Čehi, vendar je bila ta sklenjena proti nje¬
govi volji. Med poslanci se je nezaupanje proti Šušteršiču sa¬
memu večalo.

Mladi cesar je čutil težko situacijo, v kateri se je nahajala
monarhija, zato je začel takoj iskati izhoda iz nje. Dne 14. de¬
cembra je odslovil Korberja in poveril sestavo vlade Spitz-
miillerju,  ki je moral pa tudi že teden dni nato prepustiti
svoje mesto češkemu fevdalcu Clam-Martinicu  ; zuna¬
njega ministra Buriana je pa zamenjal bivši zaupnik Franca
Ferdinanda, grof Czernin. Novi cesar je pomilostil veliko število
političnih kaznjencev, skušal najti pot do miru in se spomladi
1. 1917. odločil za sklicanje drž. zbora. Vsi narodi monarhije
so čutili, da preživljajo usodno in zgodovinsko dobo; povsod
se je pojavljala želja po narodni koncentraciji.  »Slo¬
venec« je dne 11. januarja 1. 1917. objavil uvodnik z naslovom
»Doba narodnega združenja«, v katerem je izjavil, da o fuziji
strank sicer ne more biti govora, pač je pa potrebna narodna
koncentracija, združitev gospodarskih organizacij in ustanovi¬
tev »Narodnega sveta« (nekaj dni nato je pozdravil tudi »Kme-
tovalčevo« misel za osnovanje »Vseslovenske kmetijske dru¬
žbe«), Zaradi hudih notranjih sporov, ki so vladali že tedaj med
Šusteršičevim in Krekovim krilom SLS (o njih so celo graški
listi redno poročali, dočim jih je »Slovenec« še zamolčal), je
bila SLS kot vodilna slovenska politična stranka v celoti ne¬
zmožna za kako dalekosežnejšo inicijativo*, pač pa so bili pridno
na delu drž. poslanci, ki so bili skoro vsi na Krekovi strani.
Iskali so stalno stikov z zastopniki vseh jugoslo¬
vanskih in čeških političnih stran  k 88 , konferi-
rali so' o političnem položaju in razmotrivali o korakih, ki bi Jih
bilo treba ukreniti. Koncem meseca februarja se je udeležil Šu¬
šteršič curiškega mednarodnega sestanka katoliških perlamen-
tarcev, ki je pozdravljal in podprl papeževo prizadevanje za
mir. Predsedstvi »Hrv.-slov. kluba« in »Češkega svaza« sta imeli
nekaj dni nato (7. III.) na Dunaju posvetovanja o narodno-po-

68  Krek, ki je slutil svojo smrt, je pisal v tem času nekemu svojemu
prijatelju, da hoče uporabiti še zadnje trenutke svojega življenja za to, da
pridobi merodajne čMtelje za !  idejo združenja Jugoslovanov.

224

litičnih vprašanjih (podrobna poročila takih sej so bila navadno
zaplenjena). Oba kluba sta ob tej priliki z vso odločnostjo za¬
vrnila zahtevo nemških strank po oktroiranju nemških nacio¬
nalnih želja. Ruska revolucija, ki je izbruhnila sredi meseca
marca 1. 1917., je sicer potisnila notranja politična vprašanja za
kratek čas v ozadje, zato je pa vplivalo nekaj tednov nato raz¬
sulo carskega samodrštva, ki je sledilo kmalu nato, tudi
na monarhijo kot glasen opomin. V začetku meseca maja je
postalo sklicanje parlamenta gotova stvar. Še pred tem pa je
povabil cesar v avdijenco zastopstva posamez¬
nih političnih strank.  Dne 21. maja so bili sprejeti za
»Hrv.-slov. klub« Šušteršič, Korošec, Krek, Jos. Pogačnik in
Spinčič. Obvestili so cesarja o vseh krivicah, ki se gode Jugo¬
slovanom. Krek mu je tudi odkrito poudaril potrebo po zdru¬
ženju vseh Jugoslovanov monarhije v eno celoto. Krek je bil
namreč tedaj programatično že popolnoma na jasnem, in ta av-
dijenca ga je le še bolj potrdila v prepričanju, da je s sklicanjem,
parlamenta napočil trenutek, ko morajo Jugoslovani z vso silo
udariti ter si izbojevati svoje pravice. Krek in Korošec sta pri
vseh svojih korakih gledala vedno na vse Jugoslovane monar¬
hije kot celoto, a oportunistični Šušteršič se je izogibal vsake
izjave o Srbih ter je govoril vedno le o Slovencih in Hrvatih.
To je razvidno tudi iz poročila o seji ožjega sveta SLS, ki se
je vršila dne 25. maja v Ljubljani in ki je izrazila željo po zdru¬
žitvi Hrvatov in Slovencev, po složnem nastopu vseh jugoslo¬
vanskih strank (tak sklep je storila tudi liberalna stranka), po
večjem demokratizmu in po miru.

Parlament je bil sklican za 30. dan maja
1. 1917. Velik del jugoslovanskih poslancev je prispel na Dunaj
že nekaj dni poprej. Združitev vseh v enoten klub je bila vsem
sama od sebe umevna. Najprej sta prestopila dr. Ravnihar
in dr. Rybar iz mladočeškega kluba nazaj v Narodni klub; dne
29. maja dopoldne so se pa na skupni seji združili vsi trije ob¬
stoječi klubi (t. j. Hrv.-slov. klub, Narodni klub in Dalmatin¬
ski klub v enotni »Jugoslovanski klub«.  Tako je ta
združeval vseh 33 jugoslovanskih poslancev (Povše in Mandič
sta bila umrla, Grafenauer je bil zaprt, a Gregorin v inozem¬
stvu). Za predsednika je bil izvoljen dr. Koro¬
šec.  Že poprej so se bili zastopniki Čehov in Jugoslovanov do¬
menili, da podajo na otvoritveni seji parlamenta posebne pro¬
gram a t i č n e izjave.  O tem dogovoru je poročal dr. Ko¬
rošec že na ustanovni seji Jugoslovanskega kluba. V načelni
debati, ki se je takoj unela, se je postavil Prodan na stališče
hrvaškega državnega prava, a Rybar je želel, da bi se pouda¬
ril narodnostni princip. V svrho sestave izjave je bil izvoljen
poseben redakcijski odbor, ki se je sestal med opoldanskim od-

225

morom. K tej seji je prinesel poslanec Jarc že primeren kon¬
cept v zmislu rezultatov dopoldanske debate. Redakcijski odbor
je Jarčev koncept nekoliko predelal. Na popoldanski plenarni
seji je bil Jarčev osnutek po dolgotrajnih debatah z nekaterimi
izpremembami sprejet.

Naslednje dopoldne se je po več kot triletnem molku zopet
sestal parlament. Po izvolitvi predsedstva in branju številnih
cesarskih ukazov in naredb je prebral najprej Stanek v imenu
Čehov izjavo, ki je zahtevala preureditev monarhije v »zvezno
državo svobodnih in enakopravnih narodnih držav«,, za njim je
pa vstal v imenu Jugoslovanov dr, Korošec ter po kratkem
uvodu prebral naslednjo deklaracijo:

»Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, iz¬
javljajo, da zahtevajo na temelju narodnostnega načela in hr¬
vaškega drž. prava, naj se vse ozemlje monarhije, v katerih
bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsbur-
ško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo,
ki bodi prosto vsakega narodnega gospod-
stva tujcev  in zgrajeno na demokratičnem temelju. Za
uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje
sile. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamen¬
tarnega dela«. (Sledilo je 32 podpisov, kajti dr. Vukovič jo je
podpisal šele pozneje, ko je prispel na Dunaj.)

Proti obema izjavama je takoj nastopil v imenu združenih
nemških strank poslanec Pacher, ki je med drugim dejal, da bo
zadelo državnopravno stremljenje Jugoslovanov na odločen od¬
por vsega avstrijskega Nemštva«. Naslednji dan se je izvršila
slovesna otvoritev parlamenta s cesarjevim prestolnim govo¬
rom, a dne 12. junija je razvil svoj program Clam-Martinic.
Cesar se niti z besedico ni dotaknil jugoslovanskega vprašanja;
omenjal pa je, da odlaga prisego na ustavo, ker se pojavlja po¬
treba po preureditvi ustavnih in upravnih podlag države. Oba
govora sta naletela na hud odpor Slovanov. Ker se vladi ni po¬
srečilo spraviti pod streho proračunskega provizorija, je morala
že 18. junija demisijonirati. Pet dni nato ji je sledila uradni¬
ška S e i d l e r j e v a vi a d a, ki je pokazala izprva mnogo do¬
bre volje (izvedla je vkljub nemškemu odporu obširno amne¬
stijo); zato je Jugoslovanski klub glasoval za provizorij in skle¬
nil sodelovati tudi v odseku, ki naj bi pripravil revizijo ustave.
Ta korak Jugoslovanov je rodil precejšnjo napetost med Jugo¬
slovani in češkimi strankami, ki so vsako sodelovanje v ustav¬
nem odseku odklanjale. Za 26. dan julija 1. 1917. je bila skli¬
cana v Prago seja češkega Narodnega sveta. Povabljena sta
bila tudi Krek in Korošec. Ko sta prispela v Prago, ju je ne¬
kaj listov ostro napadlo. Agrarni »Večer« se je izpozabil celo
tako daleč, da ju je nahrulil z »vladnima agentoma«.

15

226

Vsa ogorčena sta Krek in Korošec odšla v uredništvo sociali¬
stičnega »Prava Lidu«, kjer sta izrazila poslancu Soukupu svoje
razočaranje. Ta se je iskreno zavzel zanju. Pozval je v ured¬
ništvo tudi Staneka; toda jugoslovanska povabljenca sta celo
odklonila podati mu roko. Krek je v dno duše užaljen vzkliknil:
»Stanek, ne hodi k meni in ne dajaj mi roke, jaz ti roke ne
dam ... kaj takega kakor pri vas, je pri nas nemogoče.« Nato
sta še enkrat izrazila svoje ogorčenje nad grdimi insinuacijami
ter se v znak najostrejšega protesta takoj odpeljala, ne da bi se
udeležila seje Narodnega sveta. Ta incident je vzbudil skrajno
mučno razpoloženje med Čehi in Jugoslo¬
vani,  veliko veselje pa v nemškem taboru in pozornost celo v
inozemstvu. Zlasti potrt je bil dr. Krek, ki je, vrnivši se ves
bolan na Dunaj, povedal dr. A. Rešu svojo, iz dna njegovega
velika srca prihajajočo jugoslovansko oporoko:
»Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno, kako
boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo
ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi
za njen procvit, kulturo in blagostanje«. Toda Čehi so se kmalu
zavedli težke krivice, ki so jo prizadeli iskrenima zastopnikoma
Jugoslovanov. Svoj nastop so obžalovali in že prve dni avgusta
zopet poiskali stikov z Jugoslovani.

Medtem se je Seidler prizadeval sestaviti parlamentarno
vlado. Ker so se mu vsi poskusi izjalovili, je dne 21. avgusta
rekonstruiral svojo uradniško ylado v stalno ter sprejel ob tej
priliki v kabinet tudi dr. I v. Ž o 1 g e r j a, ki je postal s tem
prvi in tudi edini Slovenec-minister v Avstriji. Kakor je Jugo¬
slovanski klub že poprej odbil ponudbo, da se ustanovi nekako
Ilirsko kraljestvo, tako mu tudi Žolgerjevo imenovanje ni dalo
povoda za kako spremembo stališča napram vladi, temveč
je krepko vztrajal pri programu, ki ga je izražala deklaracija,
zlasti ker sta sklenila medtem (20. VII.) tudi srbska vlada in
londonski jugoslovanski odbor tako zvano »krfsko de¬
klaracijo«,  ki je predvidevala ustanovitev enotne in demo¬
kratične »Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« iz vsega
jugoslovanskega ozemlja monarhije ter dotedanje Srbije in
Črne gore.

V domovini majniška deklaracija sama izprva v širših kro¬
gih ni našla posebne pozornosti, pač pa jo je besno napadalo
nemško časopisje, in tudi v oficijalnih dunajskih krogih so začeli
priznavati nujno potrebo rešitve jugoslovanskega vprašanja.
Domače časopisje je pač redno in izčrpno poročalo o vseh na¬
stopih kluba, krepko odbijalo napade nemških listov, zavračalo
stremljenja nemških politikov in, kolikor je seveda to dopuščala
cenzura, slikalo krivice, ki se gode Slovanom. Dr. Korošec je
potoval v začetku meseca septembra v Zagreb in v Bos-

227

n o, da bi pridobil za solidaren nastop tudi tamošnje politične
stranke, toda doma so bili liberalci prestrahopetni za kako večjo
akcijo, v SLS so pa prikipevali notranji spori vedno više. Ogla¬
sila se je proti koncu meseca avgusta le duhovščina čr¬
ni š k e dekanije  (to je bila prva izjava za deklaracijo, po¬
budo zanjo je dal dr. Brecelj) in nekaj dni za njo še duhovščina
kranjske dekanije ter izrekla zaupnico Jugoslovanskemu klubu
in željo po ustanovitvi Narodnega sveta.

Tedaj je vzel inicijativo v roke ljubljanski knezoškof
dr.  A. B. J e g 1 i č, ki je kot s svojim narodom najtesnejše zra-
stli sin čutil, da morajo dobiti prizadevanja parlamentarne dele¬
gacije primerno oporo tudi iz domovine same. Po intenzivnem
razmišljevanju se je bil namreč povsem nagnil k programu, ki
ga je izražala deklaracija, in koncem meseca avgusta se je
obrnil na vse politične stranke s pozivom, da bi s primerno iz¬
javo tudi iz domovine podprli boj svojih poslancev za narodne
pravice. Izjava je obsegala izraz solidarnosti z Jugoslovan¬
skim klubom in izrečno še z njegovo deklaracijo ter pozdrav¬
ljala mirovno prizadevanje papeževa Podpisali so jo razen škofa
samega še zastopniki stolnega kapitlja, obeh političnih strank
(socialisti so odklonili) in zastopniki »Slov. kat. delavske de¬
mokracije«.

Ta »ljubljanska deklaracija«,  ki so jo objavili
listi dne 15. sept. 1. 1917., je pravzaprav šele vzbudila v naj¬
širših krogih v domovini pravo pozornost za boje parlamentarne
delegacije ter za državno samostojnost Jugoslovanov, ki jo je
zahtevala »majska deklaracija« parlamentarnega kluba. Nemški
listi so začeli silno gonjo proti škofu in duhovščini ter jima oči¬
tali veleizdajska stremljenja. Slovensko ljudstvo se je pa ravno
zaradi tega škofovega koraka zavedelo usodne važnosti teh
zgodovinskih časov. »Slovenec«, pri katerem je bil predsednik
Kat. tiskovnega društva, A. Kalan, že nekaj tednov poprej od¬
stavil od glavnega uredništva Šušteršiču zvesto udanega Iv. Ste-
feta, je vedno bolj opuščal svojo patrijotično lojalnost ter osre¬
dotočil vso pisavo le na narodno politična vprašanja. Njemu
se je postavil krepko ob stran tudi »Slov. Narod«. Proti koncu
meseca septembra se je izrekla za deklaracijo tržaška slovenska
duhovščina in takoj za njo obč. odbor v St. Jerneju na Dolenj¬
skem (to je bila prva občina, ki se je izrekla zanjo) ter istrska
duhovščina. Vse je čutilo, da se narod zopet drami iz večletnega
spanja. Tedaj pretrese vso Slovenijo naenkrat pretužna vest.
Dne 9. oktobra je namreč javil »Slovenec«, da je v St. Janžu
na Dolenjskem, kjer je bival na oddihu pri župniku L. Bajcu,
»sinoči okrog desete ure izdihnil svojaveliko dušo
največji Slovenec, kar jih je rodila slovenska mati, največji Ju¬
goslovan, kar jih je poznal naš slovanski jug,« — dr. J. E.

15 *

228

Krek.  Njegova smrt je strašno odjeknila med vsemi Slovani
monarhije, zlasti pa seveda med Slovenci. Vsa Slovenija se je
naenkrat zavedela, da je izgubila svojega največjega genija. K
njegovemu mrtvaškemu odru v ljubljanskem škofijskem dvorcu,
kamor so bili prepeljali truplo, je hitelo vse brez razlike stanu in
mišljenja, starosti in spola. Dne 13. oktobra se je vršil po¬
greb,  in ves narod je spremljal svojega mrtvega voditelja.
Nad 20.000 broječa množica z zastopniki neštetih korporacij ter
vsemi slovenskimi poslanci se je še zadnjič poklonila možu, ki
je v prvi vrsti oblikoval zadnje četrtstoletje vsega slovenskega
javnega življenja ter svojemu narodu v usodni uri »postavil cilj«,
kakor je dejala »Edinost«. Na grobu so govorili dr. Korošec,
Stanek in Dulibič, s škofom vred so jokali tisoči in tisoči od od¬
prtega groba do zadnjih begunskih taborišč, a dr. Korošec je
zaklical ob še nezasuti rakvi: »D v i g n i t e glave, ker pri¬
bližuje se vaše odrešenje...«.

In ta klic dr. Korošca je čul ves slovanski jug, v prvi vrsti
pa Slovenija, do zadnje gorske koče ter se zagnal, tesno skle¬
njen s svojo parlamentarno reprezentanco, v boj na življenje in
smrt za svoje osvobojenje. Prva se je odzvala duhovščina, ki
se je na svojih dekanijskih sestankih kar po vrsti izrekala za
deklaracijo. Njej so sledili potem občinski odbori ter druge kor¬
poracije, druga za drugo. Slo je po vsej deželi kakor orkan, od
vasi do vasi in od hiše do hiše. Na čelu tega brezprimernega gi¬
banja je šla katoliška duhovščina, tista duhovščina, ki je morala
poprej cela desetletja požirati očitke, da je nenarodna. Zgodo¬
vinsko dejstvo je, da je v teh usodnih dnevih v prvi vrsti du¬
hovščina razgibala vse plasti slovenskega
naroda  ter zanesla misel in navdušenje za popolno osvobo¬
jenje in zedinjenje Jugoslovanov do poslednje slovenske hiše.

Medtem se je začelo jesensko zasedanje parlamenta. Tiste
dni (koncem meseca oktobra) je pri Kobaridu prebila avstrijsko-
nemška armada italijansko fronto, italijanske soške armade
skoro uničila (od 24. X. — 9. XI. je bilo ujetih nad 250.000 Ita¬
lijanov z 2300 topovi) in pognala njene ostanke do Pijave. Ker
so bili Italijani Jugoslovanom pravtako nevarni nasprotniki kot
Nemci, je seveda vse pozdravilo ta njihov poraz (tudi jugoslo¬
vanskih dezertacij ni bilo na italijanski fronti skoro nobenih,
le dr. Pivko si je mnogo prizadeval, da bi prodrli Italijani čim
dlje), toda političnega boja napram Nemcem ni oslabila ta
ogromna avstrijsko-nemška zmaga na bojnem polju prav nič.
Oportunistični ter državi in dinastiji zvesto vdani dr. Šušter¬
šič je sicer začel ponovno naglašati, da pomenja deklaracija
slovenske maksimalne zahteve,  a ostala parlamentar¬
na delegacija je prehajala v vedno večji radikalizem ter začela
poudarjati, da je majska izjava njen minimalni program. Koro-

229

šec je dne 19. oktobra izrečno izjavil v parlamentu, da so Ju¬
goslovani trdno odločeni, izvojevati skrajni boj proti nemški he¬
gemoniji.

Na zimo je bilo sklicano tudi zasedanje delegacij. Dne
13. novembra 1. 1917. so se vršile v parlamentu volitve de¬
legatov.  Kranjski poslanci so izvolili za delegata dr. Ko¬
rošca, kar je dalo dr. Šušteršiču povod za že dolgo nameravani
prelom s parlamentarnim klubom. Ta Šušteršičev korak je
vzbudil v domovini sicer veliko ogorčenje in v SLS hudo krizo,
toda na parlamentarno delegacijo ni vplival, in poslanci so le
še s tem večjo silo nadaljevali započeti boj, krepko podpirani
po vzporednem gibanju v domovini. Dne 6. decembra so podali
češki in jugoslovanski zastopniki v delegacijah skupno izjavo,
v kateri so zahtevali takojšnjo in popolno izvedbo svojih zahtev.
Teden dni nato je dr. Korošec v znamenitem govoru razkrinkal
in ožigosal vse persekucije vlade napram Jugoslovanom, a dne
15. decembra sta izdali Franja Tavčarjeva in Cilka Krekova
v domovini oklic na ženstvo,  naj se izjavi za deklaracijo,
ki jo je še tisti dan podpisalo nad 10.000 Ljubljančank.

Po novem letu 1918. so se razvijali dogodki še z večjo na¬
glico. Dne 6. januarja so izdali češki poslanci manifest, v ka¬
terem so se izrekli za narodno samoodločbo in oglasili svojo
samostojnost (manifest je bil prvotno ves zaplenjen). Dva dni
nato je razglasil Wilson svo jih 14 točk  kot pogoje za
mir. Med temi je zahteval tudi avtonomijo avstroogrskih na¬
rodnosti. Zastopniki sovjetske Rusije so vrgli med mirovnimi
pogajanji v Brestu Litovskem v svet zahtevo po sam o od¬
ločitvi narodov,  ki so jo terjali češki in jugoslovanski po¬
slanci takoj tudi za svoja naroda. Ko se je dne 22. januarja
1.1918. sestal plenum drž. zbora, je Seidler grajal državnopravne
deklaracije Slovanov, ker so bile naperjene zoper integriteto de¬
žel ogrske krone, a češki manifest z dne 6. januarja je proglasil
za protidržaven. S tem je nameraval predvsem razbiti češko-
jugoslovansko zvezo; toda dr. Korošec je ponovno poudaril po¬
polno solidarnost Slovencev s Čehi. Ker se Seidlerju na ta način
ni posrečilo zlomiti jugoslovansko-češkega odpora, je po¬
ostril vladni kurz  proti Jugoslovanom. V tem je Wil-
son še točneje označil svoja načela in se jasno izrazil za pra¬
vico samoodločbe malih narodov, ki edina more jamčiti trajni
mir. Seidler je skušal natrositi inozemstvu peska v oči s tem,
da je dal izdelati nekak nov ustaven načrt; toda doma je pro¬
dirala misel za popolno osvobojenje že s tako elementarno silo
v vse plasti ljudstva, da se za te vladne načrte sploh ni nihče
več zmenil (do srede februarja se je izreklo za deklaracijo že
564 občin, duhovščina 35 dekanij ter 156.000 žen in deklet v
361 krajih). V začetku marca so začeli prirejati poslanci po do-

230

movini velike tabore  (10. III. v Krškem, v Škofji Loki in v
Kamniku, 17. III. v Št. liju pri Velenju in v Žalcu), v katerih
so navduševali ljudstvo za nadaljnje boje. a dne 25. marca je
izročilo ženstvo v Ljubljani dr. Korošcu  nad
200.000 podpisov za deklaracijo.  Ob tej priliki je
priredila Ljubljana ogromno vsenarodno manifestacijo za osvo-
bojenje. Ko se je pripeljal dr. Korošec že prejšnje popoldne v
Ljubljano, je bil sprejet vprav triumfalno; na večernem komerzu
je bil pa predmet nepopisnih ovacij vseh strank.
Župan dr. Tavčar ga je pozdravil v imenu mesta, prelat Kalan
v imenu SLS in dr. Albert Kramer mu je obetal zvestobo
v imenu demokratske stranke in mu prisegal, »da nikdar več
ne bo strup tistega sovraštva delil naših vrst«. Nekoliko neprta
jetno je dirnil vse le Kristanov govor,  ki je poudarjal,
da se bori socialistični proletarijat le za svoje razredne interese
in za boljši kos kruha, a za narodne pravice se bo boril pozneje,
ko pride čas za to. Izročitev podpisov se je izvršila naslednje
dopoldne; tu so se ponovile manifestacije prejšnjega večera.

Istočasno ko je prisegal v Ljubljani ves narod na jugoslo¬
vansko zastavo, so pa zborovali na Dunaju nemški »V o 1 k s -
r a t i« ter nastopili posebno ostro proti zahtevam Jugoslovanov,
češ da si ne puste odvzeti dohoda k Adriji. Zunanji minister
Czernin je dober teden nato klical Nemce in Madjare v boj
proti slovanskim veleizdajalcem. Vse to je še tesneje združilo
Čehe in Slovence. Na velikem protestnem zborovanju dne
13. aprila v Pragi  je izjavil dr. Korošec: »Skupno smo
trpeli, skupno se bojujemo in skupno bomo zmagali«. Kot od¬
govor na to neupogljivost Slovanov se je začel Seidler koncem
meseca aprila dogovarjati z nemškimi voditelji glede izpolnitve
njih zahtev po omejitvi tiskovnega, zbor ovalnega in društve¬
nega prava ter glede preganjanja onih duhovnikov in uradni¬
kov, ki delajo za deklaracijo; razen tega je pa dne 4. maja kar
naravnost in odločno izjavil, da tudi eventualna jugoslovanska
država v okviru monarhije nikakor ne bo obsegala^ onega ozem¬
lja, ki leži na poti do Adrije (t. j. slovenskega). Čeprav so Ju¬
goslovani in Čehi odkrito izjavili, da odpovedo  v
slučaju izpolnitve nemških zahtev zvestobo prestolu in
državi  in da se ne bodo uklonili nobenemu enostranskemu
oktroaju ustavnega vprašanja ter je v znak protesta dne 6. maja
demisijoniral tudi dr. Žolger, je vendarle poskušal Seidler s silo
ukloniti uporne Slovane. Sredi maja 1. 1918. so si o priliki veli¬
častne proslave jubileja praškega Narodnega  di¬
va  d 1 a Slovenci in Čehi še enkrat prisegli zvestobo, po Slo¬
veniji se je vršilo še nekaj taborov (v Postojni, na Bizeljskem,
v Trbovljah, v Št. Vidu n. Ljublj. i. dr.), potem pa se je začelo
preganjanje,  ki je hotelo zadušiti ves pokret za svobodo.

231

Dne 25. maja je sprejel cesar zastopnike Nemcev in nemškutar¬
jev iz južnih dežel, vlada je bila že poprej odgodila parlament,
prepovedala vse manifestacijske shode, zaplenila v časopisju
vsako svobodnejšo besedo in razdelila Češko na okrožja. Popol¬
nemu absolutizmu so se pa kmalu začeli upirati celo Poljaki ter
zahtevali sklicanje parlamenta. V Versaillesu  so tedaj iz¬
javili antantni zunanji ministri, da s simpatijami spremljajo pri¬
zadevanja Čehov in Jugoslovanov za osvobojen je. Vsled vrato¬
lomne notranje politike in pojemanja moči na frontah je postal
ves položaj monarhije polagoma tako nevzdržen, da se je Sei-
dler končno moral odločiti za zopetno sklicanje parlamenta. Na
otvoritveni seii dne 16. julija se je še enkrat zavzel za nemški
kurz v Avstriji, a teden dni nato je moral že prepustiti svoje
mesto H us sa reku,  ki je kazal sicer pomirljivejše lice na-
pram Jugoslovanom, toda spremenil ni dejansko nobenega
Seidlerjevega ukrepa.

Ta pritisk vlade je sicer za nekaj časa ustavil javne mani¬
festacije za Jugoslavijo, toda celokupnega gibanja nikakor ni
niti zavrl, kaj šele prekinil. Politični voditelji so se v tem času
predvsem prizadevali, da organizirajo doma trdno narodno
fronto z ustanovitvijo skupnega Narodnega sveta  za vse
Jugoslovane v monarhiji, ki bi enotno vodil celokupno jugoslo¬
vansko politiko po vseh deželah ter predstavljal v slučaju kakih
kritičnejših dogodkov vrhovno politično avtoriteto za vse Jugo¬
slovane v monarhiji. Največja ovira pri tem je bil vprav hlap¬
čevski oportunizem P r i b i č e v i č e v e srbsko-
hrvaške koalicije.  Ko je bilo v Sloveniji deklaracijsko
gibanje že v največjem razmahu, se je šele dne 3. decembra
1. 1917. zganila na pritisk hrvaških narodnih krogov končno
tudi koalicija ter podala v saboru neko krotko in vodeno izjavo,
ki pa ni povedala ničesar. Dne 5. januarja 1. 1918. jo je »Slo¬
venec« v članku »Kaj pa ti, Hrvaška?« izrečno pozval, naj ven¬
darle že pove, kaj misli, in organizira slično gibanje, kakršno je
valovalo že več mesecev po vsej Sloveniji. Hrvaška vlada, ka¬
tero je ravno koalicija podpirala, je odgovorila na ta in slične
pozive s tem, da je začela ovirati dohod slovenskih listov na
Hrvaško. Dne 1. marca se je peljal v Zagreb sam dr. Ko¬
rošec,  da bi pridobil hrvaške politike za ustanovitev skup¬
nega jugoslovanskega bloka in Narodnega sveta. Toda ker ni
hotela koalicija kot vodilna hrvaška stranka o tem niti slišati,
je ostal njegov trud brezuspešen. Dne 2. marca je imel zato le
sestanek z opozicijonalnimi voditelji, toda policija je vdrla v
sejne prostore in sestanek razgnala. Posvetovanja so se nada¬
ljevala nato v dr. Paveličevem stanovanju. Jugoslovansko ču¬
teča mladina je prirejala dr. Korošcu velike ovacije, a zaradi
odpora koalicije vendarle ni prišlo do kakega pravega sklepa.

232

Neposredno za temi posvetovanji je sicer izstopilo nekaj po¬
slancev iz koalicije v znak protesta proti oportunistični, po že¬
ljah budimpeštanskih mogotcev se ravnajoči politiki, toda ve¬
čina je pod Wilderjevim in Pribičevičevim vodstvom vendarle
vztrajala na dotedanji črti, ki je bila v praksi ista kot zloglasnih
frankovcev. Za odločno jugoslovansko politiko v zmislu politike
Jugoslovanskega kluba se je izrekla le Starčevičeva stranka
prava, kateri se je začel proti koncu aprila približevati še Ra¬
dič; koalicija pa je ostala slejkoprej brezbrižna za ves mogočni
narodni pokret, ki je valoval vsenaokrog. To njeno sramotno
ulogo je točno in izčrpno popisal »Slovenčev« zagrebški dopis¬
nik dne 6. maja. Poudaril je, da je koalicija še slabša nego nek¬
danji madjaroni: samo da se vzdrži na vladi, glasuje za vse,
kar žele Madjari. Da bi se ji ne bilo treba spominjati Zrinjsko-
Frankopanske obletnice, je za 30. dan aprila in 1. dan maja
1. 1918. odgodila saborske seje, a eden izmed njenih voditeljev,
dr. Magdič, je dal v Varaždinu celo odstraniti črne zastave,
izobešene v čast Zrinjskemu in Frankopanu. Nekaj poslancev
koalicije se je sicer nagibalo k deklaracijski politiki dunajskega
Jugoslovanskega kluba, a ker so imeli ti vpliv tudi na strankino
glasilo »Hrv. Riječ«, jim je večina koncem meseca junija pod
Wilderjevim vodstvom list iztrgala, nakar so ti poslanci ž dr.
Lorkovičem na čelu izstopili iz koalicije ter se izrekli za jugoslo¬
vansko politiko.

Slično kakor na Hrvaškem koalicja, je skušala na Kranj¬
skem sabotirati politiko Jugoslov. kluba dr. Susteršičeva
skupina,  le da so ostali vsi njeni napori brezuspešni. Po
izstopu iz Jugoslov. kluba je namreč poskusil dr. Šušteršič raz¬
pustiti SLS in osnovati svojo stranko, toda Krekovi pristaši s
prof. Remcem in prelatom Kalanom na čelu so ta udarec zoper
SLS prestregli. Sestavili so takoj nove strankine organe, ki so
se seveda postavili z vsemi svojimi silami ob stran politiki Ju¬
goslov. kluba, dočim je ostal dr. Šušteršič s svojo »Slov. kme¬
čko stranko« skoro osamljen. Ker je ostal ves njih trud brez¬
uspešen, sta začela na poletje Šušteršič in Lampe škoditi SLS
s tem, da sta jo hotela očrniti pred vlado kot nelojalno, kar bi
bilo seveda izzvalo persekucije napram njej in bi iz tega ko¬
vala potem politični kapital zase. Povod za to sta našla v tem:
v začetku gibanja za deklaracijo je bil habsburški okvir
resno mišljen, vsled poznejših dogodkov, predvsem zaradi
skrajno sovražne vladne in nemške politike napram Jugoslo¬
vanom se je pa ta okvir vedno bolj krhal, dokler ni postal na po¬
letje 1. 1918. zgolj še zunanji ščit proti vladnim persekucijam.
Susteršičeva skupina je skušala to dejstvo izrabiti in je n. pr.
sredi meseca junija predlagal dr. Lampe v dež. odboru protest
proti akcijam Jugoslovanskega odbora v inozemstvu, a 14 dni

233

nato je izdal na vsa županstva, ki so se še vedno v masah izre¬
kala za deklaracijo, ukazujoč poziv, naj protestirajo proti
Trumbice vim letakom.  Obe slovenski stranki sta ob¬
sojali tako izzivanje ter vabili občine, naj se še nadalje izjav¬
ljajo za deklaracijo, češ da vsebuje ta itak tudi »habsburški
okvir«. Da pa vendarle popolnoma odbijeta ost Šusteršič-Lam-
petovi nameri, sta šla dne 10. julija 1. 1918. A. Kalan in dr. Tav¬
čar v imenu svojih strank k deželnemu predsedniku, pri kate¬
rem sta podala formalno izjavo proti Trumbičevi akciji, a sta
istočasno tudi poudarila svoje deklaracijsko stališče in prote¬
stirala proti persekucijam. Šusteršičevi ljudje so se maščevali s
tem, da so v njegovem glasilu »Resnici« ironizirali deklaracijo,
prepričevali bralce o brezupnosti politike Jugoslov. kluba in
zalagali dunajsko »Reichsposto« z denuncijantskimi poročili iz
Ljubljane.

Notranje strankarske razmere  so se medtem
po večletnem mrtvilu in krizah pri obeh vodilnih strankah po¬
polnoma ustalile. SLS je srečno premagala Šušteršičev poskus
puča, obnovila po vsej deželi svojo politično organizacijo in
oživila »Vseslov, ljudsko stranko«. Štajerska »Narodna stran¬
ka« in kranjska »Nar.-napredna stranka« sta se že kmalu po no¬
vem letu 1918. izrekli za združitev, a dne 29. in 30. junija sta
sklicali v Ljubljano zborovanje svojih zaupnih mož ter se tu
fuzijonirali tudi formalno v »Jugoslovansko demo¬
kratsko stranko«.  Dr. Tavčar je pisal še dne 27. t. m.
v »Slov. Narodu«, da si ne obeta od nove stranke nič posebnega,
češ da tudi s to še ne nastopi enakost, in tudi kapital še ne bo
izgubil svoje moči, razen tega se je pa še odločno zavaroval
proti temu, da bi se vtikala nova stranka v osebna imenovanja
pri korporacijah, ki jih imajo v rokah liberalci. O kulturnem
programu je poročal na ustanovnem zborovanju dr. Ravnihar.
Izjavljal je spoštovanje verskemu čustvu kot nravnemu činitelju,
poudarjal potrebo verske strpnosti in enakopravnosti, se izre¬
kel proti izrabljanju verstva v politične svrhe in odrekel hier¬
arhiji pravico vplivanja na politiko. »Jugoslovan« je pravilno
pripomnil, da se pravtako politika ne sme izrabljati proti veri, in
nazval gospodarski in socialni program, ki ga je sprejela stran¬
ka, za diletantski, toda izrazil je upanje, da bodo nekdanje
odurne oblike političnega boja morda vendarle izginile za ve¬
dno. Za strankinega načelnika je bil izvoljen dr. Tavčar, a v
posamezne njene organe so bili izbrani zastopniki predvojnih
staroliberalcev in mladoliberalcev (ti so si bili osnovali že
jeseni 1. 1917. svoj tednik »Domovina«), Dočim so torej resni
vojni časi liberalno stranko vendarle konsolidirali in ji vlili no¬
vega življenja, so pa povzročili v socialistični precej hudo no¬
tranjo krizo. Iv. Cankar je drastično dejal v nekem predavanju

234

v Trstu meseca aprila 1. 1918., da so bili socialistični propa-
gatorji na Slovenskem po rodu in deloma tudi po jeziku Sloven¬
ci, po vzgoji in mišljenju pa pristni Nemci. Vse vodilne oseb¬
nosti slovenske socialistične stranke  z dr. Tumo
in A. Kristanom na čelu so stale v popolni idejni odvisnosti od
svojih nemških sodrugov na Dunaju. Mogočnega osvobodil¬
nega gibanja svojega naroda niso razumevale, zato so ves po-
kret opazovale zgolj od strani (primerjaj A. Kristanov govor
ob priliki izročitve podpisov dr. Korošcu). Temu stališču »sta¬
rih« so se začeli upirati že na jesen 1. 1917. »mladi« izobra¬
ženci pod vodstvom A. Prepeluha in A. Štebijeve ter skušali
doseči, da se stranka v svoji celoti priključi vsesplošnemu na¬
rodnemu gibanju. Ker s tem niso uspeli, je nastal razdor:
»stari« so odstranili Štebijevo iz uredništva »Napreja«, a
»mladi« so si osnovali »Slov. socialno matico« ter začeli izdajati
revijo »Demokracija«.  Stališče starih je odobril tudi
X. strankin zbor dne 25. in 26. decembra 1. 1917. z izgovorom,
da se je izrekla stranka za deklaracijsko idejo že 1. 1909. s ta-
kozvano »tivolsko resolucijo«.

Tako so se torej slovenske politične stranke do poletja
1. 1918. konsolidirale na znotraj ter se izvzemši Šusteršičeve
skupine ter Tuma-Kristanovega krila socialistične stranke
vse tudi formalno in z navdušenjem izrekle za program, ki ga
je zastopal Jugoslovanski klub in ki ga je z neštetimi izjavami
in manifestacijami osvojilo vse slovensko ljudstvo. Ker so
medtem dogodki na bojiščih kazali, da se približuje usodna od¬
ločitev, se Slovenci niso mogli več ozirati na strahopetni opor¬
tunizem srbsko-hrvaške koalicije kot formalne predstaviteljice
banovinskih Hrvatov, temveč so po nekaterih predposvetova-
njih sklenili ustanoviti in organizirati Narodni svet  vsaj
za avstrijske Jugoslovane. Ustanovitev se je izvršila sredi me¬
seca avgusta v Ljubljani. Prvo posvetovanje je bilo dopoldne
dne 16. t. m. v magistratni dvorani. Tu je bilo določeno, da
imajo v Narodnem svetu VLS 18 zastopnikov, JDS 10, Trst 2,
Dalmacija 12 in Istra 5, za slovenske socialiste so pa prihra¬
nili 3 mesta. Za predsednika je bil izvoljen dr. Korošec, ki je
izjavil, da se smatra Narodni svet že sedaj za organ skupnega
Narodnega veča v Zagrebu, ki se mora v kratkem ustanoviti.
Na popoldanski seji so razpravljali o organizaciji Narodnega
sveta, zvečer se je pa vršil veličastni sprejem čeških in polj¬
skih parlamentarcev, ki so prispeli, da podčrtajo važnost tega
znamenitega dne ter konferirajo z jugoslovanskimi politiki. Na¬
slednje dopoldne so se zaključila posvetovanja Narodnega
sveta, češki in poljski zastopniki so se pa poklonili škofu Je¬
gliču, »jugoslovanskemu Mercierju«. Popoldne se je vršila naj¬
prej seja Jugoslovanskega kluba, nato pa skupna seja ju-

235

goslovanskih, čeških in poljskih parlamen¬
tarcev, na kateri so ugotovili soglasnost glede svojih kon¬
čnih ciljev in taktike. Zvečer se je vršil od navdušenja preki¬
pevajoč komerz, na katerem so kljub policijski prepovedi go¬
vorili zastopniki vseh zbranih narodov. Naslednji dan (18. VIII.)
so se odpeljali vsi k odkritju Krekove spominske  plo¬
šče v Š t. J a n ž. Na vseh postajah so se vršili navdušeni
pozdravi in sprejemi, a v Št. Janžu se je zbrala vsa Dolenjska.
Policijsko uradno poročilo na notranje ministrstvo je dejalo,
da so bili vsi dnevi »glasen protest proti obsto¬
ječi državni obliki  in spodbuda za slovanske narode,,
da vztrajajo v boju za lastno, neodvisno, po načelu samoodloč¬
be ustvarjeno državo, ki se žal od dne do dne bolj oddaljuje
od okvira avstro-ogrske krone«.

Meseca septembra se je Hussarek na vse kriplje prizadeval,
da zadrži sredobežne slovanske sile monarhije. Pisal je škofu
Jegliču pismo, v katerem ga je rotil, naj se vrne s svoje do¬
tedanje smeri. Toda dr. Korošec je že dne 26. julija povedal
ministrskemu predsedniku, da ne odvrnejo Slovencev od njih
cilja ne preganjanja in ne intrige. Različne slovenske kulturne,
politične in stanovske organizacije so stopale v medsebojne
zveze, ustanovili so se posebni odseki Narodnega sveta za Trst,
Goriško, Koroško in Štajersko. Vse se je pripravljalo na osvo-
bojenje. Ta čas si je avstrijski zunanji minister Burian z raz¬
nimi brezuspešnimi notami na Wilsona prizadeval
doseči  mir  in s tem preprečiti notranje razkrajanje monar¬
hije. Toda stoletna stavba je bila zapisana smrti. Dne 15. sep¬
tembra je začela srbska armada na solunski fronti z ofenzivo,
ki je povzročila v 14 dneh popolno razsulo in kapitula¬
cijo bolgarske armade,  na francoski fronti pa je bil
zlomljen odpor nemških armad, ki so se začele proti koncu
septembra vedno hitreje umikati. Na nemško časopisje so ti
dogodki porazno vplivali in začeli so pisati za sporazum s
Čehi in z Jugoslovani. Toda vlada še vedno ni uvidela, da je
vse izgubljeno. Še dne 2. oktobra je govoril Hussarek v sej[ par¬
lamenta, da bi vlada končno pristala na združitev Hrvaške z
Bosno in eventualno tudi z Dalmacijo, toda v debati mu je dr.
Korošec zaklical, da avstrijska vlada sploh ni več upravičena
govoriti v imenu zatiranih narodov. Tri dni nato sta morali cen¬
tralni velesili prositi za mir; izjavljali sta, da sprejmeta vse
Wilsonove pogoje.

Ko se je odpravljal bolgarski car že čez mejo in je srbska
armada naglo' prodirala v domovino, ko se je nemška vojna umi¬
kala iz Francije in se Avstro-Ogrska monarhija nahajala v
agoniji, se je končno ojunačila tudi Pribičevičeva srbsko-
hrvaška koalicija  ter izjavila, da je pripravljena opu-

236

stiti svojo zahtevo zgolj po združitvi hrvaških dežel in spre¬
jeti program Koroščevega Jugoslovanskega kluba. S tem je po¬
stala možna ustanovitev skupnega Narodnega veča  za
vse Jugoslovane v monarhiji. Dne 5. ter 6. oktobra šo se vr¬
šila v Zagrebu tozadevna posvetovanja pod Koroščevim pred¬
sedstvom. Toda Pribičevičeva koalicija menda še ni bila po¬
polnoma prepričana o končnem porazu osrednjih velesil, ker je
še vedno odlašala z definitivno odločitvijo. Ko so se pa začele
srbske armade bližati že Nišu in so bile nemške vojske že na
pravem pravcatem begu, centralni velesili pa tik pred kapitu¬
lacijo, je dne 9. oktobra vendarle tudi ona sklenila stopiti v
Narodno veče. S tem so padle zadnje ovire. Ostale stranke so
bile že poprej imenovale svoje zastopnike, in dne 17. oktobra se
je vršilo pravo ustanovno zborovanje Narodnega veča, za čigar
predsednika je bil izvoljen dr. Korošec, za podpredsednika pa
pravaš dr. Pavelič ter koalicijonaš Svetozar Pribičevič.

Popolno osvobojenje je bilo pred durmi. Dne 8. oktobra so
zapustili Čehi parlament,  češ da nimajo v njem
iskati ničesar več. Štiri dni nato je bil dr. Korošec zad¬
njič pozvan  k c e s a r j u Karlu, ter je plakajočemu mo¬
narhu povedal, da so vsa prizadevanja za ohranitev monarhije
prepozna, ker je usoda že odločila. Dne 16. oktobra je ponujal
cesar v posebnem manifestu »svojim zvestim narodom« pre-
osnovo Avstrije v zvezno državo svobodnih narodov, a kot
odgovor nanj je izdalo tri dni nato Narodno veče manifest s
podpisom predsednika dr. Korošca ter obeh podpredsednikov.
V njem se je izreklo za popolno združenje Sloven¬
cev, Hrvatov in Srbov ne glede na državne
meje  ter izjavilo, da prevzema odslej v svoje roke vse vod¬
stvo naroda. Popolno razsulo Avstro-Ogrske je bilo' v teku.
Nemci so sklenili ustanoviti samostojno Nemško Avstrijo, Reko
je zasedel Jelačičev polk, Narodni svet je pozval vse občine,
naj ustanove v svrho vzdrževanja reda krajevne odbore Nar.
sveta in Narodne straže,  dr. Šušteršič in Lampe sta iz¬
ročila posle dež. odbora dr. Trillerju in zbežala, 25. oktobra je
odstopil Hussarek, nakar je sestavil Lammasch  še zadnjo
navidezno avstrijsko vlado. Že tri dni nato je izrekla Avstro-
Ogrska v posebni noti na Wilsona svojo popolno kapitula¬
cijo.  Slovenski narod tega bliskovitega odigravanja dogod¬
kov že niti ni več zasledoval, temveč je dne 29. oktobra
proklamiral  v Ljubljani med nepopisnimi manifestacijami
vsega naroda popolno osvobojenje.

To osvobojenje je bilo duševno pač dobro pripravljeno, ne
pa tehnično in prav nič poskrbljeno za to, kaj naj nadomesti ru¬
šeči se avstrijski upravni aparat. Tedaj se napotita dne 29. ok¬
tobra dopoldne dr. Izidor Cankar in dr. Brejc, ki je bil pri-

237

spel par dni poprej iz Celovca, k dr. Tavčarju in mu predlagata
takojšnje osnovanje »N a r o d n e vlade«.  Ta je na predlog
pristal, in še tisto popoldne se je vršila v posvetovalnici Jugo-
slov. tiskarne konferenca zastopnikov VLS in JDS pod Tavčar¬
jevim predsedstvom 00 . Ob tej priliki je bilo dogovorjeno takoj¬
šnje osnovanje Narodne vlade, sestoječe iz predsednika Jos.
Pogačnika in 12 poverjenikov (SLS 6, DS 5 in soc. 1). Na¬
rodna vlada je javila svojo ustanovitev takoj telefonično za¬
grebškemu Narodnemu veču, ki jo je še tisti večer brzojavno
potrdilo, nakar se je že ob 19. uri sestala k svoji prvi seji. Ne¬
katere mladoliberalce, ki so želeli istočasno dobiti od Narod¬
nega veča nekak »mandat« za Slovenijo, je ta sestava vlade ne¬
prijetno dimila v njih ambicijah, in so zato poskušali naslednje
dneve delati težave, toda našli niso nobenega odziva. Takoj
po prvi seji se je podalo zastopstvo Narodne vlade javit dež.
predsedniku Attemsu, da je njegove oblasti konec. Ta je brez
obotavljanja zapustil deželo, večina nemškega uradništva je
z njim zbežala. S tem je bil nekrvavi prevrat končan
in Slovenec na svoji zemlji svoj gospod.

Dr. Korošec se je bil z dr. Čingrijo po naročilu Narodnega
veča že poprej odpeljal v inozemstvo 70 , da stopi v stik z antant¬
nimi vladami glede priznanja Nar. veča za zakonito vlado
zavezniške države  S. H. S. in da se dogovori z Jugoslov.
odborom ter srbsko vlado glede zedinjenja obeh držav. Od
6. do 9. novembra so se vršila v Ženevi pogajanja med pred¬
sednikom srbske vlade Pašičem, Jugoslovanskim odborom in za¬
stopniki Narodnega veča. Sklenjena je bila takozvana »že¬
nevska pogodba«,  ki je pa potem srbska vlada, očividno
v sporazumu s Pašičem, ni odobrila. V domovini je vladalo v
tem času stanje, kakršno pač poraja vsaka taka revolucija.
Preko slovenskega ozemlja so hiteli z italijanske fronte stotisoči
sestradanih vojakov, a za njimi je pritiskala italijanska ar¬
mada. Dne 15. novembra so dospele italijanske čete že
do Logatca.  Tu jih je pa z drzno zvijačo ustavil srbski
podpolkovnik S v a b i č na čelu majhne čete, ki jo je v Ljub¬
ljani v naglici sestavil iz vračajočih se srbskih vojnih ujetnikov.
Ker so bile vsled nastalih dogodkov nemogoče kakršnekoli zveze
med dr. Korošcem in domovino, je vladala tu največja nervoz¬
nost, pojavile so se zopet prve animoznosti med strankami (le v
Nar. vladi je vladala popolna harmonija ih so bili vsi njeni sklepi
soglasni), in JDS je, kot v'nekdanjih časih, že polagoma začela

09  Za te in še več drugih podatkov v tej knjigi se imam zahvaliti
dr. J. Brejcu.

70  Pridružil se jima je' tudi dr. G.' Žerjav ih fungiral kot nekak Koro¬
ščev tajnik, čeprav ga od kompetentnih čihtteljev ni bil zato nihče naprosil,,
ne pooblastil.

