458. štev. Posamezna številka 6 vinarjev, „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah to praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani y upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se is pošilja upravništvu. ar «: Telefon številka 118. :» Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništvo: ;:t Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ;n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju h>-::: pust. — Za odgovor je priložiti W ml o. 8t Telefon Številka '.18. V Ljubljani, sobota dne 5. aprila 1913. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Avstrija — coklja prostega razvoja narodov. Pod Pohorjem, 19./IJI. Pred par dnevi je prinesel dunajski časnik »Die Zeit« članek, kjer se peča z avstrijsko in rusko demobilizacijo. List brije norce iz naših diplomatov na razne načine in jim napravi slednjič še poklon prav problematične vrednosti, češ, da ni pripisati razboritosti in dalekovednosti ruske diplomacije, da so bili avstrijski diplomati v tej zadevi popolnoma ugnani aninak le skrajni nerodnosti in kratkovidnosti njih samih. In to je prežalostna resnica. Avstrijski vodilni krogi, mislim ljudi ki imajo v rokah vladno krmilo, se iz zgodovine niso popolnoma ničesar naučili, pa tudi ničesar pozabili. Manjka jim vsak smisel za realno presojanje položaja. Navdahnjeni so bolj transendentalno kakor bi se utegnil pošaliti kak hudomušnež. Lebdi jim še zmerom pred očmi nekaka vsemogočna katoliška Avstrija s premočjo Nemcev. In za tem ciljem stremijo, za tega živijo, ne da bi obrnili pogled na faktične razmere na dejanski položaj, ki bi jih naučil, da je ta ideja blazna, modernemu času in faktičnim razmeram absolutno neodgovarjajoča. In da bi uresničila to svojo blazno in za Avstrijo samo grobokopno misel, je oviralo od pamtlveka narodnostni razvoj ne samo doma, ampak tudi zuna] avstrijskih mej — in videla v tem postopanju svojo zgodovinsko nalogo. Da je ta ideja izvršljiva, je naučil avstrijske vladne kroge knez Met-ternlcli, ki je res pol stoletja ustrahoval vso Evropo na podlagi tako-zvanega legitimnega principa, ki ga ie na naš Berchtold prekrstil v bolj moderno ime, namreč v prosluli status quo princip. Vsak napreden Avstrijec se z gnevom v duši zmisli na Metterni-cha, ki je kriv, da Je Avstrija v gospodarskem in kulturnem oziru zaostala za desetletja. Treba se je spomniti samo na predmarčno dobo. Avstrija je zato zaostala za zapad-nimi državami za 50 let, kot nas pouči samo dejstvo, da je k nam prišel tisti prevrat, ki je imel iste podlage in iste cilje za 50 let pozneje, kakor na Francosko. In na Balkanu zopet po zaslugi -evropskih velesil za 50 let pozneje kot v Avstriji. Pa Metternich je pal in na njegovem grobu je zaplapolala zastava ustave, znanilke boljše bodočnosti. Metternlcha res ni več. pač pa so Metternichi, ki nadaljujejo njegovo protikulturno in reakcionarno delo In se razločujejo od njega samo v toliko, da so bolj, narodni. Da je bila Avstrija coklja in da je še, nas poučijo znana dejstva. Avstrija je delala z vso silo proti združenju Italije in zato zabila toliko energije, ki bi jo drugje v svojo korist krvavo potrebovala. Združena Nemčija je bila ustvarjena proti prizadevanju Avstrije, njo so izrinili in iz nekdanje državne zveze ustanovili sedanjo zvezno državo. Pa vse to je še ni izučilo. Letos se je zopet pokazala na Balkanu, kako razume »dalekovidno« politiko s tem, da je delala in še dela na vse kriplje proti osvobojenju, oziroma sedaj proti ustanovitvi močnih narodnih držav. In v posmeh vsem tem dejstvom, piše dr. Žitnik v »Slovencu«, da je avstrijska diplomacija že petdeset let zastopala princip: