Eazgled po šolskem svetu. — Češka Šolska Matlca je imela predpreteklo uedeljo svoj občni zbor, na katerem se je konstatiralo, da je imela za svojega 30 letnega obstanka 16,213.000 kron dohodkov in 15,702.000 kron izdatkov. Imetje društva znaša pol milijona kron brez rezervriega in penzijskega zaklada. ^Ustredni Matice Školska" pa je imela samo v 1910. letu 1,298.062 K dohodkov in 1,298.837 kron stroškov, primanjkljaj 774 K 82 vinarjev so pokrili iz čistega imetja Matice, ki znaša natanko 511.198 kron in 2 vinarja; različni fondi pa znašajo 2,616.899 K 62 vin. V prfteklem letu je Matica prispevala za češke šole Eomenskega društva na Dunaju 15.550 K. Krajevnih organizacij ima 679 ter vzdržuje 144 ljudskih, srednjih šol ter otroških vrtce? s 14.072 učenci. češka Solska Matica more zares s ponosom zreti na svoje 301etno delovanje, kakor tudi na požrtrovalnost češkega ljudstva. — Na Češkem je preveč učiteljev. Že sedaj čaka nad 500 kandidatov in kandidatinj na nameščenje, a v štirib mesecih jih pristopi še drugih 1200, da bo na Ceškem 1700 učiteljskib oseb brez nameščenja. — Na rlmski nnlTerzi bodo prihodnje leto ustanovljeni stolici dveh slovanskih jezikov in slovster: za ruski in srbski jezik. — ŽenstTO na univerzi. Na pruskih univerzah je študiralo v letnem semestru 1910 v celem 2035 žen (v letnem semestru 1909 — 1464). Na teologični fakulteti jih je bilo vpisanih 25 (med temi 5 rednih, ostale le kot hospitantke), na pravniški fakulti 12 (9 rednih), na medicinski 241 (rednih 202) in na filozofični 1757 (rednih 1118). Pravniška in teologična fakulta dosedaj pri nas ženam nista pristopni. — Kriza t Solskl Hatiel r Brnu. Doslej so bili Cehi na obrambnera polju edini. Matica Solska, t. j. društvo kakor naša C M družba, je združevala v sebi vse sloje na skupen boj proti nemškim šolam. Toda zadnji čas so češki klerikalei, ki so se učili pri naših klerikalcih uničujočega dela, začeli butati ob važno češko šolsko družbo, a ker ji na Češkem zaradi zavednosti širokih vrst niso mogli do žirega, so se lotili dela na Moravskem ter se zaganjali v šolsko družbo zato, ker stoji na iijenem prrem mestu znan narodnjak in napredujak dr. Budiuskij. Moravski klerikalci so napeli vse moči, da bi škodovali skupai narodni stvari. Toda ni se jira posrečilo. Šele spdaj, ko je vse veliko delo v najboljšem stanju, je dr. Budinskij ia z njim cel odbor resigniral na svoje raesto, da tako obvarujejo družbo nadaljnib napadov. Kl^rikalci so pač povsod enaki.