238

monopolizirati vse jugoslovansko rodoljubje zase. Italijanska
nevarnost, popolna zmeda na Hrvaškem in vesti, da srbska
vlada ni priznala ženevske pogodbe, so povzročale vedno večjo
vznemirjenost  in silile Narodno veče, da pride čim prej
na jasno s Srbijo. Dne 19. novembra je dr. Kramer obvestil Na¬
rodno vlado, da je prejelo Narodno veče dopis dalmatinske Nar.
vlade, ki je predlagala takojšnje zedinjenje s Srbijo,
in sicer v obliki, ki je dopuščala od strani Srbije vse možnosti
samovolje. Dr. Kramer je nujno prosil, naj se ta predlog takoj
in soglasno sprejme. Zastopniki JDS, ki so ob tej priliki izja¬
vili, da so po svojem mišljenju vsi republikanci, so bili za pred¬
log, dočim sta navedla dr. Brejc in A. Kristan več tehtnih po¬
mislekov, češ da to nasprotuje vsakršnim demokratičnim na¬
čelom. Ker ni bilo mogoče doseči edinosti, se je na Kalanov
predlog prepustilo sklepanje Nar. veču. To se je sestalo k svoji
seji dne 24. novembra in formuliralo še dokaj primerna navodila
28 članski deputaciji, ki naj bi odpotovala v Belgrad in izvedla
akt zedinjenja obeh držav. Zastopniki SLS so že na seji Nar.
veča izrečno zahtevali, da mora zedinjenje zajamčiti popolno
enakopravnost vseh treh narodov in najširšo demokracijo. V
28 člansko deputacijo sta bila izvoljena za SLS dr. Korošec
in dr. I. Cankar. Ker je bil Korošec še vedno odsoten, ga je
nadomeščal dr. Brejc. S Cankarjem sta prispela v Belgrad, ko
so bili ostali delegati že tam in so na svojih sejah vnovič nepre¬
stano razpravljali o zedinjenju. Sejam je predsedoval Svetozar
Pribičevič, ki je imel glavno besedo. Delegata SLS sta dobila ta¬
koj vtis, da želi Pribičevič povsem pretvoriti navodila Nar. veča v
korist prevlade Srbstva in centralizma. Nekateri Hrvati so se
skušali temu upirati. Njih stališče je krepko podpiral dr. Brejc
(njegovo stališče je odobraval tudi dr. Kramer, za kar ga je
potem Pribičevič ostro nahrulil), toda vsled popolne nedoraslo¬
sti večine Hrvatov in številčne šibkosti zastopnikov SLS, je ven¬
darle vedno zmagal Pribičevič. Opozicija je skušala zavleči
vso stvar dotlej, da prispe že vračajoči se Korošec, toda mini¬
stru St. Protiču, ki je bil že poprej s Pašičem vred izigral že¬
nevski pakt, ter Pribičeviču je bilo očividno mnogo ležeče ravno
na tem, da se izvrši akt formalnega zedinjenja še pred Koro¬
ščevim prihodom. Pod pretvezo, da mora regent odpotovati ta¬
koj v Pariz, se je Pribičeviču res posrečilo pripraviti delegate do
tega, da so pristali na zedinjenje brez kakršnekoli obveznosti
od strani srbske vlade. Dne 1. decembra je dr. Pavelič v imenu
Narodnega veča slovesno prebral posebno adreso na regenta
Aleksandra, nakar je ta odgovoril in razglasil v imenu kralja
Petra zedinjenje države SHS s Srbijo v enotno kraljevino
Srbov, Hrvatov in Slovencev.

239

S tem je bilo končno izvršeno zedinjenje Jugoslovanov, iz-
vzemši Bolgarov, v samostojno državo. Dne 2. decembra 1. 1918.
se je vrnil  iz inozemstva tako težko pričakovani dr. Ko¬
rošec.  Odpeljal se je takoj naslednji dan v Belgrad, kjer je
pa našel že dovršena dejstva. Narodno veče je bilo namreč
že izdalo proglas, da je njegova funkcija končana. Začela so
se pogajanja za sestavo prve osrednje vlade.  Po dol¬
gotrajnih pregovorih je dobila mlada država dne 20. decembra
rudi to, s Stojanom Protičem kot predsednikom in dr. Korošcem
kot podpredsednikom na čelu. Dne 6. januarja 1. 1919. je izšel
še regentov manifest,  podpisan tudi od vseh ministrov,
ki je vsem novim državljanom slovesno razglasil osvobojenje
in zedinjenje. Za slovenski narod se je začela docela nova doba
novega dela in tudi novih bojev.

3. Katoliško gibanje od III. kat. shoda do prevrata.

Vzporedno s temi burnimi dogodki v avstrijski in splošni
slovenski politiki se je razvijalo v tej dobi tudi slovensko
katoliško gibanje.  S III. kat. shodom meseca avgusta
1. 1906. je bilo v glavnih potezah dovršeno oblikovanje katoli¬
škega gibanja; obenem je pa prodrlo to že tudi v vse pokrajine
slovenske zemlje ter si osvojilo vse sloje slovenskega naroda,
izvzemši meščanstva. S požrtvovalnimi trudi negovana setev
je dozorevala, in bližala se je žetev. Trdi boji dolgih let so pri¬
vedli do popolne zmage. T r i u m v i r a t talentov,  kakršni
so bili dr. Krek, dr. Šušteršič in dr. Lampe, je prišel do popol¬
nega uveljavljenja in razmaha.

Pozimi 1. 1906/7. je bil boj za splošno in enako volilno pra¬
vico v državni zbor dobojevan. Volitve meseca maja 1. 1907. so
rodile rezultat, kakršnega je vsak pričakoval. Od 23 sloven¬
skih mandatov so si jih priborili katoličani 17 in zbrali zanje
nad 98.005 glasov (liberalci 34.000). Bili so to po ogromni večini
kmetiški glasovi. Zato ni čudno, če je dobivala SLS vedno izra¬
zitejši agrarni značaj,  čeprav je sama ponovno poudar¬
jala, da hoče biti slejkoprej ljudska stranka, to je stranka vseh
delovnih slojev. Dne 9. marca je objavil »Slovenec« uvodnik,
v katerem je izrečno poudarjal, da bo vsak izvoljeni poslanec
zastopnik vse dežele in da je vsak kandidat SLS kandidat cele
stranke, češ da morajo priti do besede vsi stanovi. Ker je pa
tvoril kmetiški stan veliko večino slovenskega naroda in da-
leko pretežni del strankinih pristašev, je popolnoma umevno,
da mu je posvečala SLS vedno večjo pažnjo. Izpopolnjevala je
kmetiško, že proti koncu prejšnje dobe započeto stanovsko-po-

240

litično organizacijo, ki naj bi tvorila jedro in glavno oporo
stranke. Dne 18. februarja 1. 1907. se je n. pr. vršil v Kranju
shod »Kat. polit, društva za kranjski okraj«, ki je sklenil raz¬
pust društva, a namesto njega se je že takoj na tem shodu
ustanovila »Kmečka zveza za kranjski okraj«. Slične reorgani¬
zacije preživelih katol. političnih društev v stanovsko-politične
Kmečke zveze  so se izvršile v naslednjih mesecih tudi po
mnogih drugih okrajih. Na jesen 1. 1907. so delovale Kmečke
zveze že skoro po vseh okrajih, kar je dalo liberalcem povod,
da so začeli hujskati meščanstvo proti kmetom, čeprav so se
že poprej tudi sami skušali uveljaviti na kmetih z ustanavlja¬
njem »Slov. kmetiških društev«. »Slovenec« jih je dne 15. fe¬
bruarja 1. 1907. svaril, naj ne začenjajo boja med sta¬
novi,  ki bi škodoval največ njim samim. To se je pokazalo
že pri deželnozborskih volitvah meseca februarja 1. 1908., kajti
povsod po kmetih so z ogromno večino zmagali kandidati SLS,
dojčim liberalci po mnogih okrajih niti kandidatov niso mogli
postaviti.

Z državnozborskimi in deželnozborskimi volitvami je po¬
stala SLS politična gospodarica Kranjske, njena politična or¬
ganizacija je bila v stanovski obliki izvedena že po vsej deželi 71 .
Že dolgo občutena potreba po osnovanju stalnega stran¬
kinega tajništva  je postala neodložljiva. Do realizacije
je prišlo meseca avgusta 1. 1908., ko je bil za prvega tajnika
nastavljen dr. Val. Rožič.  Svoje prve prostore je dobilo taj¬
ništvo v »Katoliški tiskarni«, a se je že sredi meseca novembra
preselilo! v poslopje »Ljudske posojilnice«, kjer je stanoval tudi
dr. Šušteršič. Ko se je dne 16. novembra 1. 1908. vršilo zbo¬
rovanje strankinih zaupnikov, je mogel dr. Šušteršič ugotoviti,
da stoji v taboru SLS vsa dežela in da se po dolgoletnem boju
za demokratizacijo deželnozborskega volilnega reda pripravlja
zmagovita stranka tudi na formalni prevzem absolutnega
gosp odst v a v kranjski deželni upravi.  Proslav¬
ljal je vzorno disciplino strankinih pristašev in poudaril potrebo
izpremembe strankinega organizacijskega statuta, češ da teme¬
lji ta še na sklepih iz 1 .1902., ki pa v sedanjih izpremenjenih raz¬
merah nikakor ne zadostuje več. Dotlej so namreč tvorili stran¬
kine instance zbor zaupnikov, osrednji odbor in vodstvo stranke,
sestoječe le iz ozkega kroga; toda živa potreba sili zlasti na
razširjenje vodstva z zastopniki vseh okrajev in stanov. To naj
tvori v bodoče nekak strankin parlament, v svrho reševanja te¬
kočih poslov naj se pa izvoli še poseben izvršilen odbor. Vsi

7i  Jeseni 1. 1908. so že delovale Kmečke zveze za naslednje okraje,
oziroma dekanije: Vrhnika, Vipava, Trebnje, Logatec, Novo mesto, Kam¬
nik, Kranj, Moravče, Bela krajina, Ljubljanska okolica, Ribnica, Kočevje
in Postojna.

241

predlogi  za  reorganizacijo stranke so bili sprejeti
in izvoljeni novi člani vodstva (na majhen odpor je naletela le
izvolitev Stanonika). Razen tega so bili ob tej priliki določeni
tudi kandidati za volitve v splošno kurijo deželnega zbora
(majhen boj je nastal le zaradi dr. Pegana in Vehovca za žu-
ženberški okraj).

Po novem letu 1909. je stalo v stranki v ospredju vpraša¬
nje socialnega zavarovanja.  Vlada je bila namreč
predložila že meseca novembra prejšnjega leta parlamentu na¬
črt zakona za splošno socialno zavarovanje. O priliki zborova¬
nja strankinih zaupnikov je dr. Šušteršič poudarjal, da SLS po¬
zdravlja zavarovanje, toda medtem so začeli liberalci proti za¬
varovanju strastno agitacijo, češ da hočejo naložiti »klerikalci«
s tem kmetu le novo plačevanje. Njih gonja in agitacija je imela
ta uspeh, da so se začeli upirati zavarovanju tudi trdnejši po¬
sestniki iz vrst SLS. Enako so postala mnenja deljena tudi med
poslanci. Glede na to je sklenila stranka, naj odloči v vpraša¬
nju ljudstvo samo na posebnih, v to svrho sklicanih shodih. Prvi
tak shod se je vršil dne 31. januarja 1. 1909. v Ljubljani za
kmetiško ljudstvo iz ljubljanske okolice in kamniškega okraja.
Ker je stalo zavarovanje v ospredju vsega zanimanja, je bila
udeležba vprav ogromna. Dr. Šušteršič je v uvodnem govoru,
videč razpoloženje zborovalcev, nastopil v dokaj mili obliki proti
zavarovanju, ostrejši je bil pa dež. poslanec Mandelj (ta je po¬
zneje presedlal k liberalcem). Nato je dr. Krek v znamenitem
govoru z vsem ognjem zagovarjal zavarovanje. Toda vsi nje¬
govi stvarni dokazi so bili bob ob steno; pri glasovanju je bilo
zavarovanje odklonjeno  z vsemi glasovi, le pet rok
se je dvignilo zanje. Dva dni nato se je vseslovenski shod kršč,-
soc. delavstva sicer izrekel za zavarovanje, toda odločitev na
prejšnjem kmetiškem shodu je bila tako porazna, da stranka
nadaljnjega plebiscita niti ni več poskušala.

•Toda zagovornikov zavarovanja ta neuspeh ni oplašil. Dne
15. februarja je priredil dr. Lampe shod v Šmartnem pri Litiji,
kjer je ostro ožigosal zlasti agitacijo liberalnih učiteljev, češ da
sami neprestano zahtevajo zvišanje svojih plač, toda če bi se
jim ugodilo, bi stalo to skoro toliko, kakor prispevki ljudstva
za socialno zavarovanje. Dr. Žitnik je objavil v »Slovencu«
več toplo pisanih razprav za zavarovanje, a tudi liberalci niso
odnehali. Izdali so brošuro »Nov davek za kmeta ali socialno
zavarovanje« (avtorstvo te brošure so pripisovali dr. Žerjavu),
polno demagoških podtikanj in lažnivih zavijanj; razen tega
so pa še po shodih hujskali proti zavarovanju. Glede na to je
objavil dne 10. aprila dr. Krek v »Slovencu« uvodnik z naslo¬
vom »Ali s pametjo ali s polenom«, v katerem je ostro ožigosal
liberalno hujskanje ter napovedal svojo brošuro o načrtu zava-

16

242

rovanja. Devet dni nato je ponovno obravnavala vprašanje tudi
seja vodstva SLS. Ugotovila je, da je odpor ljudstva proti za¬
varovanju predvsem plod liberalnega hujskanja (razbijali so celo
shode, na katerih so katol. govorniki pojasnjevali tozadevni na¬
črt zakona). Zato je bilo sklenjeno, da je treba ljudstvo o na¬
meravanem zavarovanju najprej temeljito poučiti, nato naj se
pa vnovič izjavi in odloči. Dr. Krek je res izdal napovedano
brošuro »Starostno zavarovanje kmečkega
i j u d s t v a«, v kateri je temeljito pojasnil ves vladni zakonski
načrt in se z vso svojo prepričevalno toplino zavzel za zavaro¬
vanje. Ker je pa zaradi nastalega položaja v parlamentu padel
zaenkrat načrt v vodo, je polagoma zaspala vsa stvar tudi v
domovini.

Spomladi in poleti 1. 1909. je bila SLS silne boje z
Bienert hovo vlado  zaradi njenega protijugoslovan¬
skega kurza in zaradi slovenske univerze. »Slovanska jednota«,
katere središče so bili poslanci VLS in dejanski voditelj dr. Šu¬
šteršič, je z žilavo obstrukcijo onemogočila vsako redno par¬
lamentarno delo. Ker so se liberalci zaradi svoje dvorezne
politike na Dunaju ter objavo liberalno-nemške pogodbe dodo¬
bra kompromitirali med narodom, je slavila SLS prave triumfe
zmagoslavja. To je pokazal zlasti njen velikanski shod v Ljub¬
ljani dne 18. julija, na katerem so nastopili med ogromnimi
ovacijami zastopniki iz vseh slovenskih dežel. Posledica tega
boja proti vladi in strnjenega nastopa vseh slovenskih pokrajin¬
skih katoliških strank je bila misel za njih tesnejšo medsebojno
zvezo. Dne 22. septembra je razpravljalo ob navzočnosti zastop¬
nikov iz Goriške, Štajerske in Koroške o tem vodstvo kranjske
SLS. Dr. Brejc je predlagal, naj bi razširila kranjska SLS svoje
delovanje enostavno tudi na druge slovenske dežele. Nekaj dni
nato je nastopila tudi mariborska »Straža« za strnitev vseh po¬
krajinskih katoliških strank v skupno »Vseslovensko
ljudsko stranko«.  Toda praktični razlogi so glede, na
različne razmere in potrebe posameznih strank v domačih de¬
želah privedli končno le do federativne združitve v »Vseslov.
ljudsko stranko«. Ustanovno zborovanje je bilo sklicano za 17.
dan oktobra v Ljubljano. Ravno prejšnji dan je bilo zaključeno
zasedanje kranjskega deželnega zbora, v katerem je razvila
stranka izredno inicijativnost in že začela z vso paro izvrševati
širokopotezni program za gospodarsko povzdigo dežele. Zani¬
manje in navdušenje za to zborovanje je vladalo v vseh slojih.
Dr. Krek je napisal na predvečer zborovanja v »Slovencu« ude¬
ležencem ognjevit pozdrav, v katerem je dejal, da se uresničuje
desetletno hrepenenje po združeni Sloveniji.  Naslednji
dan je prihitelo v Ljubljano nad 4000 katoliških zaupnikov iz
slovenskih pokrajin, razen teh pa še zastopniki Hrvatov (St.

243

Radič) in Čehov (Kotlar), Poljaki so pa poslali pozdrave. Zbo¬
rovanje, na katerem so govorili Šušteršič, Krek, Grafenauer,
Korošec i. dr., je izzvenelo v navdušeno manifestacijo za VLS
in zedinjeno Slovenijo, St. Radič je proslavljal dotedanje delo
in načela stranke, češ: »Vi ste bili tisti, ki ste prvi na slovanskem
jugu postavili na tron kmeta«. Posebno toplih manifestacij je
bil deležen »prvi naš ljudski tribun« dr. Krek. Za načelnika VLS
je bil seveda izvoljen dr. Šušteršič, za podnačelnike pa dr.
Brejc, dr. Gregorčič in dr. Korošec. Vsi strankini listi so pod¬
črtavali važnost tega »zgodovinskega dne«, ko se je »vsa Slo¬
venija združila v enotno SLS«; dogodek so obširno beležili in
komentirali tudi tuji listi, posebno simpatično češki in hrvaški.

Po reorganizaciji SLS in ustanovitvi VLS je dobilo kato¬
liško politično gibanje na Slovenskem svojo končno obliko. Od¬
slej je bilo vse stremljenje posvečeno predvsem podrobni
vzgoji in organizaciji strankinih pristašev
po deželi. Na čelo tega dela je stopalo že orlovstvo, v katerem
se je vršila vzgoja najbolj smotreno. Sredi meseca novembra
1. 1909., je priredila SKSZ celo poseben štirinajstdneven mlade¬
niški tečaj za vzgojo podeželskih voditeljev političnih, gospo¬
darskih in prosvetnih organizacij. Deželni odbor je začel kmalu
nato prirejati po vsej deželi kmetiške tečaje (prvi se je vršil
meseca januarja 1. 1910. v Šmartnem pri Litiji). Na teh udele¬
ženci niso dobivali le pobud in osnovnih pojmov za umno kme¬
tovanje, temveč tudi nekaj splošne gospodarske in državljanske
vzgoje. Spričo takega živahnega in intenzivnega dela je stran¬
ka igraje odbila napad, ki so ga uprizorili liberalci meseca no¬
vembra 1. 1909. z zlorabljanjem škofove brošure »Ženinom in
nevestam«. Njih orožje se je obrnilo hitro proti njim samim;
dne 21. t. m. je na 57 shodih odmevalo od protestov proti libe¬
ralnim metodam političnega boja. Stranka je naraščala od me¬
seca do meseca, in vse prizadevanje agilnih mladoliberalcev ter
učiteljev, da bi ustavili ta tok, je ostalo brezuspešno. To se je
pokazalo zlasti o priliki dopolnilnih državnozborskih volitev v
Beli krajini sredi meseca oktobra 1. 1910., pri katerih je zmagala
SLS z več kakor tričetrtinsko večino, čeprav to ni bil njen
najtrdnejši volilni okraj in so liberalci uporabili vsa sredstva,
ker so celo upali, da prodro. Mesec dni nato so kapitulirali li¬
beralci tudi v Kmetijski družbi, ki je bila dotlej vedno v njih
rokah. SLS je potem pri tej družbi naslednje leto izpremenila
volilni red brez kakršnekoli nekorektnosti tako, da je postal vsak
up liberalne gospode nanjo nemogoč.

Meseca junija 1. 1911. so se vršile zopet državno¬
zborske volitve,  pri katerih je doživela SLS pravi triumf
zmagoslavja. Dobila je vkljub manjši udeležbi nego 1. 1907.
skupaj 98.000 glasov (lib. 36.000 in soc. 15.700) in osvojila,

16 *

244

izvzeraši kraškega, vse slovenske kmetiške mandate. Liberalci
so si mnogo prizadevali, da bi ohranili na kmetih vsaj nekaj
svojih pozicij in so poskušali osnovati v to svrho pred volitvami
posebno »Gorenjsko kmečko stranko«, nato »Zvezo slov. kme¬
tov« za vso Kranjsko s posebno »Kmečko pisarno« v Ljubljani,
postavljali so po kmetiških okrajih razne »neodvisne« kandi¬
date itd., toda ves njih trud je bil zaman. Kmet je stal strnjeno
in trdno v vrstah SLS, a ta je ob vsaki priliki zastopala tako v
deželnem kakor tudi v državnem zboru predvsem kmeti¬
ške interese.  Glede na to se je n. pr. izrekla proti od¬
pret ju mej za srbsko in rumunsko živino in proti uvozu argen¬
tinskega mesa, kar so poleg njenega glasovanja za vojaške kre¬
dite izrabljali proti njej zlasti socialisti. Po vsej Avstriji je bila
namreč zavladala v poslednjih letih zaradi slabe zunanje in
gospodarske politike prav močna gospodarska depresija, ki.se
je izražala zlasti v opasno naraščajoči draginji. Ta je dala tako
socialistom kakor tudi liberalnemu meščanstvu povod za huj¬
skanje proti kmetiškemu ljudstvu in proti agrarnim strankam,
čeprav je to gospodarsko krizo občutil prav tako močno tudi
kmet (stanje živine se je občutno skrčilo, zadolževanje je nara¬
ščalo, kmet je bežal zopet v večjih množinah na tuje itd.).

Dočim je združila torej SLS v svojih vrstah že skoro vse
kmetiško ljudstvo, je pa prodirala v mestih  le korakoma.
Na eni strani ji je oviral pohod njen agrarni značaj, na drugi
desetletna liberalna in svobodomiselna tradicija
meščanstva,  na tretji strani spretno liberalno izrabljanje
nacijonalističnih krilatic, a na četrti strani veliki vpliv liberal¬
nega časopisja na miselno leno in v bistvu konservativno slo¬
vensko meščanstvo, kateremu se ni popolnoma odtegoval niti
del pristašev SLS po mestih. Tem je posvetil Krek že dne 20.
decembra 1. 1910. poseben »Slovenčev« uvodnik »V kavarniškem
dimu«. V tem uvodniku je nastopil jako ostro proti onim večnim
nezadovoljnežem, na katere je imelo liberalno časopisje stalno
velik vpliv, češ da so ti za stranko le breme in da je zmagovala
stranka le z onimi svojimi pristaši, ki so stali v bojih v vsakem
slučaju neomajno, čeprav vsi opljuvani od nasprotnikov. SLS je
dobro čutila ta vpliv nasprotnega tiska, zato je »Slovenec« po
volitvah ponovno poudarjal važnost časopisja in njega razši¬
ritve, pomen sistematičnega dela prosvetnih organizacij, nepre¬
stanih shodov ter orlovstva, ki naj bi paraleliziralo vplive so¬
kolstva.

Z bojem proti Bienerthu, z ustanovitvijo VLS in z volitvami
1. 1911. je doseglo slovensko katoliško politično gibanje v pred¬
vojni dobi nekak svoj višek,  po katerem so začeli pola¬
goma nastopati rahli notranji znaki stagnacije.  V de¬
želnem zboru in odboru je sicer stranka razvijala še vedno ne-

245

zmanjšano inicijativnost, toda na Dunaju je začenjal njen boj
že popuščati na svoji energiji. Le poglejmo dejstva: na Krekov
predlog je bila meseca februarja 1. 1912. ustanovljena deželna
gospodarska šola v svrho vzgoje kmetiških mladeničev za javno
življenje in za umne gospodarje; isti mesec je obč. zbor Kmetijske
družbe sprejel nova pravila, s katerimi je dobila SLS to važno
kmetiško gospodarsko institucijo trdno v svoje roke; pri občin¬
skih volitvah, ki so se vršile tisto pomlad, je zmagala stranka
skoro v vseh kranjskih občinah; jeseni je dosegel »Slovenec«
naklado 10.000 izvodov; število prosvetnih in gospodarskih or¬
ganizacij je še vedno naraščalo. Toda na drugi strani se je za¬
čela politika stranke na Dunaju polagoma že odmikati od svo¬
jega pravega temelja in od edino pravilnih vidikov. Ti namreč
morejo in morajo biti za majhen narod, ki ne soodločuje pri po¬
teku celokupne državne politike, izključno le interesi lastnega
naroda, ne glede na državo, ki je nekaj sekundar¬
nega, dočim je narod primaren.  In v tem tiči
zgodovinska krivda voditelja SLS dr. Šušter¬
šiča,  ki je bil v prvi vrsti odgovoren za to politiko.

Dokler se je nahajala stranka v razvoju, so ji neizmerno ko¬
ristile Šusteršičeve izredne taktične sposobnosti in njegov dar za
pravočasno osvojitev idej, ki so obetale zmago (n. pr. zadružni¬
štvo, splošna in enaka volilna pravica itd.); ko je pa dosegla
SLS popolno in absolutno zmago po vsej Sloveniji, so začele
postajati njegove napake zanjo usodne. In prva napaka tega
moža je bila njegova stalno naraščajoča ambicijoz-
n o s t, druga pa ta, da dejansko ni koreninil v sloven¬
skem  1 j u s t v u, zaradi česar se tudi kot načelnik in vodi¬
telj absolutne politične gospodarice slovenskih dežel ni čutil
kot pred zgodovino odgovorni mandatar celokupnega naroda,
temveč le kot šef gotove politične stranke. Bil je na eni strani
zgolj fanatičen strankar, na drugi strani pa izrazit konjunk-
turist,  kar je izrečno sam potrdil v svoji brošuri »Moj odgo¬
vor«. ko je zapisal, da »klerikalizem« v današnji novi državi
(SHS) sploh nima več eksistenčne upravičenosti, in sicer zato
ne, ker v njej nista — katoliška ne dinastija in ne večina pre¬
bivalstva (str. 12. in 17.). Te njegove lastnosti, ki so bile SLS
morda celo v korist, dokler ni popolnoma zagospodovala v slo¬
venskih deželah, so ji začele škodovati, bržko ni imela doma no¬
benega resnega nasprotnika več. Prevelika ambicijoznost je
namreč Šušteršiča gnala v nadaljnje višje kombinacije, ki se
niso mogle več kriti z interesi slovenskega naroda in s tem
posredno seveda tudi ne z interesi njegove odgovorne politične
predstaviteljice.

Prvi korak na tej novi Šusteršičevi poti je bilo njegovo
imenovanje za deželnega glavarja, ki ga je ja-

246

vil »Slovenec« dne 8. januarja 1. 1912., uradno je bilo pa raz¬
glašeno pet dni pozneje. V »Slovenčevi«, očividno od Šušteršiča
samega stilizirani brzojavki, je izrečno stalo, da ne namerava
odložiti svojega državnozborskega mandata, čeprav je dotlej
veljalo v stranki že nekaj let načelo, da dež. glavar ali odbornik
ne more biti obenem državni poslanec. To imenovanje, ki je pre¬
senetilo vse vodilne strankine kroge, ter izjava, da ne odloži
državnozborskega mandata, sta močno razburili vse tisto mlajše
katoliško izobraženstvo, katero sta že poprej odbijali Šuster-
šičeva visokost in pa instinktivna slutnja, da je premalo
narodno čuteč.  Tudi Krek je smatral mesto deželnega gla¬
varja, ki je po svoji funkciji vendarle nekak zaupnik vlade, ne¬
združljivo z mestom načelnika stranke in državnozborskega
kluba, ki mora biti predvsem zaupnik ljudstva; zato je ostro ob¬
sojal ta samolastni Šušteršičev korak in ga nazval felonijo.

Dne 10. januarja se je vršila seja vodstva stranke. Na njej
je Šušteršič poročal, da je bil za deželnega glavarja imenovan
on sam. »In jaz te bom pa vrgel!« mu je odvrnil Krek'- ves
ogorčen. Toda ko je opazil, kak silen vpliv so naredile te besede
na Šušteršiča, jih je skušal ublažiti s tem, da je potem sam pred¬
lagal, naj se glede njegovega državnozborskega mandata na¬
pravi izjema (Krek je imenoval pozneje ta predlog svoj edini
neodpustljivi greh), češ da je glede na svoje velike sposobnosti
v parlamentarni taktiki nepogrešljiv na Dunaju. (Do trenutnih,
tudi ostrih konfliktov med Krekom in Šušterši¬
čem  je bilo prišlo večkrat tudi poprej, vendar sta vedno vi¬
soko cenila drug drugega.) Krekov predlog je bil pohvalno spre¬
jet, toda Šušteršič ni navedenih Krekovih besed pozabil nikdar
več. V njem je dozoreval sklep, da se mora za vsako ceno
iznebiti te najnevarnejše kontrole svojih političnih potov, na
katere je že stopal 73 , obenem se je pa tudi v Kreku in v njego¬
vem krogu pojavilo ob tej priliki proti Šušteršiču nezaupanje, ki
hi potem nikoli več izginilo.

Pri agrarni večini strankinih pristašev zlasti na Kranjskem
je ohranil Šušteršič spričo svojega dotedanjega dela in zaslug
tudi še nadalje svojo neomejeno avtoriteto; zato je lahko hodil
mimo in preko pojavljajoče se opozicije. Toda pri obmejnih Slo-

75  Nekateri udeleženci tedanje seje odtočno zanikujejo to Krekovo
opombo (n. pr. dr. A. Ušeničnik, dekan I. Lavrenčič), dočim jo drugi so¬
dobniki ravno tako odtočno potrjujejo (n. pr. msgr. Steska, župnik Mr¬
kun). Župniku Mrkunu jo je baje povedal Krek sam. Mogoče je, da jo je
izrekel Krek tako tiho, da je niso vsi slišali, vsekakor pa tvori nekak ključ
do razumevanja poznejšega nasprotja med Krekom in Šušteršičem.

75  Dr. Krek je 1. 1909. ali 1. 1910. pripovedoval prof. Dolencu, da je
hotel dr. Šušteršič voditi že tedaj oportunistično politiko, a da si tega
tedaj še ni upal zaradi Krekovega nasprotstva.

247

vencih, zlasti pri Korošcih, ki so mu bili gorki še izza 1. 1906.,
sta začela vzbujati njegova samolastnost in nerazumevanje za
težke nacijonalne boje obmejnih Slovencev sicer tih, a vedno
bolj žilav odpor. Pojavljajočo se opozicijo 1  je skušal udušiti Šu¬
šteršič s tem, da je začel vedno poredkeje sklicevati seje
strankinih organov. Polagoma je tako uvedel nekako oli¬
garhijo  najožjega kroga svojih privržencev (Lampeta, Pe¬
gana i. dr.). To je nujno vodilo stranko v degeneracijo, pojav¬
ljalo se je klikarstvo in politično koritarstvo (proti temu je na¬
stopil dr. Al. Ušeničnik 1. 1913. v »Času«),

Očitne konflikte sta v tej dobi preprečila na eni strani kri¬
tični zunanjepolitični položaj, ki je nastal zaradi balkanske
vojne, na drugi strani pa tesnejša politična zveza, ki se je po¬
rajala med Slovenci in Hrvati. Nekateri voditelji SLS, zlasti
Krek, so vzdrževali že v prejšnjih letih vedno tesne stike s
Hrvati;  v parlamentu je klub SLS vedno stremel za tem,
da dobi v svrho okrepitve svoje politične pozicije v svoje okri¬
lje čim več Hrvatov. Ko je pa začelo stopati jugoslovansko
vprašanje z vso silo v ospredje, je postalo vprašanje čim tes¬
nejšega političnega sodelovanja Slovencev in Hrvatov neod¬
ložljivo. Ker je bilo znano, da se okolica prestolonaslednika
Franca Ferdinanda trajno peča z idejo trializma, ni imel tudi
Šušteršič proti zvezam s Hrvati nobenih pomislekov, temveč jim
je celo posvetil vso svojo politično spretnost. Posledica tega je
bila, da je navezala SLS že spomladi 1. 1912. prisrčne odnošaje
s hrvaškimi pravaši, a na jesen je prišlo po ponovnih posve¬
tovanjih celo do tesne združitve obeh strank, ki jo je potem
manifestiral »prvi hrvaško-slovenski sabor« v Ljubljani dne 20.
oktobra 1. 1912. Uspešni osvobodilni boji balkanskih Slovanov,
ki so izzvali tudi med Slovenci povsod iskreno navdušenje, za¬
vest bratstva z vsemi ostalimi jugoslovanskimi narodi in živo
zanimanje zanje, so še bolj usmerili pogled Slovencev in SLS
proti jugovzhodu. Zlasti Krek in Žitnik sta v navdušenih član¬
kih zagovarjala zahteve balkanskih Slovanov. Nemški listi so
zaraditega začeli očitati stranki iredentistične težnje, vladni
krogi pa napram Šušteršiču mrmrati zaradi take pisave »Slo¬
venca«. In tedaj se je prvič očitno in drastično pokazalo, da je
bil Šušteršič predvsem Avstrijec  ter deželni gla¬
var, kajti v svojem, že omenjenem uvodniku »Zunanji polo¬
žaj« je dne 7. decembra 1. 1912. nenadoma očitno desavuiral
vso dotedanjo pisavo »Slovenca« ter vse mišljenje strankinega
izobraženstva ter zagovarjal izrazito protijugoslovansko zuna¬
njo politiko vlade.

Glede na napeti zunanjepolitični položaj ta članek sicer ni
vzbudil niti posebne pozornosti, niti kakega očitnega odpora.
Vsak je bil namreč prepričan, da so ga morda taktični razlogi

248

res terjali, toda prepad med Šušteršičem in Krekom ter njego¬
vim krogom se je nehote širil bolj in bolj. Ker se pa Šušteršič
še ni prav upal spustiti v odkrit boj s Krekom, se je skušal
ob priliki svoje petdesetletnice meseca maja 1. 1913. s posredo¬
vanjem neke zaupne osebe z njim pomiriti. Pri Kreku, ki je bil
jako dostopen zunanjim vplivom, se mu je poskus zaenkrat po¬
srečil. Krek je Šušteršiču za jubilej napisal v »Domoljubu« celo
članek, v katerem je visoko poveličeval njegove zasluge. Ta
sprava je bila pa le bolj navidezna. Da ni prišlo do očitnega
preloma med njima, je preprečila deloma Krekova skrb za di¬
sciplinirano enotnost stranke, deloma Theimerčina afera, ki je
vplivala na Kreka vprav porazno, in deloma pripravljajoči se
IV. slovenski katoliški shod.

Kakor sem že ponovno poudaril, je dobivala oficijalna SLS
v vseh teh letih vedno izrazitejši agrarni značaj, in so tvorile
okrajne »Kmečke zveze« tudi jedro njene politične organizacije.
Vendar je stranka ob vsaki priliki zatrjevala, da hoče v zmi-
slu načel krščanskega solidarizma  med stanovi
zastopati in braniti upravičene interese vseh delovnih slojev.
Čisto v zmislu tega načela je bil n. pr. tudi njen 69 članski izvr¬
šilni odbor 1. 1912. sestavljen iz 27 duhovnikov, 18 kmetov, 3
velikih posestnikov, 4 zdravnikov, 3 trgovcev, 3 obrtnikov, 3 de¬
lavcev, 3 profesorjev, 2 učiteljev, 2 odvetnikov in 1 uradnika.
Ker je tvoril veliko večino vsega naroda in še večjo večino
strankinih pristašev kmetiški stan, je bil agrarni značaj stranke
popolnoma naraven, toda stremljenje stranke je šlo načelno ve¬
dno za tem, da ustvari v svojem okviru trdno stanovsko-politi-
čno organizacijo tudi obrtnikom  in delavcem. Čeprav so^se
vsi katoliški shodi prav intenzivno pečali z obrtniškim vpraša¬
njem in je stranka tudi mnogo storila za gospodarsko organi¬
zacijo obrtnikov, jih stanovsko-politično v tej dobi vendarle še
ni mogla organizirati. Meseca decembra 1. 1906. je bila sicer v
Ljubljani ustanovljena »Obrambna zveza zavednih obrtnikov«
(preds. ključavničar J. Weibel), toda ta je životarila le nekaj
časa, potem pa je neopaženo zaspala, pozneje pa sploh ni bilo
v tej dobi opaziti kakih resnejših poskusov za ustanovitev kake
pomembnejše obrtniške organizacije.

Jako lepe uspehe zaznamuje v tej dobi katoliška stanovska
delavska organizacija.  V svojih prvih početkih iz¬
razito politično krščansko-socialno delavsko gibanje je začelo
dobivati že neposredno pred III. kat. shodom 1. 1906. strokovni
značaj. Z »Delavsko zvezo« so vzdrževali kršč.-soc. delavci
sicer še vedno svojo lastno politično organizacijo, toda ta v
teh letih ni stopala mnogo v ospredje, zlasti ker je parlamen¬
tarna delegacija SLS itak vedno podpirala vse socialne re¬
forme in je pri volitvah 1. 1907. stranka iz lastne inicijative

249

sprejela med kandidate tudi Gostinčarja kot zastopnika kršč.-
soc. delavstva. Zato je bila glavna skrb delavstva posvečena
strokovni organizaciji  po posameznih panogah.
Vkljub živahnemu in smotrenemu delu socialistov, ki so skušali
na vso moč ovirati kršč.-soc. delavske organizacije, je dejal
dr. Krek dne 5. aprila 1. 1909. v predavanju, ki ga je imel v
dunajski Leonovi družbi o katoliški organizaciji na Slovenskem,
da stoji v kršč.-soc. taboru skoro vse slovensko tobačno, papir¬
niško in slamnikarsko ter večina tekstilnega delavstva, a za¬
stopano je pa tudi v vseh drugih strokah, tako da je vseh or¬
ganiziranih kršč. socialcev na Slovenskem okroglo 6000. Usta¬
novitev enotne »Strokovne zveze« vseh kršč.-soc. strokovnih
organizacij je sklenil že II. vseslovenski delavski
shod,  ki se je vršil dne 1. julija 1. 1906. v Preski, toda do
izvršitve tega sklepa še ni prišlo tako kmalu. Vzroki so bili
različni: 1. 1907. so se vršile državnozborske volitve; 1. 1908.
najprej deželnozborske, a za njimi je še isto leto prišla anek-
sijska kriza; Krek je bil zaposlen na najrazličnejših poljih.
Tako je bilo delavstvo brez pravega voditelja, ki bi bil vse svoje
.moči posvetil le njemu. Po posameznih krajih so se sicer bolj
ali manj živahno gibale krajevne strokovne organizacije (zlasti
v ljubljanski tob. tovarni, v Vevčah, na Jesenicah in drugod).
Res je tudi, da se je dne 2. februarja 1. 1909. vršil v Ljubljani
III. vseslovenski delavski shod, ki je razpravljal o vladnem
načrtu starostnega zavarovanja, toda vprašanje enotne zveze
strokovnih organizacij se ni premaknilo nikamor naprej. De¬
lavci so namreč pričakovali, da se lotijo strokovnih organizacij
dunajski kršč. soeialci in osnujejo take organizacije za vsoi dr¬
žavo po vzorcu socialističnih. Ker se pa to le ni zgodilo-, je
vzel vso stvar zopet v roke dr. Krek ter sklical za 28. dan sep¬
tembra 1. 1909. v Ljubljano zborovanje vseh strokovnih organi¬
zacij, na katerem je bilo končno sklenjeno ustanoviti »Jugo¬
slovansko strokovno zvez  o«. Po Krekovem načrtu
je bila namenjena JSZ prvotno za vse jugoslovansko ozemlje ce¬
lotne monarhije, a ker ji je delala vlada velike ovire, se je mo¬
rala zadovoljiti le z avstrijsko polovico. Za predsednika novi
organizaciji je bil izvoljen na Krekov predlog dr. Iv. Zajec,
ki je bil po svojih mnogoštevilnih predavanjih med delavstvom
že člobro znan. Razen tega so ob tej priliki sklenili, da požive
tudi vso ostalo organizacijo celokupnega kršč.-soc. gibanja, ki
je bilo v zadnjih letih ravno zaradi pomanjkanja agilnih vodi¬
teljev izgubilo precej živahnosti. V to svrho so priredili dva me¬
seca nato v Ljubljani IV. vseslovenski delavski shod, na kate¬
rem so izvolili vnovič vodstvo in izvršilni odbor, ki naj smo-
treno vodita ves kršč.-soc. pokret. »Jugoslov. strokovna zveza«
je začela delovati z novim letom 1910. Dne 17. januarja se je

250

vršil občni zbor ljubljanskega »Kat. delavskega društva« (za
predsednika je bil izvoljen M. Moškerc), ki je sklenil oživiti
redno delovanje tudi te organizacije in prirejati zlasti redne
shode, da z njimi dvigne politično izobrazbo delavstva. V zad¬
njih letih je bilo namreč to društvo že popolnoma zaspalo, do-
čim je »Katol. društvo za delavke« (po smrti prelata Rozmana
mu je predsedoval L. Smolnikar) delovalo ves čas dokaj pri¬
dno. O priliki proslave svoje 15 letnice dne 14. februarja 1. 191.0.
je moglo ugotoviti, da je priredilo doslej nad 100 predavanj, 80
iger, celo vrsto koncertov, tečajev in drugih prireditev ter da¬
jalo svojim članicam stalno najrazličnejši pouk.

Čeprav se je torej kršč.-soc. delavstvo ponovno prizade¬
valo, da si vzdrži in celo izpopolni svojo vsestransko or¬
ganizacijo,  ločeno od oficijalne SLS, je vendarle uspe¬
vala le strokovna organizacija, dočim je politična komaj ži¬
votarila. SLS je bila namreč vkljub svojemu agrarnemu zna¬
čaju vendarle zgrajena na kršč.-soc. načelih, in v njeni parla¬
mentarni delegaciji sta sedela dva izrazita delavska zaupnika
in brvoboritelja, dr. Krek in Gostinčar; zato delavstvu pač ni
bilo treba še posebne kršč.-soc. politične organizacije. Komur
se je zdela politika SLS glede na delavske interese premalo
radikalna, je itak prešel k socialistom.

Prav hitro in dobro se je pa razvijala v teh letih kršč.-soc.
strokovna organizacija,  ki je začela ustanavljati po
vseh slovenskih krajih svoje »skupine« in »plačilnice«. Prva
taka skupina »Jugoslov. strokovne zveze« je bila osnovana že
dne 19. januarja 1. 1910. na Vrhniki. Dne 30. t. m. je bila usta¬
novljena v Mirnu prva goriška skupina, in nato so sledile hitro
še nadaljnje. To delavsko gibanje je podpiral tudi kranjski de¬
želni odbor. »Jugoslov. strokovni zvezi« je dal dež. odbor sred¬
stva, da je priredila od 6. do 12. marca 1. 1911. v Ljubljani
prvi delavski tečaj  za vzgojo podeželskih delavskih
voditeljev. Daši so nastopili socialisti z velikim terorjem na-
pram svojim kršč.-soc. tovarišem ter skušali agilnejšim kršč.
socialcem onemogočati celo zaslužek, je vendarle kršč.-soc.
strokovna organizacija hitro naraščala. Meseca aprila 1. 1912.
je imela JSZ že 13.000 K imetja in je štela 45 skupin
(okroglo 2500 članov), ki jih je bila začela združevati- že
prejšnjo jesen v posebna okrožja. Vkljub temu napredku so se
pa čule na II. občnem zboru zveze dne 23. junija 1. 1912. pri¬
tožbe, da zveza posveča še premalo pozornosti izboljšanju de¬
lavskega položaja vobče in da je še cela vrsta izrazitih delav¬
skih krajev brez skupine JSZ. Za predsednika zveze je bil ob
tej priliki vnovič izvoljen dr. Zajec, za blagajnika prof. Remec
in za tajnika dr. J. Mohorič; kazala pa se je vedno bolj očitna
potreba po stalnem tajništvu.

251

Najhujše boje je bila JSZ v teh letih z vodstvom vevških
papirnic. To je že meseca januarja 1. 1912. odpustilo voditelja
tamošnje kršč.-soc. strokovne organizacije, a meseca oktobra
istega leta je odpovedala delo zopet nekaterim neljubim ji de¬
lavcem. To je povzročilo protestno stavko.  Ker se nobena
stran ni hotela vdati, je trajala stavka še ves november in ves
december. Ko je delavcem zmanjkalo sredstev in se je boj ve¬
dno bolj ostril, je postala na stavko pozorna vsa javnost. SLS
je stala seveda na strani štrajkajočih, in njeno časopisje je
uvedlo nabiranje podpornih sredstev zanje. »Slov. Narod« je
udaril, kakor vselej, po delavcih, a vodstvo tovarne je meseca
januarja, sredi najhujše zime, odredilo deložacijo celi vrsti de-
lavskh družin. Šele na pritisk vse javnosti in po posredovanju
raznih vplivnih činiteljev je sredi meseca februarja 1. 1913. to¬
varna toliko popustila, da je stavka prenehala.

Izmed socialnih problemov  sta zavzemali v teh
letih največjo pozornost vprašanji zavarovanja in izseljeništva.
S starostnim zavarovanjem se je pečal zlasti III. vseslovenski
delavski shod 1. 1909., toda strastni parlamentarni boji, ki jih
je bila izzvala Bienerthova vlada, so onemogočali sploh vsako
upanje na rešitev tega vprašanja. Ko je prevzel državno krmilo
Gautsch, je izprva mislil tudi na zavarovanje, pozneje pa se je
vdal pritisku industrijskih korporacij in tozadevnega načrta
sploh ni predložil parlamentu. To je povzročilo med delavstvom
veliko ogorčenje. Poleti 1. 1911. so priredile kršč.-soc. organi¬
zacije celo vrsto zborovanj za zavarovanje,  ki so
pa ostala spričo premoči zavarovanju nasprotnih agrarcev in
industrijskega kapitala seveda brezuspešna. Enako pereča je
bila tudi rešitev izseljeniškega vprašanja.  Pri tem
so bili Slovenci še prav posebno interesirani, saj so bili zaradi tež¬
kega gospodarskega stanja prisiljeni leto za letom odhajati ti¬
soči v tujino za kruhom (od 1. 1896.—1910. se je izselilo samo
s Kranjske 110.000 oseb). Slovenski državni poslanci so bili
izdali že dne 31. oktobra 1. 1907. oklic za ustanovitev slovenske
podružnice »Rafaelove družbe«  za varstvo izseljencev,
ki se je 11 dni pozneje tudi res osnovala (prvi predsednik je
bil bogosl. prof. dr. Janežič). Kršč.-soc. delavske organizacije
pri skrbstvu za izseljence neposredno sicer niso delovale, toda
strankin tisk in poslanci so se stalno pečali s tem vprašanjem.
Dr. Krek je tudi neposredno delal za nov izseljeniški zakon.
Če pomislimo, da so poslali izseljenci samo iz Amerike vsako
leto v Avstro-Ogrsko okroglo 75 milijonov dolarjev svojih pri¬
hrankov, tedaj razvidimo, da to vprašanje ni bilo samo socialne,
temveč tudi velike gospodarske važnosti. »Slovenec« je ponovno
objavljal razprave in statistike o izseljevanju; razen tega pa
je začel obravnavati tudi vprašanje bega kmetiških deklet v me-

252

sta. Z vsemi temi problemi se je pečal potem 1. 1913. intenzivno
tudi IV. katol. shod.

Najmirneje in najuspešneje se je pa razvijala v dobi med
lil. in IV. katol. shodom katoliška gospodarska organi¬
zacija.  Število članic »Zadružne zveze« je polagoma tako
narastlo, da je sklenil njen odbor že na seji dne 15. julija
1. 1907. ustanoviti posebne pododbore za Štajersko, Istro in
Dalmacijo. Meseca novembra i. 1. je združila Zadr. zveza na
vladno inicijativo svoje mlekarske zadruge v posebno »Mle¬
karsko zvezo«  (prvi načelnik je bil M. Kump). Veliki
uspehi, ki jih je dosezalo zadružništvo, so vzbudili tudi štajer¬
ske katoličane, da so začeli posvečati zadružništvu večjo po¬
zornost in pridno ustanavljati rajfajznovke. Enako so tudi libe¬
ralci skoro popolnoma opustili svojo protizadružno gonjo ter
celo sami osnovali jeseni 1. 1907. v Ljubljani svojo »Zvezo slov.
zadrug« (spomladi 1. 1908. je imela 90 članic), a v »Slov. Na¬
rodu« so pozivali zlasti učiteljstvo k delu na zadružnem polju.
Zanimanje za zadružništvo je naraščalo povsod. Meseca marca
1. 1908. je kupila Zadružna zveza bivši Grajzerjev hotel na Du¬
najski cesti v Ljubljani, kamor so se potem vselile vse katoliške
osrednje gospodarske organizacije. Novembra 1. 1908. se je
otvorila poleg deželne trgovske tudi deželna zadružna
šola  za vzgojo voditeljev podeželskih zadrug. Na občnem
zboru celovškega političnega društva meseca maja 1. 1909. je
bilo sklenjeno, da prestopijo koroške zadruge iz liberalne celj¬
ske zveze v ljubljansko »Zadružno zvezo«. Dne 19. januarja
1. 1910. se je vršilo v Ljubljani skupno posvetovanje vseh živino¬
rejskih zadrug. Meseca avgusta i. 1. si je oskrbela tudi Gospo¬
darska zveza svoje lastne prostore z nakupom t. zv. »Bavar¬
skega dvora« nasproti doma Zadružne zveze. Zaradi tega nag¬
lega razvoja zadružništva (koncem 1. 1910. je bilo včlanjenih
pri Zadružni zvezi 300 zadrug, ki so imele skupno 57.000 članov
in 180 milj. kron prometa) se je porodila v Kreku misel za
ustanovitev lastne »Zadružne  b a n k e«, ki jo je sprožil na
občnem zboru Zadružne zveze dne 30. maja 1. 1910. Njen na¬
men bi bila na eni strani popolna gospodarska neodvisnost slo¬
venskega zadružništva od tujega kapitala, na drugi strani pa
koncentracija in smotreno gospodarstvo z domačim kapitalom,
ki so ga predstavljale vloge pri domačih zadrugah. Ker je delala
vlada v tistem času ustanavljanju novih delniških družb naj¬
večje ovire, se Kreku vkljub vsemu prizadevanju ni posrečilo
dobiti koncesije. Upanja, da jo dobi, pa vendarle ni izgubil, ča¬
kal je le na primerno priliko.