Balkan bal- kanskim državam. Seveda sedaj, ko so jo razmere prisilile, ko je bila nevarnost evropske vojske na vidiku, torej v momentu zadnje napetosti, se je morala sprijazniti s tem načelom. Kakor postopa Avstrija na zunaj, da namreč ovira svobodno snovanje narodnih držav, kar je po mnenju vsakega razsodnega človeka Sisiphovo delo, tako nastopa v svoji notranji politiki. Enakoprav- nost. svobodni razvoj so v Avstriji samo slavnostne besede pri slavnostnih prireditvah v navadnem življenju so pa perverzno izkrivljene, tako da pomenijo enkrat vse, drugič nič. Za nas Slovence so te besede samo prazen zvok, ki z dejanskim položajem nimajo nič opraviti. Naš dejanski položaj kriči proti vsaki enakopravnosti in svobodnemu razvoju kljub tako lepo. celo poetično zasnovanemu § 19. drž. tem. zakonov. Kaj nam ie torej storiti? Knaflič je prišel v svoji brošuri »Jugoslovansko vprašanje« do zaključka, da delajmo na to, da se preuredi Avstrija v zvezno državo narodov z avtonomno upravo — torej ne dualizem pa tudi ne trializem. ampak zveza avtonomnih jednakopravnih narodov. V tem obstoji misija Avstrije, modruje dalje, v tem je tudi moralno upravičen njen obstoj, laz pa pravim: Za enkrat je za nas Slovence realno samo to. da pametno izkoristimo vsako zadrego avstrijske notranje politike, katerih Je brez števila in tako faktično dejansko prispemo do tega, kar nam je že v § 19. drž. tem. zak. pravno zasigurano — do enakopravnosti. Hefajstos. Preobrat v skaderslem vprašanju. Dve dejstvi označujeta današnjo situacijo, povzročeno radi črnogorske zahteve po Skadru. Generalni naskok na Skader je preložen; diplomacija se posvetuje, če ne bi naposled le kazalo od Črne gore odkupiti Skader in dati narodu »odškodnino« za vse žrtve, ki so padle po zaslugi Evrope in njenih diplomatov, ki so šest mesecev gledali krvavo, najne-potrebnejšo moritev, kar jih more za-bilježiti Balkanska vojna. Kakor da bi se dalo življenje odkupiti! LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Toda v trenutku, ko je stopil k svoji postelji, je potrkal nekdo krepko na njegova vrata. Šel je odpirat. Bil je eden izmed njegovih slug. »Čas je, mojster!« je dejal možakar. »Koliko pa je ura? ... »Sest je ura, mojster!« Noč je bila minila z naglico, ki se je mojster niti zavedel ni. »Dobro!« je dejal, »že grem!« XXII. Ulica sv. Antona. Videli smo prečastitega Lojolo v trenotku, ko je izbruhnila blaznost grofa De Monklarja, kako je planil iz profosovega dvorca, hoteč dohiteti vojake, ki so vedli Lant-nčja, in prisostvovati mladeničevi smrti. Lantnč je štopal brez upora; roke so mu bile trdno zvezane, in °b vsaki strani je korajžo deset stražnikov. ,pa tudi če bi bil hotel bežati — v njegovi giavi le kovala skrb, ki mu v tem trenotku ni dala misliti na beg. Nesrečnež ni mogel razumeti, kai se eodi Velesile so sklenile Avstr, na ljubo pomorsko demonstracijo, ki naj bi bila Črnogorce prisilila da odstopijo izpred Skadra in od Skadra. Črnogorci niso ubogali. Tudi grožnje z zasedenjem Bara in Ulčina niso imele uspeha in že se je bilo bati, da bo demonstracija, od avstrijskih nemških listov slavljena kot »triumf« in — edino pozitivno dejanje avstrijske diplomacije, da bo taista demonstracija zopet neva blamaža v vrsti mnogih blamaž, ki smo jih doživeli tekom šestih mesecev na Balkanu. Tega se je bilo bati tembolj, ker je bila Evropa nekako neenotna, kar se tiče izvedbe demonstracije in v evropskem koncertu so občutila tudi diplomatske muzike nevešča ušesa, česar niso zabrisale niti izjave dirigentov — zunanjih ministrov. Nesoglasja so bila najčutnejša v tem, kako naj se Črno Goro prisili, ako na demonstracijo velesil le še ne odneha. Avstrija