Dopisi. Od sv. Lovrenca v Sloy. goricah. (Letina med Dravo in Muro na Slovenskem). Po obilnem snega in dolgi zimi počenši od sv. Martina prideta se mrzel susec in april. — Na polji bilo je ob Jurjevem žalostno gledati; pšenica še se je srednje obranila, alj rž je kazala jako slabo. ,,Ob Jurjevem se mora vrana v žitu skriti" velja tukaj za pravoc. Letos pa se vrabec tega na mnogih krajih storiti ni mogel. Mnogi so tedaj žito podorali in jarenino vsejali. Pa glej čudo božjo! po jako ngodnem maji se je rž tako popravila, da bodo v nekaterih krajih imeli obilno žetev, kakor sem vidil na Ljntomerskem polji in okoli Ormuža; pa tudi v različnih dolinab Sloven8kib goric se najde tu pa tam lepo žito; pšenica pa poprek dobro kaže. — V vinogradih je visoki trs zvečine pomrznil; — kder je bilo mnogo takega, bo gorica redka, ker tudi iz starine malo žene; nizki trs pa lepo kaže; — celo tam, kder je lani slana in toča budo razsajala, bo nekoliko pridelka. 2. junija sem ridel že grozd (Izabelo) cvesti; in zdaj 6. jun. je vse za cvet pripravljeno. Kdo bi to mislil, ko je še ob Filipovem bilo vse suho po vinogradih'? Sadja bo tu pa tam male mere, na večib krajih celo nič razun male trohe črešenj, orehov in brezkev. — 3. 4. 5. 6. jun. 8tno imele bude plohe, celo točo na nekterih krajih. 30. maja je rdarilo v neko klečanjo pri sv. Urbanu Tiše Ptuja, 5. jun. in pri Bratkoviču fare sv. Jarja na Šavnici; pogorel je kmečki bram. 6. jun. je na Knkavi strela zažgala želarsko poslopje; ljudje so povsod življenje oteli. Od treska in hudega vremena reši nas o Gospod! Iz Poličan. (Dva požigalca). VPoličanah je v kratkem času 3krat gorelo, vsekdar okoli 7«2 po noči. Ogenj je bil vselej nastavljen in sicer sedemkrat ga je požigalec nastavil, pa diugekrati 80 še stražarji nevarnost o pravem času zapazili in ogenj zadušili. Pri tretjem požaru je zgorelo 8 velikih poslopij, med njimi tudi farovški hlev, na kterega pa ogenj ni bil nastavljen, ampak od pogorelih stanov po vetru prinešen. Pri prereli- kem požaru ni bilo ljudi, da bi bili strebo polivali, in tako se je slamnata streha vnela. Zažigalec je že rjet. Dobili so ga ravno, ko je sedmokrat poskušal v strebo ogenj nastaviti. Mladi, še neki ue osemnajst let stari komij je požigalec, ki je tik pogorišča prodaval; zdaj je v preiskavi v Slov. Bistrici. Ž njim je zaprt nek mladi žnidar, ki je bil zato na sumu, ker je bil pri gašenji vselej eden prvih in ker je bil veliko v tovaršiji s komijem. Učitelj pa, kolikorje tukaj znano, nibil nobeden na snmu*). Temu naj bo še dostavljeno, da je tukajsui žnpan prosil za vojaiko (žandarsko) pomoč za nočno stražo ali patrolo, pa nje ni dobil; le za vsako drugo noč sta bila obljubljena 2 žandarja, ki sta pa vsekdar, kedar je gorelo, še le prišla pogorišča gledat. Višja gosposka zavrača župane na lastno pomoč, naj sami patrolirajo. Ali župani, ko so skoro sami posestniki, tega ne zmorejo in je tudi Eevarno, hudobnežem zameriti se, kersejebati, da njim ravno zato, če se njihovim hudobijam ustavljajo, labko postavijo rudečega petelina na strebo. Po mestih mrgoli vojakov in se žandarji se v mesta vtikajo. Kmeti so pa izpostavljeni hndobnežem, da si niso pred njimi varni ne