Jeseni 1. 1910. je začelo doživljati liberalno zadružništvo
zaradi nerednega gospodarstva hude pretrese in polome (Agro-
Merkur, kočevska posojilnica itd.). Čeprav katoliško časopisje

253

teh nesreč svojih političnih nasprotnikov ni izrabljalo, kar je
dr. Krek v uvodniku »Naš molk« dne 12. novembra 1. 1910
tudi lepo utemeljil, je uprizorilo liberalno časopisje vnovič hudo
gonjo piroti k a to liski gospodarski organi¬
zaciji  (zlasti proti ljubljanski »Ljudski posojilnici«). S tem
je hotelo odvrniti le pozornost od polomov v lastnem taboru.
Izrabljali so predvsem polom celovške nemške Centralne bla¬
gajne kljub temu, da ni imelo slovensko katoliško zadružništvo
z njo nobenih stikov. To gonjo je SLS prestregla s tem, da je
deželni zbor že meseca februarja 1. 1911. sklenil, da ustanovi
posebni deželni zadružni urad  in da posodi Zadružni
zvezi vseučiliški fond v znesku 700.000 K. Izglasoval je tudi po¬
sebni deželni zadružni zakon in prevzel deželno garancijo do
2 miljonov kron za vloge pri zadrugah, ki se podvržejo revi¬
zijski pravici dež. odbora. Liberalci so takoj dvignili zaradi teh
sklepov silen vrišč in enako tudi jeseni 1. 1912., ko je prevzela
dežela popolno garancijo za vse kranjske zadruge, ki izpolnijo
pogoje novega deželnega zadružnega zakona. Ti dalekosežni
sklepi dež. zbora in odbora so še bolj pospešili razvoj zadruž¬
ništva in zaupanje vanje. Posebno hitro so naraščale živinorejske
in kmetijsko-strojne zadruge. O priliki občnega zbora »Za¬
družne zveze« meseca aprila 1. 1912. je izkazovala ta že 642
včlanjenih zadrug, od katerih jih je bilo nad polovico kranjskih
(celo število zadrug pri liberalni Zvezi slov. zadrug je narastlo
do meseca maja 1. 1912. na 178). Nadaljnje nove pobude
je dal zadružništvu velik slovensko-hrvatski za¬
družni kongres,  ki ga je sklicala za 2. in 3. dan
aprila 1. 1912. v Ljubljano Zadružna zveza (predsedoval je La
gin ja). Deželno zadružno šolo so začeli posečati tudi mladeniči
iz obmejnih slovenskih dežel; tako so tudi v te kraje prinašali
ti fantje potrebno strokovno znanje za večji in naglejši razvoj
zadružništva. Skratka: zadružna misel si je do IV. katol. shoda
osvojila že vso Slovenijo, globoko vplivala na ves gospodarski
razvoj slovenskega ljudstva in največ pripomogla, da splošna
gospodarska kriza tistih let ni povzročila v Sloveniji večjih pre¬
tresov. Vkljub tem uspehom pa je reakcijonarni staroliberalni
»Slov. Narod« spričo polomov v svojem taboru še dne 29. aprila
1. 1913. zapisal: »Bodimo odkritosrčni! Zadružništvo se na
Slovenskem ni obneslo in se tudi ne bo. Še danes ni dognano,
ali je imel slovenski kmet od raznih gospodarskih organizacij
več haska ali škode«.

Manj razveseljiv razvoj nego delavska in gospodarska je pa
doživljala v tej dobi katoliška učiteljska  o r g^a n i-
z a c i j a. O priliki II. kat. shoda ustanovljena »Slomškova
zveza« je do III. kat. shoda spričo liberalno-nemškega gospod-
stva v deželi in v dež. šol. svetu ter odločno liberalnega miš-

254

ljenja velike večine učiteljstva komaj dobro životarila. Poživeti
so jo sklenili šele po III. kat. shodu. Sklicali so v to svrho za
7. dan septembra 1. 1907. v Ljubljano občni zbor. Zborovanje
se je vršilo ob precejšnji udeležbi in najboljšem razpoloženju v
»Unionu«. Liberalni učitelji so skušali uprizoriti ob tej priliki
proti svojim katoliškim tovarišem pocestno demonstracijo, ki je
pa uspela jako klavrno. Ko je pa 1. 1908. SLS zavladala v vsej
deželi, so se začele hitro izpreminjati tudi razmere med učitelj¬
stvom. Kakor so nekoč prehajali iz nemškutarskega v liberalni
tabor, tako so vkljub besnenju svojih liberalnih voditeljev hiteli
sedaj v »Slomškovo zvezo«, ki je izkazovala zato že o priliki
občnega zbora dne 8. avgusta 1. 1912. nad 400 članov, torej
polovico vsega kranjskega učnega osobja. Prijavljali so se kar
v celih trumah. Dne 18. januarja 1. 1913. je poročal n. pr. »Slo¬
venec«, da je bilo sprejetih v zvezo zopet 30 novih učiteljev,
nekaj pa odklonjenih. Da so bili ti po veliki večini sami kruho-
borci, je dokazal prvi nasprotni veter po vojni, ki jih je čez noč
zopet odpihal tja, kjer so tedaj rezali dobre in slabe kose kruha.
To je bil plod na goli frazi in psovki temelječe vzgoje liberalne
učiteljske organizacije ter — priznajmo! — nemoralne izstra-
dalne politike deželnega odbora, ki je hotel s silo zlomiti stran¬
karski fanatizem liberalnega učiteljstva.

Izredno živahno in smotreno se je pa razvijalo po III. kat.
shodu katoliško dijaško gibanje,  ki je dobilo svoje
osrednje ognjišče v že 1. 1905. ustanovljeni »Slov. dijaški zvezi«.
Pospeševali so ga predvsem katoliški profesorji ter starešine
slov. katol. akademskih društev. Ker je doseglo v teh letih tudi
svobodomiselno dijaško »narodno-radikalno« gibanje svoj vi¬
šek, skoro ni bilo več srednješolca, ki bi ne bil v eni ali drugi
tajni dijaški organizaciji. Te se sicer neposredno niso pečale
s političnimi vprašanji, pač pa s splošnokulturnimi in zlasti li¬
terarnimi. Kakor katoliški tako so seveda tudi svobodomiselni
profesorji bolj ali manj odkrito podpirali svobodomiselne dija¬
ške organizacije. Bil se je povsod pravi pravcati »boj za mla¬
dino«, kakor ga je označil »Slovenčev« uvodnik dne 21. marca
1. 1908., govoreč o svobodomiselnem duhu, ki ga goje in pod¬
pirajo na srednjih šolah svobodomiselni profesorji. Kmalu nato,
meseca oktobra t. 1., je dobilo srednješolsko katoliško gibanje
še eno oporišče, namreč dobro pisani in izborno urejevani me¬
sečnik »M e n t o r« (urednik prof. dr. A. Breznik), ki ga je za¬
čel izdajati za srednješolce zavod sv. Stanislava v Št. Vidu
nad Ljubljano.

Še ostrejši kulturni boji nego na srednjih šolah so divjali
v teh letih na univerzah.  Za te jim je dajala zlasti povod
VVahrmundova afera in deloma tudi boji za slovensko univerzo,
v katerih so se svobodomiselni akademiki izrekali ponovno proti

255

bogoslovni fakulteti in s tem večkrat onemogočali skupno akcijo
vsega slovenskega akademskega dijaštva. Ker so v domovini
intenzivno delovale na vseh srednjih šolah prav močne kato¬
liške dijaške organizacije, se je število članov slov. kat. akadem¬
skih društev, »Danice« na Dunaju in »Zaarje« v Gradcu, seveda
hitro množilo. Do 1. 1910. je narastlo število kat. dijakov celo
v Pragi toliko, da so si ustanovili tudi tu svoje društvo »Dan«
(prvi preds. je bil jurist J. Dular). Toda zaradi izrazito svobo¬
domiselnega značaja Prage niso uživale tamkajšnje visoke šole
v slovenskih katoliških krogih posebnih simpatij, pač pa so di¬
jaški listi in »Slovenec« ponovno opozarjali akademike, naj
absolvirajo vsaj po nekaj semestrov v Krakovu, da se seznanijo
podrobneje s katoliškimi Poljaki.

Najtesnejše zveze je pa gojilo v tej dobi slovensko kat.
akademsko dijaštvo s svojimi hrvaškimi tovariši, organiziranimi
predvsem v zagrebškem »Domagoju«. Ker sta dunajska in bu-
dimpeštanska vlada zavračali priznanje reciprocitete zagreb¬
škega vseučilišča, je sicer le redko kak Slovenec zašel na za¬
grebško univerzo, tem pridneje so se pa seznanjali v počitnic
Najlepšo priliko za to so jim nudili Krekovi dijaški socialni
tečaji na Sv. Joštu,  ki jih je prirejal, počenši z 1. 1906.,
skoro vsako leto. Te je vselej poselilo po več hrvaških aka¬
demikov, poznejših pijonirjev katoliškega gibanja na Hrvaškem.
Stiki so postali polagoma tako intenzivni, da so priredili prve
dni meseca avgusta 1. 1912. v Ljubljani celo veliko skupno zbo¬
rovanje vsega slovenskega in hrvaškega katoliškega dijaštva.
To je razpravljalo o vseh aktualnih kulturnih in socialnih vpra¬
šanjih in izzvenelo v zahtevo po čim tesnejšem kulturnem in
političnem sodelovanju in sožitju obeh bratskih narodov. Še
večje zanimanje za ostale jugoslovanske narode in za jugo¬
slovansko vprašanje je vzplamtelo med vsem dijaštvom o priliki
balkanske vojne, o čemer smo pa že govorili.

Kakor v prejšnji dobi, tako je tudi v teh letih dijaštvo v
prav odlični meri sodelovalo pri katoliški ljudsko-prosvetni, na-
rodno-obrambni in kršč.-socialni organizaciji. Katoliški akade¬
miki so bili najpridnejši predavatelji v podeželskih društvih in
na neštetih tečajih, igralci in aranžerji na podeželskih odrih,
voditelji številnih orlovskih odsekov, propagatorji »Slovenske
straže« itd.; dunajski »«Daničarji« (jurist J. Mohorič) so nekaj
časa celo sami pisali in urejevali »Domoljubovo« prilogo »Dru-
štvenik«. Največji vpliv nanje je imel dr. Krek, ki je stalno in
rad zahajal mednje, dočim ni imel dr. Šušteršič z dijaki nikoli
nobenih stikov. Med narodno in politično radikalnim katoli¬
škim dijaštvom je vzbujala Šusteršičeva ostentativno avstrijska
in v zadnjem času tudi narodno mlačna politika ponovno resno
nerazpoloženje; zato je naletela tudi njegova izvolitev za čast-

256

nega člana »Danice« na močno opozicijo. Med vojno pa ga je
ravno mlado katoliško izobraženstvo strmoglavilo.

Tako je tekom sedmih let po III. kat. shodu prehodilo slo¬
vensko katoliško gibanje zopet prav važno pot. Združile so se
vse pokrajinske katoliške politične stranke v VLS. Ta je dobila
v roko skoro vse mandate, s katerimi je razpolagal slovenski
narod, in se krepko uveljavila na Dunaju. SLS je neomejeno za¬
vladala v kranjski deželni upravi, kjer je imela dovolj prilike
za vsestransko udejstvovanje svojega programa. Izvedla je sta-
novsko-politično organizacijo kmetiškega ljudstva in delavstva.
Njena gospodarska in izobraževalna organizacija sta vprav pre¬
plavili vse slovenske pokrajine. Hitro naraščajoča akutnost ju¬
goslovanskega vprašanja je stavila to gibanje pred docela nove
vidike in naloge. Glede na to je popolnoma razumljivo, da sta
se začela pojavljati v vodilnih slovenskih katoliških krogih vno¬
vič misel in želja po katoliškem shodu, ki naj bi napravil obra¬
čun o storjenem delu zadnjih let ter ugotovil jasne smernice
za bodočnost.

Pobudo za IV. kat. shod  je dal zopet ljubljanski škof
dr. A. B. Jeglič, ki je sklical v to svrho za 6. dan januarja
1. 1913. v škofijski dvorec sestanek vseh vodilnih osebnosti na¬
božnih, političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Po¬
svetovanje je soglasno potrdilo potrebo po katoliškem shodu,
hkrati so pa tudi vsi naglašali, da bi glede na hitro nara¬
ščajoče zveze s Hrvati kazalo pritegniti k shodu tudi Hrvate,
tako da bi dobil shod značaj I. slovensko-hrvaškega katoliškega
shoda. Škof je sporočil sklepe sestanka takoj vsem ostalim slo¬
venskim in hrvaškim škofom. Pri vseh je našla misel navdušen
odmev. Zato je škof dr. Jeglič sklical za 26. dan januarja drugo
posvetovanje, na katerem je bil izvoljen že tudi odbor (preds.
kanonik dr. J. Gruden, podpreds. Povše, tajnik Iv. Štefe, bla¬
gajnik prof. A. Sušnik), ki naj bi začel takoj s potrebnimi pri¬
pravami. Naslednji teden potem so se sestavili razni odseki
in komisije, nato pa še krajevni odbori po vseh slovenskih in
hrvaških deželah. Vse je začelo delati s polno paro. Na veliko
soboto, dne 22. marca, je že izšel od osrednjega odbora ofi-
cijalni poziv na shod, ki je bil določen za dneve 23.—27. av¬
gusta  1. 1913. Poziv je poudarjal, da ima shod predvsem na¬
men poživiti in okrepiti versko misel, nastopiti z vso silo proti
slabemu tisku, spričo 1600 letnega jubileja zmage krščanstva
nad poganstvom pa manifestirati za katoliško idejo. Tekom na¬
daljnjih mesecev so točno izvršili vsi odseki in odbori svoje na¬
loge, ugotovljen je bil ves obsežni spored, in številna zastopstva
so obljubili poslati tudi Čehi in Poljaki. Medtem ko je vsa ka¬
toliška Slovenija napeto pričakovala v Ljubljano najodličnejših
zastopnikov vseh katoliških Slovanov, je vse liberalno čašo-

257

pisje po svoji stari navadi bruhalo že cele tedne poprej ogenj
m žveplo na vso prireditev. Toda vse to prostaško hujskanje je
ostalo brezuspešno; zakaj ves shod je izzvenel v dotlej naj¬
veličastnejšo katoliško manifestacijo na slovanskem jugu.

Prvi gostje so začeli prihajati že v petek, dne 22. avgusta
v soboto so pa prispele z vsakim vlakom nove množice. Nekak
uvod v vso prireditev je tvoril splošni dijaški kongres,
na katerem so razpravljali bogoslovec Rupnik o temi »Dijak-
katolik«, jurist Žvokelj o delu za ljudsko izobrazbo, filozof Ko¬
blar o katolicizmu in literaturi, Zavadlal o nujnosti narodno¬
obrambnega dela. Zlasti zadnji referat je izzval obširno debato,
ki je dokazovala zanimanje in ljubezen katol. dijaštva za čim
intenzivnejše narodno-obrambno delo. Sprejete resolucije so go¬
vorile predvsem o smotreni izpopolnitvi »Slovenske Straže« in
»Narodno-obrambnega Vestnika«, o ustanovitvi »Narodnega
sveta« in organizaciji narodno-obrambnega dela s posebnim
ozirom na tozadevno sodelovanje dijaštva. Zvečer (v soboto,
dne 23. VIII.) je priredilo dijaštvo slavnostni komerz v čast do-
šlim gostom.

Višek zunanjih manifestacij je podala nedelja dne 24. av¬
gusta. Vso prejšnjo noč so dovažali vlaki trume udeležencev,
v jutranjih urah so prihajali pa okoličani na okrašenih vozovih.
Ob 8. zjutraj se je začel razvrščati na sedmih zbirališčih slav¬
nostni sprevod,  namenjen k slovesni službi božji na Kon¬
gresnem trgu. Na čelu sprevoda so šli konjeniki in belokranjski
fanfaristi, za njimi dolga vrsta poslancev, dež. odbornikov,
županov in občinskih svetovalcev, nato so se pa vrstili: vest¬
falski Slovenci, okoli 100 oseb močno zastopstvo Poljakov in
deputacije Cehov, oboji v pestrih nošah, nad 1500 Hrvatov, de¬
loma v narodnih nošah, skupina deklic v slovenskih narodnih
nošah, orlovski naraščaj, 1200 koroških Slovencev, deloma v na¬
rodnih nošah, akademiki in starešine, 300 čeških Orlov, okoli
2500 glav močna skupina slovenskih narodnih noš, Belokranjci,
Primorci, »Bogomile«, pevci, gospodarske organizacije, učitelj¬
stvo, rokodelska društva, prosvetne organizacije, delavske orga¬
nizacije in nazadnje Marijine družbe, skupno nad 20.000 oseb z
12 godbami in 141 zastavami. Sprevod je opazovala desetti¬
sočglava množica. Naredil je nanjo tako silen vtis, da je celo
socialistična »Zarja« vzklikala: »Klerikalizem je preplavil vso
Slovenijo«. Na kongresnem trgu je pričakovalo sprevod 11 jugo¬
slovanskih škofov in dolga vrsta drugih cerkvenih in posvetnih
dostojanstvenikov. Po pontifikalni službi božji zagrebškega nad¬
škof a-koadjutorj a dr. Bauerja je prebral škof dr. Jeglič posve-
tilno molitev Brezmadežni, nato je pa odkorakal sprevod med
petjem in navdušenimi vzkliki v istem redu na okrašeno dvo¬
rišče domobranske vojašnice, kjer se je vršila slavnostna otvo-

17

258

ritev zborovanja. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Gruden
je v svojem otvoritvenem nagovoru poudaril, da ima ta kato-
ški shod namen postati »velikanski svetilnik, ki bo pošiljal svoje
žarke preko mej naše ožje domovine tja v Dalmacijo, Banovino
in Bosno in združil Slovence in Hrvate, sorodne po veri in krvi,
k enotnemu, skupnemu in smotrenemu delovanju v časni in
večni blagor našega naroda«. Po izvolitvi dr. Jankoviča in dr.
Deželiča za predsednika shoda so pozdravili zborovalce nad¬
škof dr. Bauer, dež. predsednik Schwarz, dež. glavar dr. Šu¬
šteršič, knez Adam Sapieha in češki poslanec Navratil, a ljub¬
ljanski škof je prebral pozdravno pismo papeževega državnega
tajnika, kardinala Merry del Vala. Popoldne se je nato vršila
najprej služba božja v raznih ljubljanskih cerkvah, nato so
priredili na dvorišču domobranske vojašnice češki in slovenski
Orli in Orlice javno telovadbo, a zvečer je bil nekak družabni
večer v vseh prostorih »Uniona«. Mase ljudstva so seveda že
ta dan zopet odšle.

Ponedeljek in torek sta bila namenjena najvažnejšemu delu
katoliškega shoda, to je zborovanju odsekov. Pred pontifikalno
sv. mašo v ponedeljek zjutraj je govoril goriški nadškof dr.
Sedej o »življenju po veri«, po službi božji so se pa takoj sešli
odseki. V odseku za versko življenje  je govoril dr.
Srebrnič najprej o »svobodi sv. očeta in sv. katoliške Cerkve«, za
njim pa dr. Ogrizek o skrbi za priseljence z dežele v mesto,
dr. Zdešar o skrbi za Slovence v inozemstvu in o misijonih, de¬
kan Lavrič o Rafaelovi družbi, superior Kokalj o skrbi za vo¬
jake in rekrute, dr. Dermastija o povodnji javne nenravnosti,
dr. Lukman o sv. evharistiji in o Marijinih kongregacijah, o.
Zemljak o tretjem redu in dr. Pečjak o nabožnem slovstvu. Spre¬
jete resolucije so poudarjale zlasti važnost vsestranskega in in¬
tenzivnega izseljeniškega skrbstva in stavile konkretne predloge
glede njega organizacije ter navajale sredstva za poglobitev ver¬
skega življenja.

Istočasno je zboroval tudi odsek za krščansko iz¬
obrazbo.  V njem so poročali prof. Jarc o izobraževalnem
delu v splošnem, prof. Remec o učnih pripomočkih ljudsko-iz-
obraževalnega dela, dr. Natlačen o organizaciji izobraževalnega
dela, dr. Rožič o centralni izobraževalni organizaciji, dr. Hoh-
njec o verskem temelju izobraževalnega dela, dr. Stele o veri
in umetnosti, prof. Grafenauer o leposlovju, msgr. Podgorec o
Družbi sv. Mohorja, dr. Korošec o političnem časopisju, dr.
Ehrlich o ljudskem šolstvu in prof. Jarc o »Slovenski Straži«.
Resolucije so naglašale, da je poleg verskega življenja izobra¬
ževalno delo najvažnejše za katoliško in narodno gibanje, ter
so obširno in podrobno očrtale vse panoge in smeri tega dela
obenem z njegovo organizacijo. Poudarjale so važnost tiska

259

in stavile vrsto predlogov za izpopolnitev izobraževalnega dela,
obsodile utrakvistične šole na Koroškem in priporočile »Slo¬
vensko Stražo«.

Vzporedno s tema dvema slovenskima odsekoma sta zboro¬
vala tudi hrvaška odseka za religij ozne organizacije in za so-
cialno-gospodarska vprašanja. Popoldne se je vršilo prvo slav¬
nostno zborovanje. Dr. Brejc je slikal zlasti težke boje, s ka¬
terimi morajo braniti obmejni Slovenci svojo vero in narodnost
(njegov govor je bil prav vidno naperjen proti »političnemu ka-
toličanstvu« Šušteršiča in proti njegovi brezbrižnosti za boje ob¬
mejnih Slovencev). Dr. Šimrak je proslavljal slovensko katoli¬
ško gibanje in pozival svoje hrvaške rojake k posnemanju Slo¬
vencev, dr. Hohnjec je pa razpravljal o katoliškem izobraževal¬
nem delu. Zvečer je priredila »Ljubljana« na čast udeležencem
slavnostni koncert.

Tretji dan, v torek 26. avgusta, je daroval zjutraj škof Ša-
rič pontifikalno sv. mašo, škof. dr. Karlin je govoril o veri in do¬
brih delih, potem so pa zborovali nadaljnji odseki. V odseku
za karitativno delo  so govorili dr. Božič o Vincencije-
vih in Elizabetinih konferencah, dr. Gruden o varstvu otrok,
spiritual Stroj o skrbi za šoli odraslo mladino, kaplan Škulj o
šolarskih kuhinjah, nadučitelj Grad o boju proti alkoholu, uči¬
teljica A. Stupca o patronaži za delavke in o skrbi za posle
ter o kolodvorskih misijonih, dr. Dolšak o bolniški strežbi in zo¬
pet Škulj o skrbi za občinske reveže. Sprejete resolucije so
spodbujale k intenzivnemu karitativnemu delu in podrobno ob¬
ravnavale zlasti mladinsko skrbstva in skrbstvo za delavke ter
služkinje; pozdravljale so protialkoholno delo in organizacije
ter zahtevale temeljitih reform dotedanjega javnega ubožnega
skrbstva.

Jako važno je bilo tudi delo socialno-ustavnega
odseka,  v katerem so referirali Povše o kmetiški stanovski
organizaciji, župnik Hladnik o špekulacijah pri razkosavanju
zemljišč, pasar Kregar o obrtni organizaciji, Pušenjak o zadruž¬
ništvu, dr. Mohorič o notranji kolonizaciji, dr. Adlešič o skrbi
za zdrava stanovanja in dr. Zajec o delavskem vprašanju. Re¬
solucije so poudarjale potrebo kmetiške gospodarske in stanov¬
ske organizacije ter kmetijske strokovne izobrazbe, obsojale
anarhijo pri razkosavanju zemljišč, obnovile zahteve II. in III.
kat. shoda v korist obrtjtiikov, pozdravljale silni razmah in plo-
donosno delo razdružništva in stavile nekaj predlogov v svrho
njega izpopolnitve, zahtevale organizacijo notranje kolonizacije,
opozarjale občine in zakonodajo na njih dolžnosti glede skrb¬
stva za zdrava stanovanja ter pozdravljale Jugoslov. strokovno
zvezo in njene zahteve v korist izboljšanja delavskega polo¬
žaja.

17 *

260

Istočasno so zborovali tudi hrvaški odseki za krščansko
prosveto, za socialno-gospodarska vprašanja in za karitativno
delo, a popoldne se je vršilo drugo slavnostno zborovanje. Na
tem so govorili Hrvat dr. Markulin o pomenu kat. shoda za
katol. preporod na Hrvaškem, dr. M. Lavrenčič o katoliških
načelih v javnem življenju, prof. Rožič o kulturnem edinstvu
Slovencev in Hrvatov, dr. Srebrnič o katoliškem tisku in dr.
Lampe o avtonomnih zastopih. V tem govoru je dr. Lampe na¬
vajal in proslavljal ogromno gospodarsko in kulturno delo, ki
so ga izvršile zadnja leta občine in dežela. Zvečer je priredila
»Slomškova zveza« zborovalcem prijateljski sestanek.

Četrti in zadnji dan se> je vršilo po slovesni zadušnici za
umrle udeležence dotedanjih katoliških shodov takoj tretje slav¬
nostno zborovanje, na katerem so govorili poslanec Grafenauer
o katoliški in narodni šoli s posebnim ozirom na Koroško, dr.
Mantuani o veri in umetnosti, dr. Adlešič o ljubezni do domače
grude in vitez Mahulja o skrbi za mladino. S tem je bil program
katoliškega shoda končan. Prof. Jarc se je zahvalil vsem, ki so
kakorkoli pripomogli k veličastnemu poteku shoda. Nato je go¬
voril škof dr. Napotnik še navdušen sklepni govor ter podelil
zborovalcem višjepastirski blagoslov. Zapeli so še zahvalno pe¬
sem in »Liepo našo domovino«, nakar so se začeli razhajati.
Popoldne so priredili nekateri še izlete v Postojnsko jamo in na
Gorenjsko.

Vzporedno s katoliškim shodom samim je bilo v teh dneh
v Ljubljani še več drugih prireditev. V soboto se je vršil že ome¬
njeni dijaški kongres, v nedeljo je bil shod rokodelskih društev
in ženskih Marijinih družb, v ponedeljek zborovanje Poljakov,
sestanek kongregacistov, sestanek voditeljev tretjega reda ter
občni zbor »Leonove družbe«, v torek občni zbor »Slomškove
zveze«, kongres slovenskih katoliških pedagogov, zborovanje hr¬
vaških in slovenskih učiteljskih abiturijentov ter informativni
večer bosenskega odbora.

Vtis, ki ga je napravila ta veličastna manifestacija katoli¬
ške misli, je bil ogrotnen. Nasprotniki so deloma priznavali po¬
polno nadvlado katoliškega gibanja na Slovenskem, deloma so
se pa po svoji stari navadi izživljali v smešenju in psovanju.
Za katoličane same je pomenjal shod nov mejnik v njih zgodo¬
vini. Kakor že III. katol. shod, tudi ta sicer ni več oblikoval
kakih novih načel, ker sta bila opravila to delo že prva dva,
zato se je pa intenzivneje nego katerikoli prejšnjih pečal z
vsemi perečimi sodobnimi vprašanji in napravil podrobne na¬
črte za nadaljnje delo zlasti na socialnem polju ter na polju
ljudsko-izobraževalnega dela, ki sta stala v ospredju zanimanja.
Žal le, da do izvršitve večine sklepov ni več prišlo, kajti že ob

261

njegovi prvi obletnici so grmeli topovi na severu in jugu, na
vzhodu in zapadu.

Mesec dni za katoliškim shodom se je vršilo še zadnje
zasedanje deželnega zbora, ki je bil potem sredi oktobra raz¬
puščen. Daši je bila pretekla funkcijska doba dež. zbora za de¬
želo uspešnejša nego katerakoli dotedanjih, je spričo besnega
liberalnega napadanja deželnega gospodarstva SLS vendarle iz¬
gubila pri decembrskih volitvah približno 300 glasov v prid libe¬
ralcem. Toda sestava deželnega zbora je ostala neizpremenjena
tudi v bodoče.

Kmalu po deželnozborskih volitvah, dne 28. decembra
1. 1913., je pa zadela SLS težka izguba. Umrl je namreč nena¬
doma eden njenih soustanoviteljev ter najzmožnejših in najpo-
žrtvovalnejših voditeljev, d r. I g n a c i j Žitnik.  Bil je mož
odločno in iskreno jugoslovanske orijentacije, kateremu tudi
pravoslavje ni vzbujalo strahu, kakor pri mnogih drugih, zato je
pomenjala njegova smrt hud udarec zlasti za parlamentarno
delegacijo, ki jo je skušal speljavati Šušteršič vedno bolj v opor¬
tunistične vode. Odporu obmejnih in nekaterih kranjskih poslan¬
cev pod Krekovim vodstvom se je prve dni meseca marca
1. 1914. sicer posrečilo, izviti Šušteršiču iz rok predsedstvo
kluba ter ga poveriti dr. Korošcu, toda njegova avtoriteta se
kljub temu ni mnogo zmanjšala. Le liberalci so mu vedno glas¬
neje in glasneje očitali narodna izdajstva.

Pri nadomestnih volitvah za Žitnikov državnozborski man¬
dat, ki so bile razpisane za 19. dan maja 1. 1914., je kandidirala
SLS za njegovega naslednika dr. L. Pogačnika. Volilni boj je
bil izredno oster. Mladoliberalci so se vrgli z vso silo na agi¬
tacijo, dočim so se katoličani le preveč zanašali na trdnost svo¬
jih pozicij. Posledica je bila, da je Pogačnik sicer prodrl, toda
število glasov SLS je tako padlo v prid liberalcem (1. 1911. je
dobila SLS še 6559 glasov in liberalci 1383, a sedaj SLS le 5130
in liberalci 4223, 1. 1911. je znašala večina 3621 glasov in sedaj
le 346), da so vzbudile volitve pri SLS prav resno vznemirjenje.
»Slovenec« je odkrito priznaval, da se je strankina politična or¬
ganizacija v zadnjih letih občutno zrahljala, da so »Kmečke
zveze« v svojem delu prav zelo popustile in da obstojajo mnoge
komaj še na papirju, dočim pomnožuje liberalna stranka po
prizadevanju mladih svoj agitacijski aparat dan za dnevom.
Nadalje se je pritoževal, da seznanja stranka zadnje čase ljud¬
stvo vse premalo s svojim delom in se preveč zanaša na trdnost
svojih pristašev, ki jo je pa mogoče vzdržati le z neprestanim in
vsestranskim delom. Toda konsekvenc iz te točne samokritike
ni bilo mogoče več izvajati, zakaj dober mesec za temi volitvami
je že padel strel v Sarajevu, ki je kmalu nato prekinil vsako po¬
litično delo.

262

Splošna  gospodarska depresija, ki je vladala v
teh letih, je vedno bolj pritiskala na kmetiško in delavsko ljud¬
stvo ter slabšala njegovo gospodarsko in socialno stanje. Že v
proračunski debati je dr. Krek dne 2. oktobra 1. 1913. ugotovil,
da ljudje vsled pomanjkanja tovarn (tedaj jih je bilo na vsem
Kranjskem le 145) nimajo zaslužka in da zato izseljevanje stra¬
hotno narašča (od 1. IV.—31. VII. 1. 1913. je bilo samo pri ljub¬
ljanskih agentih prodanih 5800 kart za Ameriko). SLS je skle¬
nila, da bo v bodočem deželnem zboru posvečala še večjo skrb
gospodarskim vprašanjem ter se sistematično lotila tudi social¬
nih vprašanj. Namesto umrlega Žitnika je poslala v dež. zbor
izrazitega delavskega zastopnika Gostinčarja, vložila je že pred¬
loge glede ureditve zavarovanja in reforme ubožnega skrbstva,
za ustanovitev posredovalnice za delo itd., toda čez vse te na¬
črte je vojna napravila križ.

Razen vsled teh dejanskih razmer samih se je večalo in
množilo zanimanje za socialna vprašanja tudi vsled naglo na¬
raščajoče delavske org anizacije  med IV. katol. sho¬
dom in izbruhom vojne. Iz lista »Naša moč«, ki je bil v svrho
opozoritve najširše javnosti na delavsko organizacijo priložen
dne 14. marca 1. 1914. tudi »Slovencu«, je razvidno, da je pri¬
redila »Jugoslov. strokovna zveza« 1. 1913. 6 tečajev ter 90 sho¬
dov na Kranjskem in 42 na Štajerskem, število v zvezi organi¬
ziranih plačilnic in skupin je narastlo na 61 s 4772 člani, pre¬
jemki njeni so znašali v navedenem letu 36.000 K in izdatki
23.000 K (skoro vsi le za najrazličnejše podpore), a rezervni
sklad je narastel že na 30.000 K. Ni ga bilo več slovenskega de¬
lavskega kraja, kamor ne bi segala zvezna organizacija (me¬
seca januarja 1. „1914. je sklenila osnovati posebno tajništvo tudi
v Mariboru za Štajersko). Njeni govorniki so nastopali od Tr¬
sta do zgornještajerskih industrijskih središč.

Glede ostalih panog katoliškega gibanja teh mesecev bi bilo
omeniti, da je sklenila Zadružna zveza spomladi 1. 1914. s split¬
skim »Žadružnim savezom« dogovor, glasom katerega je pre¬
pustila Zadružna zveza vse svoje dalmatinske članice temu »sa-
vezu«, sicer se je pa razvijala mirno in nemoteno dalje. Bur-
neje so kipele le katoliške dijaške organizacije, v katerih je
bila obrnjena vsa pozornost na jugoslovansko vprašanje. Dija-
štvo se v svoji mladostni navdušenosti ni mnogo oziralo na po-
mirjevanje odgovornih činiteljev, ki so svarili pred neprevid¬
nostmi, a o tem smo že govorili.

Dne 28. junija 1. 1914. so padli usodni streli v Sara¬
jevu.  Vse je instinktivno zaslutilo dalekosežni pomen tega
dogodka, in vsak se je zavedal velike odgovornosti, ki jo imata
v tem resnem trenutku vsaka beseda in vsak korak. Popolnoma
razumljivo je torej, da je v tem kritičnem položaju prevzel d r.

263

Šušteršič kot odgovorni načelnik stranke kar avtomatično v
roke absolutno vodstvo vseh strankinih orga¬
nov in nastopov. Nobenega dvoma ni, da je Šušteršič glede
na svoje tesne stike z vodilnimi dunajskimi krogi (s Sturgkhom je
bil celo v prijateljskem razmerju) dobro poznal agresivne na¬
mene, ki sta jih gojila vojna uprava in zunanje ministrstvo na-
pram Srbiji že do aneksijske krize, zlasti pa od balkanske vojne.
Zato je tudi popolnoma razumljivo, da je nastopil v svojem
skrajnem oportunizmu  takoj v prvem trenutku po sa¬
rajevskem dogodku strogo v duhu vodilnih vladnih krogov. Ker
so začeli nemški listi takoj strastno ščuvati proti Slovencem in
jih dolžiti veleizdajskih stremljen, je skušal Šušteršič tem
glasneje prepričevati vse merodajne činitelje o brezpogojni lo¬
jalnosti. »Slovenec« je takoj naperil svojo ost proti Velesrbstvu.
Šušteršič je sklical za 5. dan julija v Ljubljano velik shod, na
katerem je demagoško in sirovo navalil na Srbstvo, zagotavljal
vlado o lojalnosti svoje stranke ter dolžil svoje politične nasprot¬
nike srbofilstva. Pri nerazsodni masi je žel seveda veliko odo¬
bravanje, toda znaten del strankinega izobraženstva s Krekom
vred je tako obliko Šusteršičevega nastopanja odločno obsojal.
Bil je pa seveda glede na velekritični politični položaj brez moči,
da bi ga bil kakorkoli omilil. Ta grda Šusteršičeva gonja se je
nadaljevala potem v »Slovencu« še vse naslednje tedne. Libe¬
ralci so streljali z vso silo nazaj, očitali katoliškim listom denun-
cijantski ton ter opozarjali zlasti na nepatrijotičnost katoliškega
dijaštva in na konfiscirano številko »Zore«. V tej nečedni tekmi
je razposlalo tajništvo SLS po Šusteršičevem naročilu in brez
vednosti drugih strankinih voditeljev več okrožnic po deželi, v
katerih je pozivalo svoje zaupnike, naj mu naznanijo naročnike
nasprotnega časopisja ter morebitne protidržavne in protidina-
stične izjave nasprotnikov.

Dne 23. julija je bil izročen Srbiji ultimatum. Nekaj dni nato
so začele deževati vse križem vojne napovedi.  To je
končno streznilo duhove vsaj toliko, da je popolnoma ponehala
medsebojna strankarska polemika. Zaradi sistiranja vseh ustav¬
nih svoboščin je z izbruhom vojne zamrlo sploh vsako politično
življenje. Časopisje je sledilo po eni plati le še dogodkom na
bojiščih in v zunanji politiki, po drugi pa je v zmislu policijskih
odredb bolj ali manj iskreno navduševalo svoje številne bralce
(Slovenec« je dosegel meseca septembra 1. 1914. že naklado
20.000) za patrijotično požrtvovalnost ter jih poučevalo o dolž¬
nostih in pravicah, ki jih imajo v vojnem času. Široke plasti
ljudstva so bile napram raznim patrijotičnim tiradam bolj ali
manj apatične; meščanstvo je želelo zmage deloma centralnim
velesilam, deloma antanti. Slično je bilo tudi med katoliškim izo-
braženstvom. Mnogi mlajši izobraženci (n. pr. prof. Remec, dr.

264

J. Mohorič i. dr.) so bili že od vsega početka prepričani o po¬
razu Avstrije, pri večini je pa prevladovala avstrijska orienta¬
cija zlasti iz strahu pred Italijani, ker so vedeli, da more ohraniti
Trst in z njim primorske Slovane le zmagovita Avstrija. Temu
strahu so dali jasnega izraza poslanci Krek, Šušteršič, Korošec,
Dulibič in Vukovič ter škofa Mahnič in Jeglič, ko so že takoj
v početku vojne sestavili na sestanku v ljubljanskem dež.
dvorcu posebno spomenico na papeža. V njej so že vnaprej
protestirali proti priključitvi kateregakoli dela Slovencev ali Hr¬
vatov k Italiji. Spomenico je nesel potem v Rimi dr. Mahnič.

Ker je zlasti prve čase svetovne vojne divjal z vso brutal¬
nostjo vladni teror napram Jugoslovanom in je nemški tisk ved¬
no bolj jasno odkrival protislovanske načrte za slučaj zmage,
se je začelo število onih katoliških izbražencev, ki so se bali av¬
strijske zmage, vedno bolj množiti. Spomladi 1. 1915. so začeli
prirejati tajne sestanke v srebrni dvorani hotela Union, na ka¬
terih so razpravljali o sodobnih vprašanjih. Dr. Adlešič je pri
nekem takem sestanku referiral o ciljih, ki jih zasledujejo Nemci
z vojno, dr. Šarabon o pravih vzrokih vojne itd. Ti sestanki so
bili velevažnega pomena za protinemško orijentacijo skoro
vsega svetnega katoliškega izobraženstva, predvsem pa naj-
ožjega Krekovega kroga, kateremu je Krek v večerih doma na
stanovanju tako rad prepeval:

Po Bosporju, Dardanelah

budet ruski j flot guljat.

Za te sestanke je kmalu izvedela policija ter jim napravila
polagoma konec. Ni pa seveda mogla uničiti idej, ki so se na
njih same od sebe porajale in se nato širile v vedno večjih in več¬
jih krogih. Strah pred avstrijsko zmago je rastel, ko je —
še tisto leto — postal znan načrt avstrijskih Nemcev, kaj bodo
vse napravili po zmagoviti vojni. Načrt je iztaknil tedanji voja¬
ški cenzor na celjski pošti, dr. Ogrizek.

Dne 23. maja 1. 1915. je stopila v vojno še Italija.
Tedaj so prišle tudi zapadne slovenske pokrajine v območje
ožjega vojnega ozemlja. Slovenska mesta in vasi je preplavilo
vojaštvo. Ljudstvo je bilo popolnoma prepuščeno samovolji sol-
dateske. Zlasti prizadeti so bili Gostinčarjevi volilci na Notranj¬
skem; zato se je Gostinčar obrnil že poleti 1. 1915. pismeno na
Šušteršiča, naj intervenira pri merodajnih činiteljih, da prene¬
hajo vojaške šikane napram ljudstvu. Ker je Šušteršič odgo¬
voril, da bo o predlogu šele razmišljal in so se zaradi predol¬
gega »razmišljanja« slične pritožbe ljudstva množile tudi iz dru-
kih krajev, sta zahtevala potem Jarc in Gostinčar sklicanje
parlamentarnega kluba  ali pa strankinega izvršil¬
nega odbora, ki naj bi razpravljal o potrebnih protiukrepih. Šu-

265

steršič jima ni ugodil; zato je sklical Jarc meseca avgusta na
svojo pest v ljubljansko Zadružno zvezo več nemobiliziranih
kranjskih državnih in deželnih poslancev, izvzemši Šušteršiča in
vseh ostalih dež. odbornikov, Šušteršiču brezpogojno vdanih
(tudi dr. Lampe, ki ga je prej vezalo tesno prijateljstvo s Kre¬
kom, se je bil namreč zadnje čase popolnoma nagnil k Šušter¬
šiču in postal pozneje eden najstrastnejših Krekovih nasprotni¬
kov). Na sestanku so padale hude pritožbe proti Šušteršiču in
njegovi preveliki uslužnosti napram brezobzirnim vojaškim ob¬
lastem. Poslanci so sklenili, da hočejo sami intervenirati pri
armadnem poveljniku Borojeviču. To se je pozneje res tudi
uspešno izvršilo. Razen tega so se pa pojavili ob tej priliki tudi
pomisleki proti Šusteršič-Lampetovemu dež. gospodarstvu.

Čeprav nezadovoljstva, ki se je pojavljalo proti Šušteršiču,
ni netil Krek, je vendarle Šušteršič sumil predvsem njega. Me¬
seca oktobra 1. 1915. je razpravljal Krek v družbi prijateljev o
razmerah v stranki in se ob tej priliki ostro izrazil proti Šuster-
šičevi politiki. Ta je za to izvedel in Kreka denunciral pri
Stiirgkhu, češ da je srbofil; pri škofu in nekaterih drugih mero¬
dajnih katoliških činiteljih pa je izjavljal, da vlada v visokih
vladnih krogih veliko nerazpoloženje proti Kreku, ki utegne po¬
staviti v nevarnost stranko in razne katoliške institucije, če
stranka Kreka ne odstrani iz javnosti. Glede na vse to je imel
potem Šušteršič v nekaterih katoliških krogih napram Kreku
precej lahko stališče. Meseca novembra 1. 1915. je obhajal
Krek petdesetletnico  svojega rojstva, in njegovi hva¬
ležni učenci so mu pripravljali za božič posebno slavnostno šte¬
vilko »Slovenca«. Ko je Šušteršič za to izvedel, je prepovedal
vsem listom, ki so se tiskali v »Katoliški tiskarni«, kakorkoli
omeniti ta jubilej (zamolčal jo je seveda tudi oni »Domoljub«,
v katerega je pisal Krek leta in leta svoje klasične uvodnike).
Ta Šušteršičev korak je vzbudil silno ogorčenje yečine katoli¬
škega svetnega izobraženstva. Prepad, ki je zijal že poprej med
obema, se je spet znatno razširil. Duhovščini je bilo to nasprot¬
je zlasti še glede na kritične vojne čase jako neprijetno; zato
je umevno, da je med njo splošno prevladovala želja, naj bi se
nesporazumljenje zopet poravnalo. Msgr. Steska  se je spo¬
mladi 1. 1916. obrnil na prelata Kalana s prošnjo, da bi prevzel
posredovanje. Ker je pa ta prav tedaj bolehal, je svojo pot k
Šušteršiču in Kreku dlje časa odlagal. Tedaj se je pa naenkrat
pojavil nov povod spora. Krek se je — kakor smo že omenili —
že večkrat pečal z mislijo ustanovitve zadružne banke. Ko se
je bila tik pred vojno pojavila možnost dobiti koncesijo, je bil
uredil v zmislu sklepa Zadružne zveze njen ravnatelj Traven
vse formalnosti ter vložil potrebno prošnjo. Dne 5. julija L 1916.
nepričakovano objavi »Slovenec« notico, da so dobili dr. Šuster-

266

šič in tovariši koncesijo za ustanovitev »Ilirske banke«.
Načelstvo Zadružne zveze se je postavilo na stališče, da mora
dobiti večinodelnic v roke Zadružna zveza; toda Traven je
medtem po Šusteršičevem nalogu pridobil koncesijonarje za
nasprotno misel. Ta nastop Šusteršičevega kroga proti intere¬
som zadružništva ter povrhu še sestanek nekaterih strankinih
zaupnikov, ki ga je sklical Šušteršič za 16. dan julija in pri ka¬
terem si je dal izglasovati polno moč, da izključi Kreka, Jarca
in Remca kot nevarne rovarje iz stranke, je mlade še bolj raz¬
buril. Ker prelat Kalan medtem še ni izvršil svoje spravne ak¬
cije, se je msgr. Steska obrnil naravnost na škofa  d r. J e g-
1 i č a in ga prosil, naj on skuša posredovati, da prepreči v
stranki grozeči razkol (nanj je graško časopisje že začelo na-
migavati). Škof se je res podal k Šušteršiču, toda ta ni hotel
ničesar obljubiti. Medtem se je vršil dne 9. avgusta^ ustanovni
občni zbor nove »Ilirske banke«, s čimer je postavil Šušteršičev
krog Kreka in njegove prijatelje pred izvršeno dejstvo. Škof se
je vnovič napotil k Šušteršiču ter mu predočil nevarnost gro¬
zečega razkola, a Šušteršič mu je odvrnil, da niti ne ve ne,
kaj »mladini« pravzaprav hočejo. Glede na to je pozval škof
p r o f. R e m c a kot predsednika akademskega starešinstva, naj
mu predloži želje svojih prijateljev. Ker so se Šušteršiču zdeli
»mladinski« razlogi nezadostni, je pozval škof vnovič Remca,
naj izčrpno navede vse pritožbe proti Šušteršiču. Enako je za¬
hteval tudi od dr. Šušteršiča, naj pismeno formulira svoje želje
in pritožbe. »Mladini« so to izvršili ter predložili škofu obširno
s p o m e n i c o s približno 150 podpisi. V njej so navajali pred¬
vsem Šusteršičevo absolutistično postopanje (strankinega vod¬
stva ni sklical k seji že od 1. 1912., enako že par let ni sklical
tudi seje izvrš. odbora itd.), njegovo proti interesom Slovanstva
usmerjeno politiko 1 , briskiranje mlajšega strankinega izobražen-
stva, končno, njegovo protizadružno postopanje pri ustanovitvi
banke. Šušteršič se pa škofovemu pozivu ni odzval, temveč je
začel vabiti k sebi manjše skupine odličnejših zaupnikov z dežele
in jim slikati nevarnosti, ki groze stranki in njenim institucijam
v slučaju, da prevlada v stranki vpliv Kreka, katerega sumi
vlada nelojalnosti napram državi in dinastiji. Ker so se začele
istočasno pojavljati zahteve po sklicanju parlamenta in v Slove¬
niji tudi po koncentraciji slovenskih strank, je objavil »Slove¬
nec«, ki je vanj pisal ali vsaj v njem inspiriral vse po¬
litično važnejše članke Šušteršič  sam, dne 18.
septembra uvodnik »Koncentracija slov. strank«. Ta članek je
stavljal kot prvi pogoj za koncentracijo absolutno zve¬
stobo do dinastije 74 .  Članek je bil očividno naperjen

74  Vprašanje absolutne zvestobe je zavzemalo v boju med Krekovim in
Šušteršičevfm krogom jako važno vlogo. Mnoge odlične osebnosti katoli-

267

proti Kreku, o katerem je bilo znano, da se je mudil prejšnjo po¬
mlad na Češkem, kjer je bil prišel v stik z mnogimi češkimi po¬
litiki ter je bil začel nato tudi doma iskati zvez z zastopniki
ostalih političnih strank. Ob istem času se je maščeval Šušteršič
tudi nad voditeljem »mladinov«, prof. Remcem, na ta način, da
ga je stavil dež. odbor kot ravnatelja dež. trgovske šole c. kr.
šol. svetu na razpolago. Ta je Remca poslal potem nazaj na
prejšnje službeno mesto v Novo mesto (tu je pa ostal le kratek
čas, ker se mu je posrečilo izposlovati si premestitev v Ljub¬
ljano). Ko je Šušteršič mislil, da si je s temi ukrepi dobro pri¬
pravil tla, je sklical za 21. dan novembra 1. 1916. sejo izvr¬
šilnega odbora  SLS, ki se je vršila ves dan. Obravnavala
je politični položaj in izvolila ožji sosvet, ki naj bi se sestajal vsak
mesec. Predvsem pa se je na seji razpravljalo o notranjih sporih
in reviziji strankinega pravilnika. Referent o notranjem polo¬
žaju v stranki je bil na Šusteršičevo prošnjo dekan Lavrenčič,
ki je v zmislu svojih tesnih zvez s škofom in dr. A. Ušeničnikom
pozival obe krili k spravi in edinosti. Ker je bil vpliv Šušteršičev
na seji absoluten in del navzočih že poprej od Šušteršiča tudi
dobro pripravljen, je dr. Krek ostal popolnoma
osamljen.  To je na Kreka porazno vplivalo. Smatral je na¬
daljnjo borbo zaenkrat za brezupno. Mislil je, da je najumest-
neje, če kritičnih problemov sploh ne načne in ne izzove izklju¬
čitve iz stranke, s čimer bi mu bilo delo le oteženo. Segla sta
si torej s Šušteršičem v roke in vsi udeleženci so bili prepričani,
da je zavladala v stranki zopet edinost.