bi bila želela napraviti vojaški pohod na Cetinje, preračunila je namreč in — m ——rr—---m zračunila, da se ji sedaj črnogorske vojske ni bati, ker taista je oslabljena oz. je pred Skadrom. Takšnemu izletu se je pa zaprotivila Rusija in zdi se, da z njo vred tudi Francija in Anglija, ki se je kljub njeni, ravno v tem slučaju od Nemcev tako hvaljeni praktičnosti uprla — kakor se zdi — takšnim prisilnim sredstvom. Kljub vsemu temu na Dunaju niso obupali in do trenotka je razpoloženje še sila bojevito, karakterizirano z geslom: »Na Cetinje«. Tudi vladni listi so priobčili neko nerazveseljivo vest, po kateri se ustavlja odpust na dopust in se upokliče letnik 1910 pod orožje. Vsled teh dejstev ne smemo biti ravno preoptimističnj, vsled zgoraj omenjenih dveh dejstev pa tudi ne pre-črnogledi, dejstev namreč, da se Evropa hoče pogoditi in da je generalni naskok na Skader preložen. Evropa se pogaja s Črno Goro! Velesile videč, da utegne demonstracija brodovja, ki do tega trenutka še ni izvedena — pomeniti blamažo, ako se ne uporabi tudi nasilnejših sredstev, ki se jih hoče oprijeti Avstrija; vporaba teh nasilnih sredstev od strani Avstrije bi pa pomenjala pri najmanjšem intervencijo Rusije; videč to, so prišle velesile najbrže na predlog Francije, ki se je sploh precej upirala demonstraciji — na kompromisni predlog: Črna Gora naj odstopi od Skadra pa dobi zato trikot ozemlja med Bojano in Drino, in s tem tudi pristanišče sv. Iv. Meduanskega. Velesile bi bile voljne, Avstrija menda tudi, in Francija bi posredo-va a. Ni znano, kaj poreče kralj Nikola. Poroča se pa, da je generalni naskok na Skader preložen. Seveda bi &e demonstracija brodovja najbrže kljub temu izvršila, saj se s tem olajša kralju položaj in utrdi njegovo stališče napram narodu, ki instinktivno teži proti Skadru — to je namreč nazor Rusije, ki je najbrže dobro poučena glede Črne Gore in kraljevih namenih. — Glede demonstracije same, o kateri se še danes ne ve dosti več kot to, da je bil kralj Nikita nejevoljen, ker so ga radi avstrijskega brodovja, ki je plulo proti črnogorski obali, zbudili iz spanja — pišejo angleški listi, da je nepotrebna in brezpomembna, ker je prišla prepozno. DEMONSTRACIJE VELESIL PROTI ČRNI GORI. Pred Barom še ni drugih ladij kot avstrijske. Demonstraciji, ki nosi mednarodni značaj, se pridruži tudi Francija, zato, da se prepreči vsak izoliran nastop. Rusija je brodovni demonstraciji pritrdila le pod pogojem, da se Črnogorska obal blokira in eventuelno dve točki črnogorske obali zasedeta. Albanska obal se ne sme zasesti. Tripelententa stoji na stališču, da je tudi to treba izvesti z največjo previdnostjo. Predno se bo od blokade prešlo k zasedenju bo treba sklepa velesil. Dosedanja demonstracija ob črnogorski obali ni napravila nobenega vtisa. BOJ ZA SKADER. Dunaj, 4. aprila. »Siidslavische Corespondenz« dobiva iz literarnega oddelka zunanjega ministrstva sledeče obvestilo: Oblegovalci so zavzeli Brdico, Veliki Bardanjol in predutrd-be Taraboša, naskok na Taraboš sam pa se je ponesrečil. Turki, zlasti pa Malisori, ki se boje masakra, ako Črnogorci mesto zavzamejo, so se obupno branili. Na strani oblegovalcev je padlo okoli 4000 mož v štiridnevnih bojih. Od ponedeljka sem vlada neprostovoljen odmor. Oblegovalci čakajo nove srbske infanterije in dveh havbičnih baterij, ki dospo najbrž že danes. Pri vojaški konferenci, katere so se udeležili v Cetinju kralj Nikolaj, general Bojovič, polkovnik Povovič in artiljerijski poveljnik Pavlovič, se je sklenil nov operacijski načrt. Bojovič se je že iz Cetinja odpeljal. Kralj Nikolaj je imel konferenco z ruskim poslanikom Giersom in vojnim atašejem