življenja, ne imetja. Zakaj neki kmeti največje breme denarne in krvne dače nosijo? Ko bi preskrbni poslanec Seidl na prarem ruestu o tej reči ktero pametno zinil! Poličani posebno bi imeli pravico ga na dolžnost hvaležnosti opomniti, ker mn vsekdar kakor zvesti botri na strani stojijo in še drugih za njega pridobijo, kedar velja v dež. ali drž. zbor voliti moža, ki bi njihove zadeve zastopal. V zadevi varnosti, sruo pa na deželi jako na slabem; to smo ei Poličani sami poskusili. — Eden stnrkori pobalin nas je imel vse r strabu. Od ogersko-štajerske meje. Pribodnji mesec se bodo vršile na Ogerskem volitTe v deželni zbor. Živabno gibanje se je pričelo zarad tega že med Komuni, med Srbi in Slovaki. In kaj delajo našibratjePrekmurci? Nameravajo tndi oni v prihodnje otresti spone madžariznia, in postaviti v Soboti in Kakši s v o j a, to je, rodoljubna kandidata? — Nikakor ne, — povsod držijo križem rokd, povsod hlapčevsko vpirajo oči in usesa na vseraogočne uradnike, kaj neki bodo ti iztuhtali in ukazati blagovolili. Slišimo, da je postavil v Soboti pasa teh pokrajin, stolni sodnik Augustič, srojega s i n a za kandidata, človeka, ki mu je za blagor in narodne pravice Slovencev mar toliko, kakor za lanski sneg. Kedaj vzbndi Bog moža, ki se bo usmilil tega revnega, tlačenega rodu ? Kedaj se bote zedinili vsi, luterani in katoličani, ter si enoglasno izbrali — ne tujca, sovražnika svojega, marveč domačina, razumnika, poštenjaka, — ki Vam bo iz obilnih zadreg pomagati vedel in — hotel??!! *) S tem bodi poročilov 81. Gosp. 23. štev. popravljeno! Vred. Iz gornje Radgone. (Toča). Kakor na sosednem Neniškem, udeležuje se tudi tukaj — hvala Bogu — na tisoče in tisoče vernega ljudstva jubilejskib procesij. rDa, živi še v narodu vera, živi še katoliško čutenje in prepričanje", — djal sem gledaje neštevilne množice, združene v goreči molitvi. — Na polji pšenica, in v vinogradu ljuba rozga še precej obeta. Žalibog, da se prikaže včasih že tudi toča. Pri Kapeli je te dni mnogo kvara storila. 0d Sotle. (Nekaj za poslance). Nič druga, kakor sam tat. Sedaj so zares žalostni časi za kmeta. Celo leto se poti, da bi si kaj pridelal, potem pa pride tat pa niu v eni noči odnese. Tako se je zgodilo J. Kitaku. Vzeli so mu ves špeb, meso in žito. Jakob-u Gobcu so ukradli kaštruna, za hlevom odrli kožo in njo tako zrezali, da ni za nobeno rabo; meso pa so odnesli. Podlipniku so vola ukradli. Koresu so v klet strli in vino odnesli; in takih litanij bi lahko več naštel, kakor je svetnikov v pratiki zaznamovanih. Ljudje si glave belijo, ter pravijo: za božjo voljo v poprejšnih časih ni bilo tako. Sedaj pravijo postopači: naj kmet le sam dela; kedar bo kaj pridelal, pa mu vzamemo. Vsaj smo svobodni. Po dnevu se potikamo, kakor se moremo; po noči pa bajd na oglarijo, kder se marsikaj zavoha. Ako se prilika ponudi, pa vzaraemo seboj. Na desni strani Sotle je eden, koji je iz kajhe prišedši rekel: ntatvine nikoli ne pustim. V kajhi mi je boljše bilo, kakor doma, zaslužil sena v kratkih tednih 15 fl., katere sem za likov v Rogatci zapil". Tedaj vidite gg. državni poslanci in c. k. soduiki, da s samo kajho se ne bode število tatov zmanjšalo. Ignac Mikuš, kmet.