Neposredno po tej seji je obiskal Kreka d r. M o h o r i č, in
Krek mu je ves malodušen pripovedoval o poteku, češ da je vse
s Šušteršičem in da bo treba začeti z delom popolnoma nanovo.
Dr. Mohorič mu je odvrnil, da je njegov pesimizem neumesten,
zakaj pomisli naj, da je bila med člani samovoljno sestavlje¬
nega izvršilnega odbora večina takih, ki jih je bil Šušteršič
oprostil vojaške službe ali jih kako drugače pridobil zase, dočim
je razpoloženje v stranki dejansko popolnoma drugačno. Ta raz¬
govor je vrnil Kreku pogum, da se je odločil za nadaljnjo borbo.
Potrdila ga je v tem še seja »H r v. - s 1 o v. k 1 u b a« v
Gradcu  dne 28. novembra, pri kateri je videl, da Šusterši-
čeve servilne politične koncepcije ostali poslanci ne odobravajo
(vkljub Šusteršičevim svarilom je bil skoro soglasno sprejet

škega gibanja, ki so sicer priznavale Šusteršičeve napake, so namreč od¬
vračali od radikalne jugoslovanske politike pomisleki, je M s katoliškega sta¬
lišča mogoče kar kratkomalo odpovedati zvestobo državi in dinastiji. Ne¬
kateri so bili mnenja, da to ni dovoljeno, dočim so zagovarjali 1  drugi (n. pr.
dr. G. Pečjak) načelo', da gre absolutna zvestoba samo’ Bogu, ne pa ljudem,
zato je poudarjanje absolutne zvestobe napram svetnim institucijam nemo¬
ralno. Dr. Pečjak je v tem' zmislu interveniral celo pri škofu dr. Jegliču.

268

predlog za zvezo s Čehi). Razen tega je istočasna cesarjeva
smrt Kreka tudi prepričala, da se bližajo za slovenski narod
kritični časi, v katerih bi bila vsaka malodušnost lahko usode-
polna. Veliki moment je vzbudil v Kreku vse njegove sile; odločil
se je za borbo na življenje in smrt.

Dne 30. decembra 1. 1916. se je vršil najprej občni zbor
Zadružne zveze,  na katerem je prišla do prvega spo¬
pada. Večina delegatov kranjskih članic je bila sicer na Šu-
steršič-Lampe-Peganovi strani, toda izvenkranjski delegati so
bili skoro enoglasno za Kreka, kateremu sta zvesto stala ob
strani predvsem prof. Remec in prof. Verbič 75 . (Verbič kot preds.
nadzorstva Zadružne zveze, v katerem so imeli večino »starini«,
nadzorstva sploh ni hotel sklicati k seji, da ne bi to moglo na¬
čelstva odstaviti.) Posledica tega prvega Šusterčičevega poraza
je bila, da je izstopilo iz Zadružne zveze 169 članic (koncem
1. 1915. je štela zveza 590 članic, od teh na Kranjskem 326),
ki so si osnovale kmalu nato svojo »Zadružno centralo«
(predsedstvo sta Lampe in Traven vsilila dekanu Lavrenčiču),
in iz odbora so izstopili še ostali Šusteršičevi pristaši, navzlic
skrajni lojalnosti »mladinov«. Ker sporov ni bilo mogoče več
prikrivati, je objavil »Slovenec« dne 27. januarja 1. 1917. čla¬
nek »O sporih  v SLS«, v katerem je nastopil sicer za po-
mirjenje, toda je poudaril, da mora vladati v stranki večina. Ra¬
zen tega je začel »Slovenec« po Šusteršičevem nalogu še glas¬
neje poudarjati svoj patrijotizem in obsojati delo jugoslovanskih
in čeških emigrantov v inozemstvu. O notranjih bojih v SLS so
stalno razpravljali vsi domači in graški listi. To je napotilo du¬
hovščino, da je začela še bolj pritiskati na pomirjenje. Na Ste-
skovo inicijativo je obiskal Kreka župnik Piper; Krek mu je
dejal, da sploh ne čuti napram Šušteršiču nobenega sovraštva in
da zahteva le to, da naj vodi Šušteršič slovansko, ne pa av¬
strijske politike. Od Kreka je šel Piber k Šušteršiču, a se ni
vrnil, zakaj Šušteršič in Lampe nista hotela o kakem pomirjenju
niti slišati, ker sta se čutila glede na svojo večino v strankinem
izvrš. odboru absolutna gospodarja položaja. V začetku me¬
seca maja je »Slovenec« zagovarjal ustanovitev »Zadružne cen¬
trale« in odrekel izvenkranjskim strankarjem sploh pravico
vmešavati se v te spore. Močno oporo je dobila Šusteršičeva
struja tedaj tudi v Kmetijski družbi, v kateri je bil namesto 1.
1916. umrlega Povšeta izvoljen za predsednika dr. Lampe.

75  Na koncu tega obe. zbora Zadr. zveze je dr. Lampe sarkastično za¬
klical, obrnjen proti Kreku in njegovim prijateljem »Tam filozofi«! — to je
Lampetu pomenilo sanjači ali še slabše. Kažoč nase in svoje prijatelje,
pa je dejal: »Tu kmetje«! Kreka staviti v nasprotje s kmeti — kakšna za¬
bloda.

269

V tem se je približevalo sklicanje parlamenta. Duhov¬
ščina  je zrla s še večjo skrbjo v bodočnost, če se spori ne
poravnajo. Mnogi so bili odločno na Krekovi strani, drugi na
Šusteršičevi, večina je pa sicer priznavala Šušteršiču očitane
grehe, a je bila mnenja, naj se rešijo spori po končani vojni,
a da je v teh kritičnih časih neobhodno potrebna sloga, disci¬
plina in pokorščina napram strankinim instancam, čeprav so po¬
manjkljive. Razen tega so se pa tudi zavedali, da glede na ve¬
like Šusteršičeve zasluge v preteklosti preko njega ni mogoče
iti s tako lahkoto. Spomladi 1. 1917. se je vršil sestanek ljub¬
ljanskih duhovnikov, ki je izzvenel v navedenem zmislu. Na njem
je Steska zopet predlagal, naprositi škofa, naj poizkusi še enkrat
s spravno akcijo. Nasvet so vsi pozdravili. Škof dr. Jeglič je res
še enkrat obiskal Šušteršiča, toda brez uspeha: nastop Šušter¬
šičev je bil naravnost aroganten. Škof se je vrnil prepričan, da
je ves trud zaman, krivda pa predvsem v Šusteršičevi nedostop¬
nosti.

Konec meseca maja je zaradi sklicanja parlamen-
t a oživelo politično življenje. Da bi ohranil inicijativo v svojih
rokah, je Šušteršič sklical za 25. dan maja sejo strankinega iz¬
vršilnega odbora, ki se je izrekla za združenje Slovencev in
Hrvatov v okviru monarhije, za zložni nastop vseh jugoslovan¬
skih strank, za večji demokratizem in za mir. Toda parlamen¬
tarni klub je šel s svojo deklaracijo  pet dni pozneje mnogo
dlje in zahteval združitev vseh Jugoslovanov monarhije v lastno
in svobodno državo*, le da pod žezlom Habsburžanov. Šušteršič
se je izprva udeleževal klubovih sej in skušal tudi sodelovati,
toda kmalu je začutil, da mu nihče več ne zaupa, in da gredo
klubova pota mimo in preko njega svojo radikalno pot dalje.
Zato je začel polagomajzostajati; tem pridneje pa je vzdrževal
svoje stike z vladnimi krogi. Razen tega je skušal obdržati svoj
vpliv tudi vsaj na kranjske strankine poslance. Ker so že na
poletje napovedali sklicanje delegacij, in je klub sklenil voliti
za kranjskega delegata dr. Korošca,  je sklical
Šušteršič za 30. dan junija sejo vodstva SLS, v kateri je dal
poslušnim povabljencem skleniti, da morajo kranjski poslanci vo¬
liti za delegata njega. Po seji jim je poslal še tozadevno pismeno
naročilo, toda poslanci so poslali predsedstvu stranke odgovor,
ki ga je koncipiral Krek. Izjavili so, da je volitev delegata av¬
tonomna zadeva kluba.

Nekako v tem času je obiskal škofa dr. Jegliča tudi Krek.
Škof je že od nekdaj Kreka jako visoko cenil, le včasih je imel
pomisleke proti njegovim radikalnim nazorom. Ker se je Krek
vedno izogibal dostojanstvenikov, ni bilo nikdar kakih tesnej¬
ših stikov med njima; vendar ga je škof vedno ščitil pred vlado,
ki ga je hotela zaradi njegove politike ponovno kot bogoslov-

270

nega profesorja poslati v pokoj. Zlasti hudo je pritiskala vlada
za časa balkanske vojne, ker ga je bil baje Šušteršič ovadil, da
je pisal najradikalnejše jugoslovanske članke on. L. 1913. je
prišla vmes Theimerčina afera, in nekateri so začeli tudi mr¬
mrati, da je profesor le po imenu, dočim mora opravljati njegovo
službo že toliko let suplent. Prve čase vojne se je škof dr. Jeglič
mudil nekoč v naučnem ministrstvu, in ob tej priliki so ga tam
tudi nahrulili, zakaj trpi Kreka še vedno kot bogoslovnega pro¬
fesorja. Vse to je končno vplivalo toliko, da so mu namignili,
naj prosi za upokojitev. To je storil dr. Krek spomladi 1. 1916.
Od tedaj sploh ni več prišel v škofijo. Poleti 1. 1917. se je pa
vendarle odločil za daljši obisk pri svojem vladiki ter mu raz¬
ložil svoje nazore o političnem položaju in o zgodovinskih tre¬
nutkih, ki jih preživlja slovenski narod. Med drugim je dejal ob
tej priliki škofu, da bo njegov naslednik prav gotovo Nemec,
če bo šlo po Šusteršičevem. Razhod je bil jako prisrčen, vpliv
Krekovih besed na škofa pa globok.

»Slovenec« je tiste dni ponovno obsojal »neplemenito go¬
njo« proti Šušteršiču, a ta je še naprej skliceval k sebi vplivnejše
pristaše stranke ter tudi sam obiskoval odličnejše podeželske
strankine veljake (enako so hodili po deželi tudi Traven, Lampe,
i. dr.). Tedaj tudi škof ni mogel več mirno gledati, kako hoče
Šušteršič za njegovim hrbtom pridobivati duhovščino zase in za
svoje namene. Zato je sklical za dne 17. julija v Ljubljano k on-
ferenco vseh dekanov  svoje škofije ter še nekaterih
odličnejših duhovnikov. Konferenco je otvoril škof z obširnim re¬
feratom o krščanski demokraciji, ki ga je pozneje objavil »Slo¬
venec« v celoti. Nato so se vršile intenzivne razprave o po¬
litičnem položaju in o sporih v stranki. Sklepi so izražali zahtevo
po poravnavi in so izjavljali, da morajo biti duhovščina in listi
KTD v sporu nevtralni. Izrekali so se za široko krščansko de¬
mokracijo, a proti poveličevanju revolucije in sile (tedaj je bila
namreč ruska revolucija v popolnem razvoju). Ker je imel dotlej
neomejen vpliv na smer listov KTD Šušteršič, je sklical takoj
po tej dekanijski konferenci predsednik KTD, prelat Kalan, ured¬
nike »Slovenca« ter odvzel glavno uredništvo lista brezpogojno
Šušteršiču vdanemu Štefetu (ta je bil glavni urednik lista od
početka vojne naprej, ko je bil mobiliziran dotedanji glavni
urednik Fr. Terseglav) in ga pridržal sebi. Izvrševal ga sicer ni
osebno, pač so pa dobili s tem ostali uredniki (dr. Jež, Al. Vr¬
tovec, V. Cenčič) možnost, da so začeli voditi list v smeri po¬
litike »Jugoslov. kluba«, dočim je izgubil Šušteršič svoj dotedanji
vpliv.

Največjo pozornost so obračali tedaj nase seveda boji, ki
so jih bili na Dunaju  poslanci. Najpazljiveje jih je zasledo¬
val tudi škof ter se v zasebnih razgovorih ponovno izražal, da

271

uvideva, da se bo treba kar z vso silo oprijeti programa, ki ga
je izražala majska deklaracija.  Meseca avgusta je de¬
lal škof duhovne vaje in s teh je nenadoma sporočil dr. Alešu
Ušeničniku misel, da bi bilo potrebno s kako primerno izjavo
tudi iz domovine ven podpreti boje poslancev na Dunaju 76 . Glede
na to ga je prosil, naj sestavi osnutek take izjave, sam je pa
stopil v stik s predstavniki posameznih političnih strank ter jih
povabil k sebi na razgovor.

Ušeničnik je res sestavil primerno izjavo, ki jo je potem
škof še nekoliko predelal. Vsebovala je izjavo solidarnosti z de¬
klaracijo »Jugoslovanskega kluba« in pozdravljala papeževa mi¬
rovna prizadevanja. Na enem izmed sestankov je dr. Tavčar iz¬
rečno vprašal škofa, če jo bosta podpisala tudi on in Šušteršič?
Ko mu je škof potrdi, zase pa celo odločno izjavil, da jo name¬
rava podpisati prvi, so izginili tudi pri ostalih vsi pomisleki, Tav¬
čar je pa od sestanka grede pripomnil, da ni nikoli mislil, da je
škof tak velik in iskren Slovan. Izprva je bila mišljena izjava
tako, da jo podpišejo tudi voditelji slovenskih strank iz obmejnih
dežel 77 ; ker so se pa pojavile v tem pogledu razne ovire, je kon¬
čno ostalo le pri podpisu škofovem, dveh zastopnikov stolnega
kapitlja (prelat Andr. Kalan in kanonik dr. Gruden) ter zastop¬
nikov SLS (dr. Šušteršič) in NNS (dr. I. Tavčar in dr. K. Tril¬
ler). Namesto socialistov, ki so odklonili, je vskočilo kršč. de¬
lavstvo pod firmo »Slov. katol. delavska demokracija« (M. Mo-
škerc, Vidic in Žnideršič).

Izjava, objavljena dne 15. septembra 1. 1917., je vzbudila
med vsem narodom največjo pozornost in odobravanje ter spro¬
žila že opisano gibanje, a Šušteršičev pristanek nanjo je rodil
novo upanje, da pride vendarle do pomirjenja tudi med obema
kriloma SLS. Škof je pozval vnovič oba tabora, da mu pismeno
predložita svoje zahteve in pritožbe. Opozicija je na svojih se¬
stankih v Rokodelskem domu pod Remčevim vodstvom še en¬
krat formulirala svoje zahteve 78  ter jih dne 11. septembra 1. 1917.

76  Istočasno (dne 2. IX.) se je vršil vi Ljubljani tudi 1  sestanek naj¬
odličnejših  s o m i š 1 j e n i k o v stranke iz vseh dežel. Sestanek se je
izrekel za načela katoliških shodov, zoper »politične katoličane«, za dekla¬
racijo, za demokratizem, v SLS, za ustanovitev Narodnega sveta in za smo-
treno kulturno delo (za oživljenje literarne produkcije, umetnostno galerijo,
glasbeno šolo, osrednjo znanstveno knjižnico in za vzpostavitev slov. gle¬
dališča).

77  Še dne 14. septembra je pisal škof dr. Trillerju med drugim: »Kaj
ne, mi vsi želimo, da podpišemo izjavo vsi Slovenci: bil bi to poseben do¬
godek. Ako ni mogoče, naj bo izjava le naša, nas Slovencev na Kranjskem.

78  Terjala je: 1. sejo načelstva VLS, 2. odpravo absolutizma v SLS in
temu primerno izpremembo njenega statuta, 3. izjavo za majsko deklaracijo
in odobritev delovanja Jugoslov. kluba, 4. resignacijo javnih funkcionarjev
na inkompatibilna politična in gospodarska mesta in službe, 5. ustavitev
preganjanj vseh od stranke odvisnih uslužbencev, 6. združitev kapitala vseh

272

ponovno javila škofu. Šušteršič na ta poziv ni odgovoril, temveč
je sklical za 18. dan septembra sejo vodstva SLS, ki je odobrila
prej omenjeno deklaracijo političnih strank in razpravljala o no¬
tranjih sporih v stranki. Opozicija je zahtevala, da se ta točka
odloži z dnevnega reda dotlej, da dovrši škof novo porav¬
nalno akcijo.  Toda Šušteršič ni hotel ugoditi tej želji, tem¬
več si je dal, po 5 ur trajajočih debatah, izglasovati zaupnico
(zanj je glasovalo 69 navzočih, 12 članska opozicija se je pa
glasovanja vzdržala. V zmislu svojega poprejšnjega dogovora
z dekanom Lavrenčičem je popustil le toliko, da je bila sprejeta
še Lavrenčičeva resolucija, ki je pozdravljala sodelovanje mlajše
posvetne inteligence v stranki. S tem postopanjem je hotel Šu¬
šteršič opozicijo nasilno udušiti.  Dotedanji pod¬
predsednik vodstva SLS, prelat Kalan, je v znak protesta že
dva dni nato odložil svoje mesto. Škof je dne 19. sept. javil Šu¬
šteršiču ponovno poslane zahteve opozicije ter ga prosil, naj se
o njih izjavi. Naslednji dan se je zglasil Šušteršič pri škofu
osebno, enostavno tajil resničnost pritožb opozicije in se glede
njenih zahtev izmikal; vendar škofu še ni odvzel zadnjega upa¬
nja na poravnavo. Glede na to je predlagal škof v pismu z dne
21. septembra na Remca osebni sestanek Šušteršiča, Kalana
in Remca pri sebi na domu. Toda dogodki prihodnjih tednov so
preobrnili vse.

Dne 8. oktobra je umrl Krek  in njegov pogreb je po-
tnenjal ogromno manfestacijo celokupnega slovenskega naroda
za politične nazore dr. Kreka in njegovh »mladinov«. Šušteršič
je mislil, da bo ostal po Krekovi smrti gospodar položaja; po¬
stal je še nedostopnejši za vse spravne poskuse. Izsiljeval je za
škofovim hrbtom zaupnice duhovščine in nemobiliziranih stran¬
kinih zaupnikov po deželi. To je napotilo škofa, da mu je pisal
dne 25. oktobra pismo, v katerem je nastopil z vso odločnostjo
proti takemu postopanju ter mu navedel vse grehe, ki jih je
zakrivil, zlasti njegovo absolutistično ravnanje. Ob tej priliki
mu je odkrito povedal, da je že zaigral zaupanje vseh Slovencev.

Tudi »mladini« so se strnili po Krekovi smrti še krepkeje
in se odločili, da izbojujejo boj do konca. Ker »Slovenec« za¬
radi razmer v KTD še vedno ni zavzel dovolj odločnega stališča,
so ustanovili tednik »Jugoslovan«  (prva številka je izšla
10. XI. 1. 1917). Ker je »Katol. tiskarna« odklonila njegov tisk,
so se morali zateči v »Učiteljsko tiskarno«. Urejeval ga je dr.
Fr. Jež (odgovorni urednik je bil poslanec Gostinčar), pisali so
ga predvsem urednik sam, dr. J. Puntar, dr. Jakob Mohorič in
prof. Iv. Gruden. Bil je po vsebini in obliki eden najboljših slo-

gospodarskih organizacij v Zadružni zvezi, ki bi uvedla za svoj odbor
proporčno volilno pravico.

273

venskih časnikov, kar jih je kdaj izhajalo; zato ni čuda, da je
našel v javnosti silen odmev. V veliki meri je ravno njegova
zasluga, da so dobili »mladini« ter njih ideje v kratkem na svojo
stran simpatije vse javnosti.

Nekaj dni za ustanovitvijo »Jugoslovana« so se vršile v par¬
lamentu volitve delegatov.  Ker so kranjski poslanci
kljub izrečnim ukazom Šusteršičevega izvrš. odbora volili za
kranjskega delegata dr. Korošca namesto dr. Šušteršiča, je ta
ves razburjen in užaljen takoj sklical sejo izvršilnega odbora,
naznanil dr. Korošcu pismeno svoj izstop iz kluba  (pri¬
družil se mu je le še poslanec Jaklič) in pisal ogorčena pisma
vsem kranjskim državnim poslancem zaradi njih nepokorščine
stranki. Vabilo k navedeni seji in ta pisma je utihotapil
Štefe  dne 17. novembra na naslovno stran »Slovenca«; za¬
radi tega ga je predsednik KTD, prelat Kalan, še tisti dan su¬
spendiral od službe in mu prepovedal vsak nadaljnji vstop v
»Katoliško tiskarno«. Isti dan je obiskal dr. Šušteršiča tudi
škof ter mu javil, da je v teh okoliščinah sprava nemo¬
goča  in da ustavlja svojo dotedanjo spravno akcijo, prepu¬
ščajoč Šušteršiču vso odgovornost za posledice. Naslednji dan je
škof sporočil svoje mnenje Šušteršiču še pismeno in dejal, da
je izgubil zaupanje vseh in da mu zaradi tega sedaj ne preostaja
drugega, ko da se umakne. V prihodnjih dnevih je objavil po¬
tem »Slovenec« izvršilnemu odboru dva odgovora poslancev, v
katerih so branili svoje postopanje, dalje članek bogosl. prof.
dr. Zoreta, v katerem je odobraval s spravnega stališča njih
korak, ter poročilo o sestanku šentviških volilcev, ki so zahtevali,
da Šušteršič nemudoma prekliče svoja dejanja, sicer da mu od¬
rekajo nadaljnje zaupanje.

Toda Šušteršič, ki je bil zadnja leta izgubil že vsak pogled
v pravo razpoloženje ljudstva, je bil zdaj v zaupanju na ser¬
vilnost svojega izvršilnega odbora odločen že na skrajne ko¬
rake. Dne 22. novembra se je vršila napovedana seja iz¬
vršilnega odbora  SLS. Ta je z vsemi glasovi, izvzemši
Škuljevega, odobrila postopanje Šušteršiča in Jakliča, izra¬
zila ostalim državnim poslancem grajo in nezaupanje, sklenila
razpustitev  SLS in izročila vse strankino imetje dr. Šu¬
šteršiču, da ga porabi v prilog kaki novi stranki, ki bi se osno¬
vala. Takoj po tej seji, ki so jo proglasili za zadnjo SLS, so
navzoči nadaljevali zborovanje ter ustanovili novo stranko, t. zv.
»Slov.  kmečko stranko«.  Za predsednika so določili
šentviškega župana Ant. Belca, za tajnika Karla Dermastjo in
ji izvolili še 50 člansko vodstvo.

Šušteršič in Lampe sta pa mnogo precenjevala svojo moč.
Dva dni za tem dogodkom, ki je vzbudil seveda vsepovsod veliko
presenečenje, je objavil dr. Zore v »Slovencu« uvodnik »Za pra-

18

274

vico«, ki ga je zaključil z besedami: »Kranjska SLS je

umrla — prava SLS naj živi!«  Dne 26. novembra je
ponatisnil »Slovenec« iz »Škofijskega lista«  škofov čla¬
nek »O razdoru v SLS«, v katerem je škof opisal potek vseh
dogodkov, vse nasilno Šusteršičevo postopanje in vse svoje po¬
skuse za spravo ter izjavil, da je treba SLS na vsak način
vzdržati. Vtis te poslanice je bil mogočen tako na duhovščino ka¬
kor tudi na ljudstvo. Še pred objavo poslanice v »Slovencu« so
se sestali člani opozicije bivšega izvršilnega odbora SLS, izvo¬
lili novi začasni strankin izvršilni odbor s prelatom Ka¬
lanom  na čelu ter sklenili sklicati čim prej zborovanje stran¬
kinih zaupnikov. Dne 1. decembra je objavil »Slovenec« slove¬
sen proglas na ljudstvo, ki ga je podpisal v imenu začasnega
vodstva Kalan. Proglas je izjavljal, da se SLS ne bo razšla,
kadar se bo to poljubilo njenemu načelniku. Nato je navajal
glavne Šusteršičeve grehe in poudarjal, da je prikipela sedaj,
ko hoče razbiti Šušteršič še stranko, potrpežljivost do vrhunca,
zato je treba, da se zbere vse ljudstvo za svojim škofom, Jugo¬
slovanskim klubom in SLS. Konec meseca decembra je začel
tudi Šušteršič izdajati svoj tednik »R e s n i c o« (urednik Iv.
Štefe), v katerem je strastno napadal škofa in SLŠ ter dema-
goško hujskal kmete proti drugim stanovom, a Ivan Kregar je
skušal ustanoviti Šušteršiču še posebno meščansko stranko. Vse
to prizadevanje Šusteršičevo in Lampetovo pa je ostalo brez¬
uspešno, zakaj razen nekaterih duhovskih in svetnih posamez¬
nikov je vse obsojalo njegovo politiko in njegovo počenjanje.
Občinski odbori in duhovniki so na svojih zborovanjih izrekali
v masah zaupnice škofu in Jugosl. klubu.  Šušter¬
šič in njegovi pristaši so pa postajali predmet vsesplošnega ogor¬
čenja. Sredi meseca decembra je sklicalo ljubljansko »Kat. de¬
lavsko društvo« v Rokodelski dom velik shod, ki je hrupno ob¬
sodil Šusteršičevo početje. Po vsem tem ni bilo nobenega dvoma
več, da je Šušteršič med ljudstvom skoro docela osamljen. Glede
na to so sklicali začasni voditelji SLS za 27. dan decembra
1. 1917. v Ljubljano zborovanje strankinih zaupnj-
k o v. Udeležilo se ga je okrog 1000 zaupnikov. Jarc je poročal
o delu poslancev, dr. L. Pogačnik o klubovi politiki, župnik V.
Zabret o dogodkih v stranki, F. S. Finžgar je protestiral proti
defetistični pisavi »Domoljuba« (njegov urednik je potem
že naslednji mesec odstopil in uredništvo je prevzel Fr.
Zabret); za temi so pa govorili še dr. Korošec, Fr. Smodej
in Fon. Za novega načelnika stranke je bil izvoljen prelat Kalan.
Takoj za tem zborovanjem se je vršilo tudi zborovanje
«Vseslo v. ljudske stranke«,  ki si je izvolila za svojega
načelnika dr. Korošca, za podnačelnike Grafenauerja, dr. L. Po¬
gačnika in Fona, za tajnika pa prof. Remca. Na tem zborovanju

275

so zlasti Korošci ostro nastopili proti dotedanji politiki oficijalne
SLS in VLS. »Mirov« urednik Smodej je navajal, da so Koro¬
šci vseh zadnjih pet let ponovno zahtevali sklicanje seje VLS,
ki najdbi obravnavala razna pereča narodno-politična vprašanja,
toda Šušteršič ni hotel dolgo o njej niti slišati. Isti dan kakor
navedeni dve zborovanji SLS in VLS se je vršil končno še občni
zbor Zadružne zveze, ki je izvolil za novega zveznega predsed¬
nika dr. Korošca.

S temi zborovanji je bil notranji prevrat v SLS kon¬
čan,  in osrednja politična organizacija katoličanov zopet vzpo¬
stavljena. »Slovenec«, čigar glavno uredništvo je prevzel že me¬
seca decembra d r. I z i d o r Cankar,  je še nekaj časa po¬
lemiziral s Šušteršičem in navajal njegove grehe (5. 1.1. 1918. je
»Slov.« objavil okrožnico tajništva SLS iz meseca julija 1. 1914.,
14. I. je ponatisnil zopet članek iz »Škofijskega lista« o razvoju
dogodkov itd.), kmalu nato pa je začel Šusteršičevo delo igno¬
rirati ter posvečati vso pozornost le propagandi za
osvobojenj  e. Nemški listi so pozdravljali Šušteršičev na¬
stop (»Resnica« je pisala zlasti proti jugoslov. gibanju) in oči¬
tali novi SLS ter škofu veleizdajska stremljenja. Istočasno so
se tudi liberalci začeli pripravljati na konsolidacijo svoje politi¬
čne organizacije in na združitev vseh pokrajinskih liberalnih
strank v »Vseslov. napredno stranko« (dr. Kukovec je objavil
dne 2. januarja v »Slov. Narodu« celo naiven članek za zdru¬
žitev SLS in NNS). Na pomlad je postalo gibanje za osvobo-
jenje in zedinjenje še intenzivnejše. Med obema vodilnima stran¬
kama je vladalo prijateljsko razmerje, posvečeno skupnemu na¬
rodnemu cilju in vršili so se veliki tabori, na katerih so nasto¬
pali govorniki obeh strank. Najveličastnejša taka manifestacija
je bila izročitev 200.000 podpisov dr. Korošcu dne 25. marca
L 1918. Vkljub temu pa tudi delo za notranjo konsolidacijo kato¬
liškega gibanja ni popolnoma počivalo. Med duhovščino so imeli
svoje privržence tako »mladini« kakor tudi »starini«, vendar
sta obe struji slejkoprej poudarjali potrebo edinstva ter iskali
vsaj potov in oblik pomirjenja. Dne 21. februarja 1. 1918. so se
sestali pod predsedstvom dekana Lavrenčiča duhovniki-zastop-
niki obeh struj. Izdelali so nekake kompromisne predloge za
večji poudarek kmetiških interesov v SLS, za primerno zastop¬
stvo vseh slojev v načelstvu SLS, za demokratično osnovo stran¬
kinega statuta, za kompromisno sestavo odbora KTD in za
združitev obeh osrednjih zadružnih organizacij. Sklepi te kon¬
ference so bili poslani vsej duhovščini. Velika večina se je v njih
zmislu zopet oklenila prenovljene SLS, le nekateri posamezniki
so vztrajali še nadalje v Šusteršičevem taboru. Ker je dekan
Lavrenčič že takoj od prvega početka prevzel predsedstvo Za¬
družne centrale le pod pogojem, da se obe zvezi čim prej zopet

18 *

276

združita, a je bila Šusteršič-Lampetova struja za vsak spravni
predlog nedostopna, je Lavrenčič dne 18. marca predsedstvo
odložil (centralo je vodil nato kanonik Šiška). Tako so polago¬
ma zapuščali Šušteršiča tudi ostali najuglednejši poprejšnji nje¬
govi pristaši. V naslednjih tednih je potem zopet sestavilo na¬
čelstvo nov statut SLS (»Slovenec« ga je objavil dne 25. aprila),
Dne 29. aprila se je vršilo v Ljubljani veliko zborovanje du¬
hovnikov, ki je razpravljalo o političnem položaju in o volitvah
v KTD. Ko je mesec dni nato praznoval dr. A. B. Jeglič dvaj¬
setletnico svojega škofovanja, mu je bilo gotovo v največje za¬
doščenje edinstvo, ki je bilo vsaj v glavnem med duhovščino zo¬
pet vzpostavljeno. Mnogo so gotovo pripomogli k temu tudi ne¬
ustrašeni nastopi prvega ideologa slovenskega katoliškega gi¬
banja, krškega škofa Mahniča,  ki se je prav tedaj v šte¬
vilnih političnih člankih v zagrebških »Novinah« izrekal z vso
njemu lastno odločnostjo za politični program Jugoslov. kluba
(»Reichspost« je zato začela razen škofa Jegliča strastno napa¬
dati tudi Mahniča). »Slovenec« je več teh člankov ponatisnil,
toda policija je najradikalnejše konfiscirala, na fronti »Slovenca«
in »Domoljuba« sploh prepovedala, a »Jugoslovana« je meseca
julija celo ustavila.

Šusteršičeva zvezda je začela hitro bledeti. Iz maščevanja
nad škofom, ki ga je smatral Šušteršič za glavnega krivca svo¬
jih neuspehov, je izšla iz Šusteršičeve okolice ovadba zoper
škofa celo na Vatikan. Ker so Šušteršiču izrekale mnoge občine
nezaupnice, je dne 18. junija 1. 1918. odložil vsa svoja častna
občanstva in začel kmalu nato izdajati dnevnik »Novice« (ured¬
ništvo je prevzel nadporočnik Jos. Petrič, ki je bil v to svrho
prestavljen v Ljubljano), a deželni odbor je izsiljeval od občin
izjave proti Trumbičevim akcijam. SLS je šla preko teh Šuster-
šičevih naporov z mladostnim poletom svojo pot dalje. Povsod
po deželi so se pridno ustanavljali krajevni strankini
odbori  in prirejali shodi. To je napotilo tudi liberalce (orga¬
nizacijo so že vzeli v roke agilni mladoliberalci), da so začeli
snovati svoje podeželske organizacije in nelojalno vabiti vanje
tudi katoliško misleče ljudstvo, češ da so sedaj vse stranke
združene in da gre le za Jugoslavijo. Ko je bila na občnem
zboru KTD dne 7. avgusta vkljub vneti Lampetovi protiagitaciji
z veliko večino izvoljena kompromisna lista (razmerje glasov je
bilo 426:175) in prelat Kalan zopet izvoljen za predsednika, je
ta odložil v zmislu prejšnjih dogovorov načelstvo SLS. Nado¬
mestil ga je zaenkrat podnačelnik dr. L. Pogačnik, nanovo or¬
ganizirano tajništvo stranke  je pa prevzel stolni vikar
Fr. Zabret.

Sredi meseca avgusta se je vršila v Ljubljani ustanovitev
»Narodnega sveta«; prve dni septembra je bilo v navzočnosti

277

okroglo 300 delegatov veliko zborovanje katoli¬
ških p r o svetnih organizacij, v zunanji politiki pa
so se dogodki prehitevali. Še tisti mesec je kapitulirala Bolga¬
rija, oktobra se je pa pričel razkroj vseh armad centralnih vele¬
sil. Da ohrani SLS v bližajočem se polomu države narodu vsaj
krepko zadružništvo, se je izreklo načelstvo SLS že dne 14. ok¬
tobra za združitev obeh zadružnih zvez, po popolnem razsulu
Susteršičevega tabora je pa Zadružna zveza sploh prevzela li¬
kvidacijo bankerotne »Zadružne centrale« ter rešila na ta način
njene članice najhujše nesreče (izguba je znašala mnogo mili¬
jonov kron).

Dne 29. oktobra je napočila Slovencem tako trdo pribor¬
jena in dolgo zaželjena svoboda. Glede na najradikalnejše de¬
mokratične nazore, ki so prevladovali tedaj vsepovsod, sta se iz¬
rekla SLS in njeno časopisje takoj po prevratu za federa¬
tivno jugoslovansko republiko,  izjavila pa, da se
hočeta vsekakor pokoriti tozadevnim sklepom merodajnih Čini-
teljev. Dne 21. novembra se je vršilo zborovanje stran¬
kinih zaupnikov  iz vseh slovenskih dežel, ki se je posta¬
vilo na isto stališče, zahtevalo v zmislu najširšega demokratizma
urejeno državo, protestiralo proti italijanskim aspiracijam na
slovensko zemljo in odobravalo bratstvo s Srbi. Nekaj dni po¬
zneje so zborovali v Zagrebu tudi jugoslovanski škof-
j e, ki so se izrekli ob tej priliki za slovansko bogoslužje in
agrarno reformo.

Čeprav so bili ravno slovenski katoliški poslanci v zadnjih
letih na vsem slovanskem jugu monarhije glavni nositelji ideje
osvobojen j a in zedinjenja Jugoslovanov ter bojevniki zanjo, slo¬
venski duhovniki s svojimi škofi na čelu pa glavni propagatorji
te ideje med ljudstvom, in so liberalci le sledili inicijativam in
korakom SLS ter le pomagali pri tehničnem delu (dr. Žerjav
je n. pr. na Dunaju pomagal zbirati gradivo o persekucijah
za interpelacije Jugoslov. kluba, sicer pa ni imel s svojimi prija¬
telji niti najmanjšega vpliva na klubovo politiko), so se ti ven¬
darle začeli takoj po prevratu zopet posluževati svojih nekdanjih
metod v še poslabšani izdaji. Na eni strani so vprizorili s socia¬
listi vred demagoško gonjo proti SLS med ljudstvom ter jo de¬
lali odgovorno za vse grehe in napake, ki jih je zakrivil dr. Šu J
steršič osebno, na drugi strani so pa skušali pridno ribariti v
tedanjih kalnih vodah ter se z intrigantskimi metodami doko¬
pati do nerazmerno močnega političnega vpliva najprej v za¬
grebškem Narodnem veču, nato pa v osrednji belgrajski vladi,
odkoder bi potem strankarsko zavojevali Slovenijo. Glede na to
je že koncem meseca novembra začel polagoma vnovič vzplam-
tevati nekdanji strankarski boj,  le da so sedaj na
vsej črti in brezobzirno napadali liberalci in socialisti, dočim so

278

se katoličani le branili, a še to jako malodušno ter brez prave
sigurne in jasne politične linije in orijentacije. Ker so znali razen
tega liberalci, pri katerih so že popolnoma prevladali mladi, brez¬
obzirno in do dna izrabiti vso politično konjunkturo (vse urade
so zasedli izključno le s svojimi eksponenti, z vratolomnimi go¬
spodarskimi transakcijami so si preskrbeli milijonska sredstva
itd.), in je bilo po dolgotrajni vojni zrevolucijonirano ljudstvo
izprva sploh brez vsake jasne orijentacije, je doživljala SLS
prva leta po osvobojenju hude politične poraze. Šele ustavni
boji  1. 1921. in 1922. so zopet izoblikovali njeno politično ide¬
ologijo, V. katoliški shod  1. 1923. je pa pričel z velikim
versko- in kulturno-obnovitvenim delom, kar je povzročilo, da so
se začele mase ljudstva zopet vračati v njen tabor. Centralisti¬
čna ureditev države, ki je v veliki meri posledica konjunkturi-
stične politike svobodomiselnih slovenskih političnih strank ter
frazaste, brezprogramne in nerealne povojne politike Hrvatov,
pa SLS še danes onemogoča uveljavljati svojo številčno moč za
mirno kulturno, gospodarsko in socijalno oblikovanje tistega
dela naše države, ki ni le edini vir njene politične moči, temveč
bi moral biti tudi glavno torišče njene pozornosti in njenega
dela, to je Slovenije in slovenskega naroda.

4. Obmejne slovenske dežele med III. kat. shodom
in prevratom.

Po tretjem katoliškem shodu sta preživljala torej slovenski
narod in slovensko katoliško gibanje burne in zgodovinske do¬
godke. Težišče vseh teh dogodkov je bilo slejkoprej v osrčju
slovenskega naroda, to je na Kranjskem, ki je bila vodilna tudi
za vse ostale slovenske dežele.  Domače razmere in
potrebe so sicer narekovale Slovencem v obmejnih deželah več¬
krat svojo posebno zunanjo obliko dela, boja in razvoja, bistve¬
no so pa v primerni distanci vendarle nehote stalno sledile ide¬
jam in delu, ki ga je oblikovala Kranjska. To je tudi popolnoma
naravno, saj v popolnoma slovenski Kranjski boj za nacijonalno
eksistenco ni absorbiral vseh moči, ki so torej ostale proste za
delo in uveljavljanje na drugih poljih. Čim bolj je prodirala v
vse slovenske dežele zavest slovenske narodne skupnosti, tem
bolj je bilo vsepovsod čutiti vodilni vpliv Kranjske in tem manj
pomembni za splošnost so postajali dogodki po obrobnih
deželah. Ta čimdalje večja enotnost celokupnega slovenskega
javnega življenja pod vodstvom Kranjske se je čutila zlasti še
v katoliškem gibanju, kateremu so dajali enotno vsebino in enot¬
no obliko katoliški shodi, namenjeni za vse Slovence in izvršeni

279

z intenzivnim sodelovanjem vseh slovenskih katoličanov ne
glede na deželne meje.

*

Na Štajerskem  je prišlo takoj po III. katol. shodu tudi
do formalne ločitve duhov, ki se je pripravljala že od II. kat.
shoda dalje. Dne 30. septembra 1. 1906. so imeli liberalci pod
dr. Kukovčevim vodstvom v Celju veliko zborovanje, na ka¬
terem so ustanovili »Narodno stranko za Štajersko« ter ji
sklenili ustanoviti za glasilo »Narodni list«. Svojo glavno
oporo je imela ta stranka v izobraženstvu in polizobraženstvu ter
v precej številnih posojilnicah, osredotočenih v celjski »Zadružni
zvezi«. Razen tega so začeli takoj pridno snovati tudi okrajne
politične odbore (o priliki zborovanja svojih zaupnikov dne
3. XL 1. 1907. so jih imeli že 32).

Čeprav je ta nova stranka odklanjala vsako istovetenje s
kranjskimi liberalci, je bil vendar način njenega nastopanja po¬
polnoma sličen načinu^ sestrske stranke na Kranjskem. Zato se
pa tudi katoličani na Štajerskem niso dali uspavati. Ker jim je
bila Ljubljana nekoliko predaleč in ker je bil provincijalizem na
Štajerskem že od nekdaj jako močno razvit, so po Krekovem
nasvetu in ob njegovi navzočnosti dne 29. novembra 1. 1906.
izpremenili najprej dotedanji mariborski pododbor SKSZ v sa¬
mostojno »Slov. kršč. - soc. zvezo« za Štajersko,
(za predsednika je bil izvoljen dr. Korošec, za podpredsednika
dr. Hohnjec in za tajnika dr. Leskovar). Z njo so skušali ustva¬
riti močno središče in izhodišče celokupnega katoliškega pro¬
svetnega dela na Spodnjem Štajerskem. Ustanovitev samostojne
politične stranke pa so zaradi upiranja raznih starejših duhov-
skih in svetnih slogaških prvakov za nekaj časa še odložili;
toda le za malo časa. Zakaj ugodno razpoloženje zanjo med
ljudstvom, bližajoče se državnozborske volitve — prve s splošno
in enako volilno pravico — predvsem pa seveda ustanovitev
liberalne stranke so kmalu premagale vse pomisleke. Sklicali
so za 21. dan januarja 1. 1907. v Maribor zborovanje zaupnikov
iz vse dežele (prišlo jih je nad 500). Po govorih dr. Korošca,
dr. Jankoviča in poslanca Roškarja je bila med velikim nav¬
dušenjem ustanovljena samostojna katoliška politična stranka
za štajerske Slovence, ki so jo krstili za »Slovensko kmečko zve¬
zo za Štajersko« z agrarnim, narodnim in kršč.-socialnim pro¬
gramom. Za predsednika stranke je bil izvoljen Roškar, v od¬
bor pa razen nekaterih izobražencev (Korošec, Jankovič in dr.)
najuglednejši posestniki iz vseh okrajev.

Nova stranka je našla med ljudstvom najživahnejši odmev
in je razvila takoj najintenzivnejšo delavnost. Zanjo se je izrekla
večina že obstoječih podeželskh političnih društev, sama je pa

280

pridno snovala še nove okrajne »Kmečke zveze«, prirejala mno¬
žico shodov in organizirala obsežen zaupniški sistem. Doteda¬
njim prvakom, ki so skušali ohraniti pod krinko slogaštva še
vedno vodilno besedo, sta bili seveda obe novi stranki jako od¬
več, zato so skušali preprečiti popolno ločitev duhov z »N a r o d -
n i m sveto  m«, ki se je ustanovil na njih pobudo dne 3. maja
v Mariboru (preds. dr. Hrašovec, tajnik dr. Korošec, blagajnik
dr. Kukovec). Ker so pa v Nar. svetu hotele zapovedovati razne
bolj ali manj liberalne veličine (liberalcev je bilo v njem 5, od
katoličanov, ki so predstavljali veliko večino ljudstva, pa le 2 )
brez prave legitimacije in ukazovati celo poslancem njih oprede¬
litev po klubih, je ostal Nar. svet mrtvorojeno dete in kmalu ne¬
opaženo razpadel sam od sebe.

Prva preizkušnja moči obeh strank so bile državno¬
zborske volitve  meseca maja 1. 1907. Čeprav so šli li¬
beralci potem, ko je SKZ odklonila vsak kompromis z njimi, v
volilni boj z največjimi upi in z vso vehemenco, so vendarle do¬
živeli hud poraz, kajti izvoljenih je bilo pet katoliških kandida¬
tov (Korošec, Roškar, Benkovič, Pišek in Ploj) z 29.700 glasovi,
dočim so si priborili liberalci z 12.200 glasovi le 2 mandata (Rob¬
lek in Ježovnik). Prišedši na Dunaj, so stopili vsi katoliški po¬
slanci v Šušteršičev »Slovenski klub«, le Ploj se je pridružil li¬
beralnemu klubu, kar je vzbudilo med štajerskimi katoličani naj¬
večje ogorčenje. Po časopisju se je razvila ostra polemika, vo-
lilci so mu pošiljali nezaupnice; toda mož se na vse to ni oziral,
temveč je postal celo eden izmed voditeljev liberalnih jugoslo¬
vanskih poslancev v parlamentu. Doma si ni upal očitno se pri¬
družiti liberalcem, temveč je skušal organizirati meseca januarja
1. 1908. nekako liberalno pobarvano slogaško stranko
z glasilom »Novi slovenski Štajerec«, ki pa ni našla med ljud¬
stvom nobenih tal.

Po tej končnoveljavni politični ločitvi se je razvil seveda
tudi na Štajerskem med obema strankama na j ostrejši
politični boj.  Vse mestno in trško izobraženstvo se je pri¬
družilo Kukovčevi liberalni stranki. Nasprotja so bila tako ostra,
da ni mogel dobiti n. pr. pristaš Koroščeve »Slov. kmečke zveze«
niti zagovornika, če je imela pravda količkaj političen značaj.
Ker so imeli liberalci v rokah skoro vse denarne zavode in po¬
tom njih seveda tudi velik vpliv na ljudstvo, je začela tudi
Kmečka zveza posvečati večjo pozornost gospodarski organiza¬
ciji in pridno snovati rajfajznovke; razen tega je pa seveda z
nezmanjšano intenzivnostjo nadaljevala tudi s politično-propa-
gandnim in kulturno-organizatoričnim delom (8. junija 1. 1908.
se je vršil v Ljutomeru velik ustanoven shod »Zveze slov. mla¬
deničev«, za predsednika je bil izvoljen Fr. Žebot). Uspeh tega
dela seveda ni izostal. Dne 23. januarja 1. 1908. je pri nadomest-

281

nih deželnozborskih volitvah za umrlim dr. Dečkom zmagal v
dotlej liberalni Savinjski dolini kandidat Kmečke zveze, Terglav,
z 2676 glasovi proti liberalnemu Zdolšku, ki je dobil komaj 1331
glasov. Na čelu vsega dela je stal dr. Korošec, ki je prirejal te¬
den za tednom shode, predavanja in tečaje (meseca avgusta
1. 1908. je govoril celo hrvaškim in muslimanskim delavcem v
Sarajevu).

Jeseni 1. 1908. je bila uzakonjena nova volilna reforma za
štajerski deželni zbor,  po kateri bi dobili izmed 87 man¬
datov Slovenci 13 (1 mestnega, 10 kmetiških in 2 iz splošne ku¬
rije). Čeprav so bile napovedane volitve šele za pomlad 1. 1909.,
so začeli liberalci vendarle iskati že sedaj kompromisa s kato¬
ličani; a ker so ti imeli svojo agitacijo in organizacijo izpeljano
že skoro do poslednje slovenske vasi, seveda niso bili voljni pre¬
pustiti liberalcem zaželjenega števila mandatov. Glede na to so
sklenili potem liberalci meseca novembra volilni dogovor s slo-
gaško Plojevo skupino, h kateri so se nagibali tudi nekdanji pr¬
vaki in katoliški konservativci. Volilne priprave so bile na vseh
straneh jako intenzivne. Liberalci, katerih središče je bilo slej -
koprej Celje, so preosnovali z novim letom 1909. dotedanjo »Do¬
movino« v »Narodni dnevni  k«. Istočasno je izpremenil tudi
Ploj svoj list v tednik »Slogo« in skušal meseca marca v Ptuju
vnovič organizirati lastno slogaško stranko. Pri njej so bili glav¬
ni delavci dr. Jurtela, župnik Šegula, učitelj Pesek in prof. Ve¬
senjak (ta se je pridružil pozneje SLS). Toda vse prizadevanje
bolj ah manj odkritih liberalcev je ostalo brezuspešno. Izredno
agilno in požrtvovalno delo katoličanov je nagradila dne 7. maja
najprej velika zmaga v splošni kuriji (izvoljena dr. Korošec in
Pišek), deset dni nato pa še v kmetiških občinah. Propadli so
vsi liberalci, le v mestni skupini je prodrl dr. Kukovec.

Ko se je še tisto jesen sešel novi deželni zbor, so izbruhnili
med slovensko manjšino in nemško večino takoj ostri narodnost¬
ni spori, ker Nemci niso bili voljni dopustiti slovenskih interpe¬
lacij. Spor se je tako ostril, da je meseca oktobra demisijoniral
deželni glavar. Ker Nemci vkljub temu niso odnehali, je nastopil
koncem meseca decembra dr. Korošec v imenu slovenskih po¬
slancev za združenje slovenskega dela Štajerske in Koroške z
ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami v eno upravno enoto, me¬
seca februarja 1. 1910. so pa začeli slovenski poslanci celo z
obstrukcijo.  S tem je bilo vsako delo onemogočeno, in de¬
želni zbor odgoden. »Slov. kmečka zveza« je začela zdaj pri¬
rejati med ljudstvom shod za shodom z geslom: »Proč od
Gradca!«  (Samo dne 13. II. 1910. jih je priredila 23.) V je¬
senskem zasedanju 1. 1910. je nemška večina vnovič zabranje-
vala slovenske govore in interpelacije, prikrajševala slovenski
del dežele pri proračunu, odklanjala, oprta tudi na slovenske li-

282

beralne učitelje, delitev deželnega šolskega sveta v slovensko in
nemško sekcijo in teptala pravice Slovencev v vseh ozirih. Slo¬
venski poslanci so nadaljevali z obstrukcijo. Ker tudi posredo¬
vanje namestnika Claryja ni uspelo, je bil 1. 1911. deželni zbor
razpuščen. Nove volitve niso prinesle izprememb ne v sestavi
slovenske delegacije in ne v njenem nastopanju, pač so se pa
zanesli slični boji še v okrajne zastope.