Potapovem. Kralj Nikolaj se Je odpeljal v glavni stan pred Skadrom, kjer se vrše priprave za ponovni naskok. Pošljite naročnino, ako je še niste! Slovenska zemlja. Iz Ormoža. Klerikalno pobalinstvo nas vedno in vedno sili jemati pero v roke. Take virtuoznosti v zavijanju in pavšalnemu sumničenju, kot to ima naš ormoški dopisunče v Straži, pa ne najdete zlepa ne tu, ne tam. Pobalin se zaganja v vse, kar je narodno. pa najsi je to potem slovenski sodnik, uradnik železnice, odvetnik učitelj, delavec ali kmet. Vse mu je »Wurst«, samo, da grdi in sumniči. Zadnja »Straža« je na primer izpod peresa tega pobalina prinesla uvodnik »Delo nemškega Verbanda na Sp. Štajerskem,« v katerem se ta »veleznačaj« najpreie zaganja v ta — graški — Verband (namreč »Sparkaso«), češ, da je glavno zavetišče. glavna opora spod. štajerskega renegata. Statistika kot taka v tem članku je popolnoma pravilna in. da bi konečno ne pokazal pobče, kam moli umazane svoje parklje, bi morali ta spis popolnoma odobravati. Ker ga pa jezi, da klerikalni denarni zavodi no Slov. Štajerju de faeto na celi črti nazadujejo nasproti sloven. naprednim, dolži slovensko naše učiteljstvo, da Je ono, ki drži. ki vodi nemške »Kasse« graškega Verbanda. Je to infamija. za katero bi bil še pasji bič prečastno orodje. Dočim pravi še par vrst, posebno v začetku » na drugi strani pa je cilj Verbanda — okrepiti trhlo »nemštvo« slovenskega izvora na Spodnjem Štajerskem« in proti koncu »... Ohraniti se pa morajo (nem-čurske Kasse so mišljene) radi raznih nemškutarskih eksistenc, zahteve Volksrata in — Siidmarke«, pravi pobalin proti koncu dosiovno: »Slovenski učitelji, ki delujete v službi graškega Verbanda, ali ne vidite, dal delujete v službi organizacije, ki deluje v smislu Siidmarke. kateri služi par slovenskih posojilnic v to, da zakriva svoje nemško-nacionalne težnje na Spodnjem Štajerskem, in da — potom njih izvrši v časih pomanjkanja denarja — pritisk na slovenske dolžnike, kar sedaj občutijo dolžniki v našem okraju. Iz narodnogospodarskega in narodno-obramb-nega stališča veljaj za nas načelo:: Slovenec se naj poslužuje le slovenski!^ denarnih zavodov!« To ie brezmejno falotstvo, saj priznava dopi-sun najpreje sam, da so to nemčur-ske kasse, a se spusti koncem v tako gorostasno protislovje in to edino le, ker štajersko slovensko učiteljstvo ne hodi za farškimi petoližci, mlečezobimi kaplani in pitanimi faj-moštri. Kot mi, ve tudi on, da je ravno učiteljstvo na deželi glavna opora našega naroda. Res. da si je klerikalizem v naši deželi podjarmil že deset in desettisoče, ali, dolžiti učiteljstvo narodnega izdajalstva — si še ni upal do danes nobeden, še tako vročekrven kaplanček. Imamo Njegov oče ga je spoznal! Njegov oče je bil pokazal ob tem čudežnem svidenju tako neizmerno radost in ganjenost! In ravno tisti oče ga je ukazal odvesti pod vešala!... Kaj se je bilo vendar zgodilo v duhu velikega profosa? ... Ali mu je bilo otrpnilo srce ob izvrševanju njegove dolžnosti v toliki meri, da je žrtvoval brez pomisleka lastnega sina? ... To vprašanje je navdajalo Lant-nčja z bolestjo, ki je bila čisto nova zanj... Res da, sovražil je velikega profosa, dokler še ni vedel, da je on sam grof De Monklar ... Toda ali se ni raztajalo to sovraštvo kakor sneg na solncu, kakor hitro je našel svojega očeta? In zdaj! Ta oče! Ali ga bo moral res prokleti v trenotku svoje sramotne smrti? Ko je premišljal o vseh teh rečeh, skorai ne zavedaje se, da gre pod vešala. se je zarogal glas v njegovi bližini... enak glasu, ki je zasmehoval Doleta, stopajočega h grmadi: »Ali ste pripravljeni na smrt?« Lantnč je spoznal Lojolo. Skomizgnil je z ramami. »Upam,« je povzel Lojola, »da porabite pet ali šest minut življenja, ki vam še preostajajo v to, da se spravite z Bogom...« »Pustite me umreti v miru!« je dejal Lantnč osorno. »Kaj! Niti besedice kesanja!... Pa vsaj sporčili bi komu kaj! Saj je vendar par bitij na zemlji, ki jih vi ljubite, in ki ljubijo vas...« Oblak je zbežal preko nesreč-neževega čela. Čutil je, kako ga popada slabost ob mi£li na zaročenko. Toda že je hitel Lojola dalje: »Prepričan sem, da bi bilo vašemu ubogemu očetu v tolažbo, ako mu sporočite kaj v slovo: ponujam se vam drage volje za posrednika.« »Mojemu očetu!« je zamrmral Lantnč in prebledel kakor zid. »Da! Vaš oče vas ljubi, povedal mi je! V dno srca ga boli, da vas mora žrtvovati svoji dolžnosti...« »Tako!« je zarohnel Lantnč, »torej umrem bo volji velikega profosa?« »Moj Bog! Po njegovi volji ravno ne, toda z njegovim privoljenjem! Ah, grof De Monklar, vaš oče je podal veličasten zgled samozatajeva-nja.« Lantnč je umolknil. Bolest ga je dušila. »Ali ni v yašem srcu ničesar, kar bi mu dali povedati? Tako srečen bi bil, ako izve, da ste umrli krščansko, kesaje se svojih grehov.« »No. dobro! Pa mu povejte, povejte temu neustrašenemu očetu, ki izroča rodnega sina krvniku, povejte, da dodam svojim zločinom še enega... tega. da ga sovražim, ka- kor sovraži človek krvnika samega, in ga zaničujem, kakor zaničujem hlapce krvnikove! Povejte mu to! Upam, da podari vaše sporočilo mojemu blagemu očetu par noči mirnega spanja...« »Vaša volja mi je sveta,« je dejal Lojola, »zakaj volja umirajočega je. Toda Bog sam mi je priča, rad bi bil prinesel svojemu nesrečnemu prijatelju drugačno vest...« »Že dobro,« je rekel Lantnč mračnega obraza. »Zdaj glejte, da izginete. Spravite se stran od mene, če ne. vam prisežem. da vam pljunem vpričo vsega ljudstva v obraz, ko je že tako, da imam roke ukle-njene in vas ne morem zadaviti.« Lojola se je odmeknil za par korakov, rekoč s povzdignjenim glasom: »Moj Bog, odpusti temu nesrečnežu, saj ne ve, kaj govori!« Množica pa je občudovala menihovo velikodušnost. Poslej je stopal Lantnč s sklonjeno glavo, ves zatopljen v svoje premišljevanje. Zdajci pa je začutil, da se iz-prevod ustavlja. Dvignil je oči, pogledal okrog sebe in zagledal vešala. Bili so že pri Trahoarskem križu! Zaničljivo se je nasmehnil Lantnč. Spričo bližnje smrti se mu je bila yrnila vsa svobodnost njegovega duha. Očetova senca, ki ga }e bila obsedla, se le razletela. Pristopil je k vešalom in dejal krvniku: »Glej, da opraviš naglo in dobro! Pravijo, da si zelo spreten; videti hočem, ali je tvoja slava opravičena.« V največje začudenje vseh navzočih je krvnik odgovoril. Nikoli ni zinil mojster Ledu besedice v tem strašnem trenotku. Zgodilo se je pogostoma, da je’ obsojenec poprosil krvnika česa. preklel ga ali se mu priporoči! m kaj. A živa duša še ni bila s!ir/ i odgovora iz krvnikovih ust. Zdaj pa je izpregovoril. »Bodite brez skrbi,« ie dejal do-brovoljno. »postreči vam hočem bolje, nego sern postregel komurkoli doslej.« »Tak daj že, stori brž!« Ta hip se je začelo petje dvehi ali treh menihov, ki so jih bili poklic cali v naglici in jih postavili ob vznO-, žje vešal. Mojster Ledu je stopil k Lanti nčju in mu začel vneto popravljati ovratnik. V to svrho se je bil postavil za obsojenca. In Lantnčja je izpreletelo kakon električen stresljaj, ko je zaslišaj glas — krvnikov glas! — ki je za-, mrmral za njegovim hrbtom: »Ne čudite se ničemur, in odpii rajte oko! Vaš brat skrbi za vas! Takoj nato je krvnik odstopi ter se obrnil k svojemu prve hlapcu* (Dalje.) ts!< opij :m« jres da par učiteljev odpadnikov, a ti So znani Siidmarkovci. Nimamo pa ni enega, ki bi bil kot Slovenec tako malo značajen, da bi posvečeval za one boreže svoje znanje, svoje moči — renegatstvu. 