Ti boji slovenskih katoliških poslancev v deželnem zboru so
našli veliko odobravanje tudi med ljudstvom, in narodnost¬
no nasprotje  se je zlasti po obmejnih in narodno mešanih
krajih še poostrilo. Ponemčevalni »Schulverein« je pridno usta¬
navljal svoje šole celo po popolnoma slovenskih vaseh, a »Siid-
rnark« je smotreno nakupovala zemljo in naseljevala nanjo pro-
testantovske koloniste iz Nemčije, o katerih se je trdno upalo,
da se sčasoma ne poslovenijo. Slovenski katoličani so prestre¬
zali to nemško prizadevanje s tem, da so posvečali še večjo
pažnjo svojim mladinskim organizacijam  (ker je
bil dr. Korošec prezaposlen v politiki, je prevzel polagoma njih
vodstvo dr. Hohnjec). »Naš dom« so preuredili z novim letom
1910. v poučno-vzgojni list za mladino, dne 27. januarja 1. 1910.
so pa ustanovili na velikem zborovanju pri sv. Petru na Med¬
vedovem selu »Zvezo slovenskih deklet na Štajerskem«. »Slov.
kmečka zveza« je iskala večjo moralno oporo tudi pri ostalih
slovenskih katoliških političnih organizacijah; že meseca maja
1. 1909. je izrazila dr. Koroščeva »Straža« 79  željo po enotni po¬
litični organizaciji vseh katoliških Slovencev. Meseca septembra
je potem »Sl. kmečka zveza« navdušeno pozdravila pripravlja¬
jočo se ustanovitev «Vseslov. ljudske stranke« in je naslednji
mesec tudi vstopila vanjo.

Spomladi 1. 1910. je skočila Plojeva parlamentarna »Zveza
južnih Slavena« v boju za slovensko vseučilišče v hrbet ostalim
slovenskim poslancem, kar je dalo dr. Šušteršiču povod, da je
dne 30. maja na velikem shodu kmečkih zvez v Mariboru z njim
ostro obračunal. Glede na to je vzplamtelo zopet močnejše na-
sprotstvo med obema strankama, ki se je bilo poprej po zbli-
žanju obeh parlamentarnih klubov že nekoliko poleglo (»Na¬
rodni dnevnik« je ostro napadal celo »Slovansko unijo«). Ljud¬
stvo je stalo v tem boju krepko ob strani SKZ, kar je lepo po¬
kazala zlasti nadomestna državnozborska volitev v Savinjski
dolini meseca julija, pri kateri si je osvojil dotedanji mandat li¬
beralnega Ježovnika dr. K. Verstovšek. Katoličani so vnovič
pospešili ustanavljanje lastnih gospodarskih organi¬
zacij,  a liberalci so začeli doživljati ravno na tem polju hude

79  »Stražo« so ustanovili 1  katoličani 1. 1909. kot protiutež proti! libe¬
ralnemu »Narodnemu dnevniku«. Izprva je izhajala trikrat na teden,
pozneje so jo pa nameravali razširiti v dnevnik, a se jim to nit posrečilo.

283

udarce, prav kakor istočasno njih kranjski somišljeniki. Ker je
namreč financirala vse štajersko liberalno gibanje z »Narodnim
dnevnikom« vred celjska »Zveza slov. posojilnic«, je zagazila
kmalu v hude denarne težkoče, in burni občni zbor dne 29. de¬
cembra 1. 1910. je pokazal, da je falitna. Zato je moral z novim
letom 1911. »Narodni dnevnik« prenehati; zamajala se je celo
celjska »Zadružna zveza« z mnogimi posojilnicami (šoštanjska
je prišla tudi v konkurz). Spodnještajerski trgovci in obrtniki so
hiteli na svojem shodu v Celju zatrjevati, da nimajo ničesar
skupnega z dr. Kukovčevo liberalno stranko. Ta se je trudila,
da bi rešila vsaj celjsko tiskarno; pritiskala je na včlanjene po¬
sojilnice, da bi poplačale zvezne deficite in ne odpovedale svo¬
jih vlog.

Meseca junija 1. 1911. so se zopet vršile volitve v dr¬
žavni zbor.  Ploj, ki je bil medtem nagrajen za svoje uslu¬
ge, storjene vladi, s senatnim predsedništvom, izprva sploh ni
mislil več kandidirati, toda na prigovarjanje liberalcev in svojih
slogaških prijateljev se je končno vdal in priredil dne 7. maja
v Ptuju volilni shod. Vkljub temu, da je doživel tu velik fiasko,
je vzdržal svojo kandidaturo, ki so jo podpirali liberalci vseh
odtenkov. Po kmetiških okrajih je postavila vsaka stranka svoje
kandidature, le za mesta so se zedinili na skupnega kandidata
Rebka. Najhujši je bil volilni boj v celjskem okraju, kjer je kan¬
didiral dr. Korošec proti dotedanjemu poslancu Robleku. Na
shodih so nastopali pogosto liberalci, »slogaši«, socialisti in
nemškutarji skupno proti katoličanom ter razbijali njih shode.
Zlasti učitelji so napenjali vse svoje sile, toda ves napor je ostal
brezuspešen. Mestni mandat so dobili Nemci, vseh 7 kmetiških
mandatov pa SKZ z 28.761 glasovi (liberalci so jih dobili le
10.851, nemškutarji 5224 in socialisti 3350).

Ta uničujoči poraz je bil za liberalce  seveda hud uda¬
rec; zato so še bolj strnili svoje vrste. Čeprav je mladi dr. Ku¬
kovec zapravil že večino nekdanjih liberalnih pozicij, so prešli
vendarle tudi nekdanji slogaši sedaj popolnoma v liberalni tabor
in mu izročili spomladi 1. 1912. še svoje poslednje postojanke
(celjsko posojilnico, celjsko polit, društvo »Naprej« itd.). Libe¬
ralna stranka si je skušala priboriti nekaj politične moči s tem,
da se je začela vezati po nekaterih občinah z Nemci in nasto¬
pati proti katoliški obstrukciji v dež. zboru, češ da je brez¬
plodna; toda tudi to jim ni pomagalo, kar je priznal dr. Ku¬
kovec sam na zborovanju liberalnih zaupnikov v Celju dnfe
6. oktobra 1. 1912.

Medtem je postajal pritisk Nemcev  na slovenski del
dežele vedno hujši. Ptujski okraj so zastrupljali s povodnjijo
žganja; nemška kolonizacija ob severni jezikovni meji je na-

284

raščala (samo v Št. liju je prešlo od 1. 1905.—1913. v nemško
last nad 1500 oralov slov. zemlje, na kateri je naselila Siid-
marka 40 družin s 300 osebami). Vsled te notranje kolonizacije
je sicer počasi, toda nevzdržno nazadovalo Slovenstvo. Zlasti
železnice so bile izrazito v službi Nemštva, a dež. odbor je uvedel
napram Slovencem pravo izstradalno politiko. To je gnalo Slo¬
vence v deželnem zboru  v še ostrejše boje. Benkovič je
izdal meseca januarja 1. 1913. brošuro »Slovenci v deželnem
gospodarstvu vojvodine Štajerske«, v kateri je navedel vprav
kričeče krivice, a poslanci so s svojo obupno obstrukcijo še ve¬
dno onemogočali šovinistični nemški večini vsako zakonodajno
delo. Končno je bila vendarle vlada prisiljena iskati stikov s slo¬
venskimi poslanci. Na jesen 1. 1913. je dala inicijativo za po¬
gajanja  za delazmožnost deželnega zbora. Dne 25. septem¬
bra je stavil dr. Koroščev deželnozborski »Slovenski klub« svoje
pogoje. V začetku oktobra so se Nemci pri sestavljanju novega
proračuna toliko vdali, da so Slovenci obstrukcijo ustavili in je
mogel biti deželni zbor zopet sklican.

Vzporedno s temi političnimi boji se je pa seveda nadalje¬
valo tudi katoliško politično, gospodarsko in
kulturno organizatorično delo  med ljudstvom kot
jez proti Nemcem in liberalcem. Kmečka zveza je pridno pri¬
rejala shode.in zborovanja, na katerih so včasih nastopali tudi
kranjski poslanci (dne 19. III. 1. 1912. v Celju n. pr. Krek). Šte¬
vilo pri štajerskem pododboru ljubljanske Zadružne zveze včla¬
njenih gospodarskih organizacij je poskočilo od 49 koncem
1. 1907. na 113 o priliki obč. zbora dne 25. junija 1. 1913. (od teh
je bilo 98 rajlajznovk). Štajerska SKSZ je izkazovala na svojem
občnem zboru dne 27. aprila 1. 1913. pri sv. Križu na Murskem
polju včlanjenih že .154 društev ter 57 mladeniških in 70 dekli¬
ških zvez (govoril je sam dr. Hohnjec v poslednjem zveznem po¬
slovnem letu na 80 društvenih prireditvah). Ker so bili ponem¬
čevanju najbolj izpostavljeni industrijski kraji, je začela 1. 1913.
SKZ vkljub svojemu agrarnemu značaju pospeševati končno še
snovanje podružnic »Jugoslov. strokovne zveze«. Njih število je
naraščalo tako hitro, da je že meseca februarja 1. 1914. JSZ
sklenila ustanoviti v Mariboru celo posebno kršč.-soc. delavsko
tajništvo za Štajersko. Spomladi 1. 1914. so bile vse panoge ka¬
toliške organizacije med ljudstvom tako močno zasidrane, da
je o priliki občnega zbora »Slov. kmečke zveze« dne 3. maja
v Celju dr. Korošec že lahko vzkliknil: »Premagali smo nasprot¬
no stranko na vsej črti, in sedaj bomo lahko svoje moči še bolj
posvečali narodnim bojem«. Slovensko katoliško gibanje je za¬
čelo pljuskati že celo do sosednih slovenskih Prekmurcev,
med katerimi je imel meseca februarja 1. 1914. »Domoljub« nad

285

300 naročnikov, a župnik Klekl je začel izdajati v prekmurskem
narečju list »Novine«.

Verjetno je, da bi bilo to intenzivno in vsestransko katoliško
organizatorično delo sčasoma vendarle zajezilo nemško prodi¬
ranje proti jugu, toda svetovna vojna  je še radikalneje
rešila narodne boje štajerskih Slovencev. Prva leta vojne so bili
Slovenci izročeni na milost in nemilost nasilju oblasti, Nemcev
in nemškutarjev. Velik del slovenskih društev je moral prekiniti
svoje delo, v zapore ter internacije je romala cela vrsta najod¬
ličnejših svetnih in duhovskih narodnih delavcev. Ko pa se je
na zimo 1. 1916. začelo zopet obujati politično življenje, sta tudi
»Slov. Gospodar in »Straža« glasno ugovarjala načrtom, ki so
jih gojili Nemci za slučaj zmage napram Slovencem. Zlasti veliko
razburjenje je povzročila med Nemci majska deklaracija 1. 1917.
Prirejali so velike shode (n. pr. 27. VII. v Ptuju) in vprizarjali
divjo gonjo proti Slovencem. Še preden je dobilo med Slovenci
gibanje za združitev vseh Jugoslovanov pravi razmah, je
nemškutarski »Štajerc« že bruhal proti temu ogenj in žveplo
ter zahtevano združitev nazival »združenje panslavističnega far-
štva«. Pozimi 1. 1917/18. in spomladi 1. 1918. je zavalovila za¬
hteva po o s v o b o j e n j u in zedinjenju čez vse slovenske po¬
krajine, in v tem gibanju so tudi Štajerci prav pridno tekmovali
s Kranjci. »Straža« je krepko' zavračala defetistične poizkuse dr.
Šušteršiča, ki ga je nazivljala »meglo z dvorca«. »Slov. Gospo¬
dar«, ki se je tiskal v 32.000 izvodih, je zanašal jugoslovansko
misel med najširše plasti ljudstva. Meseca maja 1. 1918. so po¬
slali Nemci in renegatje k cesarju veliko deputacijo z obširnimi
zahtevami, naperjenimi proti Slovencem; toda ti so se zbirali
na velikih narodnih taborih ter vedno glasneje terjali osvobo-
jenje izpod stoletnega nemškega jarma. Meseca septembra
1918. se je osnoval v Mariboru pod dr. Verstovškovim pred¬
sedstvom Narodni svet  za Štajersko; njemu so sledili po¬
tem še razni drugi krajevni Narodni sveti. Ko so se prav tedaj
začele majati nemške fronte v Franciji in v Makedoniji, so av¬
strijski in zlasti štajerski Nemci, sluteč svoj polom, obetali svo¬
jim slovenskim sodeželanom najrazličnejše ugodnosti. Toda bilo
je prepozno! Koncem oktobra je bilo proglašeno v Ljubljani
osvobojenje in zedinjenje s Hrvati in Srbi. V južnih delih Spodnje
Štajerske se je izvršil prevrat brez večjih pretresov, v severnih
delih je bil pa položaj nekaj časa skrajno napet. Parlament
Nemške Avstrije je še dne 22. novembra sprejel zakon, po ka¬
terem naj bi tekla nova meja med Avstrijo in Jugoslavijo po
vrhu Pohorja čez Pragersko ter blizu Ptuja in Ormoža na Slov.
gorice in Radence. Toda energični akciji mariborskega Narod¬
nega sveta in generala R. Maistra se je posrečilo Nemce raz¬
orožiti in zasesti mejo do Špilja in Mure. Meseca januarja

286

1. 1919. so Nemci poskušali dobiti Maribor v svojo oblast 80 , toda
upor je bil takoj zadušen, in s tem obmejni štajerski Slovenci re¬
šeni za Jugoslavijo. Poleti 1. 1919. so jugoslovanske čete zasedle
še Prekmurje.  Na mirovni konferenci so se bili za severno
jezikovno mejo na Štajerskem in za Prekmurje hudi in nevarni
boji, toda razen Radgone in njenega severnega zaledja se je Slo¬
vencem posrečilo priboriti skoro vse, kar je bilo dejansko njiho¬
vega. S tem je bil boj končnoveljavno dobojevan in štajerski
Slovenci osvobojeni ter združeni z Jugoslavijo. Neslovenski po¬
vojni politiki liberalcev se je sicer posrečilo, da je začasno pre¬
prečila tudi popolno upravno združitev štajerskih Slovencev s
kranjskimi v zedinjeno in avtonomno Slovenijo,
toda upajmo, da bo v bližnji bodočnosti izpolnjena tudi ta želja
in zahteva celokupnega slovenskega naroda.

Pestrejši razvoj in mnogo tragičnejši konec so pa preživeli
v teh letih goriški Slovenci.  Tretji katol. shod je dal
mladim goriškim katoličanom novih živahnih pobud za vsestran¬
sko organizatorično in propagandno delo. Na zborovanje libe¬
ralnih zaupnikov dne 24. januarja 1. 1907. v Gorici, na katerem
je Andr. Gabršček tudi formalno ustanovil liberalno »Narodno
napredno stranko za Goriško«,  so teden dni nato
odgovorili katoličani z zborovanjem svojih zaupnikov, ki naj bi
uvedlo boj za bližajoče se državnozborske volitve.
Ker je dr. Gregorčičeva breznačelna politika liberalizem vprav
negovala, je bil ta jako močan, in volivni boj jako oster. Hud boj
se je bil zlasti za Kras, kjer je nastopila razen obeh vodilnih
strank in socialistov še k liberalcem se nagibajoča »Kmečka
stranka«,  ki so jo bili osnovali odvetnik dr. Al. Franko, uči¬
telj Ant. Štrekelj in Iv. Mermolja. Pri volitvah so dobili kato¬
ličani 12.159 glasov z dvema mandatoma (dr. Gregorčič in Fon),
liberalci pa 10.313 glasov in kraški mandat (vinarski pot. uči¬
telj Al. Štrekelj).

Ker sta bili torej obe stranki približno enako močni, tudi
po volitvah nista položili rok križem, temveč sta skušali orga¬
nizirati svoje sile za nadaljnjo tekmo. Gabrščkova NNS, ki je
imela, kakor vse slovenske liberalne stranke, svoje pristaše
predvsem po trgih in mestih, jih je držala skupaj v prvi vrsti
s svojim tiskom. Bolj je pa poskušala izvesti svojo organizacijo

80  Nemcem je bilo silno veliko ležeče na tem, da bi imeli Maribor v
svoji pesti. Saj je že pred vojno pel štajerski pesnik O. Kerastock: »Lieber
eine Stadt in Trummern dls ein slawisch Maribor«.

287

tudi formalno dne 13. junija ustanovljena Frankova »Kmečka
stranka«, ki se je opirala predvsem na podeželske magnate in na
učitelje in je dobila še tisto jesen z »Našim glasom« tudi svoje
glasilo. Dočim je ostal dr. Gregorčič napram temu gibanju na¬
sprotnikov precej pasiven, so pa skušali prestreči mladi k r š č.
socialisti  uveljavljenje agrarne stranke z ustanavljanjem
Kmečkih zvez. Tako je bilo polagoma ustvarjeno po deželi or¬
ganizacijsko ogrodje posebne katoliške politične stranke, ki pa
ni imela razen stare, že preživele in nezadostujoče »Sloge« še
nobenega pravega središča. Glede na to je predlagal vodja mla¬
dih, d r. A. B r e c e 1 j, že na občnem zboru »Sloge« dne 20. ju¬
nija 1. 1907. ustanovitev posebnega izvršilnega odbora stranke.
Ker se dr. Gregorčič s temi »novotarijami« ni strinjal in ni hotel
ob tej priliki več sprejeti predsedstva »Sloge«, je bil izvoljen
na njegovo mesto dr. Fr. Pavletič, v ostali odbor pa tudi po ve¬
čini mladi. Ti so bili ustanovili že poprej po vsej deželi celo
vrsto izobraževalnih društev, ki so bila včlanjena pri ljubljanski
»Slov. kršč.-soc. zvezi«. Da bi smotreno delo še bolj pospešili,
so osnovali na inicijativo dr. A. Pavlice dne 22. avgusta 1. 1907.
samostojno SKSZ za Goriško pod Brecljevim predsedstvom. Ra¬
zen tega so pospešili še ustanovitev »Društva kršč.-mislečih uči¬
teljev« za Goriško (ust. 5. IX. 1907., predsednik nadučitelj
Abram) in pridno pomagali pri snovanju gospodarskih organi¬
zacij, katere je združevala dr. Gregorčičeva »Goriška zveza go¬
spodarskih zadrug in društev«.

Tako je torej brstelo 1. 1907. po zaslugi mladih kršč. soci-
alcev najživahnejše organizatorično delo na vseh poljih. Dr.
Gregorčič je posvečal svojo pozornost le gospodarskim organi¬
zacijam in »Šolskemu domu«, za ostalo se pa ni brigal in je vse
drugo dosledno celo preziral. To se je pokazalo zlasti o priliki
volilne reforme za goriški deželni zbor 81 . Glede te reforme je
vodil Gregorčič vse dogovore s Pajerjem kot načelnikom kluba
italijanskih liberalcev sam na tihem in na svojo pest ter ni o
vseh svojih ukrepih niti obveščal »Sloginega odbora kot neka¬
kega nadomestka osrednje katoliške politične organizacije,
kaj šele, da bi se z njim posvetoval. To Gregorčičevo postopanje,
po katerem je hotel imeti mlade le za svoje politične priganjače,
dočim pa ni nikomur dovoljeval soodločevati pri svojih politi¬
čnih ukrepih, je vzbujalo v mladih vedno ostrejši odpor, zlasti
ker je tudi za novi deželni zbor dovolil Italijanom 15 mandatov,
dočim bi jih imeli Slovenci, ki so tvorili dve tretjini dežele, le

81  Po novi reformi, ki je stopila v veljavo meseca septembra 1. 1907., je
štel deželni zbor 30 poslancev, ta sicer: 1 viriliista, 6 veleposestnikov, 7 za¬
stopnikov mest, trgov in trgovske zbornice, 10 kmetiških poslancev in 6
zastopnikov splošne kurije. Po narodnosti naj bi odpadla 14 mandatov na
Slovence, 15 na Italijane in 1 na goriškega nadškofa kot virilista.

288

14. V odboru »Sloge« so se pojavili prav ostri spori  ; šele
Krekovemu in Šusteršičevemu posredovanju se je posrečilo je¬
seni 1. 1907. duhove toliko pomiriti in Gregorčiča toliko ukloniti,
da ni prišlo že tedaj do javnega nasprotja. Ko je bil ta spor za
silo poravnan, je začel odbor »Sloge« pripravljati katol. politično
stranko, kar je bil dr. Brecelj še poleti sprožil. Tekom jeseni so
priprave toliko dozorele, da je sklicala »Sloga« za 25. dan no-
vembra 1. 1907. v Gorico veliko zborovanje svojih zaupnikov
(prišlo jih je nad 600), na katerem je bila ustanovljena »S 1 o v.
ljudska stranka za Goriško«.  Tu je padla tudi mi¬
sel, naj se ustanovi enotna SLS za vso Slovenijo. Za predsednika
nove stranke je bil izvoljen dr. Gregorčič, v ostali odbor pa po¬
večini mladi, a njen program je izražal odločno kršč.-socialno
miselnost.

Dotedanji spor med obema kriloma katoličanov je jako ne¬
ugodno vplival na katoliško gibanje. Posebno občutno se je to
pokazalo o priliki deželnozborskih volitev  spomladi
1. 1907. Ker se Frankova agrarna stranka (»Slovenec« jo je na-
zival stranko učiteljev) ni mogla samostojno uveljaviti, se je
zvezala z Gabrščkovimi liberalci, in oboji so se zagnali v volilni
boj strastno in z vso silo. Razen tega so pa sklenili še volilni
pakt z Italijani v mestni in veleposestniški kuriji. Pri SLS je bila
med kandidati večina mladih z dr. Brecljem na čelu; to je dalo
Gregorčiču in njegovim pristašem povod, da so proglasili ne¬
kako pasivno resistenco. Posledica je bila, da sta pri volitvah
v splošno kurijo dobila dne 2. marca oba tabora po okroglo
8800 glasov. Ko so se pri ožjih volitvah socialisti odločili s svo¬
jimi 660 glasovi za združene liberalce in agrarce in se je del
Gregorčičevih pristašev volitev sploh vzdržal, so zmagali seveda
na vsej črti liberalci. Precej sličen je bil tudi postopek v ostalih
kurijah, končni izid volitev pa ta, da so dobili na slovenski strani
katoličani komaj 5 mandatov, a liberalci 9, na italijanski strani
pa Faiduttijevi kršč. socialci 6 in liberalci 9 mandatov. »Slove¬
nec« je komentiral te volitve dne 18. marca in zapisal, da je
zmagala na Goriškem, zlasti na Krasu, ki stoji popolnoma pod
vplivom tržaške »Edinosti«, odvisnost ljudstva od liberalnih
oderuhov. Grajal je premajhno disciplino v katoliških vrstah in
podčrtal zlasti dejstvo, da so se okraji iz goriške nadškofije^dr¬
žali vendarle še precej dobro, dočim so pa oni iz tržaške ško¬
fije odrekli popolnoma, kar naj bo merodajnim činiteljem gla¬
sen opomin, da se vendarle že zganejo.

Ta poraz ni oplašil mladih, temveč so takoj začeli s še večjo
intenzivnostjo nadaljevati z delom v dotedanjem pravcu. 2e
konec meseca marca so ustanovili v Cerknem prvi orlovski od¬
sek, kateremu so sledili potem še drugi v Mirnu in drugod, kršč,-
soc. delavstvo pa je dobilo z »Delavskim tovarišem« zopet svoje

289

glasilo. Ker dr. Gregorčič po svoji stari navadi sploh ni sklice¬
val sej SLS ter je odločal o vsem sam s svojimi najožjimi prija¬
telji (z dr. Pavlico, urednikom Hočevarjem, Žigonom i. dr.),
je postala SKSZ nekako izhodišče vsega katoliške¬
ga gibanja  (o priliki obč. zbora meseca julija 1. 1908. je
združevala 34 društev). Vso besedo so imeli v njej mladi (dr.
Brecelj, dr. Capuder, Kremžar i. dr.). Gregorčič in njegovi pri¬
jatelji so zato gledali nanjo že od vsega početka jako nezaupno
(dr. Pavlico je odbijalo tudi to, ker ni postal njen predsednik
on, temveč dr. Brecelj) in jo proglašali za »kranjski import«.

To nasprotje se je še povečalo, ko je dr. Gregorčič še tisto
jesen v novem deželnem zboru skoval na lastno pest nenaravno
in nemoralno koalicijo med slovenskimi katoli¬
škimi in italijanskimi liberalnimi poslanci,
dočim so bili mladi za opozicijo v zvezi s Faiduttijevimi kršč.
socialci. Tej koaliciji se je posrečilo izvoliti le svoj dež. odbor,
dočim je bil dež. zbor sam zaradi premočne opozicije nezmožen
za vsako delo. Ko je meseca oktobra 1908 tudi nadškof Sedej
jako ostro obsodil to Gregorčič-Pajerjevo zvezo, ji je posvetil
dne 12. t. m. še »Slovenec« vehementen članek, pišoč da bi bili
naravni edinole zvezi obeh katoliških in obeh liberalnih strank,
da pa je sedanje stanje škandal zoper načela,  ki so ven¬
dar več vredna ko trenutna oblast; sploh pa je Gregorčič-Pa-
jerjeva zveza le plod osebne gospodstvaželjnosti. Pristavil je,
da goriška SLS ne nosi za to nenaravno zvezo nobene odgo¬
vornosti, ker se ni dr. Gregorčič niti enkrat posvetoval o vsem
tem z merodajnimi organi, temveč je ukrenil vse na svojo pest
in na svojo odgovornost. Končal je člankar (t. j. Kremžar, ki je
pisal večino dopisov z Goriške) s pozivom k odločni načelni
politiki, čeprav bi bil deželni zbor razpuščen. Ker je Gregorčič
očitano mu zvezo tajil, je objavil »Slovenec« dva dni nato
nov članek, v katerem je očital Gregorčiču, da se boji opozicije
in je tudi sam ne trpi, boji se je pa zato, ker ljudstvo še ni po¬
litično izšolano; toda tega je kriv edinole on sam, ker je vedno
preziral stike z ljudstvom. Dne 16. t. m. je poslal dr. Gregorčič
»Slovencu« celo zakonit popravek, v katerem je tajil očitano
mu zvezo, a deželnozborski klub SLS (v njem je imel vso besedo
le Gregorčič) je priobčil v »Primorskem listu« slično izjavo, v
kateri je razen tega nahrulil opozicijonalne mlade kršč. socialce
s »klerikalci«. Istočasno je naperil Gregorčič tudi v svojem gla¬
silu »Gorici« vse svoje topove napram mladim, polemiziral ža¬
ljivo s »Slovencem«, napadal »kranjske klerikalce«, se skliceval
na ozkosrčno Škrabčevo odklanjanje katoliške mladinske orga¬
nizacije v »Cvetju« ter pozival na uničenje »nove struje«. Pole¬
mika bi se bila seveda nadaljevala, toda že koncem meseca ok¬
tobra je sklenilo goriško vodstvo SLS naprositi »Slovenčevo«

19

290

uredništvo, naj iz taktičnih razlogov več ne objavlja poročil o
medsebojnih bojih na Goriškem, češ da bodo opravili vse že
sami doma. »Slovenec« je tej želji ustregel, vendar je divjal
doma na Goriškem boj naprej. Gregorčič je odpovedal službo
dotedanjemu uredniku »Gorice« in »Primorskega lista«, Fr.
Kremžarju, s čimer so mladi izgubili vsako zvezo z ljudstvom
potom tiska. V tej stiski so se bili dogovorili z urednikom ljub¬
ljanskega »Domoljuba«, L. Smolnikarjem, da je uvedel vanj
poseben del za Goriško, ki ga je urejeval Kremžar, obenem so
pa pridno nadaljevali s svojim dotedanjim organizatoričnim in
propagandnim delom med ljudstvom. Spomladi 1. 1909. so iz¬
vedli po izobraževalnih društvih in kmetiških zvezah intenzivno
propagando za socialno zavarovanje, kar je povzročilo, da so se
goriški kmetje v nasprotju s kranjskimi izrekli za zavarovanje.
Največjo pažnjo so pa posvečali izobraževalnim društvom. Ko
je imela SKSZ dne 1. julija svoj občni zbor, se je ugotovilo, da
se je pomnožilo v zadnjem poslovnem letu število včlanjenih dru¬
štev za 18, s čimer je narastlo na 52 s 5047 člani, a samih pre¬
davanj je bilo v tej dobi 318 (vsak izmed mladih je skoro vsako
nedeljo govoril v kakem društvu ali na shodu). Slično se je kre¬
pila tudi zadružna organizacija (koncem 1. 1908. je bilo pri »Go¬
riški zvezi« včlanjenih 42 posojilnic in 16 gospodarskih zadrug),
pri kateri so mladi sodelovali v prav odlični meri (njen predsed¬
nik je bil pa »starin« dr. A. Pavlica).

V deželnem zboru  je bila medtem Gregorčič-Pajer-
jeva koalicija prešibka, da bi vodila deželno samoupravo. Ker je
proglasila opozicija (slov. liberalci in italijanski katoliki) absti¬
nenco, deželni zbor sploh ni mogel poslovati. Končno vladi ni
preostalo drugega, kot da ga razpusti. Volitve  so bile
razpisane za jesen, in vse stranke so se pripravljale nanje z vso
paro. Kmetiška stranka je bila že poprej oživila svoje delovanje
(svoje glasilo je prekrstila v »Kmečki glas«) in se zvezala z Ga-
brščkovimi liberalci. Pravtako sta se pa za silo pomirili tudi
obe struji SLS, ker mladi sploh niso imeli nobenih poslanskih
ambicij in so zahtevali le katoliško načelno in demokratično
politiko. Agitacija je bila na obeh straneh silna. Pri volitvah v
splošno kurijo dne 26. septembra so dobili katoliški kandidati
po okroglo 10.500 glasov, liberalni po 9.400 in socialistični po
1200. Z enim kandidatom so katoličani takoj prodrli, ostala dva
pa sta bila izvoljena pri ožjih volitvah z večino nad 2200 glasov.
Krepko so zmagali tudi v kmetiških občinah (izvzemši na
Krasu); le v mestni in veleposestniški kuriji so prodrli zdru¬
ženi liberalci. Končni uspeh je bil ta, da so imeli katoličani 9,
liberalci pa 5 mandatov; obenem so pa porazili tudi Faiduttijevi
kršč. socialci Pajerjeve liberalce.

291

Po volitvah so izražali mladi v »Domoljubu« takoj zahtevo
po koaliciji slovenskih in italijanskih katoličanov v novem
deželnem zboru;  toda s Pajerjem nerazdružno zvezani
Gregorčič je spet ukrenil po svoje in obnovil na svojo pest
koalicijo slovenskih katoliških poslancev z italijanskimi libe¬
ralci. S tem je pa izzval tudi končni prelom z mladimi. Ker tem
že poprej ni zadoščal skromni kotiček v »Domoljubu«, so usta¬
novili »K a t o 1. tiskovno društvo«  (duša društva je bil
dr. Srebrnič), ki si je kupilo in uredilo najprej v Gorici trgovino
s papirjem, a v božični številki »Domoljuba« so napovedali, da
začno izdajati z novim letom 1910. svoje lastno glasilo »Novi
č a s«, čigar uredništvo je prevzel Kremžar. Dobivali so vedno
večji vpliv v gospodarski organizaciji, kjer sicer ni bilo bojev,
a v ostalih organizacijah, za katere se Gregorčič sploh ni bri¬
gal, so neomejeno gospodarili ter jih širili z mladeniško navdu¬
šenostjo. Že za časa volitev prejšnjo jesen so bili osnovah pri
SKSZ posebno ljudsko tajništvo, spomladi 1. 1910. so pa začeli
organizirati delavstvo in ustanavljati podružnice Jugoslov. stro¬
kovne zveze (prva je bila ustanovljena meseca januarja 1. 1910.
v Mirnu), prirejati socialne tečaje, na katerih je večkrat predaval
tudi Krek (n. pr. v Gorici, pri Sv. Luciji in dr.), ustanavljati nove
zadruge (od začetka 1. 1909. do avgusta 1911. je narastlo njih
število od 58 na 80), izobraževalna društva, orlovske odseke
itd. Društveno življenje je cvetelo v vseh ozirih. »Novi čas«, ki
so ga vzdrževali prve čase z velikimi osebnimi žrtvami, se je
širil bolj in bolj (1. 1913. je dosegel že naklado nad 6000) ter iz¬
podrival Gregorčičevi dve glasih, Kmečke zveze so živahno de¬
lovale, KTD se je krepilo, in vse katoliško ljudstvo z mladino
na čelu je šlo za njimi, dočim je ostal Gregorčič vedno bolj
osamljen. Ker so kranjski voditelji SLS hodili ponovno v Go¬
rico posredovat med obema strujama, mladi pri državno¬
zborskih volitvah  1. 1911. še niso izzvali javnega boja
z Gregorčičem. Ves volilni boj je bil zato naperjen proti zdru¬
ženim liberalcem, in je bil jako oster, zlasti v goriški okolici in
na Krasu. Ob tej priliki so se ponovno pokazali uspehi že več¬
letnega organizatoričnega in propagandnega dela »nove struje«,
zakaj SLS je dobila 8962 glasov (liberalci 5419 in soc. 2376)
ter zmagala z dvema kandidatoma, le na Krasu je prodrl pri
ožjih volitvah dr. Gregorin.

Vkljub temu skupnemu nastopu o priliki državnozborskih vo¬
litev in vkljub zunanji enotnosit SLS je pa zijal med obema stru¬
jama nepremostljiv notranji prepad.  Trmasti Gre¬
gorčič je v dež. zboru nepremično vztrajal v koaliciji z italijan¬
skimi liberalci, opozicija katoliških Italijanov in slovenskih libe¬
ralcev je pa s svojo abstinenco onemogočala vsako delo. Italijan¬
ski katoličani so intervenirali pozimi 1. 1911/12. celo pri nadškofu

19 *

292

Sedeju, naj vpliva na dr. Gregorčiča, da bi prekinil svojo ne¬
moralno zvezo s Pajerjem.  Nadškof je to zvezo res
ponovno obsodil, toda bilo je vse zaman. Zato se je nasprotje med
obema strujama le še ostrilo. Ob priliki zborovanja zaupnikov
SLS dne 29. februarja sta prihitela vnovič v Gorico Šušteršič in
Krek ter vplivala vsaj toliko pomirjevalno, da so bili izvoljeni
v strankino vodstvo zastopniki obojih; resničnega uspeha pa ni¬
sta dosegla nobenega. Tedaj je dne 9. aprila 1. 1912. nenadoma
umrl  P a j e r. Deželnozborska večina, kf je bila že poprej pre¬
šibka za kako pozitivno delo, je utrpela s tem hudo izgubo, laški
liberalci so pa izgubili svojega načelnika in voditelja. Razmere
v deželnem zboru so postale popolnoma nevzdržne; zato je bil
meseca marca 1. 1913. razpuščen, in razpisane so bile nove vo'-
litve.

Mladi krščanski socialci  so bili medtem na delu z
vso paro. Vsako nedeljo, vsak praznik so hiteli vsi ven na de¬
želo na shode predavat, ustanavljat društva in zadruge, a »Novi
čas« je posvečal večjo pažnjo vsestranski vzgoji ljudstva nego
polemikam z dr. Gregorčičem. Posledica je bila, da je njihov
vpliv vidno rastel, Gregorčičev pa ginil. Meseca maja 1. 1912. so
zavladali končno brez vsakega boja še v »Goriški zvezi« (njen
preds. je postal Fon), ki je štela tedaj že 87 včlanjenih zadrug,
ostale organizacije so pa imeli že poprej v rokah. Izredno lep
razmah je doživljala tudi mladokatoliška dijaška
organizacija,  kar se je pokazalo na velikem sestanku pri¬
morskega katoliškega dijaštva v Gorici sredi meseca avgusta
1. 1913. (na čelu dijaškemu gibanju so stali tedaj že povojni vo¬
ditelji goriških Slovencev). Po drugi strani je pa v teh letih vi¬
dno propadal tudi Gabrščkov liberalizem.  Hud uda¬
rec je bil doživel že poprej s polomom solkanske mizarske za¬
druge, meseca januarja 1. 1912. se je v Gorici razšla »Narodna
delavska organizacija«, a poleti 1. 1912. je prišla v težkoče Tr-
govsko-obrtna zadruga v Gorici, ki so jo vodili prvaki goriškega
liberalizma in ki so bili obenem tudi njeni glavni upniki. Med
ljudstvom je liberalizem izgubljal polagoma sploh vso zaslombo.
Ohranil se je le še v tradicijonalnih liberalnih gnezdih, to je v
trgih (v Ajdovščini, Kanalu itd.), ki so stali pod vplivom libe¬
ralnega tiska. Del bivših liberalnih pristašev je prehajal pola¬
goma v katoliške vrste, večina z magnati na čelu se je pa pri¬
ključevala Franko-Štrekelj-Mermoljevi kmetiški stranki, ki je
prevzela sčasoma vse liberalne postojanke po kmetih, le Kras je
ostal docela pod vplivom liberalnega tržaškega »edinjaštva«.

Tak je bil položaj na poletje 1. 1913., ko so se pripravljale
vse skupine na deželnozborski volilni boj.  Mladi
katoličani so bili že poprej odločeni, da nastopijo pri volitvah s
samostojnimi kandidaturami, ker jim nikakor ni več kazalo, da

293

puščajo še naprej v svojih vrstah organizirano ljudstvo brez za¬
stopstva v deželnem zboru. Čakali so le ugodne prilike, da iz¬
zove odgovornost tudi za zunanji razkol stranke dr. Gregorčič,
ne pa oni. Ta je res le v dogovoru s svojo najbližjo okolico,
brez sporazuma s katerimikoli organizacijami in ne da bi stopil
v kak dogovor z mladimi, proglasil dne 16. junija svoje kandi¬
date. Kot odgovor na to je sklicala »nova struja« SLS za
26. dan istega meseca v Gorico veliko zborovanje strankinih
zaupnikov. Vkljub temu, da so mnogi že poprej mrmrali nad
tolikoletno neodločnostjo mladih, ki so vedno odlašali z energič¬
nim nastopom proti Gregorčiču, so se vendarle podeželski du¬
hovniki mnogo prizadevali, da bi pripravili Gregorčiča do po¬
pustljivosti. Toda ta je slejkoprej izbegaval vsak določen od¬
govor. Glede na to ni preostajalo mladim drugega, nego da do¬
ločijo v sporazumu z zaupniki tudi svoje kandidate (mnogo je
bilo istih kot Gregorčičevih). S tem je bil izvršen tudi formalni
zunanji razcep stranke.  Gregorčiča je nadomestil v na-
čelniški funkciji začasno dr. Brecelj, jeseni pa potem za stalno
Fon.

»Slovenec« je komentiral te dogodke že naslednji dan v
uvodniku »Razkol na Goriškem«. V njem je nepristransko opi¬
sal avtokratstvo starih in veliko organizatorično delo mladih,
vendar pa pozival k pomirjenju. Ker je dr. Gregorčič v svojih
listih takoj navalil zlasti z osebnimi napadi na mlade (Vipavcu
dr. Breclju, ki je bil doma res par sto metrov od goriške meje,
je očital predvsem to, da je — Kranjec), na kako pomirjenje
seveda ni bilo misliti, in vse stranke in struje so šle v volilni
boj z vso silo. Prva je volila dne 13. julija splošna kurija. Fon
in Grgič, ki sta bila na kandidatni listi mladih in starih, sta
dobila po 9142 glasov, novostrujar dr. Brecelj 6322, starostrujar
Manfredo 2922, združeni liberalci in agrarci 5080 in socialisti
1516 glasov. Prva dva kandidata sta bila izvoljena takoj, a Bre¬
celj je prišel v ožjo volitev z liberalnim Kovačem. Gregorčičev
»Primorski list« je takoj izjavljal, da stara struja ne bo volila
Breclja, češ da ji je ljubše, če pride v dež. zbor »kak pameten
liberalec«. »Slovenec« se je dne 18. julija zgražal nad takim
stališčem in zapisal: »Prosimo, tako piše katoliški list, ki ima
za urednika katoliškega duhovnika«. Toda vse ogorčenje je bilo
brezuspešno. Pri ožjih volitvah so šli v boj proti Breclju liberalci
vseh odtenkov, Gregorčičevi »starostrujarji« in del socialistov,
zaradi česar je dr. Brecelj podlegel z 8298 glasovi napram Ko¬
vaču, ki je dobil 9137 glasov. Dne 24. julija so volile kmetiške
občine, pri katerih je bil izvoljen novostrujar župnik Rojc, ostali
so pa prišli v ožjo volitev. Pri teh so zaradi sličnega postopanja
podlegli liberalcem, ki so dobili tudi mestne in veleposestniške
mandate. Uničujoče je bil poražen v svojem dolgoletnem volil-

294

nem in rodnem okraju celo sam dr. Gregorčič, ki bi bil ostal
sploh brez mandata, da ga niso nagradili za njegovo izdajstvo
potem liberalci z veleposestniškim poslanstvom. Končni izid vo¬
litev je bil ta, da so dobili na slovenski strani katoličani 3 man¬
date in liberalci 11 (z Gregorčičem vred), na italijanski strani
pa Faiduttijevi kršč. socialci 9 in liberalci 6 (tem so pripomogli
v mestih do zmage predvsem Gregorčičevci). »Slovenec« je dne
4. avgusta v uvodniku ugotovil, da ima goriška SLS razen na
Krasu v vsem ostalem delu dežele absolutno večino, a če je do¬
bila le 3 mandate, pomenja to predvsem popoln polom
politike dr. Gregorčiča,  ki da sploh ni imel nikoli no¬
benih načel, temveč je gledal vedno le na samega sebe, zaradi
česar je odbil polagoma vse, sedaj je pa mrtev sam in bo moral
seveda tudi nositi vse posledice svoje trme in samoljubja.

Te volitve so prekinile še zadnje stike, ki so vezale obe
struji SLS. Dr. Gregorčič je očital mladim predvsem priselje-
ništvo in začel pod krinko goriškega slogaštva v svojih listih
proti njim z n a j s i r o v e j š i m bojem.  Obenem je prevzel
tudi nekako vodstvo liberalnih deželnozborskih poslancev, ki so
začeli tajiti svoje liberalstvo (večina so bili namreč agrarci) in
izjavljati, da tudi stoje na verskem stališču. Ko se je vršil kon¬
cem meseca avgusta IV. katoliški shod,  se ga Gregorčič
in njegovi najožji somišljeniki sploh niso več udeležili, pač pa
v jako velikem številu mladi z dr. Brecljem na čelu. Dr. Brecelj
je bil izvoljen tudi v predsedstvo shoda in deležen velikih ovacij
zborovalcev. Ravno za katoliški shod je izdal nadškof  S e -
d e j uradni odlok, v katerem je cerkvena oblast izredno ostro
obsodila pisavo »Gorice« in »Primorskega  1 i-
s t a« in ju sklenila črtati iz vrst katoliških listov. Ta odlok
(«Slovenec« ga je objavil dne 27. avgusta) je bil sporočen vsem
župnim uradom goriške nadškofije z naročilom, da duhovščina
posvari ljudstvo pred obema listoma, »Slovenec« je pa pristav¬
ljal: »Mož, ki je spravil na Goriškem zopet na vrh liberalno
stranko, je za nas — mrtev«.

To je bil zadnji in smrtni udarec za Gregorčiča
in njegovo politiko. Liberalci so ga sicer volili v deželni odbor 82 ,
toda slovenska duhovščina je sklepala po svojih dekanijskih
konferencah proti Gregorčiču in njegovima listoma ogorčene
proteste. Trdovratni Gregorčič vkljub temu ni prav nič spre¬
menil svojega postopanja. Zato je izdal meseca januarja 1. 1914.
nadškof Sedej na duhovščino novo okrožnico, v kateri ji je pre¬
povedal oba Gregorčičeva lista. »Gorica« in »Primorski list«, ki
sta izgubljala že prej od leta do leta bolj svoje pristaše in na-

82  Nova večina dež. zbora je obstojala iz slov. liberalcev in italijan¬
skih katoličanov. Vodja zadnjih, rnsgr. dr. Faidutti, je bil meseca septem¬
bra 1. 1913. imenovan tudi za dež. glavarja.

295

ročnike in komaj še životarila, sta bila sedaj ubita. Meseca fe¬
bruarja Gregorčiču ni preostajalo- drugega, kot da ju ustavi.
Začel pa je izdajati »Goriški list«, ki pa seveda tudi ni našel no¬
benega odziva. Čeprav so bili mladi v dež. zboru skoro brez za¬
stopstva, je bila v njih taboru že velika večina prebivalstva, in
celo na tradicijonalno liberalnem Krasu so se naglo rušile libe¬
ralne postojanke. Prirejali so povsod po deželi proti politiki dež.
zbora velika zborovanja, ki so začela hitro razkrajati tudi
kmečko stranko. Politične, gospodarske in prosvetne organiza¬
cije mladih so naraščale od tedna do tedna in bili so že de¬
janski gospodarji dežele.

V tem je prišel meseca junija sarajevski atentat in nato
svetovna vojna,  ki je na mah ustavila vse to živahno delo in
življenje. Liberalna lista »Soča« in »Primorec«-sta že meseca
avgusta prenehala izhajati. »Novi čas«, ki je delal že za časa bal¬
kanske vojne živahno jugoslovansko propagando, je izhajal še
naprej, a tudi sedaj ni sledil dr. Šusteršičevemu protisrbskemu
hujskanju, za katero med narodno bolj zavednimi Goričani, ne¬
go so bili Kranjci, itak ni bilo nobenega razpoloženja. Italijani,
katere je že itak jako skelela močna afirmacija Slovencev o priliki
aprilskih volitev v Gorici (tedaj so se Slovenci prvič udeležili
obč. volitev in združeni dosegli presenetljivo lepe uspehe), so
vprizarjali proti Slovencem hrupne demonstracije, mnogo Slo¬
vencev, zlasti liberalnih voditeljev, je bilo interniranih, stran¬
karska nasprotstvo so zginila čez noč; vse je le napeto pri¬
čakovalo, kam bo krenila Italija. Meseca maja 1. 1915. je na¬
povedala vojno še ta, dež. odbor je pobegnil na Dunaj, velik
del ljudstva pa v begunska taborišča in drugam. Po sredi soln-
čne Goriške je grmelo tisoče in tisoče topov, premikale so se
skozi njo stotisočglave armade. Zamrlo je vsako javno življe¬
nje, in vsak je bil srečen, če si je ohranil vsaj golo življenje.

Sčasoma se je ljudstvo, kar ga je ostalo, privadilo tudi vojni.
Ker je v tem težkem času bolj kot kdaj poprej potrebovalo var¬
stva in pomoči javnih korporacij, je začelo zahtevati že spo¬
mladi 1. 1916. vrnitev deželnih uradov v domovino ali vsaj bliže
nje. Deželni odbor tej zahtevi ni hotel ugoditi, zato je sklepalo
ljudstvo glede na dejstvo, da po svoji sestavi dež. odbor že itak
ni užival njegovega zaupanja, resolucije za njegov razpust in po¬
stavitev dež. upravne komisije. Ko je spomladi 1. 1917. v Av¬
striji zopet vstalo politično življenje, so tudi Goričani sprem¬
ljali politiko Jugoslov. kluba z največjim odobravanjem. Du¬
hovščina črniške dekanije se je celo prva v Sloveniji (izvzemši
seveda obeh kranjskih in štajerskih političnih strank) izrekla za
majsko deklaracijo  in za ustanovitev Narodnega sveta.
Meseca oktobra 1. 1917. je doživela italijanska armada s pora-
zom pri Kobaridu  svoj katastrofalni polom, v nekaj ted-

296

nih je bila vsa dežela z beneškimi Slovenci vred osvobojena od
italijanske vojske. Ljudstvo se je začelo vračati v svoje poru¬
šene domove. Nato so se začela polagoma vračati v deželo ob-
lastva (dež. odbor šele meseca aprila 1. 1918.) in na poletje 1.
1918. se je budilo zopet tudi domače politično življenje. Meseca
julija je bila oživljena zopet  SLS, si osnovala z »Gori¬
ško Stražo« svoje glasilo in postala na mah edini politični čini-
telj v deželi, kajti liberalna in kmetiška stranka sta bili raz¬
padli. Meseca septembra se je osnoval v Gorici pod dr. Podgor¬
nikovim predsedstvom in ob navzočnosti dr. Korošca Narod¬
ni svet  (njega duša je bil dr. Brecelj s svojimi nekdanjimi
»novostrujarji«), ki je posvetil s pomočjo osrednjega ljubljan¬
skega Narodnega sveta svojo glavno pozornost gospodarski ob¬
novi dežele. Zanašajoč se na iskrenost ideje o samoodločbi na¬
rodov, so bili goriški Slovenci popolnoma prepričani, da pri¬
pade vsaj slovenski del dežele k Jugoslaviji, v najslabšem slu¬
čaju potom plebiscita; zato se je smatral v dneh prevrata
Narodni svet kot vrhovna javna oblast. Toda te iluzije je bilo
hitro konec; zakaj že prve dni novembra je zasedla deželo i t a-
1 i j a n s k a armada.  Prihajala je z belimi zastavami in obe¬
tala Slovencem vse mogoče svoboščine, toda čim se je
čutila varno, je začela nastopati kot gospodarica. Razpustila je
Narodni svet, odličnejši slovenski voditelji so bili interni¬
rani  in deportirani, nekateri pa postavljeni celo pred vojno
sodišče (n. pr. dr. Brecelj) in potem v naslednijh tednih izgnani.
Vso Slovenijo je začel pretresati strah za Primorje, ki se je v
naslednjih mesecih le preveč uresničil. Vsi boji in napori na mi¬
rovni konferenci so bili zaman. Z rapalsko pogodbo meseca no¬
vembra 1. 1920. je postala Italija gospodarica celo¬
kupnega Primorja  z delom Kranjske in Koroške. S tem
je prišlo' okroglo 400.000 Slovencev pod italijansko oblast, ki se
je izpremenila polagoma v popolno zasužnjenje. Celokupni slo¬
venski narod pa v dnu svoje duše veruje, da pride dan osvobo-
jenja tudi za primorske Slovence. In med drugim nam jamči za
to neomajna narodna zavest zlasti onega dela tamošnjih Slo¬
vencev, ki ga je vzgojilo katoliško gibanje.