2e zadnjič smo ftrazili svoje začudenje nad tem. da sme ta človek blatiti vse, kar ne trobi v klerikalni rog. danes pa si dovoljujemo še vprašanje: Koliko časa bo ostalo tako lopovstvo — nekaznovano?! Poučite mlečezobca naj-preje, kolikšno hvalo Vam je dolžan za vse to kar ima ravno od Vas, potem pa----------- Štajersko. Nemci v Laškem trgu zelo vzdihujejo in tarnajo. Vsi nemški časopisi so po koncu in jih podpirajo v njih zahtevi, po državni denarni podpori. Apelujejo tudi na »Siidmar-ko«, ki pa je nekam čudno hladna, adovedni smo, kaj stori vlada? e bi se pri kakšnem slovenskem denarnem zavodu zgodile take stvari, bi denarna podpora nele čisto gotovo izostala, marveč bi dan v zapore tudi ves nadzorstveni s vet. Tu je pa očividno, da bodo še revizijski organi odleteli brez najmanjšega ukora. Slovenskemu uradniku denarnega zavoda je treba storiti le pogreško in takoj se mu odvzame pravico izvrševati še dalje tako službo. Že radi nerednosti. Če pa gre za Nemce, pa je takoj vse pokonci, da pomoč ni prepozna. Okraden pismonoša. V Konjicah je tamošnji pismonoša javil pristojnemu poštnemu uradu, da mu je bilo med tem, ko je raznašal denarno pošto po deželi, okradenih 370 K. Preiskave so v polnem teku, tudi proti pismonoši Kukoviču, ker mislijo, da je soudeležen. Požar. V Cvikov£U pri Šoštanju je bil te dni yelikan&ki požar. Začelo je goreti pri posestniku Pušniku. Škode je nad 14.000 K, zavarovalnine pa le 2000 K. Da ni prihitela na lice mesta požarna bramba in na stotine ljudi, bi bil zgorel ves Cir-kovec, kajti vel je hud veter. Požar Je povzročila iskra, ki je odletela iz dimnika na slamokrito gospodarsko poslopje. Surovine so nekateri podčastniki huzarskega poveljstva v Slot Bistrici. Ko so se vračali huzarji minulo sredo od strelnih vaj v Mariboru in stali na peronu glav. kolodvora v Mariboru, je nek prostak v prvem hipu preslišal poziv »Pozor!« radi česar ga Je eden podčastnikov sunil tako neusmiljeno, da je odletel kakih 5 korakov v nasprotni zid in bil sko-ro omamljen. Ljudje so se kar zgražali. Glavno poveljstvo pa se čudi, če jih gre potem kar po pol eskadrona iskati v Maribor k brigadirju varstvo, za kar pa so seyeda — potem še kaznovani. Slavnostna otvoritev žrebčarne v Ljutomeru bo imela zelo sijajno zunanjost. Brala se bode maša* na prostem, pri kateri bo igrala velika godba, vrhu tega pa bodo nastopili slovenski ljutomerski in murodolski fantje kot jezdeci v narodni noši, slično, kot pred desetletji, o priliki NJ. velič. cesarja. V Vrbolah pri Konjicah je začelo te dni goreti — v noči — pri posestniku Podvinšeku. Podvinšek sam ni bil doma, pač pa vsa njegova obitelj, ki je tako trdno spala, da so jo zbudili šele došli sosedje. Zgorelo je do tal vse. Škode je 3500. zavarovalnine pa le 1400 K. — V Št. Lenartu v Slov. Goricah so prijeli pe-'rutninarja Kurnika. Novembra 1. 1. je bil v Tissini na Ogrskem, koder ie prenočeval pri krčmarju Ksoksu. Spomini sultana Abdula Hamida. Berolinska revila »Nord und Siid« je prinesla zanimive »Misli in spomine bivšega turškega sultana Abdul Hamida II.« To so spomini staroturka. slike polne tragedije nekdaj tako velike države, ki jih vidi mož, s katerim je tesno spojena usoda Turčije in njenih narodov, pa tudi epizode iz mednarodne politike. Pierre Loti ga nazivlje »Krvavim sultanom«. Ta pridevnik je na mestu zato, ker so bile za časa njegovega vladanja carigrajske ulice in predmestja Pera, Galata priče velikih krvoprelitij in je y azijski kakor evropski Turčiji teklo toliko kryi, da je postal sultan takorekoč simbol »človeka, ki mori«. Znano je. da je bil Abdul Hamid odločen Germanofil. Prijateljstvo in zveza z Nemci je bil glavni cilj njegove vlade. Za časa njegovega sultanata je bil poklicin nemški oficir von der Goltz v Carigrad in takoj povišan v pašo. Poleg tega še vrsta drugih Nemcev. h svoje palače, Yildiz-Kiosk, obdan od bašibozukov, je vladal z grozo od leta 1876. pa do časa revolucije. Turški življenjepise} S0 opisali Seboj je imel tudi več konj, ki so bili zavarovani pri nekem zavodu za 2000 K, a so jih zjutraj našli v močno zidanem hlevu zadušene. V noči je izbruhnil požar v hlevu, o katerem sumijo, da ga je Kurnik zanetil, da bi dobil visoko zavarovalnino. — Zaprli so neko Vodenik, ker sumijo, da je zažgala prejšnje svoSe posestvo. katero je bila preceno prodala. Vodenik tudi sama govori, da se je radi te kupčije grozno jezila. Živino in nekaj gospodarskega orodja so rešili. Vodenikova je bojda blazna. »Naš župnik, g. Jakob«, ki ga priredi mariborsko »Dramat. društvo« prihodnjo nedeljo, je, vsaj posneti po originalnem prevodu — Puškinova ljudska igra. Prevedena je bila iz ruščine v Trstu. Prevajalec jo je naslovil pod gorajšnjim. in dodal običajni pristavek, ki se do-slovno glasi: »Ljudska igra v štirih dejanjih. Spisal Š. Puškin, poslovenil X. Y.« Gospodu Iv, K. bi bili zelo hvaležni, če bi dal še par podatkov, kajti čudno se nam zdi. kako da pride prevajalec do tega, podtikati Puškinu dela, ki jih on ni napisal. Sicer pa ta igra nima nič sličnega ne z »Dolskim župnikom« od An-zengruberja (»D. Pfarrer v. Kirch-feld«) ne z Morreto\ym »Jokobom«, vsaj, vkolikor poznamo mH ti dve igri, ki so ju igrali tudi že v Mariboru na nemškem odru. S—a. Trgovec Weixl v Mariboru, Gornja Gosposka ulica, ima sedaj v zalogi zopet nove slike — druga slika skupine, ki bo obstojala iz 6 posameznih slik, povzete iz slovenskih narodnih pesmij. Za prvo, mično vspelo. »Rože je na vrtu plela« je prišla druga »Nikar, nikar se me boj...« Kmečka hiša, pred njo na klopi revček starček, ki nežno gladi ročico slovenske mladenke, v ozadju pa vršači očaka Triglava. Slika je barvotisk. Original je naredil Slokar, mariborski Slovenec. Fr. Horvat. Ce omenimo še. da prodaja g. Weixl te krasne kartice y korist slovenske šole v Mariboru, mislimo, da bo slovenska javnost pridno segala po njih. Nalezel se ga ie voznik peka Dietza iz Št. lija pri Mariboru, na to pa zginil. Voznik Schober bi bil moral poravnati pri paromliranju nek dolg svojega gospodarja v znesku 87 K 30 v, pa se je raje ustavil v neki krčmi pred Mariborom in zapravil 40 K 80 v, vrhu tega pa še 8 K-96 v, ki jih je bil spotoma dobil za pecivo. Schoberja iščejo. V Mariboru so prijeli bivšega uradnika tovarne za špirit v Račah, Majcena, ker si je dovolil več nerednosti. Med drugimi je dvignil tudi s ponarejeno nakaznico 29. marca letos pri poštnem uradu znesek 85 K, radi česar je bil takoj odpuščen. Izročili so ga drž. pravdništvu v Mariboru. Majcen je 30 let star in doma iz Ormoža'. Dnevni pregled. Dva mlljona kron za balkanske ranjence I Malone vse kulturne države so tekmovale v pomoči ubogim ranjenim in obolelim vojakom sedanje strahovite balkanske vojne. Med drugimi narodi so se posebno izkazali sicer računajoči Angleži ter so odposlali krščanskim vojskam vsega skupaj deset ekspedicij »rudeče-ga križa«, nakazavši vsakel lz teh gotovine ali kredita do 200.000 K, zraven tega pa še mnogo potrebnega inaterijaia! Švica ie tudi izdatno pomogla. Zdravnik dr. Adolf L. VI-scher iz Basla Je bil v spremstvu obširno vladanje poslednjega neomejenega vladarja Turčije. Iz teh virov nai le par stvarii navedemo * Rodil se je 4. shabana 1258 (21. septembra 1842) kot sin sultana Abd-al Madjida. Abd al -Hamid (tako