Čisto po samosvoje, kakor že v prejšnjih dobah, so se pa
razvijale razmere v Trstu in Istri,  kjer so bili neomejeni
gospodarji položaja italijanski liberalci, a tamošnje naše ljud¬
stvo so vodili slovenski in hrvaški liberalci pod raznimi fraza-
stimi slogaškimi gesli. Meseca marca 1. 1907. je pripravljal tr¬
žaški občinski svet (sestojal je iz 12 Slovencev in 68 Italijanov)
volilno reformo, ki bi odvzela Slovencem do mala vse zastop¬
stvo (Slovenci so odgovorili nanjo z obstrukcijo). Časopisje se

297

je nato pečalo nekaj dni zopet z ricmanjsko afero (Vatikan je
namreč dovolil po posredovanju škofa dr. Nagla Ricmanjcem
slovansko bogoslužje, a ti so ostali še vedno trdovratni). Me¬
seca aprila in maja je bila pa obrnjena vsa pozornost seveda na
državnozborske volitve.  Ves volilni boj se je vršil
proti socialistom in laškim liberalcem, zmagali so pa v tržaški
okolici dr. Rybar in v Istri Mandič, Spinčič in Laginja.

Na Dunaju so se pridružili vsi štirje poslanci Ivčevič-Ploje-
vemu liberalnemu klubu, kar jim je »Slovenec« seveda hudo za¬
meril. Ker je stala že vsa druga Slovenija po veliki večini v
katoliškem taboru in so le v Trstu in Istri vladale še nekdanje
patrijarhalne razmere, je začel posvečati »Slovenec« na jesen
1. 1907. tamošnjim krajem večjo pozornost. Dne 9. septembra je
objavil članek, naperjen proti »Edinosti« in Mandiču (ta je bil
duhovnik, a izrazit liberalen katolik), v naslednjih dnevih je pa
ostro napadel vso istrsko italijansko duhovščino, češ da je s
škofom Flappom vred liberalna. Zapisal je, da nekaj dela med
istrskimi Slovani le svetovnjak Laginja, dočim liberalna duhov¬
nika Spinčič in Mandič le frazarita. To je seveda vzbudilo med
prizadetimi in njih pristaši veliko razburjenje. Liberalni listi so
proslavljali »velezaslužne prvoboritelje« ter se zgražali nad
»protinarodnimi klerikalci«, ki so se drznili posvetiti v tamošnje,
na zunaj sicer jako idilične, v resnici pa zelo gnile in škodljive
razmere. Ko so dne 22. septembra 1. 1907. otvarjali v Ricmanjih
»Narodni dom«, so hoteli ob popolni Mandičevi pasivnosti celo
dejansko napasti »Slovenčevega« poročevalca Terseglava. To je
dalo »Slovencu« povod, da je začel z najostrejšo kampanjo proti
hinavskemu tržaškemu in istrskemu libera¬
lizmu.  »Edinosti, ki jo je »Slovenec« pravilno označil za »na-
rodno-veselični stvor«, je očital, da zastruplja istrsko ljudstvo,
Spinčiču je pa predbacival, da pride v stik z ljudstvom kvečjemu
na veselicah, sicer se pa za ljudstvo ne briga.

Vzporedno s to kritiko so pa katoličani poskušali tudi s po¬
zitivnim delom. Tržaški škof Nagi je že v prejšnjih letih napram
raznim duhovnikom ponovno izrazil željo, da bi se ustanovilo
tudi v njegovi škofiji slovensko »K atol. tiskovno dru-
š t v o« kot protiutež proti liberalnemu tisku »edinjašev«, toda
uresničenje te misli je prinesel šele III. kat. shod, katerega se je
udeležilo tudi večje število Tržačanov. Tekom prve polovice
1. 1907., so bile priprave toliko dovršene, da so vložili pravila,
ki so bila potrjena dne 13. septembra. V začetku oktobra je
izdalo uredništvo »Družinskega prijatelja«, edinega tedanjega
katoliškega lista na Tržaškem, oklic in vabilo na ustanovno zbo¬
rovanje, ki je bilo napovedano za 14. dan istega meseca. Duši
podjetja sta bila tedanji kaplan Ukmar (predsednik) in kaplan
Čok (tajnik), a tudi med ostalimi udeleženci ustanovnega zbo-

298

rovanja je vladalo veliko navdušenje in bojaželjnost napram
»edinjašem«. Novo KTD je začelo takoj z novim letom 1908.
izdajati tednik »Zarja« kot »glasilo krščanskosocialne stranke«.
Te zaenkrat vsaj formalno še ni bilo, pač so pa začeli pridno
zahajati v Trst, v njegovo okolico in v Istro katoliški agi¬
tatorji s Kranjske.  Prirejali so shode, predavanja in
tečaje, snovali prva izobraževalna društva ter tako smotreno
izpodkopavali tla »edinjaškemu« liberalstvu. Največkrat so pri¬
šli v Primorje Krek, Terseglav, Gostinčar in dr. Lampe. Med
mlajšo duhovščino so vzbudili kmalu jedro zvestih pristašev in
navdušenih širiteljev krščansko-socialne misli. Le starejša du¬
hovščina je vztrajala iz nacijonalno-slogaške naivnosti še vedno
v »edinjaškem« taboru. Do jeseni 1. 1908. se je to gibanje toliko
utrdilo in narastlo, da so dne 20. septembra t. 1. na pobudo
urednika V. Čenčiča in kaplana Čoka pri sv. Ivanu ustanovili
že »Sl ov. kršč. - soc. zvezo« za Trst in okolico.

Tej krepki katoliški ofenzivi se je upiralo predvsem dru¬
štvo »Edinost« s svojim listom. Spinčičevo »Politično društvo
za istrske Hrvate in Slovence« je gledalo ta pokret izprva z
omalovaževanjem, toda pod vplivom liberalnih učiteljev se je
meseca avgusta 1. 1908. nagnilo tudi to društvo na liberalno
stran, kar je povzročilo prve politične razpoke med istrskimi Slo¬
venci in Hrvati. Ta nasprotstva so prišla do prvega izraza pri
volitvah v istrski deželni zbor jeseni 1. 1908. Že leto dni poprej
je bil namreč začel obravnavati tudi istrski deželni
zbor,  v katerem je bilo dotlej 9 Slovanov napram 21 Italija¬
nom novo volilno reformo, po kateri naj bi dobili Slovani 15
m Italijani 24 mandatov (pravična razdelitev bi bila: 13 Itali¬
janov in 26 Slovencev). Po dolgotrajnih obravnavah so jo kon¬
čno spravili pod streho v obliki, da je bilo zagotovljenih Itali¬
janom 26 mandatov in Slovanom 18. Poleti 1. 1908. so se začele
pripravljati vse skupine na volitve. Istrski liberalni učitelji so
zahtevali od »Edinosti« in pazinskega polit, društva, da posta¬
vita kandidate le v sporazumu z njimi, in so tudi sicer nastopali
kot glavni nasprotniki uveljavljajočega se katoliškega gibanja,
Poleti 1. 1908. so nasprotstva že tako narastla, da je prišlo o pri¬
liki ustanavljanj katol. izobraževalnih društev v severni Istri in v
tržaški okolici ponovno do hudih pretepov, n. pr. v Dolini, v
Boljuncu, v Skednju i. dr.). Jeseni i. 1. so krščanski socialci od¬
ločno zahtevali od istrskega političnega društva, da mora upo¬
števati pri postavljanju kandidatur za deželni zbor tudi njih že¬
lje. Ker so bile te odklonjene, so postavili kršč. socialci za IV.
volilni okraj lastnega kandidata v osebi posestnika J. Strajna
iz Doline. Zmagali so zaenkrat sicer še vsi oficijalni kandidati
(16 Hrvatov in 2 Slovenca), vendar so katoličani že s tem prvim
nastopom krepko podčrtali svoj obstoj.

299

Po teh volitvah je nastopil v Istri nekaj časa na zunaj mir.
Oficijalni »narodni prvoboritelji« so se zopet vrnili v svojo staro
brezbrižnost, katoličani so pa tiho in smotreno nadaljevali s svo¬
jim delom tako v Istri kakor tudi v Trstu. Tu je nasprotovala
»Edinost« katoliškemu gibanju še vedno s slogaškimi gesli, toda
njeno dete, dr. Mandičeva »Narodna delavska orga¬
nizacija« 83 ,  je nastopala odkrito protikatoliško in zahtevala
to tudi od »Edinosti«, radi česar je prišlo med obema večkrat
do sporov. Meseca februarja 1. 1909. je bila poravnana dolgoletna
ricmanjska afera na ta način, da so dobili Ricmanjci svojo žup¬
nijo in je postala njen patron župna občina. To je vplivalo jako
ugodno povsod in dalo katoličanom novega poguma. Štiri mese¬
ce nato so se vršile volitve v tržaški občinski svet, katerih so se
udeležili Slovenci seveda še strnjeno pod vodstvom »Edinosti«.
Iz njih so izšli s svojimi 7200 glasovi kot relativno najmočnejša
sjranka (socialisti so dobili 6800 glasov in laški liberalci 6100).
Čeprav so te volitve ter njim sledeči lojalni nastop dr. Rybara
v parlamentu vplivale precej pomirjevalno na medsebojno raz¬
merje, so si bili katoličani vendarle v svesti, da je to zatišje le
začasno in da skušajo voditelji tržaških Slovencev svoje svobo¬
domiselstvo prikrivati le iz oportunitete. Glede na to so kato¬
ličani nadaljevali s svojim organizatoričnim delom. Dne 14. ok¬
tobra 1. 1909. so si ustanovili celo svojo osrednjo politično or¬
ganizacijo, to je »Slovensko ljudsko stranko za
Trst in Istro«,  ki ji je stopil na čelo kaplan Ukmar, med
njenimi glavnimi propagatorji pa so bili duhovniki Čok, Škrbec,
Tul i. dr.

Tla za samostojno katoliško politično stranko bi bila tudi
na teh tradicionalno liberalnih tleh morda že kolikortoliko pri¬
pravljena, toda možje, ki so stopili na čelo nove stranke, se po
eni strani niso mogli popolnoma posvetiti le političnemu delu, po
drugi strani pa niso dovolj pojmovali nalog in dolžnosti mo¬
derne politične stranke, ker so jo vse preveč istovetili z nekako
cerkveno organizacijo. Ko je n. pr. »Slovenec« meseca decem¬
bra 1. 1909. rahlo grajal Naglovo cerkveno politiko, ker ta kot
tujec niti ni mogel zadostno razumevati zamotanih narodnostnih
razmer in potreb svoje škofije, se je »Z a r j a« takoj zagnala v
svojega ljubljanskega tovariša; in ko se je »Slovenec« par ted¬
nov nato izrekel še za slovansko bogoslužje, mu je očitala celo
protikatoliško tendenco. Š k of Nagi je bil sicer še tiste dni ime¬
novan za koadjutorja dunajskemu kardinalu, toda »Zarja« se je
zaletavala v »Slovenca« še naprej, razen tega je pa prišla v
nasprotstvo še z istrsko duhovščino. To je dalo »Slovencu« po-

83  »Nar. delavsko organizacijo« so ustanovili »edinjaši« 1. 1907. proti
soc. demokratom, ker so se bali, da jim pob ero ti polagoma vse delavstvo..

300

vod, da se je dne 16. marca 1. 1910. pošteno znosil nad tržaškimi
»nergači z listom, a brez stranke«, dober mesec dni pozneje ji je
pa kar odkrito očital klečeplastvo (obsojala je namreč opozicijo
slovenskih poslancev na Dunaju) in protidemokratične tendence.

Ta polemika in Rybarev molk k tedanjim Plojevim intri¬
gam v parlamentu sta znova opozorila »Slovenca« na tržaške
razmere. Dne 9. aprila je objavil uvodnik »Naša temna
točka —Trst«,  v katerem je dejal, da gospoduje SLS že
po vsej Sloveniji, le Trst je — grob Slovencev, zanemarjen v
verskem in narodnem oziru. Ker je slovensko dušno pastirstvo
do skrajnosti zanemarjeno, uhaja delavstvo v socialistične in
narodno-socialistične vrste, »Edinost« širi licemerski liberalizem,
a narodnost propagira s plesi in pijančevanjem, radi česar vidno
pada nravnost; Družba sv. Cirila in Metoda pa da nastavlja na
svojih šolah zgolj žlahto raznih liberalnih kolovodij in pronon-
sirane liberalne kričače. Ta članek je vzbudil pri prizadetih se¬
veda veliko razburjenje, toda »Slovenec« mu je dodal dobre
tri tedne pozneje še drugega o istrskih razmerah,  v ka¬
terem je dejal med drugim: »Tako lene in brezsmotrene poli¬
tike, kakor jo delajo tako zvani ,narodni prvoboritelji’, ,dike na¬
roda’ in ,narodni levi’ v Istri, je ni kmalu na svetu, če izvza¬
memo hrvaško kraljevino, koder pa imajo različni narodni za¬
stopniki saj ta smoter, da se jim dobro godi na zemlji —.«
V nadaljnjih izvajanjih je slikal italijansko prodiranje, ki se
širi pred očmi brezbrižnih hrvaških in slovenskih poklicnih vo¬
diteljev. Poudarjal je, da krepko vztraja na narodnem braniku
le škof Mahnič, ki so ga liberalci tako radi slikali kot sovraž¬
nika vsake narodne zavednosti. Ker je bil teh žalostnih razmer
v Istri v znatni meri kriv zlasti poreški škof Flapp, ki je ostro
nasprotoval krščansko-socialnemu in narodno-buditeljskemu delu
svoje duhovščine (poleti 1. 1910. je uvedel Vatikan proti njemu
baje celo preiskavo), si je »Slovenec« ponovno privoščil tudi
njega.

Meseca januarja 1. 1911. je bil imenovan za novega trža¬
škega škofa ljubljanski kanonik dr. Andrej Karlin.  Tr¬
žaški liberalci, med katerimi so vladali že dlje časa hudi spori,
so to imenovanje izprva prezirali, a »Slov. Narod« je odkrito
povedal, kar je »Edinost« zamolčala, da bi bil namreč tržaškim
slovenskim »naprednjakom« italijanski škof ljubši, nego sloven¬
ski. Bali so se namreč, da bo našlo tamošnje mlado katoliško
gibanje v njem krepko oporo. V napotje jim je hodilo to ime¬
novanje zlasti še zato, ker je bilo zaradi razmer v parlamentu
pričakovati vsak čas razpusta zbornice in so se bali, da jim bo
novi škof pri volitvah s svojo avtoriteto mešal štrene.

Koncem meseca marca je bil državni zbor res razpuščen in
nove volitve razpisane za mesec junij. V škofu dr. Karlinu mlado

301

katoliško gibanje sicer ni našlo posebne podpore, vendar pa je
bilo v zadnjih letih že samo pognalo toliko globokih korenin med
ljudstvom 84 , da je »Slovenec« dne 31. maja v članku »Istrska
sloga in ljudstvo« odkrito izjavljal, da so to zadnje složne
volitve.  Zapisal je, da dosedanji »narodni prvoboritelji«, osi¬
veli v lenobi in ne v delu (Mandič je obiskal svoje slovenske vo-
lilce v poslednjih 3 letih samo enkrat, in sicer o priliki — otvo¬
ritve neke gostilne), s'svojo brezbrižnostjo za kakršnokoli po¬
zitivno delo naravnost upropaščajo istrsko ljudstvo. Brez kato¬
liških protikandidatov so bili zato še enkrat izvoljeni Laginja,
Spinčič, Mandič in Rybar, ki so se v parlamentu združili z Gre¬
gorinom vred v »N a r o d n i klub«  ter stopili zaradi svoje šte¬
vilčne brezpomembnosti v akcijsko skupnost s Šusteršičevo
»Hrv.-slov.  z a j e d n i c o«. Ta njih korak je vzbudil pri
kranjskih in deloma tudi pri tržaških liberalcih silen krik. Istrani,
ki so bili od Tržačanov neodvisni, se na kričanje niso ozirali,
pač sta pa prestopila v mladočeški klub Gregorin in Rybar.
Vendar je Rybar še dne 1. oktobra na shodu v Trstu branil svoje
prvotno postopanje, češ če je bilo kranjskim liberalcem dovo¬
ljeno vezati se celo z Nemci proti drugi slovenski stranki, bi mo¬
ralo biti dovoljeno tudi njemu stopiti v zvezo z večino ostalih
slovenskih poslancev proti nemško-nacijonalni vladi. Toda vse
Ryba?evo dokazovanje je ostalo brezuspešno: v Trstu so dobi¬
vali vedno glasnejšo besedo oni (dr. Čok, dr. Slavik, dr. Man¬
dič, učitelji DCM i. dr.), ki so mislili celo na ustanovitev izra¬
zito liberalne tržaške stranke (to je preprečil le polom Agro-
Merkurja).

Po volitvah in po tem incidentu so se duhovi polagoma zo¬
pet nekoliko umirili. Liberalci so hodili s svojo »Edinostjo« (njen
predsednik je bil postal medtem dr. Wilfan) po dotedanjih iz-
hojenih potih, delala jim je pa vedno večje preglavice njih de¬
lavska organizacija, ki jo je gnal d r. M a n d i č v vedno večji
radikalizem. »Slovenec« jih je dne 29. julija 1. 1912. svaril, češ
da bodo imeli od tega dobiček le socialisti, ki že sedaj resno
ogrožajo Rybarev mandat. »Edinjaši« so postajali res vedno
bolj ljubosumni. Ko je pa Mandič zavozil še nekaj gospodarskih
organizacij in delavskih stavk, je moral odstopiti. S tem je pre¬
šla Nar. del. organizacija nazaj pod neomejeni vpliv »Edinosti«
ter postala le še njen privesek. Medtem so katoličani sicer po¬
časi, vendarle stalno izpopolnjevali svojo organizacijo. Meseca
septembra 1. 1911. se je osnovalo v Pazinu Kat. tiskovno
društvo za Hrvate.  Dva meseca nato je »Slovenec« po¬
zival voditelje tržaških katolikov, naj se že enkrat otresejo svoje

84  Celo dotlej liberalno istrsko politično društvo se je n. pr. meseca
julija 1. 1910. soglasno izreklo za kršč.-soc, načela.

302

dosedanje servilnosti, če hočejo, da bo njih gibanje hitreje in
boljše napredovalo. V poreški škofiji so bile še vedno velike te¬
žave s škofom Flappom, kateremu je zato posvetil »Slovenec«
dne 8. junija 1. 1912. oster uvodnik in zapisal med drugim: »Vča¬
sih se cerkev ni bala niti prelivanja krvi, danes v 20. stoletju,
pa se boji cerkvena oblast par laških brezverskih fanatikov.«
Vkljub temu je pa v teh letih prav lepo napredovalo istrsko ka¬
toliško gibanje, ki ga je vodil bermski župnik Grašič  s
pomočjo akademikov, združenih v društvu »Dobrila«. Dne 25.
julija 1. 1912. se je vršil v Bermu prvi tabor istrskih
mladeniških društev,  katerega se je udeležilo že 15
organizacij, ustanovljenih od »Dobrilašev« v enem letu. Sličen
stalen napredek se je vršil tudi v tržaški okolici, zaradi česar je
»Edinost« ponovno tožila o »kranjskih prepirih« in »bratomor¬
nih bojih«, dočim se seveda ni nikoli spotikala ob liberalno pro¬
pagando učiteljstva šol DCM. Posledica tega uveljavljanja ka¬
toliškega gibanja je bila seveda tudi lepa udeležba Tržačanov in
Istranov na IV. katoliškem shodu 1. 1913.

Največja ovira še hitrejšemu razvoju primorskega katoli¬
škega gibanja so bili pa seveda Italijani.  Po eni strani je
italijanska nevarnost zavajala narodno zavedno prebivalstvo, da
se je udajalo in sledilo slogaškim geslom, pod katerimi so stalno
nastopali liberalni 1  »edinjaši«, po drugi strani pa se je bilo kato¬
ličanom vedno treba boriti zoper dve fronti: proti domačemu
liberalizmu in proti zagrizenemu svobodomiselstvu absolutno
vladajočega italijanskega šovinizma. Ta je odrekal Slovanom
najprimitivnejše pravice, za katere so imele gluha ušesa tudi av¬
strijske vlade. Šele ko se je bil med Italijani razpasel le pre-
očiti iredentizem,  ki bi utegnil ogrožati Hetzendorfove
protiitalijanske vojne načrte, ga je začela vlada nekoliko brzdati.
Tržaški namestnik Hohenlohe  je odrival iz državnih služb
Italijane ter sprejemal predvsem Slovane in deloma tudi Nemce;
meseca avgusta 1. 1913. je dal odstraniti tudi iz mestnih služb
veliko število italijanskih državljanov (to je vzbudilo celo di-
plomatičen konflikt med Avstrijo in Italijo), avtonomnim obla¬
stim pa je odvzemal razne kompetence. Toda pravega varstva
pred nasilji italijanskih samoupravnih korporacij Slovani pri
vladi še vendarle niso imeli. To v zvezi s poostrujočim se zu¬
nanjim političnim položajem je povzročilo; da so istrski Slova¬
ni tudi še pri zopetnih deželnozborskih volitvah meseca junija
1. 1914. nastopili z enotnimi kandidati in z njimi seveda tudi
zmagali (Slovani so dobili v splošni kuriji 29.574 glasov, Itali¬
jani 21.028).

Novi deželni zbor se pa sploh ni sestal, kajti že naslednji
mesec je izbruhnila vojna,  v katero je vstopila naslednjo
pomlad še Italija. Kakor po vsej državi, je nastopila vlada tudi

303

v Primorju z največjimi persekucijami, ki jim niso bili izpo¬
stavljeni le iredentistični Italijani, temveč še v večji meri av¬
strijsko orijentirani Slovani (spomladi 1. 1916. je bila istrska de¬
želna avtonomija sploh suspendirana ter postavljena deželna
upravna komisija, sestoječa iz Nemcev in Italijanov). Vladni te¬
ror je zlasti po italijanski vojni napovedi Slovane in Italijane
začasno nekoliko zbližal, toda o kakem sodelovanju obojih
spričo nasprotujočih si političnih ciljev seveda ni moglo biti niti
govora. (Pač pa so tirolski italijanski poslanci stali med vojno
v stikih z nekaterimi slovenskimi in jih obveščali o razvoju po¬
litičnih dogodkov v inozemstvu.) Čeprav se je Primorje naha¬
jalo v ožjem vojnem ozemlju, je bilo tamošnje ljudstvo s svojo
duhovščino na čelu vendarle med prvimi, ki se je izreklo za
politični program Jugosl. kluba. Tržaški Slovenci so lepo pro¬
slavili prvo obletnico majske deklaracije  (proslavi je
prisostvovalo razen dr. Korošca tudi opozicijonalno socialistično
krilo), toda čim bolj se je bližal polom monarhije, tem bolj je
navdajala primorske Slovane skrb za bodočnost. Glede na de¬
klaracije o samoodločbi narodov so upali vsaj na internacijo-
nalizacijo Trsta, toda kruto so se varali. Zadnje dni meseca
oktobra so prispeli v Trst Italijani, in od tedaj je zadela tržaške
in istrske Slovane usoda nesrečnih Goričanov. Razlika je bila
in je samo ta, da uveljavljajo Italijani svoje smotrene in barbar¬
ske protislovanske ukrepe v Trstu navadno še poprej nego na
Goriškem in da podlegajo tu v frazastem in plitkem liberalnem
nacijonalizmu vzgojeni slovenski krogi laže italijanskim nasil-
stvom nego v katoliških organizacijah izšolani Goričani. Kako
dolgo bo trajala ta sužnost? Ne vemo! Vemo samo to, da mora
celokupno južno Slovanstvo imeti — to kaže že prvi pogled na
zemljevid — dve veliki naravni oporišči: Solun na jugovzhodu in
Trst na severozapadu. Trajna italijanska posest Trsta in primor¬
skih Slovencev je zato nevzdržna.

❖

Najžalostnejšo usodo so preživljali tudi v tej dobi koro¬
ški Slovenci.  Razburjenje, ki ga je povzročila na Koro¬
škem krivična razdelitev mandatov o priliki volilne reforme po¬
leti 1. 1906., se je na jesen sicer za silo poleglo, toda instinktivno
nezaupanje, ki se je vzbudilo tedaj proti dr. Šušteršiču, ni izgi¬
nilo nikdar več. Pri volitvah  meseca maja 1. 1907. je bil iz¬
voljen v slovenskem volilnem okraju z močno večino Grafenauer,
a svoje kandidate so postavili Slovenci tudi še v nekaterih dru¬
gih okrajih ter združili nanje z Grafenauerjevimi 4425 glasovi
vred 7892 glasov (sam Podgorec je dobil v celovškem okraju
1297 glasov). Ti glasovi so igrali zlasti pri ožjih volitvah prav
važno vlogo, vendar šobili slovenski voditelji v jako neprijetnem

304

položaju, ker so morali iz različnih taktičnih razlogov pri ožjih
volitvah priporočati skoro v vsakem okraju kandidata druge
nemške stranke. To je moralo nehote mučno vplivati na slo¬
venske volilce. Grafenauer se je v zmislu sklepa polit, društva
v parlamentu takoj pridružil, vkljub prvotnim pomislekom ne¬
katerih koroških Slovencev in vkljub nasprotnemu prizadevanju
liberalcev, Šusteršičevemu »Slovenskemu klubu« (izprva kot
hospitant, od novembra 1. 1907. pa kot redni član), v katerem
se je potem do konca boril za teptane pravice vseh koroških
Slovencev.

Ker je tvorila duhovščina skoro vse izobraženstvo koro¬
ških Slovencev, je imela tudi vsa tamošnja slovenska politika
že od nekdaj nujno katoliški značaj.  O priliki boja za
volilno reformo in ob III. katol shodu je prišlo do ostre polemike
s časopisjem kranjske SLS in do ostrega nasprotja proti dr.
Šušteršiču, pri čemer se je zlasti izpostavljal »Mirov« urednik
Ekar. To razburjenje se je pa kmalu zopet poleglo, in Ekarjevo
stališče je postalo polagoma nevzdržno. Meseca oktobra 1. 1907.
je odstopil, in na njegovo mesto je prišel vikar Fr. Smodej,
ki je postal obenem tudi tajnik polit, društva. Tako in podobno
podčrtavanje katoliškega značaja, ki ga je vkljub vsem dogod¬
kom 1. 1906. še slejkoprej ohranilo oficijalno koroško slovensko
politično gibanje, pa ni bilo všeč kranjskim liberalcem in oni pe¬
ščici koroških Slovencev, ki je živela pod vplivom ljubljanskega
liberalnega časopisja. Proglasili so zato takoj po Ekarjevem
odhodu bojkot »Mira« (odpovedalo ga je res okroglo 150 na¬
ročnikov), odvetnik d r. M ii 11 e r pa je začel snovati liberalno
pobarvano opozicijo proti oficijalnemu vodstvu koroških Slo¬
vencev. Razcep so povzročili zaenkrat s tem, da so dr. Miillerja
o priliki novembrskega obč. zbora političnega društva izvolili
v odbor. Vendar je začel dr. Miiller vkljub temu izdajati še z
nekaterimi svojimi prijatelji nov list, »Korošec«. S svojim konci-
pijentom dr. I. C. Oblakom je skušal potem precej vztrajno ša¬
riti med tamošnjimi Slovenci. Družba sv. C. in M. je pošiljala
na Koroško cele kupe liberalnih listov, »Korošec« je pridno blatil
katoliške voditelje in izrabljal 1. 1910. zlasti polom nemške kršč.-
soc. centralne blagajne; toda med slovenskim koroškim ljud¬
stvom vse to prizadevanje ni našlo skoro nobenega odmeva
(»Korošec« je že poleti 1. 1911. prenehal).

Maloštevilni voditelji katoliških Slovencev so se medtem
na vse načine trudili, da prebude in organizirajo ljudstvo, brez¬
obzirno strahovano od Nemcev. Meseca januarja 1. 1908. se je
osnovala pod dr. Ehrlichovim predsedstvom »Slov.  k r š č.  -
s o c.  z v e z a«  za Koroško,  na pomlad so pa začeli priprav¬
ljati mladeniško organizacijo  po uspelem štajer¬
skem in kranjskem vzoru. Dne 31. maja 1. 1908. so priredili v

305

Šmihelu pri Pliberku velik ustanovni shod »Mladeniške zveze«,
ki se ga je udeležilo nad 1000 mladeničev. Razen domačinov
je govoril na shodu tudi Fr. Terseglav. Izvolili so pripravljalni
odbor za organizacijo telovadnih odsekov, ki jih je pa vlada
na vse načine ovirala. Vkljub mnogim in velikim težkočam sta
pa izobraževalno delo in prosvetna organizacija vendarle stalno
napredovali. To je dajalo voditeljem upanje, da polagoma ven¬
darle vzgoje jedro narodno in versko zavedne mladine, ki bi
tvorila potem oporišče in izhodišče za nadaljnje delo.

Prvi rahli uspehi so se pokazali spomladi 1. 1909. pri d e -
želnozborskih volitvah.  Daši pri volitvah v splošni
kuriji ni bilo nobenega upanja na kako zmago, so dobili sloven¬
ski kandidati vendarle 6337 glasov (nem. kršč. soc. 9666, soc.
dem. 10.414 in nem. liber. 18.376), in je Grafenauer pritiral v ce¬
lovškem okraju nemškega liberalca celo v ožjo volitev. Ker so
pa glasovali pri tej socialisti z nem. liberalci, so ostali vsi na¬
pori brezuspešni. Priborili so si potem v kmetiški kuriji dva man¬
data (Grafenauer in Ellersdorfer), toda v skoro kompaktno nem-
ško-nacijonalnem deželnem zboru 85  sta bila brez vsake moči.
Pogled v bodočnost je bil vkljub vsemu trudu brezupen. Nemško-
liberalna večina je skušala za vsako ceno Slovence kratkomalo
zadušiti; uslužno jo je pri tem podpiral tudi ves državni aparat.

Edina moralna opora koroških Slovencev so bili v teh ža¬
lostnih razmerah naraščajoči stiki z rojaki po ostalih deželah,
zlasti s kranjskimi katoličani. Meseca maja 1. 1909. so sklenili
na občnem zboru svojega polit, društva, naj prestopijo koroške
zadruge iz celjske v ljubljansko Zadružno zvezo. Dne 31. t. m. so
priredile v Št. Jakobu v Rožu vse štiri SKSZ svoje mogočno
letno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 350 društev,
mnogi deželni in državni poslanci ter velike množice ljudstva.
Zbor je sklenil osnovati veliko katoliško narodno-obrambno or¬
ganizacijo. Pogum, ki ga je to zborovanje vlilo na mrtvi straži se
borečim Korošcem, je jeseni okrepila še ustanovitev »Vseslov.
ljudske stranke«. Toda istočasno ni manjkalo tudi trpkih
razočaranj.  Za ta je skrbela zlasti svobodomiselna strast
kranjskih liberalcev pil DCM. Ne samo, da ti niso storili v zad¬
njih dveh desetletjih za obmejne Slovence na severu ničesar in
da je obstojalo vse njih narodnjaštvo predvsem v puhlicah, so
s svojim nastopom na bistriški in jeseniški skupščini onemogočili
koroškim Slovencem kot najbolj ogroženemu delu naroda še
celo nadaljnje sodelovanje v DCM. Umevno je, da je moralo
to postopanje porazno vplivati na koroške Slovence, katere so
tedaj na lastni grudi zapirali, če so zahtevali v materinščini že-

85  Med 43 poslanci je štela vsa opozicija le 6 članov, namreč: 2 Slo¬
venca, 2 nemška kršč. socialca, 1 socialista in škofa.

20

306

lezniški vozni listek (n. pr. 4. XI. t. 1. župana Miklavčiča in še
mnoge druge).

Sploh se je brezobzirni pritisk Nemcev  na koroške
Slovence v tem času stopnjeval od meseca do meseca. Slovenci
so bili prepuščeni celo'dejanskim napadom nahujskanih Nem¬
cev in nemškutarjev, v šolah in uradih pa so bili brezpravni.
Vse pritožbe in vsa sredstva, ki so jih uporabljali poslanci na
Dunaju, da olajšajo njih položaj, so ostala brezuspešna. Upravne
oblasti vkljub mnogim ugodnim razsodbam upravnega in držav¬
nega sodišča, ki jih je dosegel dr. Brejc, niso pripustile sloven¬
skih šol; slovenska mladina je bila izročena v »utrakvističnih«
šolah sistematičnemu potujčevanju. Na zimo 1. 1910. so doživeli
še od cerkvene oblasti udarec z imenovanjem novega škofa dr.
Kaltnerja, ki ni znal niti besedice slovenski (prejšnjega škofa
dr. Kahna je bil pokopal polom centralne blagajne). To imeno¬
vanje je komentiral »Slovenec« dne 9. novembra z uvodnikom
»Nova klofuta«. Proti temu pritisku mogočnega, a brezdušnega
Nemštva so se skušali braniti predvsem z organizacijo in izo¬
braževalnim delom. Meseca decembra 1. 1909. so ustanovili »Slor
vensko župansko zvezo« in snovali nova izobraževalna društva,
ki so jih obiskovali ponovno tudi predavatelji s Kranjske (več¬
krat je govoril Terseglav), toda celo to tiho in skromno delo
so ovirale v službi smotrene germanizacije stoječe oblasti z naj-
neverjetnejšimi šikanami. Ko je celovška SKSZ meseca de¬
cembra 1. 1910. priredila v Svečah izobraževalni tečaj, ga je ce¬
lovško okrajno glavarstvo razpustilo zaradi — goveje kuge na
gobcih in parkljih. Udeleženci so se morali sredi tečaja še tisto
uro raziti. Ob novem letu 1911. se je vršilo ljudsko štetje, pri
katerem so nezaslišano sleparili, da bi s tem čim bolj zmanj¬
šali število Slovencev; a ko je skušalo politično društvo te urad¬
ne laži kontrolirati, je bilo dne 10. januarja razpuščeno, razpust
pa preklican šele zaradi viharja ogorčenosti, ki ga je povsod
izzval (ministrstvo je moralo rekurzu ugoditi in razveljaviti od¬
lok koroških oblasti). Komaj nekaj dni za tem je zahteval de¬
želni šolski svet od celovškega škofijskega ordinarijata, naj za¬
tre celo pouk veronauka v slovenskem materinem jeziku. Me¬
seca maja 1. 1912. se je sicer vršil v Št. Rupertu pri Velikovcu
velik mladeniški tabor, toda orlovsko slavnost, ki so jo name¬
ravali prirediti tri mesece pozneje v Svečah, je oblast že pre¬
povedala.

V teh razmerah so se vršile meseca junija 1. 1911. držav¬
nozborske volitve.  Še je prodrl Grafenauer, toda nje¬
gova večina je znašala le še 353 glasov. »Slovenec« je komen¬
tiral to volitev dne 26. i. m. in ugotovil, da so edini narodni
delavci na Koroškem duhovniki. Svetoval je izpopolnitev zaup-
niškega sistema, izboljšanje tiska in še večje razširjenje gospo-

307

darske in izobraževalne organizacije. Žal so ti nasveti bili sča¬
soma vse, kar so dobivali koroški Slovenci od vodstva kranjske
SLS in VLS. Koroški Slovenci niso le v narodnem boju oma¬
govali, temveč, so spričo nemške liberalne politike v deželnem
zboru vidno propadali tudi gospodarsko. V tej stiski so se po¬
novno obračali na dr. Šušteršiča kot načelnika SLS in VLS,
naj započne slovenska parlamentarna delegacija
kako večjo politično akcijo v korist koroških Slovencev. Nale¬
teli so na gluha ušesa. Dr. Šušteršič, ki že itak ni imel mnogo
zmisla in čuta za izrazito narodna vprašanja, je namreč v tej
dobi že zapuščal slovenska tla in stopal na avstrijska ter sploh ni
več skliceval sej VLS. Šusteršičevo postopanje je vzbujalo med
Korošci upravičeno grajo; temu nezadovoljstvu je dal izraza
tudi »Mir«, ki je meseca avgusta 1. 1912. očital SLS, da se pre¬
malo briga za obmejne Slovence. »Slovenec« je reagiral na to
predbacivanje dne 14. t. m. v članku »Koroško vprašanje«, toda
v svojem odgovoru se je izognil bistvu očitkov. Navajal je sicer,
kaj je že vse storila zanje SKSZ (priredila je na Koroškem 156
shodov, razposlala nad 8000 knjig itd.), toda molčal je o tem,
da SLŠ za obmejne Slovence ne zastavi vseh svojih političnih
moči. Katoliška prosvetna organizacija in »Slov. Straža« sta
skušali Korošcem pomagati, kolikor je bilo le mogoče: z veliko
Slomšek-Einspielerjevo slavnostjo (ki jo je liberalno časopisje
z. »Dnevom« na čelu pridno psovalo) so skušali vzbuditi zani¬
manje širokih plasti ljudstva zanje; na ljubljanski zadružni šoli
so se šolali tudi koroški mladeniči; na IV. katol. shodu so bili
deležni Korošci izredne pozornosti in simpatij — toda vse to ni
njih položaja nič izboljšalo, kar je oktobrski občni zbor celov¬
škega polit, društva izrečno ugotovil. Poslanec Grafenauer je
meseca decembra 1. 1912. v velikem govoru v parlamentu ob¬
širno slikal nezaslišane krivice, ki se gode njegovim rojakom
na vseh poljih. Predsednik njih polit, društva, dr. Brejc, je izdal
meseca septembra 1. 1913. brošuro »A us dem W i 1 a j e t
K ar n ten«,  v kateri je nagrmadil vprav pretresljivega gra¬
diva o nasilni politiki Nemcev napram koroškim Slovencem.
Brošura je napravila velik vtis tudi na tujce, ostala je pa seveda
brezuspešna, kakor tudi vsi drugi napori Korošcev. Ker so na¬
šli ti obupni klici v politiki SLS le malo odmeva, se je začel
»Mir« spomladi 1. 1914. vnovič pritoževati, da poslanci nimajo
dovolj razumevanja za stiske koroških Slovencev in da v par¬
lamentu ne nastopajo dovolj ostro proti krivicam, ki se jim
gode. Dr. Brejc je v svojem^ govoru o priliki IV. katol.
shoda  ostro meril na dr. Šušteršiča in ponovno zahteval
sklicanje seje  VLS. Toda Šušteršič seje seje vprav bal
in jo z raznimi izgovori neprestano odlagal. Šele ko mu je dr.
Brejc meseca februarja 1. 1914. zagrozil, da jo skliče sam kot

20 *

308

podpredsednik, se je Šušteršič končno vdal. Tedaj mu je Brejc,
pooblaščen od političnega društva, izrekel popolno nezaupanje
koroških Slovencev, kar je Šušteršiča tako razjarilo, da ga je
hotel celo dejansko napasti.

Nikakor se pa niso zanašali Korošci več samo na tujo po¬
moč, temveč so slejkoprej nadaljevali tudi sami s pridnim or-
ganizatoričnim delom, kolikor je bilo v njih težkih okoliščinah
sploh mogoče. O priliki občnega zbora koroške SKSZ dne 2.
aprila 1. 1914., ki se ga je udeležil tudi dr. Korošec, je navajalo
tajniško poročilo, da združuje zveza (njen predsednik je bil se¬
daj dr. V. Rožič) že 50 društev in da je priredila v zadnjem po¬
slovnem letu 11 socialnih tečajev. To pridno delo sicer še ni
moglo zajeziti počasnega, a vztrajnega prodiranja Nemcev v
slovensko ozemlje, vendar je vzgajalo leto za letom med širo¬
kimi plastmi ljudstva večjo narodno zavest (velikega tabora v
Šmihelu pri Pliberku meseca maja 1. 1914. se je udeležilo že
4000 oseb z mnogimi poslanci) in s tem tudi njega odporno silo.

Izbruh svetovne vojne  je dal nemškemu šovinizmu po¬
vod, da je vprav podivjal. Zaprli ali internirali so celo vrsto
zavednih slovenskih duhovnikov in svetovnjakov (n. pr. poslan¬
ca Grafenauerja, župnika Ks. Meška i. dr.), in dež. predsednik
je pritiskal na cerkveno oblast, naj začne s persekucijami
napram duhovščini. Sploh so bili zavedni Slovenci kot brezprav¬
na raja prepuščeni divjanju nemških in nemškutarskih drhali.
Na kakršnokoli delo slovenskih organizacij (izvzemši gospodar¬
skih) seveda ni bilo niti misliti. Tedaj so se Korošci zopet obra¬
čali na načelnika VLS, da skliče sejo stranke in skuša prepre¬
čiti vsaj najhujše, toda dr. Šušteršič ni na te obupne klice niti
odgovoril. Šele ko se je 1. 1917. zopet vzbudilo politično življe¬
nje, so začeli prodirati obupni koroški klici tudi v ostalo slo¬
vensko javnost. Dne 30. julija i. 1. je objavil »Slovenec« čla¬
nek »Na smrt obsojeni«, slikajoč njih obupni položaj; »Mirov«
urednik Smodej je pa obveščal o vsem tem ljubljanskega škofa,
obenem obtožujoč dr. Šušteršiča soodgovornosti. Vse to je v
znatni meri pripomoglo, da je nastopil škof Jeglič proti dr. Šu¬
šteršiču z vso svojo avtoriteto. Velikemu gibanju za dekla¬
racijo  pozimi 1. 1917/18. so se pridružili takoj tudi Korošci.
Celovško polit, društvo se je navdušeno izreklo zanjo na svojem
občnem zboru dne 24. januarja 1. 1918., in duhovščina je začela
takoj nato pobirati podpise. Celovški škof ji je to prvotno za-
branil; a ko mu je v posebni spomenici meseca aprila označila
svoje stališče glede na versko plat gibanja, je ni več oviral.
Nemci so skušali to novo vzbujanje Slovencev seveda zatreti
s silo. Onemogočali so slovenske shode in zahtevali od škofa,
da odstrani iz dežele vikarja Smodeja. Ker ta njih zahtevi ni

309

ugodil, mu je meseca junija stolni kapitelj odpovedal službo, a
mestni magistrat ga je nameraval izgnati iz mesta.

O prevratu  konec meseca oktobra 1. 1918. koroški Slo¬
venci seveda niso mogli dati duška svojemu mišljenju, ker so
Nemci slejkoprej obvladovali položaj v deželi. Pač pa je začela
(vkljub ugovoru dr. Tavčarja, ki je mislil, da bomo napram
Nemcem dobili, kar bomo hoteli) že meseca novembra ljubljan¬
ska Narodna vlada pošiljati na Koroško svoje čete, da zasedejo
tamošnje slovensko ozemlje. Nemci se izprva niso mnogo upi¬
rali; ko pa so se otresli prvega strahu, ki ga jim je povzročil
polom monarhije in so zapazili šibkost slovenskih okupacij¬
skih  čet  (dobra in uspešna je bila le Maistrova akcija iz
Maribora), so začeli takoj organizirati svoj »Heimwehr«. Ker
tudi pričakovanih antantnih čet ter ljubljanski Narodni vladi ob¬
ljubljenih dveh srbskih bataljonov ni bilo od nikoder in antanta
edino tu in na Štajerskem ni določila demarkacijske črte, so
dobili koroški Nemci pogum. Na Silvestrovo noč so nenadoma
napadli prešibke slovenske posadke in jih pregnali iz dežele.
Tako je prišla vsa Koroška, izvzemši južno-vzhodnega dela, zo¬
pet v posest Nemcev. Temu porazu  je sledilo v naslednjih
tednih v Gradcu pogajanje za premirje, v katero se je vmešala
tudi tedanja ameriška misija  na Dunaju, ki se je po¬
nudila za razsodnika pri določitvi demarkacijske črte. Sredi
zime sta nato njena zastopnika, polkovnik Milles in poročnik
King, preletela v avtomobilih Koroško po nekaterih glavnih ce¬
stah. Nemci so to usodno turnejo skrbno pripravili; Amerikanca
sta videla in slišala samo to, kar je prijalo Nemcem. Narodni
vladi se je sicer posrečilo preprečiti izrek razsodbe, pač je pa
Millesovo in Kingovo poročilo odločilno vplivalo na Wilsonovo
nenaklonjenost napram slovenskim zahtevam na Koroškem o
priliki mirovne konference. To je bil prvi in najvažnejši korak,
da smo Koroško izgubili.

Hoteč postaviti mirovno konferenco pred dovršeno dejstvo,
je organizirala meseca aprila 1. 1919. ljubljanska Narodna vlada
novo vojaško ofenzivo  na Koroško, ki se je pa končala s
popolnim polomom. Šele meseca junija je potem zasedla slo¬
venski del dežele s Celovcem in Gosposvetskim poljem vred
redna jugoslovanska vojska, toda bilo je že prepozno: Mirovna
konferenca je določila za Koroško plebiscit  na 10. dan ok¬
tobra (le majhen vzhodni del dežele je bil takoj prisojen Jugo¬
slaviji). Ob tem plebiscitu je dosegla nemška politika na Ko¬
roškem, trajajoča nad pol stoletja, uspeh, ki ga ni pričakoval
noben Slovenec. Vsled sijajne nemške priprave plebiscita, vsled
skrajno sovražnih intrig Italijanov, vsled nenaklonjenosti An¬
gležev in vsled prevelike pasivnosti jugoslovanskega zastopnika
v plebiscitni komisiji (Joče Jovanoviča) je zmagalo nemško na-

310

silje in sleparstvo. Soodločevala je pri tem seveda tudi gospo¬
darska orijentacja narodno še premalo zavedne večine koroških
Slovencev, preslaba organizacija plebiscita od strani Slovencev
in precej pustolovsko postopanje precejšnjega dela onega slo¬
venskega uradništva, ki je delovalo v plebiscitnem ozemlju in ni
prav nič poznalo ne ljudstva, ne njegovih razmer in potreb.
Konec je bil ta, da so dobili Slovenci le 15.287 glasov, Nemci
pa celih 22.059. Usoda koroških Slovencev je bila zaenkrat od¬
ločena. V vsakem Slovencu pa slejkoprej tli upanje, da ta odlo-
čitev ni končna.

5. Katoliško društveno in ljudsko-prosvetno gibanje

Ce se ozremo končno še na katoliško prosvetno,
ljudsko-izobraževalno in društveno življe-
n j e med III. kat. shodom in med prevratom, tedaj lahko ugo¬
tovimo, da je tvorilo to do neke mere vprav središče celokup¬
nega katolškega gibanja na Slovenskem.

»Leonova družba«  je izpremenila z novim letom
1907. svoj dotedanji četrtletnik »Katol. Obzornik« v mesečnik
»Čas«, ki je bil potem pod dr. A. Ušeničnikovim uredništvom
dolgo let najodličnejša slovenska znanstvena revija. Ustanovlje¬
nih je bilo mnogo novih listov  (Zlata doba, Cerkveni glas¬
benik i. dr.), stare so pa povečali (n. pr. Dom in Svet i. dr.).
»Katoliška tiskarna« si je dogradila meseca avgusta 1. 1908.
svojo novo moderno palačo. Zlasti lepo se je pa začela razvijati
pod vodstvom ravnatelja I. Mesarja »Katoliška bukvar-
n a«, ki je dotlej komaj životarila. Zasnovala je več knjižnih
zbirk (Ljudsko knjižnico, Leposlovno knjižnico i. dr.), izdajala
mesec za mesecem nove nabožne, leposlovne, glasbene in znan¬
stvene publikacije in prevzela tako v kratkem vodstvo sloven¬
skega knjižnega trga. Za razvoj društvenega življenja si je
pridobila še prav posebnih zaslug s tem, da je začela 1. 1907.
izdajati k svojemu mesečniku »Duhovni pastir« še posebno pri¬
logo »Društveni govornik«  (urednik Al. Stroj), ki je
objavljal predvsem že izdelana aktualna predavanja za razne
društvene prireditve. To živahno delovanje »Katol. bukvarne«
so skušali paralelizirati liberalci z ustanovitvijo »Narodne knji¬
garne« in »Narodne založbe«, ki sta pa le životarili.

SKSZ, katere predsednik in idejni voditelj je bil še vedno
Krek, njen najvažnejši organizatorični delavec pa L. Smolnikar,
je skušala v tem času izpopolniti svojo organizacijo z ustano¬
vitvijo dekanijskih odborov in se razbremeniti s preosnovanjem
svojih pokrajinskih pododborov v samostojne pokra j inske

311

SKSZ (prvi so to izvršili Štajerci meseca novembra 1. 1906., za
njimi pa potem še Goričani in Korošci). Razen tega je stopila
SKSZ tudi v stike s hrvaškimi kršč.-soeialci in z nemškim
»Volksvereinom«. Največjo pozornost je zveza posvečala orga¬
nizaciji telovadnih odsekov.  Dne 18. novembra
1. 1906. je otvorila v ljubljanskem »Unionu« svojo telovadnico
(predsednik tozadevnega odseka je bil Iv. Podlesnik, telovadcev
se je priglasilo takoj 45). Naslednji mesec so že pridno telova¬
dili v Ljubljani, na Jesenicah in v Št. Vidu nad Ljubljano. Na
to delo so postali liberalci hitro pozorni. Meseca decembra
1. 1906. je že v liberalnih listih »Slov. sekcija Svobodne misli«
napadla katoliško ljudsko-izobraževalno delo. Najbolj sirovo so
se zaganjali v mlado telovadno organizacijo (očitali so ji zlasti
to, da je posnela svoj kroj po sokolskem), čeprav je telovadni
odsek SKSZ dne 3. januarja 1. 1907. objavil izrečno izjavo, da
želi mirnega sožitja s Sokoli. Slično so začeli nastopati tudi proti
drugim katoliškim društvom, zlasti proti pevskemu društvu
»Ljubljana« (ustan. 1. 1892.), ki so jo vrgli spomladi 1. 1907. celo
iz »Narodnega doma«, a v »Glasbeni Matici« so pometali nekaj
mesecev nato iz odbora vse »klerikalce«.

To liberalno nasprotovanje pa katoliškemu društvenemu
življenju ni prav nič škodovalo. Dne 26. maja 1. 1907. je priredila
mlada katoliška telovadna organizacija v dvorani ljubljanskega
hotela »Uniona« že svoj prvi, lepo uspeli javni nastop. Isto¬
časno so pa osnovali v Ljubljani še prvi ženski telovadni
odsek  SKSZ (predsednica ga. dr. Peganova). Proti temu se
je pojavil izprva sicer v nekaterih rigoroznih duhovniških kro¬
gih precejšnji odpor (zlasti v »Bogoljubu«), ki je njih razvoj pre¬
cej zadržal, toda vsled naklonjenosti drugih, zlasti škofa dr. Jeg¬
liča in kanonika Andr. Kalana, so pomisleki polagoma izginjali.
O priliki velikega letnega zborovanja vseh SKSZ na Jesenicah
dne 25. avgusta 1. 1907. (letni občni zbor SKSZ za Kranjsko se
je tisto leto vršil 2. II.), kateremu je prisostvovalo nad 2.000
udeležencev iz vse Slovenije, je bilo v središču vseh razprav
vprašanje organizacije telovadnih odsekov. Že pičle tri mesece
nato, dne 10. novembra, se je vršilo v Ljubljani ob navzočnosti
zastopnikov 10 telov. odsekov ustanovno zborovanje »Zveze
telovadnih odsekov«,  ki je izvolila za svojega pred¬
sednika dr. L. Pogačnika (predsedoval je potem zvezi do svoje
smrti 1. 1919.) in za načelnika Alb. Jeločnika.

Z ustanovitvijo nove zveze je bilo ustvarjeno krepko og¬
njišče porajajoči se mladinski organizaciji, v kateri je bil odslej
nekaj let osredotočen velik del pozornosti katoliškega organiza-
toričnega in ljudsko-prosvetnega dela. Tekom 1. 1906. sta bila
ustanovljena 2 telovadna odseka, 1. 1907. že 8 in 1. 1908. kar 27,
a spomladi 1. 1908. je dobila nova zveza z »Mladostjo«

312

(urednik Fr. Terseglav) tudi svoje lastno glasilo. Za nadaljnji
razvoj mladinske telovadne organizacije je bilo posebno važno
impozantno letno zborovanje vseh SKSZ, ki se je vršilo dne
26. in 27. julija 1. 1908. v Škofji Loki (obč. zbor ljubljanske SKSZ
se je tisto leto vršil 25. III.). Prvi dan so zborovale SKSZ in
ugotovile svoj vsestranski napredek, naslednji dan se je pa vršil
velik mladeniški tečaj (govorili so Krek, Ušeničnik, Terseglav,
Podlesnik in I. Dolenec), ki je mladinskemu gibanju šele dal
pravo smer. Ob tej priliki se je namreč uveljavilo naziranje,
da katoliška telovadna organizacija ne sme biti le športna, tem¬
več mora biti v prvi vrsti vzgojna.  Čimbolj so liberalci
uvidevali nagli razvoj katol. telov. odsekov (na dan občnega
zbora njih zveze, 15. X. 1. 1908. je štela 37 odsekov, od teh 3 na
Štajerskem in 4 na Goriškem), tem strastnejša je postajala tudi
liberalna gonja proti njim. Toda nova mladinska organizacija je
začela stopati tudi iz društvenih prostorov in prirejati velika
mladeniška zborovanja.

Z isto intenzivnostjo in smotrenostjo se je razvijalo v tem
času tudi ostalo katoliško društveno življenje. Katoliško časopi¬
sje je objavljalo stalno propagando za SKSZ (»Domoljub« je
začel izdajati z novim letom 1909. celo posebno prilogo »Dru-
štvenik«), in število raznih društvenih prireditev je tako nara¬
ščalo, da jim sploh ni bilo več mogoče slediti. Katoliško geslo
je postalo, da mora priti katoliško društvo že v vsako
slovensko vas,  ne le v vsako župnijo. Zlasti mladi katoli¬
čani na Goriškem so skušali hitro nadoknaditi vse, kar so bili
zamudili stari. Vzporedno s tem se je širil tudi katoliški
t is  k. Družba sv. Mohorja je dosegla 1. 1910. nad 85.000 članov,
»Čas« 1500 naročnikov, »Domoljub« 24.000, »Bogoljub« 18.000,
»Slovenec« 4000, »Mladost« 2500, »Naša moč« 1500, »Zlata
doba« 1500 itd. V liberalni stranki sami je vladala za ljudsko-
prosvetno delo še vedno popolna brezbrižnost, le narodno-radi-
kalni dijaki so osnovali nekaj ljudskih knjižnic (zlasti v Beli
krajini), posamezni podeželski liberalci, zlasti učitelji pa nekaj
pevskih in podobnih društev, ki sta jih Ribnikar in prof. Brez¬
nik združila 1.1919. v »Zvezo slovenskih izobraževalnih društev«.

Velike težave je delalo SKSZ pri njenih stalno in hitro na¬
raščajočih poslih pomanjkanje prostorov. Ljubljanski »Katoli¬
ški dom«,  ki je dajal poprej streho mnogim katoliškim or¬
ganizacijam in večini' prireditev, so bili zaradi prevelikih dolgov
priredili polagoma za zasebna stanovanja, nazadnje je bil pa
celo prodan, a stara »Katol. družba«, njegova lastnica, je me¬
seca januarja 1. 1908. sploh prenehala obstojati. Njene nekdanje
naloge so bile že davno prevzele razne druge organizacije, zato
je družba polagoma sama od sebe ugasnila. Občni zbor SKSZ,
ki se je vršil dne 7. marca 1. 1909., se je pečal zato predvsem

313

z vprašanjem novega društvenega doma v Ljubljani (zveza je
imela v tej dobi svoje prostore v hotelu »Unionu«), Končno ni
preostalo drugega, ko da se je ustanovila poleti 1. 1909. pod
predsedstvom kanonika Šiške posebna zadruga »Ljudski
d o m«, ki je kupila meseca julija nekdanje strelišče za 47.000 K
ter ga začela takoj prirejati za potrebe številnih ljubljanskih ka¬
toliških društev. »Ljudski dom« je nato postal res pravo ognjišče
vsega katoliškega društvenega dela in življenja. Vkljub skrbem,
ki jih je imela zveza s prostori, pa vendar tudi v tej prehodni
dobi ni prav nič popustila v svojem smotrenem delu. Meseca
aprila 1. 1909. je priredila v Ljubljani velik tečaj za društvene
voditelje, ki so ga posedli udeleženci iz vse Slovenije. Njen
»Ljudski  ode  r«, ki se je razvil iz nekdanjega »Delavskega
gledališča«, je prirejal navzlic vsem oviram predstave in poma¬
gal podeželskim odrom s svetom in dejanjem; zveza je uvedla
lastne znake, sodelovala je pri reorganizaciji »Ljubljane« iz pev¬
skega društva v glasbeni zavod, ustanovila dekliško izobraže¬
valno organizacijo »Bogumilo«,  ki se je hitro širila po de¬
želi (»Slovenec« pa je začel izdajati septembra 1. 1910. posebno
prilogo »Naša gospodinja«, glasilo slovenskih gospodinj in de¬
klet). Skušala je izvesti čim tesnejše sodelovanje posameznih
prosvetnih društev (tozadevni sestanek se je vršil dne 30. IX.
1. 1910., ki je razpravljal tudi o morebitni novi reorganizaciji
SKSZ). Na zunaj se je pokazalo vse to delo posebno o priliki ve¬
likega zborovanja vseh SKSZ dne 31. maja 1. 1909. v Št. Jakobu
v Rožu, ki se ga je udeležilo nad 350 društev. Poročila posa¬
meznih zvez so izkazovala na Kranjskem že 143 včlanjenih dru¬
štev (Vipavska zveza še posebej 13), na Štajerskem 115, na Ko¬
roškem 25, na Goriškem 52 in na Tržaškem 9. Na zborovanju je
poudarjal Krek zlasti važnost dela po odsekih in predlagal, naj se
osnujejo povsod razen že obstoječih telovadnih, pevskih ali dra¬
matičnih odsekov, še izseljeniški, abstinenčni, delavski in na-
rodno-obrambni odseki.

Največji razmah je doživljala v teh mesecih telovadna or¬
ganizacija SKSZ. Povsod po deželi so se vršili veliki mlade¬
niški tabori,  ki so zanesli v mladino docela novo življenje
in vzbujali v njej veselje do društvenega dela. Ko se je vršil dne
19. marca 1. 1909. v Bohinjski Bistrici občni zbor »Zveze telo¬
vadnih odsekov«, ki je sprejela ob tej priliki ime »O r e 1«, je
bilo združenih v njej že 54 odsekov (telovadni krožki namreč
še vedno niso bili samostojna društva, temveč le odseki izo¬
braževalnih društev, in tako je ostalo do 1. 1922.). Do meseca
oktobra je narastlo njih število na 90 86 , naraščalo je pa še od

86  Večina telovadnih odsekov je bila na Kranjskem, namreč 67, ostali
pa večjiidel na Goriškem. Na Štajersko je namreč prodiral Orel jako počasi,

314

meseca do meseca. Svoj prvi večji nastop je priredila katoliška
telovadna organizacija pod novim imenom »Orel« dne 8. avgu¬
sta 1. 1909. v Kamniku, kjer je nastopilo v sprevodu že 600 Or¬
lov v krojih z 19 zastavami, a njih telovadbi je navdušeno sle¬
dilo nad 4000 udeležencev. Mnogo večjo pozornost nego takim
javnim nastopom je pa posvečala orlovska organizacija še slej-
koprej vzgoji  svojih članov. V to svrho je priredila zveza
meseca novembra i. 1. v Ljubljani 14 dnevni tečaj za gospodar¬
sko in društveno vzgojo podeželskih voditeljev svojih odsekov,
naslednjo pomlad potem zopet 19 poučnih tečajev po vsej de¬
želi, izdala je Terseglavovo »Zlato knjigo«, odseki pa so začeli
uvajati za svoje člane razen telovadbe še redne fantovske
večere,  na katerih so se vršila predavanja, vaje v govorni¬
štvu, dopisovanje v liste, vaje v vodstvu društev, diskusije itd.
Tako se je orlovska organizacija hitro krepila na znotraj in se
širila ter izpopolnjevala na zunaj (o priliki zveznega občnega
zbora dne 27. XI. 1. 1910. je štela že 128 odsekov, porazdeljenih
na 16 okrožij). Postajala je polagoma ena najvažnejših in naj¬
lepše se razvijajočih katoliških organizacij sploh.

Ker je Orlovska zveza sedaj že sama in dobro vodila vse
svoje posle, je SKSZ lahko posvetila svojo pozornost novi pa¬
nogi, to je narodni obrambi.  Po prelomu v Družbi sv.
Cirila in Metoda 1. 1907. je začela namreč SKSZ misliti na svojo
lastno narodno-obrambno organizacijo. Mariborska SKSZ je že
jeseni 1. 1908. izdala svoj lastni narodni kolek v korist obmejnim
Slovencem, a ljubljanska SKSZ užigalice v isti namen. Veliko
letno zborovanje vseh SKSZ, ki se je vršilo dne 31. maja 1. 1909.
v St. Jakobu v Rožu na Koroškem, je zlasti naglašalo potrebo
po narodnem obrambnem delu. Takoj naslednje dni so objavili
listi pozive k zbiranju vseslovenskega obmejnega sklada SKSZ,
toda že v naslednjih mesecih je prodrlo prepričanje, da je po¬
trebna za uspešno narodno-obrambno delo samostojna organi¬
zacija. Dne 31. julija je objavil »Slovenec« ognjevit uvodnik
»Branimo svoje!«, pozivajoč na energično narodno-obrambno
delo, češ da nas goli otroški vrtci DCM, poulične demonstracije
in banketi ne bodo rešili. Tekom zime in prve pomladi je izvr¬
šila potem SKSZ vse potrebne predpriprave. Dne 4. maja
1. 1910. je objavil »Slovenec«, za njim pa tudi vsi ostali katoliški
listi poziv, podpisan od dr. Šušteršiča, dr. Brejca, dr. Gre¬
gorčiča in dr. Korošca, ki je vabil za 11. dan maja na ustanovni
občni zbor »Slovenske Straže«.  Napovedanega dne so
se zbrale v Ljubljani tisočglave množice ljudstva s svojimi
voditelji; ob velikem navdušenju je bila ustanovljena lastna ka¬
toliška narodno-obrambna organizacija. Za prvega predsednika

deloma zaradi pomanjkanja voditeljev, deloma pa zaradi konkurence mla¬
deniških zvez.

315

»Slov. Straže« je bil izvoljen prof. E. Jarc in za tajnika Iv. Štefe.
Nova organizacija je našla med ljudstvom nepričakovan odmev,
zakaj že dober mesec po ustanovitvi je bilo osnovanih tudi po
deželi 84 podružnic, a do dne 10. julija, ki so ga proglasili za
praznik »Slovenske Straže«, pa celo 161 (DCM je štela ob tem
času 211 podružnic s 15.000 člani). Še tisto leto je založila v ko¬
rist obmejnih Slovencev posebne užigalice, kavino primes in kvas.
Slično je napredovala nova organizacija tudi naslednje leto. Ko
se je vršil dne 1. oktobra 1. 1911. njen prvi redni občni zbor v Ce¬
lovcu, je bila zastopana na njem že 201 podružnica, dohodkov
je izkazovala že 47.793 K in članov nad 11.000. Svoje delovanje
je obračala v prvi vrsti na severnd jezikovno mejo, ki jo je DCM
dosledno zanemarjala. To nepričakovano živahno delo, pri ka¬
terem so sodelovali zlasti akademiki, ni popustilo tudi v poz¬
nejših letih; obmejni štajerski in koroški Slovenci so imeli v
njej močno oporo. Vzdrževala je nekaj šol in otroških vrtcev,
snovala knjižnice, podpirala obrtnike na narodni meji itd.

Bržko se je »Slovenska Straža« postavila na lastne noge
In so tudi razne druge panoge nekdanjega delokroga prevzele
razne samostojne organizacije (n. pr. Rafaelova družba, Društvo
sv. Marte itd.), je posvetila SKSZ svojo pozornost zopet 1 j u d -
sko-izobraževalnemu delu  v ožjem zmislu. Povsod
po deželi se je vršilo ogromno število predavanj, predstav, te¬
čajev itd.; v Ljubljani se je razvilo iz njenega tečaja za uče¬
nje poljščine posebno »Društvo ljubiteljev poljskega naroda«,
(prvi preds. dr. E. Lampe); »Ljudski oder« je začel zopet z
redno dramatično šolo; vršili so se vsako leto osrednji tečaji
za razne panoge društvenega delovanja; najbujnejše življenje
je cvelo vse križem. Uspehi so se kazali povsod, zlasti vidno pa
— pri volitvah. Dne 17. maja 1. 1911. je objavil Krek v »Slo¬
vencu« poseben uvodnik z naslovom »SKSZ«, v katerem je dejal
med drugim: »Pri nas smo začeli od spodaj, in zato je naš te¬
melj tako trden in močan, da brez nervoznosti mirno lahko
rečemo, kdaj se povzpne poslopje do vrha. SKSZ je imela med
svojimi sodelavci može praznih rok, a toplega srca in potreb¬
nega znanja«. O priliki ogromne zmage, ki jo je dosegla SLS
tisto leto pri državnozborskih volitvah, je »Slovenec« spodbujal
še na nadaljnje enako intenzivno ljudsko-prosvetno delo, zakaj
še stopnjevati ga je bilo itak težko. Ko se je vršilo o priliki bla¬
goslovitve prezidanega »Ljudskega doma«
17. septembra i. 1. v Ljubljani letno zborovanje vseh SKSZ (ti-
stoletni obč. zb. ljubljanske SKSZ je bil 29. I.), je zrla zveza z
upravičenim ponosom na uspehe svojega dela in na delo orga¬
nizacij, izšlih neposredno iz njenega naročja. Število društev
vseh SKSZ se je namreč dvignilo že na 451 s 43.229 člani, šte¬
vilo orlovskih odsekov na 147, pevskih zborov je bilo 126 itd.

316

Nova društva so rastla v teh letih res kakor gobe po de¬
žju (samo novih izobraževalnih društev je bilo n. pr. ustanov¬
ljenih 1. 1910. 29, 1. 1911. celo 31 in 1. 1912. tudi 17), in brez¬
mejna Krekova inicijativnost jim je dajala vedno novih in
novih pobud. Na letnem zborovanju vseh SKSZ dne 13. oktobra
1. 1912. v Mariboru je n. pr. predlagal, naj se osnujejo pri vseh
izobr. društvih gospodinjski odseki za vzgojo dobrih gospodinj
in po obrtnih krajih tudi obrtni odseki. Enako so nastajali novi
listi ter se širili stari (»Domoljub« je dosegel meseca avgusta
1. 1912. že naklado 30.000 izvodov in 2 meseca kasneje »Slo¬
venec« 10.000 izvodov), dočim je maloštevilni liberalni tisk ko¬
maj životaril (celo nekaj liberalnih tiskaren je prešlo v katoli¬
ške roke, n. pr. Lampretova v Kranju 1. 1911.). Dobro je stal
le »Slov. Narod«, ki je bil veliki večini nasprotnega izobražen-
stva edina duševna hrana.

Tiho sicer, a vztrajno je delovala zlasti orlovska or¬
ganizacija,  proti kateri so vodili zato liberalci tudi najbolj
prostaško gonjo. Ponavljali so se še vedno celo dejanski napadi
na Orle (najznačilnejši n. pr. v Mariboru meseca septembra
1. 1913.). Za mesec avgust 1. 1911. je bil v Ljubljani napovedan
velik slovensko-hrvaški mladeniški tabor, čigar središče bi bilo
orlovstvo, a je bil zaradi raznih ovir odpovedan. Toda tudi brez
takih velikih javnih manifestacij je število orlovskih odsekov
stalno naraščalo. Iz orlovskih vrst so prihajali zaradi smotrene
vzgoje, ki se je vršila v njih odsekih, najagilnejši delavci za vse
panoge katoliškega organizatoričnega dela.

Skromen številčni pregled tega obsežnega organizatoričnega
in ljudsko-prosvetnega dela, ki se je vršilo po vsej Sloveniji
pred IV. katol. shodom, je nudil »Društveni koledarček« za
1. 1913 87 . Iz tega pregleda je razvidno, da je bilo včlanjenih
1. 1912. pri vseh SKSZ skupno 476 društev z 41.986 člani, s
102.619 knjigami, 250 pevskimi zbori, 4339 pevci, 95 tambu-
raškimi zbori, 1076 tamburaši, 104 »Čebelicami«, 31 skioptikoni,
64 zastavami in 74 domovi ter da so priredila vsa ta društva
v navedenem letu 1989 predavanj, 1057 predstav in 320 veselic
in koncertov. Za orlovsko organizacijo izkazuje koledarček v
istem času 168 odsekov s 5228 člani, z 2696 telovadci, 2500 kroji,
337 trobentači, 1303 naročniki »Mladosti«, 117 drogi, 53 brad¬
ljami itd., a priredili so 1103 predavanja in 525 izletov.

87  »Društvene koledarčke« je izdajala SKSZ že od i. 1904. Vsebovali
so razen običajnega koledarskega gradiva še razne članke in navodila za
izobraževalna društva, imenik vseh, v SKSZ včlanjenih društev in orlov¬
skih odsekov z najvažnejšimi podatki o njih, poročila o Večjih prireditvah
in zadnja leta pred vojno tudi statistične preglede o delu društev. Važen
je zlasti koledarček za 1. 1907., ki je objavil Krekov načrt za socialne šole.

317

Spričo tega ogromnega dela, ki ga je vršila že vsa zadnja
leta katoliška ljudsko-prosvetna organizacija v vseh slojih ljud¬
stva, nas tudi ne more presenetiti mogočni uspeh IV. katol. sho¬
da. Silne mase, ki so se tedaj zgrinjale v Ljubljano, so po veliki
večini izšle že iz te ljudsko-izobraževalne organizacije, razprave
in sklepi shoda pa so bili po velikem delu plod skušenj in opa-*
zovanj te organizacije ter posvečeni njenim nadaljnjim potre¬
bam in ciljem. Ta organizacija, že dotlej dejansko srce in mo¬
zeg celokupnega slovenskega katoliškega gibanja, preobraže-
valni kvas vsega mlajšega rodu slovenskega naroda, je po ka¬
tol. shodu rastla še dalje ter širila in poglabljala svoje korenine.
Dne 12. oktobra 1. 1913. se je vršil občni zbor »Slov. Straže«
(njen predsednik je bil še vedno prof. Jarc), in blagajniško po¬
ročilo je izkazovalo v zadnjem poslovnem letu nad 90.000 K
dohodkov ter 64.000 K stroškov, ne le dobro izpričevalo za vod¬
stvo, temveč tudi krepak dokaz, da med ljudstvom narašča na¬
rodna zavest in zmisel za potrebo narodne samoobrambe. Glede
na še vedno naraščajoče delo (samo ljubljanska zveza je štela
o priliki obč. zbora 1. III. 1. 1914. že 204 društva z 22.000 člani,
121 gled. odri itd.) je meseca februarja 1. 1914. SKSZ sklenila
osnovati svoje stalno tajništvo (prvi tajnik je bil M. Bajuk) in
začeti z izdajanjem lastne zvezne korespondence (»Slov. Go¬
spodar« jo je zahteval že jeseni 1. 1907.). Plod tega sklepa je
bil »Vestnik SKSZ« (pisal in urejeval ga je večinoma Krek), ki
je objavljal načrte za društvena predavanja ter dajal članom vsa
potrebna navodila in obvestila za delo v društvih. Krekov duh,
ki je živel v vsej tej izobraževalni organizaciji, je bil dobro raz¬
viden takoj iz prve številke (izšla je meseca maja 1. 1914.), ki je
objavila načrt za predavanja k 500 letnemu jubileju ustoličenja
koroških vojvod, članek o bratstvu Slovencev in Hrvatov, več
aktualnega socialno-političnega gradiva, članek o knjižnicah in
o odrih, izjavo odbora SKSZ, da odklanja zvezo slov. kat.-mla-
dinske organizacije z »mladinskimi hrambami«, ki so jih name¬
ravali uvesti dunajski vladni krogi tudi na Kranjskem; dalje na¬
poved, da priredi SKSZ to leto tečaj za delavske voditelje v in-
dustr. krajih, tečaj za tajnike delavskih organizacij, agrarno-po-
litični tečaj ter dva dijaška tečaja, dalje navodilo za fante ali
dekleta, če pridejo služit v mesto; končno še pritožbo, da po¬
jema navdušenje za »Slov. Stražo«, poziv k snovanju novih »Če¬
belic« itd. Slično vsebino je prinesla tudi naslednja številka, ki
je objavila med drugim zopet gradivo za predavanje k proslavi
jubileja ustoličenja koroških vojvod, informativen članek o »Ju¬
goslovanski strokovni zvezi«, prošnjo odbora SKSZ na deželni
odbor, naj se zavzame za ugodno rešitev krize slovenskega gle¬
dališča v Ljubljani itd., razen tega je pa napovedala za konec
avgusta ali začetek septembra še zborovanje vseh SKSZ, ki je

318

bilo že par let izostalo. Toda do tega ni več prišlo. Slično- je
nadaljevala SKSZ svoje delo tudi v Ljubljani sami. Prirejala
je še vedno celo vrsto raznih tečajev, zlasti jezikovnih, preda¬
vanj itd. Na njeno inicijativo so sklenila v začetku meseca maja
1. 1914. vsa .pri njej včlanjena ljubljanska društva združiti svoje
knjižnice v veliko javno, ljudsko »Osrednjo knjižnic  o«,
ki naj bi postala nekakšna matica celokupnega slovenskega
knjižničarstva (misel je prvi sprožil dr. Puntar).

Do uresničenja tega sklepa pa žal ni več prišlo, kajti tri
mesece nato je že divjala vojna,  ki je na mah ustavila ves
mogočni katoliški ljudsko-prosvetni aparat. Dr. Krek, kateremu
so vedno lebdeli pred očmi le interesi slovenskega ljudstva, je
sklical takoj po izbruhu vojne (dne 5. avgusta) skupno sejo od¬
borov SKSZ, Slov. Straže, Zveze Orlov in Jugoslov. strokovne
zveze v svrho organizacije pomožnih akcij  in skupne po¬
možne osrednje pisarne, ki naj bi nudila ljudstvu v teh težkih
časih razno pomoč. Toda ker so se razmere razvijale precej
drugače, nego si jih je spočetka vsak predstavljal, se je ome¬
jevala pomožna akcija SKSZ predvsem na preskrbo ranjen¬
cev s knjigami,  ženski odsek zveze se je pa udejstvoval
pri dobrodelnosti. Polagoma je bilo mobilizirano vse, kar je
moglo nositi puško-, in vojni dogodki so zadušili vse javno živ¬
ljenje. Da bi si Zveza ohranila vsaj nekaj dohodkov, je bil osno¬
van spomladi 1. 1915. pod Stefetovim vodstvom poseben odsek
za kino.  ki je začel prirejati v ubitem deželnem gledališču 88
kinopredstave, polagoma je p>a prešel popolnoma v Štefetove
roke. Enako je zamrlo skoro prav vse društveno življenje tudi
po deželi, le v nekaterih večjih krajih ali pa tam, kjer je vodil
društvo kak posebno vnet duhovnik, je životarila v skrajno ome¬
jenem obsegu še kaka organizacija. Podobno so morale do
skrajnosti omejiti svoje delovanje tudi vse druge osrednje orga¬
nizacije. »Slov. Straža« je opustila nabiranje prispevkov in sku¬
šala ohraniti s svojim imetjem vsaj koroške šole; ko so ji pa
jeseni 1. 1916. pošla sredstva, se je obrnila po pomoč na Mohor-
jane. Le »Leonova družba« je poslovala skoro normalno in iz¬
dajala redno svoje publikacije.

Šele pozimi 1. 1915/16., ko se je ljudstvo vojni že nekoliko
privadilo, so posamezna društva zopet oživela ter priredila tu
in tam kako predavanje. Krek je obiskoval begunce in jim pri¬
redil po taboriščih nekaj predavanj. SKSZ je preskrbovala pred¬
vsem slovenske ranjence s knjigami (samo »Slovenčevo« ured¬
ništvo jih je razposlalo do meseca februarja 1. 1917. celih

88  Gledališče so ubili predvsem liberalci sami, kakor smo naglasili že
spredaj; sokriv njegovega propada je bil pa nedvomno tudi dež. odbor, ki
ni hotel storiti nobenega koraka za njegovo sanacijo, kakor da bi se tikalo
gledališče zgolj ljubljanske gospode ib ne celokupne narodne kulture.

519

65.000). Dne 4. januarja 1. 1916. se je vršil občni zbor »Ljub¬
ljane«, na katerem je razvijal njen pevovodja dr. Kimovec ob¬
širen delovni program za bližnjo bodočnost; dva meseca poz¬
neje je pozival »Slovenec«, k delu tudi druga društva, da si
ohranijo vsaj življenje. Iz istega vzroka se je vršil dne 22. ok¬
tobra i. 1916. tudi nekak zasilni občni zbor  SKSZ. Zveza
je pozvala potem meseca novembra k delu vsa včlanjena dru¬
štva in jim obljubila, da izide »Vestnik«. Ta je bil v tiskarni res
že postavljen, toda v tem je zasedlo tiskarno nemško vojaštvo
in stavek razmetalo.

Notranji spori, ki so divjali v SLS 1. 1916. in 1917., so
vplivali seveda tudi na katoliško kulturno organizacijo. Dr. Šu¬
šteršič se v SKSZ ni nikoli udejstvoval in je imel za kulturno
delo sploh jako malo zmisla 89 . Krek je SKSZ popolnoma obvla¬
doval, in zato notranji politični boji v zvezi sami niso prišli do
izraza. Pač pa se je pojavil pri Krekovih somišljenikih odpor
proti KTD, ki je bilo lastnik skoro vsega katoliškega tiska na
Kranjskem in je trpelo, da je temu tisku neomejeno gospodaril
dr. Šušteršič. Ta je o priliki Krekove petdesetletnice o božiču
1. 1915. — kakor smo že omenili — med drugim preprečil, da
bi časopisje KTD kakorkoli omenilo ta jubilej. Hvaležnim Kre¬
kovim učencem končno ni preostajalo drugega, kot da so izdali
spomladi 1. 1917. poseben spominski spis v — samozaložbi. To
dejstvo je napotilo »Krekovce«, da so začeli misliti na lastno
ustanovo, ki bi »izdajala raznovrstne duševne proizvode in iz¬
vrševala knjigotrško ter grafiško-artistično obrt«. In res! Dne
3. maja 1. 1917. se je vršil pod vodstvom prof. Remca usta¬
novni občni zbor »Nove založbe«  (predseduje ji že od po-
četka do danes F. S. Finžgar). S svojim delom je začela za¬
druga že naslednjo jesen, izdala je prve knjige in mislila celo na
lastno tiskarno. Toda ker je začela medtem Šusteršičeva zvezda
bolj in bolj bledeti, so ostali mnogi njeni načrti neizvedeni, ome¬
jila se je le na založniške in knjigotrške posle.

Še preden je začela »Nova založba« s svojim pravim delom,
je pa umrl idejni voditelj celokupnega slovenskega katoliškega
ljudsko-prosvetnega dela in dolgoletni predsednik SKSZ, dr. J.
E. Krek. Ker je temu dogodku sledeče politično gibanje za osvo-
bojenje okupiralo prav vse moči nemobiliziranih mladih katoli¬
ških izobražencev in vso pozornost vseh plasti ljudstva, je sto¬
pila osirotela SKSZ za nekaj časa docela v ozadje. Šele poleti
1. 1918., ko je postajala zmaga jugoslovanske misli gotova stvar
in se je vse pripravljalo na bližajočo se svobodo, so hoteli Kre¬
kovi učenci in nasledniki obnoviti tudi nekdanje delo njegove
SKSZ. Dr. Puntar je objavil že dne 16. marca v »Jugoslovanu«

80  Dr Krek je dejal nekoč Šukljetu o Šušteršiču: »Ta človek je kul¬
turi naravnost sovražen; kamorkoli stopa, kulturo ubija«.

320

članek »Naše izobraževalno delo«, v katerem je dejal, da bo
treba sklicati za počitnice sestanek vseh katoliških kulturnih de¬
lavcev, nekak katoliški shod v malem, ki naj bi razpravljal o
oživitvi katoliških organizacij.  To misel so tudi
uresničili in za 10. dan septembra 1. 1918. sklicali v Ljubljano
občni zbor, ki se ni omejeval zgolj na SKSZ, temveč je hotel
ustvariti v zmislu zahtev bližajočih se časov nova pota in vi¬
dike za celokupno katoliško nepolitično organizatorično delo
(izvzemši seveda gospodarsko). Devet odsekov je pripravljalo
to obnovitev in na dan občnega zbora je prihitelo v Ljubljano
nad 300 zunanjih delegatov iz vseh slovenskih dežel. Dopoldne
so zborovali odseki, popoldne se je pa vršil občni zbor, ki ga
je vodil zvezni podpredsednik prof. I. Dolenec. V prosvetnem
odseku so poročali: dr. Puntar o reorganizaciji SKSZ v zmislu
razširitve v nekako ljudsko vseučilišče za vso Slovenijo, Fr. S.
Finžgar o ljudski dramatiki in dr. Kimovec o ljudskem petju in
glasbi. V gospodarskem odseku sta razpravljala dr. J. Mohorič
o narodno-gospodarskem položaju in dr. Jež o trgovskih in obrt¬
nih zadevah. V kmetijskem odseku sta govorila Pišek o davkih
in Brodar o kmetiški izobrazbi. Nadalje so zborovali še delavski
odsek (poročevalec preds. Jugoslov. strok, zveze, dr. J. Moho¬
rič), mladeniški odsek (poročevalec A. Komlanec o orlovski or¬
ganizaciji in dr. Ličan o skrbi za moško mladino), odsek za ob¬
novitev Goriške, politično-gospodarski odsek (razpravljal je o
nalogah Narodnega sveta), ženski odsek (poročevalka Iv. Kle¬
menčičeva) in narodno-obrambni odsek (referent dr. Jež). Na
popoldanskem občnem zboru so sledila predsednikovemu in taj¬
nikovemu poročilu predavanja dr. Mohoriča o narodnem go¬
spodarstvu, dr. Puntarja o izobrazbi naroda in Klemenčičeve
o ženskem vprašanju. Končno je bil izvoljen še novi osrednji
odbor SKSZ (za predsednika je bil izbran potem o priliki kon¬
stituiranja F. S. Finžgar,  za tajnika pa A. Komlanec).

S tem zborovanjem je bila neposredno pred prevratom obu¬
jena k življenju zopet SKSZ, vendar njeno nekdanje delo se ni
dalo obnoviti tako lahko in tako hitro, kakor so mislili navdušeni
udeleženci občnega zbora. Vsesplošno uničevanje, ki je nad
štiri leta divjalo po vsej Evropi, ni prizaneslo tudi slovenski ka¬
toliški ljudsko-prosvetni organizaciji; v novi državi je bilo treba
večletnega trdega in smotrenega dela, da je polagoma zacelila
hude rane in pozidala skoro do tal porušeno stavbo.

321

Od III. katoliškega shoda 1. 1906. pa do prevrata je pre¬
življalo torej slovensko katoliško gibanje burna in zgodovinsko
velevažna leta. S III. katol. shodom je bilo nekako zaključe¬
no zunanje oblikovanje  kat. gibanja, prodrlo je že do
poslednje slovenske vasi in zbralo v svojih vrstah ogromno ve¬
čino celokupnega slovenskega naroda. Ko je skoro istočasno
zmagala splošna in enaka volilna pravica, je prišla ta večina
krepko do veljave tudi na zunaj, in SLS, oziroma VLS je pre¬
vzela politično vodstvo slovenskega na¬
roda.  To poverjeno ji nalogo je izvrševala jako častno in
uspešno. Dotlej skoro brezpomembna slovenska parlamentarna
delegacija je stopala pod vodstvom dr. Šušteršiča, dr. Kreka in
dr. Korošca vedno bolj v ospredje ter je zavzela za časa bojev
z Bienerthom navzlic svoji maloštevilnosti vprav vodilno
mesto v parlamentu;  vendar ji zaradi prevelike nem¬
ške premoči in drugih okoliščin ni bilo mogoče preokreniti od¬
ločne protislovanske in protijugoslovanske smeri avstrijske no¬
tranje in zunanje politike. V poznejših letih so osebne ambicije
sicer gnale dr. Šušteršiča na pota, ki se niso več krila z interesi
slovenskega naroda, toda v usodni uri je stopil na Šusteršičevo
mesto dr. Krek, ki je pokazal narodu njegov
pravi cilj,  do katerega ga je potem dr. Korošec tudi pri¬
vedel.

Kakor v veliki državni politiki, tako je upravičila SLS za¬
upanje ljudstva tudi v domačih deželnih zborih.
Kranjsko je katoliška deželnozborska večina gospodarsko
vprav prerodila  in jo tudi kulturno dvignila
med prve dežele monarhije. Na Štajerskem je slovenska kato¬
liška manjšina po dolgoletnih ljutih bojih že krepko nalomila
protislovensko nemško prepotenco; le na Koroškem slovenski
katoličani zaradi svoje šibkosti niso mogli nikamor naprej; na
Goriškem pa zaradi posebnih notranjih razmer sploh niso imeli
nobenega vpliva na deželno politiko.

Enako važen je bil v teh letih notranji razvoj ka¬
toliškega gibanja.  Ker se je imelo boriti z vprav pro¬
staškimi političnimi nasprotniki in njih reakcijonarnimi strem¬
ljenji, je potegnila njih oblika političnega boja  več¬
krat za seboj tudi katoličane, vendar se je uveljavilo in zmagalo
katoliško gibanje na Slovenskem predvsem s svojim ustvar¬
jajočim delom  na vseh poljih. Pri volitvah 1. 1911. je VLS
vprav pregazila vse svoje inferijorne nasprotnike. Ker sploh ni
imela več nobene resne opozicije, je začela po eni strani zane¬
marjati svojo politično organizacijo, na drugi pa je dominantni
položaj stranke previsoko dvignil ambicije njenega voditelja
dr. Š u s t e r š i č a, ki je posegal, da bi dosegel svoj cilj, po
absolutističnem gospodstvu v stranki. To in pa njegova premalo

21

322

slovenska orijentacija sta povzročili med vojno težko  k r i -
z o stranke, ki jo je sicer prebolela, a je izšla iz nje vendarle
jako oslabljena. Zato je bilo treba po osvobojenju velikih napo¬
rov, da je zopet vzpostavila svojo nekdanjo številčno moč.

V mnogo ravnejši črti nego politično izživljenje katoliškega
gibanja je pa šlo v tej dobi njegovo gospodarsko in ljudsko-pro-
svetno organizatorično delo. Katoliška zadružna orga¬
nizacija  je brez vsakega zunanjega hrupa rastla od leta do
leta tako, da se je moglo v tem pogledu primerjati s Slovenci
le malo narodov na svetu. Njen vpliv je bil neprecenljiv: zatrla
je že skoro poslednje ostanke nekdanjega oderuštva, močno za-
vrla naglo propadanje kmetiških domov iz konca 80 ih in za¬
četka 90 ih let, pospeševala umnejše kmetovanje, polagoma iz¬
ločala tako škodljive prekupčevalce, vzbujala vedno večji zmisel
za vzajemnost in samopomoč ter krepila ljubezen do grude, krne-
tiško stanovsko zavest in pogum za kmetovanje. Sicer ni mo¬
gla preprečiti hude gospodarske krize, ki je vladala v vsej dr¬
žavi okrog 1. 1912. in povzročila naraščajoče izseljevanje, toda
bila je kmetu najmočnejša opora v njegovem žilavem boju za
obstanek. Zlasti blagodejno je pa vplivala med vojno, ko je bila
kmetu najboljša svetovalka in pomočnica in je s tem rešila ves
narod še hujših gospodarskih pretresov. Nikakor se ne sme pre-
zreti tudi njen narodno-politični vpliv zlasti Qb severni meji, kjet
je bila najkrepkejši jez proti narodno-zavojevalnemu vplivu
nemškega kapitala.

Katoliška delavska organizacija,  ki je v 90 ih
letih usmerila celokupno slovensko katoliško gibanje v kršč. so¬
cializem, mu dala s tem demokratično in moderno socialno obe¬
ležje ter silno pospešila organizatorično delavnost, je v početku
te dobe stopila sicer precej v ozadje, toda zadnja leta pred vojno,
ko je osredotočila svoje sile na stanovsko in strokovno organi¬
zacijo, se je začela vnovič širiti. Bila je krepka opora delavstvu
v njegovem boju proti izkoriščanju po tujih kapitalistih; razen
tega je pa začela tudi v obmejnih deželah paralelizirati narod¬
nostno jako škodljivi vpliv socialne demokracije.

Ponos slovenskega katoliškega gibanja te dobe je njegovo
ogromno kulturno delo  in njegova silna ljudsko-
prosvetna organizacija.  Najrazličnejša društva pro¬
svetnega in narodnega značaja z izobraževalnimi društvi in or-
lovstvom na čelu so vprav preplavljala vse slovensko ozemlje
in s svojimi brezštevilnimi predavanji, igrami itd. dvigala dan
za dnem kulturni nivo celokupnega slovenskega naroda više in
više. S tem so pripravljala resnični preporod našega ljudstva:
mladina je zapuščala gostilne in se zbirala v društvenih sobah,
knjiga in časnik sta prišla že v poslednjo slovensko hišo, želja
po izobrazbi je naraščala, in narod se je dvigal fizično, umstveno

323

in moralno. To vse je prav bistveno vplivalo tudi na umnejše go¬
spodarjenje in na naraščanje narodne zavesti.

Neutajljivo dejstvo je, da je ravno ta katoliška ljudsko-
prosvetna organizacija ustvarila pogoje za veličastno medvojno
osvobodilno gibanje. Njej gre v prvi vrsti zasluga, da sta sto¬
pila v usodni uri v boj za osvobojenje zadnji slovenski delavec
in poslednja slovenska kmetica.

■*:

Slovenski narod je živel in živi na geografsko enem naj¬
važnejših ozemelj v Evropi, ker veže sever z jugom in zapad
z vzhodom. Preko slovenske zemlje gre pot, ki veže Germane
in Romane na vzhodu. Zaradi svoje maloštevilnosti nismo mogli
ustvarjati na tej važni poti lastne države in si ohraniti svoje
politične svobode, navzlic vsem neugodnim okoliščinam pa smo
ohranili svojo narodnost. Do srede preteklega stoletja se je tujec
zadovoljeval le s politično nadoblastjo nad našo zemljo; ko je
pa začel tedaj stopati v ospredje narodnostni moment ter bi¬
stveno voditi potek dogodkov, so nas hoteli tudi narodnostno
asimilirati. Tem stremljenjem se je prvo uprlo izobraženstvo z
duhovščino na čelu. Ko je pa postajal pritisk le večji in večji
ter se je meščanstvo že uklanjalo, je začelo stopati na branik
vse slovensko ljudstvo, ki ga je organiziralo, oblikovalo in uspo¬
sobilo za boj katoliško gibanje. Zgodovina slovenskega katoli¬
škega gibanja je zato zgodovina celokupnega slovenskega na¬
roda v poslednjih desetletjih. Slovensko katoliško gibanje pome-
nja torej prebuditev, oblikovanje in zmago slovenskega ljudstva.
Trdna etična načela katoličanstva so tvorila osnovni temelj tega
gibanja, katoliški shodi so mu dajali vsebino, neprecenljivo Kre¬
kovo politično, socialno, gospodarsko in kulturno organizatorično
delo ga je na oblikovalo in mu končno priborilo zmago. Sloven¬
sko katoliško gibanje je bilo, odkar je zavzelo svoje smotrene
oblike, zlasti pa od I. kat. shoda 1. 1892. dalje, najtrdnejša
obramba celokupnega slovenskega naroda proti ekspanzivnenm
stremljenju Nemštva in Italijanstva ter nositelj slovenskega kul¬
turnega in socialnega napredka; zato ostane to gibanje trajno
vklesano v zgodovino slovenskega naroda.

Nič manj važne naloge ga pa ne čakajo tudi v naši lastni
državi, ki jo je ravno to gibanje v tako odlični meri soustvar¬
jalo. Na njegovih sedanjih in bodočih potih pa utegne biti slo¬
venskemu katoliškemu gibanju najboljša učiteljica ravno —
njegova lastna zgodovina.

21 *

Dodatek.

Ljubljanska Prosvetna zveza po osvobojenju.

Občni zbor SKSZ z dne 10. septembra 1. 1918., ki je bil
združen z velikim zborovanjem ljudsko-prosvetnih organizacij
iz vseh slovenskih dežel, je skušal glede na bližajoče se osvo-
bojenje prebuditi in nanovo organizirati vse slovensko kato¬
liško nepolitično gibanje. Izdelal je podroben in velikopotezen
načrt za vse tozadevno delo, toda spričo težavnih okoliščin je
šlo delo le počasi od rok. Na eni strani je obračal vso pozornost
javnosti nase razrvani notranji in zunanji politični položaj, na
drugi strani so bile spričo medvojnih kriz in ostre liberalne ter
socialistične ofenzive katoliške vrste same jako zrahljane, na
tretji strani je pa štiri in pol letna vojna zadušila veliko večino
pred vojno tako cvetoče katoliške ljudsko-prosvetne organi¬
zacije.

Pozimi 1. 1918./19. je imel odbor SKSZ pod Finžgarjevim
predsedstvom (tajnik je bil Komlanec, blagajnik pa A. Zajc)
polne roke dela z ureditvijo cele vrste notranjih zadev. Pri
velikem delu članov glasb, društva »Ljubljana« je bilo opažati
stremljenje po združitvi z liberalnim pevskim društvom »Sla¬
vec«, s čimer bi prešel v tuje roke tudi njen dragoceni in¬
ventar. Glede na to so po večmesečnem oklevanju dosegli ne¬
kateri njeni člani (zlasti dr. Natlačen), da je sklenil meseca
marca 1. 1919. občni zbor »Ljubljane«, da se društvo razide,
inventar pa da preide v last SKSZ. Razpust sicer ni bil niti jav¬
ljen oblastim, kajti takoj nato se je konstituirala »Ljubljana«
kot pevski odsek SKSZ, polagoma se je pa potem zopet toliko
opomogla, da je pod vodstvom dr. Kimbvca in M. Bajuka osno¬
vala poleti 1. 1920. celo »Pevsko zvezo« kot podzvezo SKSZ.
V njenem okrilju so se začeli potem zbirati polagoma ostali
katoliški podeželski pevski zbori.

Drugo zapleteno vprašanje je tvoril »Kino Central«, ki ga
je bilo treba likvidirati. Ker je ljubljansko gledališče iz spredaj
navedenih razlogov sploh prenehalo s predstavami, je dovolil
dež. odbor, da je začela SKSZ spomladi 1. 1915. prirejati v njem
filmske predstave, s čimer je skušala dobiti sredstev za svoje

325

vzdrževanje. Iz tozadevnega odseka zveze se je osnovalo me¬
seca februarja 1. 1916. posebno društvo, čigar duša je bil
Iv. Štete. Polagoma si je nabavil »Kino Central« precej
inventarja in kupil na Miklošičevi cesti celo stavbno par¬
celo, da bi si zgradil lastno poslopje. Ob prevratu je
društvo razpadlo in ker je veljalo ves čas kot nekak del
SKSZ, je ta seveda takoj uveljavila posestne pravice na
njegovo imovino, vendar je bilo treba še dolgotrajnih pogajanj
in ugotavljanj na vse strani, preden se je vse vprašanje raz¬
čistilo in uredilo'. Na parceli je nameravala potem zveza vsa
prva povojna leta zidati prepotrebni »Prosvetni dom«, ki bi
dajal streho številnim katoliškim osrednjim organizacijam, po-
sehno socialnopolitični šoli, ker pa ni bilo upanja, da bi zbrala
v dogledni dobi za to potrebna sredstva, je parcelo končno me¬
seca januarja 1. 1921. prodala Zadružni gospodarski banki, ki si
je zgradila na njej svojo palačo.

Navedeni sklep je izvršila SKSZ potem, ko je bilo vsaj za
prvo silo rešeno vprašanje njenih pisarniških prostorov. Med
vojno je imela zveza svojo zasilno streho v »Ljudskem domu«,
ki je bil last istoimenske zadruge (preds. kanonik Šiška), toda
njeno že itak pretesno stanovanje so delile še nekatere druge
organizacije. Ker je bilo na domu okroglo 300.000 K dolga, je
zahtevala falitna »Zadružna centrala«, da se stavba proda. Šele
ko je pozimi 1. 1920/21. Zadružna zveza prevzela likvidacijo
Zadružne centrale, je bila odstranjena tudi grozeča nevarnost,
da ostane cela vrsta katoliških organizacij brez varne strehe.

Slične neprilike je imela SKSZ s svojimi predsedniki. Prvi
njen povojni predsednik Fr. S. Finžgar je odložil iz zasebnih
razlogov svoje mesto že meseca maja 1. 1919. Nadomestil ga je
prof. Mazovec, ki je pa tudi odstopil že meseca novembra
1. 1920., češ da odide na študijsko potovanje. Njegov naslednik
je postal začasno msgr. Steska, na občnem zboru dne 21. fe¬
bruarja 1. 1921. je bil pa izvoljen dr. L. Erlich. Ker se je mudil
ta skoro vse leto v inozemstvu, svojih poslov sploh ni nikoli
prevzel, tem!več ga je nadomestoval I. podpreds. dr. J. Mohorič.
Na obč. zboru dne 21. novembra 1. 1921. je bil nato izvoljen za
predsednika prof. dr. V. Rožič, ki je pa vztrajal na svojem
mestu tudi le do aprila l. 1923. Tedaj je iz zasebnih razlogov
odstopil. Čez poletje je vodil potem njegove posle dr. J. Puntar,
in šele na obč. zboru dne 15. novembra 1. 1923. je prišla zveza
z izvolitvijo dr. J. Mohoriča do svojega stalnega predsednika.
Ta ji načeluje še danes.

Vkljub takim in podobnim zunanjim težavam in oviram
je pa SKSZ že takoj ob prevratu zastavila vse svoje moči, da
zavzame zopet svoje nekdanje mesto v slovenskem katoliškem
gibanju. Glede na načelne nejasnosti, ki so vladale še v naj-

326

aktualnejših tedanjih vprašanjih, je odbor že dne 30. oktobra
i. 1918. sklenil, da izdelajo Finžgar predavanje o ločitvi Cerkve
od države, Mazovec o avtonomiji in centralizmu in dr. Mohorič
o denarju in valuti. Ta predavanja naj bi se poslala vsem za¬
upnikom po deželi, da jih razjasnijo ljudstvu v društvih. Po¬
manjkanje trdnih smernic je bilo opažati povsod, zato so se
včlanjena društva neprestano obračala na zvezo po predavanja
in zahtevala tudi oživitev »Vestnika SKSZ«. Da ustreže tej želji,
je začela zveza že spomladi 1. 1919. izdajati zbirko »Naša pota«,
v kateri je objavljala izdelana predavanja, toda zaradi pomanj¬
kanja sredstev sta izšla le dva zvezka; neizvršena je ostala
tudi želja po izdajanju poljudno-znanstvene knjižnice (za 1.
zvezek je bilo namenjeno Krekovo »Narodno gospodarstvo«).
Pač je pa zveza oživila že spomladi 1. 1920. svoj »Vestnik«
(urejeval ga je zvezni tajnik N. Velikonja), ki je izhajal za¬
enkrat kot priloga »Slovencu«, in začela je še tisto jesen izdajati
tudi zbirko »Ljudski oder«, ki je skušal ustrezati potrebam po-
dežeskih dramatičnih odsekov.

Podobno je skušala SKSZ obnoviti tudi svoj ostali aparat.
Že meseca novembra 1. 1918. je sklenila oživiti ljubljanski
»Ljudski oder«  kot nekako matico podeželskih dramatič¬
nih odsekov. Vodil ga je izprva pisatelj Fr. Bevk, za njim pa
do danes N. Velikonja. Ker je imel »Ljudski oder« prve čase
čez glavo posla s svojo lastno organizacijo in z zbiranjem raz-
nešenega inventarja, se je osnovala dne 31. julija 1. 1920. še po¬
sebna »Zveza dramatičnih odsekov (preds. Fr. Bevk, za njim
pa J. Jalen), toda že spomladi 1. 1922. se je spojila ta zveza
zopet z »Ljudskim odrom«, češ da je nepotrebna, ker itak vrši
vse njene posle »Ljudski oder«. Večje težave so bile pa s
knjižnico.  Med vojno je bila raznešena na vse vetrove, in le
majhen ostanek je bil rešen. Odbor SKSZ je sklenil že me¬
seca januarja 1. 1919. naj se zopet uredi in izroči prometu, toda
veliko oviro je tvorilo pomanjkanje potrebnih prostorov zanjo.
Izvršil se je ta sklep šele jeseni 1. 1921., ko je bil nastavljen
stalni knjižničar (B. Poznič); od tedaj je zvezna knjižnica
hitro napredovala, le večina podeželskih knjižnic spi žal še
danes. Najmanj uspeha so imela pa prizadevanja SKSZ pri
»Slovenski Straži«.  Prof. Jarc je bil že 1. 1917. odložil
predsedstvo. Jeseni 1. 1919. je napela SKSZ vse sile, da jo
zopet oživi, toda do občnega zbora je prišlo šele meseca marca
1. 1924. Na tem; je bil izvoljen za predsednika dr. Rožman, a
tudi njegov trud je ostal zaenkrat še brezuspešen, deloma ker
je med ljudstvom, žal, jako padel zmisel za narodno-obrambno
delo, deloma pa zato, ker so tudi katoličani sodelovali pri »Ju¬
goslovanski Matici«.

327

Tako je skušala torej SKSZ bolj ali manj uspešno oživljati
vse panoge svojega nekdanjega delokroga, le potrebnih tesnih
stikov s podeželskimi ljudsko-prosvetnimi organizacijami dolgo
ni mogla najti in urediti. Vsled razrvanih povojnih razmer med
ljudstvom ni bilo opaziti pravega zmisla za resno izobraževalno
delo; zlasti mladina je iskala predvsem hrupnih zabav. Ne¬
katerih društev so se skušali polastiti pristaši Samost, kmetijske
stranke, drugod so pa z najrazličnejšimi sredstvi ovirali njih
delovanje"". SKSZ si je prizadevala poživiti podeželska društva
s predavanji, s preskrbo dobrih iger, s tečaji in z orga¬
nizacijo dekanijskih odborov, toda delo je le počasi napredo¬
valo. Največjo oviro je tvorilo pri tem pomanjkanje sredstev,
zaradi česar je bilo tudi nemogoče nastaviti dobrega stalnega
tajnika, ki bi vzdrževal neprestane osebne in pismene stike z
včlanjenimi društvi ter posvetil vse svoje moči poživitvi spečih
organizacij. Prva leta si je morala zato pomagati zgolj s po¬
možnimi močmi. Ze jeseni 1. 1919. je odbor tudi čutil, da pred¬
vojna zvezna pravila ne odgovarjajo več povojnim potrebam. Za
občni zbor, ki se je vršil dne 5. februarja 1. 1920. je zato pri¬
pravil odbor tudi izpremembo pravil, toda obč. zbor je na Za¬
bretov predlog sklenil, naj jih odbor vnovič predela v tem zmi-
slu, da bodi SKSZ odslej zgolj zveza društev in ne več tudi
nekako ljudsko-izobraževalno društvo za Ljubljano.

Hitreje nego SKSZ si je pa po vojni opomoglo or lov-
s t v o. Že tekom 1. 1919. se je obnovila velika večina predvojnih
orlovskih odsekov, in ustanovljena je bila cela vrsta novih. Pod
vodstvom agilnega Jos. Pirca je zavladalo v orlovstvu tako ži¬
vahno življenje, da je priredilo v dnevih od 30. julija do 1. av¬
gusta 1. 1920. v Mariboru celo 1. slovanski orlovski tabor, kate¬
rega se je udeležilo tudi številno zastopstvo Hrvatov in Cehov
in ki je tvoril prvo veliko povojno manifestacijo celokupnega
slovenskega katoliškega gibanja 91 . Pod Pirčevim predsedniko-

!l " Ob priliki izobraževalnega tečaja, ki ga je priredila mariborska
SKSZ meseca januarja 1. 1920. v Šmarju pri Jelšah in katerega je posetilo
nad 600 udeležencev, je n. pr. vdrlo k tečaju pod vodstvom nekega go¬
stilničarja 20—30 »samostojnežev«, oboroženih z gorjačami; izzvali so- hud
pretep in voditelja tečaja, Žebota, ranili celo- z nožem.

91  Mariborski orlovski tabor je bil nekak katoliški shod v malem.
Dne 30. julija so se vršila ves dan razen orlovskih tekem še zborovanja
.raznih dijaških organizacij in posvetovanje katehetov. Dne 31. julija je bil
občni zbor Orlovske zveze, zborovanje Orlic (preds. Cilka Krekova), zbo¬
rovanje Jugoslov. strokovne zveze (pred. J. Gostinčar), Jugoslovanske
obrtne zveze (preds. I. Ogrin), Slomškove zveze (pred. I. Štrukelj), Ma¬
rijinih družb in društev katol. rokodelskih pomočnikov, občni zbor SKSZ,
ustanovno zborovanje Pevske zveze in Zveze dramat. odsekov ter zbo¬
rovanje kršč. soc. delavstva. Dne 1. avgusta dopoldne se je vršilo veliko
manifestacijsko zborovanje, popoldne pa orlovska javna telovadba, a na¬
slednji dan so zborovale še Kmetske zveze. Fosetile so te prireditve ne¬
pregledne množice slov. katol. ljudstva, in ob tej priliki je velika večina

328

vanjem se je razmahnilo orlovstvo pač na široko, ni pa šlo v
globino. To so čutili nekateri izobraženci kot nedostatek, zato
so se lotili že kmalu po mariborskem taboru popolne reorgani¬
zacije orlovstva v tej smerj, da ustvarijo iz njega čim najbolj
disciplinirano mladinsko vzgojno organizacijo. Osnovali so
Jugoslov. orlovsko zvezo (preds. dr. Megler), ki je imela v Slo¬
veniji svojo »Orlovsko podzvezo« (preds. dr. Basaj) in »Orliško
podzvezo« (preds. M. Žirovnik). S tem se je dejansko popol¬
noma osamosvojila od SKSZ, katere sestavni del je bila dotlej.
Izprva je rodilo to precejšnjo napetost med obema organizaci¬
jama, ki se je pa kmalu zopet polegla; od tedaj se delo obeh
le dopolnjuje.

Resolucije mariborskega zborovanja SKSZ so vnovič za¬
htevale zgraditev »Prosvetnega doma« v Ljubljani, organizacijo
dekanijskih odborov in ustanovitev novih društev zlasti po in¬
dustrijskih krajih, toda delo je šlo le počasi od rok. O priliki
občnega zbora zveze dne 21. februarja 1. 1921. je bilo ugotov¬
ljeno, da deluje izmed dekanijskih odborov le kamniški in da
še vedno spi nad eno tretjino pred vojno včlanjenih društev 92 .
Prejšnje poletje se je sicer vršil v Ljubljani tečaj za društvene
voditelje, toda navzlic temu ni mogla SKSZ najti pravega in
neobhodno potrebnega stika z včlanjenimi društvi, a posamezni
njeni odseki in podzveze so se celo vedno bolj oddaljevale 93  od
svoje matice. Cdede na to je meseca februarja 1. 1921. sprožil
zvezni tajnik Velikonja vnovič vprašanje temeljite reorganizacije
SKSZ v resnično in dejansko središče celokupne nepolitične kato¬
liške organizacije. Po temeljitih posvetovanjih je prišel odbor do
zaključka, da manjka zvezi predvsem dobrega duševnega vodi¬
telja, ki bi lahko posvetil vse svoje moči in ves svoj čas izključno
le njej. V to svrho je skušal pridobiti župnika dr. Arnejca, razen
njega pa še dr. Fr. Kulovca, toda vsa zadeva je polagoma zopet
zaspala. Odbor je nastavil jurista I. Peršuha, ki naj bi vodil
zvezno pisarno, spomladi 1. 1922. je pa odpovedal celo temu,
in celokupne posle je vršil le zvezni knjižničar Poznič. Odbor
je zato marljivo vršil le drobno delo: na predlog Fr. Zabreta
je ustanovil »Društveno nabavno zadrugo«, skušal je pomagati
katoliškim srednješolskim organizacijam, prirejal je tečaje, so¬
deloval je pri lokalnih katol. shodih in taborih po deželi, pridobil
je od Slov. Straže njene diapozitive in položil s tem temelj svoji,
poznejši veliki zbirki diapozitivov, reševal je razne druge ma-

slov. kat. organizacij prvič po vojni zopet priredila revijo svojih vrst in
si začrtala smernice za nadaljnje delo.

02  Meseca marca 1. 1921. je oblast celo javila SKSZ, da bo razpustila
151 društev, če tekom 8 dni )ne javijo, da še delujejo 1 .

" s  Mariborsko SKSZ so n. pr. vsa prva leta vsi smatrali zgolj kot
podzvezo ljubljanske SKSZ, vendar se je udeleževala le občnih zborov,
sicer je pa hodila ves čas po svojih potih.

329

lenkosti itd., toda resničnega vodstva celokupnega katoliškega
ljudsko-prosvetnega dela, kakršno je imela SKSZ pred vojno-, si
ni znal in ni mogel dobiti v roke. Razne podzveze so hodile zato
brez zveze z matico popolnoma samostojno po svojih potih, že
itak k separatizmu nagnjeni Mariborčani se za Ljubljano sploh
niso brigali; na zvezne dopise skoro polovica društev ni od¬
govarjala. Te nedostatke je dobro čutil občni zbor z dne 21. no¬
vembra 1. 1921., ki je poudarjal nujno potrebo po strogi cen¬
tralizaciji vsega kateri, ljudsko-prosvetnega dela in zahteval sno¬
vanje knjižnic, izdajanje osnutkov za predavanja, organizacijo
delavnih dekanijskih odborov, prirejanje tečajev za društvene
voditelje, snovanje novih društev, preskrbo diapozitivov za po¬
učna predavanja itd. Novi odbor je sicer takoj po občnem zboru
konstituiral iz svoje srede pet odsekov, toda ves uspeh je bil ta,
da je priredil nekaj lepih tečajev (v Sostrem, v Dobu, v Šmart¬
nem p. Šm. g., v Št. Jakobu ob S., v Rudniku, na Brezovici, na
Dobravi, v Trbovljah, v Osilnici) in pospešil ustanovitev neka¬
terih dekanijskih odborov (v Novem mestu, v Kostanjevici),
toda vprašanje koncentracije ljudsko-prosvetnega dela, ki so jo
zahtevali od vseh strani, se ni premaknilo z mrtve točke (šta¬
jerska SKSZ je na svojem obč. zboru v Ptuju dne 6. januarja
1. 1922. proglasila celo svojo popolno neodvisnost od ljubljanske
zveze).

V tem težkem položaju sta SKSZ velikodušno priskočila na
pomoč škof dr. Jeglič in ljubljansko »Kat. tiskov, društvo«, ki
sta omogočila nastavitev že tako dolgo pogrešanega tajnika in
redno izhajanje prepotrebnega »Vestnika SKSZ« kot samostoj¬
nega lista. Občni zbor zveze z dne 14. novembra 1. 1922. se je
vršil zato v najboljšem razpoloženju in z najlepšimi upi 04 . Re¬
šitev obeh življenskih vprašanj zveze se je zavlekla še za nekaj
mesecev, dne 1. aprila 1. 1923. je pa končno vendarle prevzel
tajniški posle agilni in inicijativni šentpetrski kaplan Jernej
Hafner. Ta se je lotil svoje naloge takoj z vso vnemo, obiskoval
je stalno podeželska društva, jih budil k delu in jim dajal na¬
vodila ter skrbel za redno mesečno izhajanje dobro urejevanega
»Vestnika«.

Tedaj so bile pa tudi že v najživahnejšem teku priprave za
V. slov. katoliški shod  v Ljubljani, ki je bil sklican za

" 4  Dne 13. novembra se je vršilo najprej veliko posvetovanje vseh
odličnejših kato-l. javnih delavcev, ki je podrobno razpravljalo © vsem
Ijudsko-pr-osvetnem delu in o organizaciji SKSZ. Naslednji dan je bil potem
©ibčni zbor SKSZ. Zastopanih je bilo 62 društev in več prosvetnih delavcev iz
vseh slovenskih pokrajin. Ob tej priliki je bilo- ugotovljeno, da obstoja to-
časn-o 220 orlovskih in orliških odsekov, da so pri SKSZ včlanjena 203 dru¬
štva, pri Pevski, zvezi 120 z-borov in da je bilo ustanovljenih dotlej 6
dekanijskih odborov, od katerih pa deluje le kamniški, V štajerski SKSZ
je delovalo tedaj 136 društev i-n okrožno tajništvo v Celju.

330

dneve od 25.—28. avgusta 1. 1923. Ljudsko-prosvetna vprašanja
je obravnaval odsek za narodno prosveto (preds. dr. J. Puntar),
ki je zboroval dne 27. avgusta. V njem so poročali dr. Capuder
o »našem dosedanjem prosvetnem delu ter o ciljih in metodah za
bodočnost«, Fr. Zabret o mladinski organizaciji, N. Velikonja
o ljudskih odrih, E. Jarc o politični in državljanski vzgoji in dr.
Puntar o osrednjem prosvetnem domu. Živahne debate je izzval
zlasti Zabretov referat; ob tej priliki se je razčistilo in pojasnilo
razmerje orlovske organizacije do verskih organizacij in do
SKSZ. Resolucije so poudarjale, da naj prosvetne organizacije
»še dalje uvažujejo resolucije dosedanjih štirih katol. shodov ka¬
kor tudi tam navedena in preizkušena sredstva«, razen tega so
pa opozarjale še na potrebo verske, politične in narodnostne iz¬
obrazbe. SKSZ so resolucije naročale, naj »natanko določi svoj
delokrog glede na ostale osrednje organizacije« in naj ima v
stalni evidenci naš književni trg«. Dalje so priporočale igranje
dobrih iger, poudarjale veliki vzgojni pomen orlovstva in se iz¬
rekle, naj »se zgradi čimprej »Prosvetni dom« kot središče
vseh našeh prosvetnih organizacij«.

Po katoliškem shodu, ki je imel mogočen vpliv na obnovitev
celokupnega slovenskega katoliškega gibanja, je zavladalo tudi
v SKSZ najživahnejše življenje, ki ga je bil že poprej sprožil v
njej tajnik Hafner. Na zimo se je preselila zveza v novo palačo
»Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti, Jugoslov. knjigarna
je z bogatimi knjižnimi darovi izdatno pomnožila njeno knjiž¬
nico, odbor se je lotil nove revizije pravil in sestave poslovnika,
a tajnik Hafner je potoval po vsej deželi ter budil speča društva
k novemu življenju. Uspehi so se pokazali že na občnem zboru
dne 15. novembra 1. 1923., ko je tajnik poudarjal, da je v tekočem
letu plačalo zvezi članarino izmed 216 obstoječih katol. ljudsko-
prosvetnih organizacij že 142, dočim je izvršilo to svojo dolžnost
prejšnje leto le 20 društev. Ta občni zbor je obravnaval zlasti
notranjo organizacijo zveze, sklenil preimenovati zvezo iz SKSZ
v »Prosvetno zvez  o«, sprejel nova pravila 05  za zvezo in
za včlanjena društva, določil smernice za novi poslovnik ter iz¬
volil nov odbor, ki se je konstituiral na svoji seji dne 16. novem¬
bra in ki vodi z nebistvenimi izpremembami zvezo še danes
(preds. dr. J. Mohorič, I. podpreds. dr. L. Sušnik, II. podpreds.
prof. Iv. Dolenec, tajnik J. Hafner, blagajnik B. Pleničar).

9l ’’ Ker na tem -občnem zboru- ni bito- zad-ostnega števila delegat-o-v za
izpremembo pravil, so bila ta sprejeta le -dejansko, formalno so bila pa
potrjena šele na izrednem obč. zboru, sklepčnem ob vsakem številu ude¬
ležencev, ki je bil sklican za 29. dan -oktobra i. 1. Tega zgolj formalnega
občnega zbora se je udeležilo le 9 oseb, trajal je pa samo 32 sekund. Ista
pravila in poslovnik je sprejela nekaj mesecev nato tudi mariborska SKSZ.

331

S temi reformami in ukrepi je bila SKSZ, oziroma »Pro¬
svetna zveza« rešena. Dočim so še malo poprej mnogi dvomili v
njeno življensko zmožnost in so jo nekateri proglašali za pre¬
živelo, je pa začela odslej rasti in se krepiti od meseca do me¬
seca bolj. Zaradi pomirljivega nastopa dr. Mohoriča in dr. Ca¬
pudra se je bilo posrečilo najprej urediti razmerje med »Prosv.
zvezo« in Orli. Ti so se sicer popolnoma osamosvojili od PZ,
pač so se pa takoj izrekli za ustvaritev nekakega kartela vseh
slov. osrednjih katol. nepolitičnih organizacij, ki naj bi tvoril
odslej vrhovno vodstvo vsega katol. kulturnega dela na Slo¬
venskem (za tako zvezo zvez so bili tudi Mariborčani). Odbor
PZ je sicer črtal iz svojega programa graditev »Prosvetnega
doma«, češ da morajo rešiti to vprašanje gospodarske organiza¬
cije”", zato se je pa posvetil tem intenzivneje svojim ožjim na¬
logam. Organiziral je celo vrsto tečajev v Ljubljani in po kmetih,
skrbel za predavanja (v Ljubljani prireja od tedaj redno vsako
zimo ciklus »Prosvetnih večerov«), nabavljal je nove serije dia¬
pozitivov za skioptična predavanja, bodril k delu včlanjena dru¬
štva, jim pomagal ter jih nadziral, navezal stike z izseljenci ter
s primorskimi in koroškimi Slovenci, zlasti je pa posvečal veliko
skrb svoji lastni ljudski knjižnici v Ljubljani, katero 1  je tekom
1. 1924. s pomočjo KTD skoro podvojil (novembra 1. 1923. je
štela 1536 knjig, decembra 1. 1924. pa že 2631). Ko se je vršil
8. dne oktobra 1. 1924. zopet občni zbor PZ, je odbor lahko
upravičeno ugotovil, da je bila zveza pred par leti že skoro v
razsulu, dočim je sedaj s krepkimi silami na poti k najboljšemu
napredku.

Jeseni 1. 1924. je bil imenovan tajnik Hafner za župnika v
Starem trgu; z njim je izgubila PZ najboljšega organizatorja.
Njegov naslednik je postal dotedanji jeseniški kaplan Vinko Zor,
ki je pokazal posebno velik zmisel za tehniška sredstva ljudsko-
prosvetnega dela. Že na odborovi seji dne 31. marca 1. 1925. je
kot prvi opozoril na važnost radija v prosvetnem delu, zbirko
diapozitivov PZ je pomnožil tako, da je danes največja v državi
in na njegovo inicijativo se množi število društvenih skiopti-
konov in kinoaparatov od leta do leta.

Tekom 1. 1925. je bila v odboru PZ sprožena misel potovalne
knjižnice za Slovence v diaspori in uvedbe posebnih otroških
in mladinskih predavanj, navezali so se stiki s slovenskimi iz-
seljenci-rudarji v Franciji, velika skrb se je posvečala gojitvi
stanovskega kulturnega dela, merodajne činitelje se je opozar¬
jalo na pomanjkljivo dušnopastirsko skrbstvo v rudarskih re-

“ (i  Zgraditev »Prosvetnega doma« imajo v evidenci tudi Orli, ki pa
nameravajo dokončati najprej veličastni Stadion, potem se pa lotiti tudi
tega perečega vprašanja. L. 1926. je začelo takemu domu posvečati svojo
pozornost tudi osrednje vodstvo Marijinih družb.

332

virjih Trboveljske premogokopne družbe (za 20.000 duš je tam
32 učiteljev, a samo 4 duhovniki) in ponovno se je poudarjala
potreba po poživitvi »Slovenske Straže«, da bi se s tem zaneslo
zmisel za narodno-obrambno delo v čim najširše plasti ljudstva.
V'd  se razčistijo nekatera nesoglasja, ki so se pojavila v delu
kršč. soc. delavstva in dijaštva, in da se ustvari potrebno enotno
vrhovno vodstvo celokupnega katol. kulturnega dela na Sloven¬
skem, je sklicala PZ za 17. dan avgusta v Ljubljano posebno
»prosvetno skupščino«, katere so se udeležili zastopniki vseh slo¬
venskih kat. ljudsko-prosvetnih organizacij. Na njej so referirali
Fr. Gabrovšek o smernicah za bodoče delo, p. Klasinc o ženskih
organizacijah, F. S. Finžgar o narodno-obrambnem delu. dr.
Slavič o ustanovitvi katol. narodnega sveta in J. Kalan o nem¬
ških katoliških organizacijah. Izčrpne debate so opozarjale zlasti
na pomen gojitve domače slovenske kulture in stanovske iz¬
obrazbe, na važnost ženskih odsekov, ki naj bodo osredotočeni
v »Slov. kršč. ženski zvezi«, in na nujno potrebo ustanovitve
»Katol. narodnega sveta«. Občni zbor PZ, ki se je vršil dne
26. novembra I. 1925., je mogel podati končno, prvič po vojni,
tudi vsaj približno številčno stanje ljudsko-prosvetnega dela v
njenem okrilju. Tajniško poročilo je namreč navajalo, da je
izmed 200 starih in 16 novih društev poslalo svoja poročila 154
organizacij, ki so štele 5597 moških in 5330 ženskih članov. Pre¬
davanj so priredila ta društva v zadnjem poslovnem letu 747
in 221 drugih prireditev, 106 dramatičnih odsekov je priredilo
668 predstav, 103 pevski zbori s 3400 pevci 46 pevskih koncer¬
tov, 116 knjižnic s 40.000 knjigami je pa izposodilo 25.000 del
(tu ni všteta ljubljanska knjižnica s 4192 knjigami, ki jih je
izposodila 13.000). Včlanjena društva so imela 104 društvene do¬
move, 116 zastav, 9 godb, 4 orkestre, 16 tamburaških zborov,
34 skioptikonov, 2 kinoaparata in 4 radioklube, a zveza sama
je imela 175 serij diapozitivov s 5000 slikami. Blagajniško po¬
ročilo je navajalo 89.500 Din dohodkov, istotoliko stroškov in
820.287 Din denarnega prometa. Poročilo »Svete vojske« je
končno omenjalo, da deluje pri njej 8 podružnic in 25 treznost-
nih odsekov s 1433 člani, njeni glasili »Prerod« in »Mladi junak«
imata nad 12.000 naročnikov, razen tega je pa organizirala še
»Brezalkoholno produkcijo«, ki tvori gospodarski temelj nje¬
nega delovanja.

V zadnjih treh letih je šla PZ v označenih pravcih svojo
pot naprej in navzgor. Njen delokrog se od leta do leta povečuje
na širino in v globino, in vztrajno se približuje zopet onemu me¬
stu, ki ga je imela SKSZ neposredno pred vojno, ko je namreč
tvorila središče celokupnega slovenskega katoliškega gibanja.
Od leta do leta izpopolnjuje svoje stare institucije in išče novih
oblik prosvetnega dela. Od 1. 1926. dalje redno prireja po deželi

333

velike prosvetne dneve (v Št. Vidu n. Lj., na Jesenicah, v Št.
Vidu pri Stični, v Tržiču, v Preski, v Šmartnem pri Litiji, v
Kamniku itd.), navadno za cele dekanije, ki naj kažejo uspehe
dosedanjega kulturnega dela v dotičnem okolišu in navdušijo
ljudstvo za nadaljnjo pot. Uvedla je za vsa društva na 25. dan
marca vsakega leta obvezne materinske dneve. Izdelala je po¬
drobne programe za socialne, higijenske, ženske, gospodarske,
tehnične i. dr. tečaje, ki jih prireja vsako leto po podeželskih
društvih, v Ljubljani pa razne jezikovne, knjigoveške, inasker-
ske, režiserske i. dr. redne tečaje, razen tega pa še stalne pro¬
svetne večere z izbranim sporedom. Ustanovila je posebni »ro¬
marski odsek«, ki prireja romanja in potovanja v bližnje in daljnje
kraje (v Rim, v Lurd i. dr.) in poglobila je svoje stike z našimi
izseljenci v inozemstvu. Poseben odsek za kino skrbi za nabavo
novih kinoaparatov in filmov, pripravlja ustanovitev kino-gleda-
lišča v Ljubljani in vodi potujoči kino. Odbor je uvedel veliko
propagandno akcijo za Družbo sv. Mohorja, omogočil je redno
izhajanje srednješolskega »Mentorja«, spomladi 1. 1927. je obudil
k življenju »Slovensko Stražo« (preds. dr. V. Rožič) in izvršil
vsa pripravljalna dela za »Katol. kulturni svet«, ki se je usta¬
novil dne 28. oktobra 1. 1926. 90  Javna ljudska knjižnica PZ v
Ljubljani se hitro množi in je dobila tiskan imenik svojih knjig,
novi knjižničar, (dr. A. Vodnik) je pa izvršil že tudi vse priprave
za prepotrebno reorganizacijo in izpopolnitev zanemarjenega po¬
deželskega knjižničarstva. Na inicijativo zveze se je vršilo že
' nekaj lepih krajevnih, oziroma dekanijskih prosvetnih razstav
(v Kamniku, na Viču).

Enako lepo napredujejo tudi podzveze PZ. »Sveta vojska«
(vodita jo Lindič in župnik Mrkun) raste in se krepi vkljub vsem
oviram od leta do leta. »Ljudski oder« (preds. N. Velikonja) si
pridobiva s svojimi nastopi vedno večji ugled, podpira gojitev
dramatike po kmetiških društvih, a čaka ga še ustvaritev trdne
zveze vseh dramatičnih odsekov. »Pevska zveza« (vodja M.
Bajuk) si vztrajno ter z velikimi uspehi prizadeva dvigniti glas¬
beno kulturo pri ljudstvu do čim višje popolnosti. »Slov. kršč.
ženska zveza« (predsednica P. Dolenčeva) se navzlic velikemu
pomanjkanju vodilnih sodelavk in raznim drugim oviram uve¬
ljavlja vedno bolj in bolj, čaka jo pa še ustanovitev nadaljnjih
ženskih odsekov po podeželskih društvih in njih trdne zveze,
točno očrtan je delovnega programa teh odsekov in ustanovitev
dobrega lastnega glasila. Najve_čje in najhvaležnejše naloge pa
čakajo še »Slovensko Stražo«. Čeprav je velika in smotrena na-

07  Predsednik »Katol. kult. sveta« je univ. prof. dr. M. Slavič, tajnik
V. Zor, včlanjeni m  pa pri njem: ljubljanska PZ, mariborska PZ, Slov.
orlovska zveza, Slov. orliška zveza, Slov. kršč. ženska zveza, Aka¬
demska zveza in Slov. kat. akad. starešinstvo.

334

rodno-obramlbna organizacija danes še neprimerno potrebnejša,
nego je bila pa pred vojno, je vendarle med našim narodom tako
zelo padlo zanimanje za tozadevno delo in dolžnosti, da mora
gledati vsak s skrbjo v bodočnost.

Krona vseh povojnih pridobitev PZ je pa ljubljanska r a -
dio-oddajna postaja,  ki jo je dobila v svoje roke v de¬
setem letu osvobojenja in v tridesetem letu svojega obstoja.
Razgovori o prevzemu so se vršili že 1. 1927., in prizadevanju
poslancev Jugoslov. kluba se je zahvaliti, da so bili tozadevni
zvezni koraki uspešni. Dne 4. februarja 1. 1928. je bila v Bel-
gradu podpisana pogodba, glasom katere je dalo poštno mini¬
strstvo postajo za 15 let v najem PZ. V naslednjih mesecih so
bile izvršene vse obsežne tehnične priprave 98 , dne 1. septembra
je začela postaja z rednim oddajanjem programa, ob proslavi
desetletnice osvobojenja, ki jo je organizirala PZ, je bila pa
radio-oddajna postaja slovesno otvorjena. S tem je dobila zveza
v roke prosvetno sredstvo nedoglednega pomena, zakaj odslej se
bo lahko glasila njena beseda do zadnje slovenske koče posled¬
nje slovenske naselbine. Kakor nobeno drugo dosedanjih zuna¬
njih sredstev bo ta postaja dan za dnevom družila celokupni
slovenski narod ne glede na politične meje v enotno duhovno
občestvo ter posredovala v domači besedi izsledke in oblikova¬
nja duha in srca.

Skromen pregled velikega dela, ki ga vrši že danes »Pro¬
svetna zveza« v slovenskem narodu, je nudil njen XXXI. občni
zbor, ki se je vršil konec 30. leta njenega obstoja, t. j. dne 29.
oktobra 1. 1928. Tedaj je bilo pri njej včlanjenih 224 ljudsko-
prosvetnih društev iz ljubljanske oblasti in 58 društev naših iz¬
seljencev v Nemčiji, Holandiji in Franciji. V navedenih dru¬
štvih je bilo v zadnjem poslovnem letu 8262 članov in 7073 čla¬
nic, 482 rednih in 62 izrednih občnih zborov, 1134 sej, 422 od¬
sekov, 13 godb, 41 tamburaških zborov in 10 orkestrov. Društva
sama so imela 68 lastnih domov, 192 lastnih dvoran, 84 zastav,
54 skioptikonov in 7 kino-aparatov. PZ sama je priredila 669
skioptičnih predavanj, 176 filmskih predavanj in 128 navadnih
predavanj, 16 tečajev po deželi in 4 v Ljubljani, 23 prosvetnih
večerov v Ljubljani, izposodila 21.635 diapozitivov in 176 fil¬
mov, razposlala 11770 okrožnic, organizirala nekaj velikih pri¬
reditev in potovanj, nakupila za 30.000 Din knjig za izseljence,
organizirala počitniško bivanje otrok westfalskih izseljencev v

98  Vse posle radija vodi poseben odbor PZ, ki je razdeljen v dva od¬
seka. Gospodarski odsek, v katerem so tudi zastopniki onih 8 gospodarskih
institucij, ki so založili obratno glavnico, vodi vse gospodarske posle in
vzdržuje lastno trgovino in delavnico 1 ; prosvetni odsek pa skrbi za program
oddajne postaje. Tehnično vodstvo radro-oddajne postaje v Domžalah in štu¬
dija v Ljubljani je V rokah univ. profesorja M. Osane.

335

Sloveniji itd. Prav tako živahno je tudi delo pri večini včlanje¬
nih društev. Ta so priredila na 260 odrih 795 gledaliških pred¬
stav (med drugimi celo več Shakespearejevih del in operet), 45
materinskih dni, 18 Cirilmetodijskih prireditev, 84 misijonskih
prireditev, 107 koncertov, 58 izletov, nepregledno vrsto preda¬
van in sestankov itd. Blagajniško poročilo PZ je izkazovalo
210.000 Din dohodkov, ravnotoliko stroškov in 2,442.661 Din de¬
narnega prometa (tu pa ni všteto denarno poslovanje radija) 09 .
Knjižničarjevo poročilo je navajalo, da šteje zvezna knjižnica
7004 zvezke, izposodila je pa 989 obiskovalcem 11.749 krat
26.369 knjig. Pri včlanjenih društvih je 140 knjižnic s 48.400
knjigami. Zvezno glasilo »Vestnik PZ« izhaja v 1000 izvodih,
»Mentor« pa v 2200.

Slično kakor zveza sama so delovale tudi njene podzveze.
»Sveta vojska« je štela 38 podružnic in treznostnih odsekov s
3010 člani in je imela 511.478 Din denarnega prometa. Izdajala je
»Prerod« in »Mladega junaka« v nad 12.000 izvodih, priredila
je 105 predavanj in tečajev za 16.500 poslušalcev, njeni zastop¬
niki so pa obiskali 1432 krajev in prehodili 14.000 km. Blagaj¬
niški promet njene gospodarske ustanove »Brezalkoholna pro¬
dukcija« je znašal 1,032.632.50 Din. — »Pevska zveza« je imela
12 pevskih okrožij, ki so obsegala po 6—10 zborov. Priredila je
107 pevskih koncertov in izdajala svoje lastno glasilo »Pevec«
v 600 izvodih. — »Ljudski oder« je prirejal v Ljubljani redne
predstave in pomagal podeželskim odrom z maskerskimi in
režiserskimi tečaji ter z izposojanjem iger (436 krat) in garde¬
robe (143 krat), izdatkov je imel pa 59.400 Din. — »Slov. kršč.
ženska zveza« je imela 6533 članic, prirejala je predavanja in
kmetijsko-gospodinjske tečaje ter se udejstvovala mnogo na
socialnem in humanitarnem polju.

Vzporedno z ljubljansko PZ je delovala vsa ta leta tudi ma¬
riborska PZ, ki ji je predsedoval dr. Hobnjec in ki obsega ozem¬
lje lavantinske škofije. V prvih letih po prevratu se je imela bo¬
riti še z večjimi ovirami nego ljubljanska, vendar krepko sledi
delu in napredku svoje ljubljanske matere, s katero jo družijo
skupni »Vestnik« in skupne prosvetne skupščine, ki jih prirejata
po potrebi od časa do časa. Zlasti mnogo zaslug si je pridobila
za Prekmurje, kjer je bilo treba po prevratu šele orati ledino na
vseh poljih. Notranja organizacija mariborske PZ je slična
ljubljanski. Spomladi 1. 1928. se je osnovala »Pevska zveza«
še v njenem okviru (preds. Gasperič).

89  Stalni in hitri napredek PZ nam lepo predočuje njen denarni promet,
ki je znašal: 1. 1921/22. Din 76.000.90. 1. 1922/23. Din 303.055.70, 1. 1923/24.
Din 723.627.47, 1. 1924/25. Din 820.287.28, 1. 1925/26. Din 937.454.45, 1. 1926 27.
Din 986.337.05, 1. 1927/28. Din 2,442.661.43.

336

To je prerez današnje organizacije PZ in površni pre¬
gled njenega dela. Umevno je pa, da njen razvoj niti od daleč
še ni zaključen. Po hudih ovirah in raznih pretresih se ji je bilo
posrečilo vzpostaviti zopet svojo organizacijo, obuditi k življenju
veliko večino svojih nekdanjih društev, osnovati nove organiza¬
cije in ustanove ter poiskati novih oblik in sredstev ljudsko-pro-
svetnega dela. Tako postaja polagoma ogledalo vsega duhov¬
nega življenja slovenskega ljudstva in najlepši živi spomenik svod
jega velikega očeta — Janeza Evangelista Kreka.

Popravek;

Na str. 236., spodaj, je izvajanja glede sestave prve Narodne vlade
popraviti tako, da se tozadevni razgovori in sestava sama ni izvršila dne
29 .  oktobra 1. 1918., temveč dne 31. oktobra.

Kazalo

Stran

Predgovor .... . . ....  5

I. Prvi početki katoliškega gibanja v Sloveniji. 5

1.) Avstrijska politika od 1. 1848.—1879.: obnovitev ustavnega življenja
str. 5; vlada C. Auersperga, str. 6; vlada A. Auersperga, str. 7.

. 2.) Slovenska politika od 1. 1848.—1879.: Slovenska politika in nje zna¬
čaj v 60 ih letih, str. 8; Staroslovenci in Mladoslovenci, str. 9;
prvi strankarski boji in prve katoliške organizacije, str. 11; polit,
razvoj v obmejnih deželah, str. 13; sloga, str. 14.

3.) Društveno življenje od 1.1860.—1879.: društva iz prejšnjih dob, str. 15;
čitalnifce, str 16; Kafol. družba, str. 17; Kato), politična društva,
str. 18; katol. ljpdsko-prosvetno delo, str. 20; prva bralna društva 1 ,
str. 21. — Resume liberalne dobe, str. 22.

II. Oblikovanje slov. katoliškega gibanja.24

1. ) Avstrijska politika od I. 1879.—1893.: polom liberalizma, str. 24;

Taaffeieva vlada, str 24; kulturna politika Taaffejeve vlade, str 1 . 25;
konservativci In krščanski socialci, str. 26; ponovna okrepitev li¬
beralizma in Taaffejev padec, str. 27.

2. ) Slovenska politka od 1. 1879,-1893.; Slovenci v konservativni

Taaffejevi parlamentarni večini, str. 28; krhanje domače sloge, str.

29; liberalci in konservativci, str. 30; mladi katoličani, str. 32;
volitve 1. 1891, ih ustanovitev »Nar.-napr. stranke«, str. 33.

3. ) Katoliško gibanje od 1. 1879 — 1892.: Jerič in ustanovitev »Katoliške

bukvarne«, str. 35; ustanovitev »Katol. tiskarne« in izpremenitev
»Slovenca« v dnevnik, str. 36; škof Pogačar in katol. liberalizem,
str. 36; dr. A, Mahnič in dr. J. MJssiia, str. 37; ustanovitev »Kat.
tiskov, društva«, str. 38; »Rimski Katolik«, str. 40; II. avstr, katol.
shod, str. 41; ustanovitev »Katol. polit, društva«, str. 42; uveljav¬
ljanje Mahničevih učencev, str. 43; I. slov. katoliški shod, str. 44.

4. ) Politični razvoj v obmejnih slovenskih deželah od 1. 1879—1892.:

na Štajerskem, str. 47; na Goriškem, str. 48; v Trstu, str. 49; na
Koroškem, str. 49.

5. ) Katol. prosvetno delo v Taaffejevi dobi: propadanje čitalnic, str. 51;

liberalne organizacije, str. 51; konservativci in organizacija, str. 51;
nova bralna društva, str. 52; Mahničevi učenci in organizacija,
str. 53. — Resume Taaffejeve dobe, str. 54.

III. Razmah katoliškega gibanja .56

1.) Avstrijska politika od I. 1893.—1906.: Windischgratzeva vlada,

str. 57; Badenijeva vlada, str. 57; Badenijeve jezikov, naredbe,
str. 58; Gautscheva in Tiranova vlada, str. 58; Korberjeva vlada,
str. 59; splošna in enaka volilna pravica, str. 60.

2. ) Slovenska politika od 1. 1892.—1906-: konservativni značaj parla¬

mentarne delegacije, str. 61; domači politični boji 1. 1893. in 1. 1894.,
str. 62; volitve v kranj. dež. zbor in liberalno-nemška zveza, str.
63; Slovenci v drž. zboru 1. 1897., str. 65; Vseslovenski shod, sprava
-im »Naša Straža«, str. 66; kat. zadružništvo in boj liberalcev proti
njemu, str. 69; prvi boji z liberal. učiteljstvom 1 , str. 72; državno¬
zborske volitve 1. 1900. in opredelitev poslancev po klubih, str.
74; afera z žlindro, str. 76; volitve v kranj. dež. zbor 1. 1901., str.
77; boj za vol. reformo v kranj. dež. zboru, str. 79; boji zaradi
zadružništva, str. 82; razmere na Hrvaškem, str. 83; zasedanje
kranj. dež. zbora 1. 1903., str. 84; boji z liberalnih! učiteljstvom 1 ,
str. 84; propadanje liberalne stranke, str. 86; boj za splošno 1  in enako
volilno pravico v parlamentu, str. 90; votivna reforma za kranj.
dež. žbor. str. 92; razcepljenost svobodomiselnega izobraženstva,
str. 94; liberalno učiteljstvo, str. 97.

3. ) Katoliško gibanje od 1. 1892.—1906.: umikanje konservatizma in uve¬

ljavljanje Mahničevih učencev, str. 98; prvi pojavi katol. dijaškega
gibanja, str. 100; kat politična organizacija, str. 101: pojav in razmah
kršč.-soc. delavskega gibanja, str. 102; katol. gospodarska orga¬
nizacija, str. 108; II. slov. katol. -shod, str. 111; polit, boji ta kat.
organizacija po II. kat. shodu, str. 113; »Slov. ljudska stranka«,
str. 116; katol. delavsko gibanje od 1. 1900.—1906., str. 117; katol.
gospodarska organizacija po II. kat. shodu, str. 121; kat. dijaško
gibanje po 1  II. kat. shodu, str. 123; III. slov. katol. shod, str. 125.

4. ) Politični razvoj v obmejnih slov. deželah od L 1892.—1906.: vodstvo

štajerskih Slovencev v Celju, str. 127; desorganizacija in desori-
jentacija štajerske politike, str. 128; kat. mladinsko gibanje, str. 131;
dr. Koroščeva kandidatura, str. 133; -štajerski Slovenci v dežel,
zboru, str. 134; politični 1  razkol na Štajerskem, str. 135. — Dr. A.
Gregorčič in njegova politika, str. 137; razkol med Gregorčičem
in Gabrščkom, str. 138; goriški kršč. so-cialci, str. 140. — Politika
»Edtoosti 1 « v Trstu, str. 141; ricmanjska afera, str. 142; italijanski
liberalci, str. 143. — Poraži koroških Slovencev, str. 145; dr. Brejc
in ugodni vpliv njegovega prihoda na Koroško, str. 146; odmevi
državnoizbor. volilne reforme na Koroškem, str. 147.

5. ) Katol. društveno in ljudsko-prosvetno delo od 1. 1892.—1906.: inte¬

res za prosvetno delo, str. 149; »Leonova družba«, str. 149; SKSZ,
-str. 150; bralna društva, str. 153: I. shod kat. slov. nepolitičnih
društev, str. 154; prosvetno delo. v ospredju, str. 155; delo SKSZ,
str. 156. — Resume -dobe od 1. 1892.—1906.

IV. Zmaga katoliškega gibanja .. . . .

1. ) Avstrijska politika od 1, 1907.—1918.: prvi demokratični par¬

lament, str. 159; vlade Bienertha, Gautscha in Stiirgkha, str. 160;
svetovna vojna, str. 161.

2. ) Slovenska politika od 1. 1907. do prevrata: državnozb. Volitve

1. 1907., str. 162; slov poslanci na Dunaju, str. 163; socialni bojkot
str. 164; boj za DCM, str. 165; volitve v kranj. dež. zbor 1. 1908.,
str. 166; sporazum glede -deželnozb. vol. reforme, str. 167; septem¬
brski dogodki V Ljubljani, str. 169; aneksijska- kriza, str. 170;
septemb. dogodki v kranj. dež. zboru, str. 172; boji proti Bieraerthu,
str. 173; publikacija liber.-nemš-ke pogodbe, -str. 176; »Ženinom in
nevestam«, s-t-r. 179; slov. poslanci v parlamentu i-n boj za' slov.
vseučilišče, str. 180; volilna reforma za ljublj. občinski svet, str.
182; staroli-beralci, mladoliberalci i-n »Ju-tro«, str. 183; razpust lju-blj.
o-bč. sveta, str. 184; liberalni gospodarski polomi, str. 186; slov.

delegacija v parlamentu, str. 187; domači boji, str. 189; ljublj. obč.
volitve 'L 1911; boji z lllberal. učiteljstvom, str. 193; SLS v parla¬
mentu, str. 196; dr. Šušteršič — kranj. dež. glavar, str. 197; med¬
sebojni strankarski boji, str 199; Čuvajev režim na Hrvaškem, str.
201; prva balkanska vojna, str. 203; druga balkanska vojna, str. 207;
»Preporod«, str. 209; K. T h čimer, str. 210; jesensko zasedanje kranj-
dež. zbora, str. 212; »Vodiška Johanca« in »Dan«, str. 213; volitve v
kranj. dež. zbor 1. 1913., str. 214; SLS v parlamentu, str. 215; Agro-
Merkur, »Dan« in strankarski boji, str. 216; dijaški štrajk, str. 218;
sarajevski atentat, str. 219; izbruh vojne, str. 221; 1. 1915. in 1916.,
str. 222; obuditev polit, življenja, str. 223; »Jugoslov. klub«, str.
224; majska deklaracija, str. 225; incident s Cehi, str. 225; »ljub¬
ljanska deklaracija«, str. 227; Krekova smrt, istr. 227; jugoslov. gi¬
banje in Seidlerjeve persekucije, str. 228; boj za osvobojenje, str.
230; jugoslov. gibanje in Hrvatje, str. 231; dr. Šušteršičev defe¬
tizem, str. 232; Jugoslov. demokr. stranka, str. 233; Narodni svet,
str. 234; pred prevratom, str. 235; Narodno veče, str. 236; prevrat,
str. 236; ženevska pogodba, str. 237; zedinjenje države SHS s Sr¬
bijo, str. 238.

3. ) Katoliško gibanje od III. kat. shoda do prevrata: agrarni značaj

SLS, str. 239; organizacija SLS, str. 240; boj za socialno zavarova¬
nje, str. 243; dr. Šušteršič in začetek njegovega boja s Krekom,
str. 245; stiki SLS s Hrvati, str. 247; katol. delavska organizacija,
Str. 248; socialni problemi, str. 251; katol. gospodarska organiza¬
cija, str. 252; »Slomškova zveza«, str. 253; kat. dijaško gibanje,
str. 254; IV. katol. shod, str. 256; nadomestne volitve na Notranj¬
skem, str. 261; katol. organizacija, str. 262; umor v Sarajevu in iz¬
bruh vojne, str. 262; Kreikovci' in vojna, str. 264; Krekova 50 letnica,
str. 265; Ilirska banka, str 266; škofova posredovanja med Krfekovoi
in Šušteršičem, str. 266; izvrš. odbor SLS v Šusteršičevih rokah, str.
267; občni zbor Zadruž. zveze 1. 1916, str. 268; stališče duhovščine,
str. 269; vprašanje kranjskega delegata, str 269; Krek in škof dr.
Jeglič, str. 269; konferenca dekanov, str. 270; »ljubljanska dekla¬
racija«, str. 271; list »Jugoslovan«, str. 272; Šušteršičev izstop iz
Jugoslov. kluba, str. 273; Šušteršič razpusti SLS, str. 273; reor¬
ganizacija SLS, str. 274; SLS ob prevratu, str. 2/7; SLS po pre¬
vratu, str. 278.

4. Obmejne slovenske dežele med III. kat. shodom in prevratom:

splošna karakteristika, str. 278. — Ustanovitev »Slov. kmečke
zveze« za štajersko, str. 279; državnozb. volitve 1. 1907., str. 280;
boji med katoličani in liberalci na Štajerskem, str. 280; Slovenci 1  v
štaj. dežel, zboru, str. 281; nemški pritisk in katol. organizacija,
str. 282; državnozb. volitve 1. 1911., str. 283; štaj. deželni zbor, str.
284; katol. organizacija na Štajerskem, str. 284; štaj. Slovenci med
vojno in o prevratu, str. 285. — Liberalna in »Kmečka stranka« na
Goriškem, str. 286; katol. organizacija na Goriškem, dr. Gregorčič
in ustanovitev goriške SLS, str. 287; deželnozb. volitve 1. 1907., str.
288; Gregorčič-Pajerjeva zveza in odpor »novostrujarjev«, str. 289;
nove volitve v gor iški dež. zbor, str. 290; organizatorična delav¬
nost »novostrujarjev«, str. 291; prelom med dr. Gregorčičem in kršč.
socialci, str. 293; goriški Slovenci med vojno in o prevratu, str.
295. — Liberalni značaj tržaškega »edinjaštva«, str. 296; ustanovi¬
tev SLS za Trst in Istro, str. 299; konflikti med »Zarjo« in »Slo¬
vencem«, str. 299; ofenziva »Slovenca« proti »edinjaštvu«, str. 300;
imenovanje škofa dr. Karlina, str. 300; prve katol. organizacije v
Istri, str. 301; italijanska iredenta v Primorju, str. 302; tržaški in

Stran

istrski Slovenci med vojno in o prevratu, str. 302. — Državnozb.
volitve 'J. 1907. na Koroškem, str 303; politična nasprotstva na Ko¬
roškem, str. 304; koroška katol. organizacija, str. 304; pritisk Nem¬
cev, str, 306; Šušteršič in koroški Slovenci, str. 307; koroški Slo¬
venci med vojno, str. 308;; boj za Koroško itn plebiscit, str. 309.

5.) Katoliško društveno in ljudsko-prosvetno gibanje; katoliški tisk,
str. 310; ustanovitev prvih telovadi odsekov, str. 311; »Ljudski dom
v Ljubljani, str. 312; orlovstvo, str. 313; »Slov. Straža«, str. 314;

SKSZ, str. 315; društveno življenje med vojno, str. 318; »Nova
založba«, Str. 319; oživljen je SKSZ, str. 320. — Resume dobe med
III. kat. shodom in prevratom, str. 321. — Konec, str. 323.

Dodatek;  ljubljanska Prosvetna zveza po osvobojenju ....

324

Od istega pisatelja so izšla doslej v knjižni
izdaji naslednja dela:

Naša Istra. V Ljubljani, 1919.

Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. V Ljubljani,
1921.

Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. V Ljubljani,
1921.

Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino-. V Ljub¬
ljani, 1922.

Srbske narodne pripovedke. V Ljubljani, 1922.
Hauia Mcrpa. Cnonjbe, 1922.

Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. V Ljubljani,
1923.

Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. V Ljubljani,

1923.

Kitajske narodne pripovedke. V Ljubljani, 1923.
Slovenci. V Ljubljani, 1923.

Zgodovina socializma v Srbiji. V Ljubljani, 1923.

A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. V Ljub¬
ljani, 1924.

Janko Kersnik, izbrani spisi za mladino. V Ljubljani,

1924.

Slovinci. V Prostejove, 1924.

Afriške narodne pripovedke. V Ljubljani, 1924.
Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne.
V Ljubljani, 1924.

Starejše pesnice in pisateljice, izbrani spisi za mla¬
dino. V Ljubljani, 1926.

Ob 60 letnici B. Potočnikove čitalnice v Št. Vidu
nad Ljubljano. V Ljubljani, 1926.

Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. V

Ljubljani, 1928.

Kmetiško vprašanje v Sloveniji. (V tisku.)







NARODNA IN UNIUER2ITETNA
KNJI2NICA

00000242262