se piše sultan turško) le imel 33 let. ko so ministri njegovega brata Murada V. prisilili k odstopu in posadili njega na prestol vseh Otomanov. To se je zgodilo 10. shabana 1293, (t. j. 21. avgusta 1876.) Glavne prigodbe velikega pomena za njegovega vladanja so: revolucija v Bosni in Hercegovini, vojna s Srbijo in Crno goro ter z Rusijo. Turški zgodovinar Je še napisal: sultan je nadaljeval v reformiranju. Sodništvo je bilo izpopolnjeno s pomočjo popravljenega občanskega zakona in nastavljanjem cesarskih pravnikov, ki so zasledovali zločine v imenu države; izdalo se je več drugih zakonov. Kredit države je narastel z uvedbo mednarodne uprave, ki je pazila na interese inozemskih upnikov. Na sol in alkohol so se vpeljali indirektni davki, tudi produkcija tabaka se je monopolizirala. Ustanovilo se ie dosti šol, zidale so se ceste, mostovi, izdale šo se koncesije za graditev železnic — Carigrad je spojen z Evropo, Bitoli s Solunom in Solun s Carigradom. Tudi v Aziji se železniška mreža veča in pristanišča V Solunu in Bejrutu so se zgradila. dveh tovarišev zdravnikov najprej v bolnišnicah v Belgradu potem pa v bitkah pri Kumanovem, Skoplju, Velesu in Prilepu. O svojih opazovanjih in delih je izdal ta zdravnik posebno knjižico z naslovom: »An der serbischen Front — v srbskej vojni črti« — Basel 1913. — 155 str. 52 slik. Značilno Je, kako sodi ta nepristranski človekoljub o srbskih vojakih, srbskih vojaških napravah, še posebej seveda o higijeni v voj-skinem času: »V volno akademijo, koia Je bila spremenjena v bolnišnico za ranjence, so dospeli prvi ranjenci, okolo 300. Akoravno ni bila na razpolago kaka kopel], se Je ipak pokazalo, da so bili vsi vojaki zelo čisti!! Mi Švicarji nlsnjo ničesar opazili o oni po »Simplicisslmu« et consortes razupiti baš prislovični — srbski nečistosti in — nemarnosti!!« Naša »Armmee-Zeitung«, iz koje smo posneli te-le zanimive podatke, piše o dr. Vischerjevl knjižici doslovno tako-le: »Knjižica dr. Vi-scherjeva je polna vsebine, eno prvih del o srbsko-turški vojni 1912/13 leta in bo gotovo našla med nami mnogo čitateljev. Pisana Je vseskozi srbofilsko (Srbom priiazna) in ravno radi tega zasluži našega posebnega uvaževania! Mi smo dolžni svojega soseda Južne Save-Dunave spoznavati v raznih razsvetljavah in položajih, da si moremo ustvariti o njem čisto in resnično sliko!!« — Sapienti sat! — Pomorska demonstracija pred Črnogoro ni tako nevarna, kakor bi si kdo mislil. »Nar. Li§ty« prinašajo primeren spomin iz 1. 1880. Na berlinskem kongresu je namreč bilo sklenjeno, da pripade Uljičin Črni-gori. Minilo pa je že skoral dve leti in turška uprava ga še vedno ni dala iz rok. Ko so velesile to zahtevale, so Turki mesto zapustili a zasedli so ga Albanci, Ni dvoma, da se je to zgodilo v soglasju s kako večjo silo. Prišlo je do demonstracije. Na čelu demonstracije je bila Anglija. Ladje so se zbirale v Gružu. — Med velesilami je bilo tako nesoglasje — kakor sedaj. Predno so se ladje sešle, je minilo precej časa in treba je bilo precej odločnih korakov od strani Anglije in Rusije, predno je Turčija poslala svoje čete V, Skader in je prisilila Albance da s_Q mesto izročili Črnogorcem. Na to so se ladje razšle. Po mnenju »N. L.« je tudi sedaj pričakovati enakega obotavljanja. Ladje bodo plule v daljavi 10 km od brega — vojna se bo nadaljevala. Predno bi smele čete stopiti na suho — bi prišlo do resnega spora med velesilami. Nemška kultura se je razlila včeraj po prvi strani dunajske »Preše«. Da bi opravičila demonstracijo pred Črnogoro, hoče naslikati čr-gorsko kulturo v najgrši luči. Mi smo tega že navajeni. V svojih izdajanjih se sklicuje iia nekega portugalskega zgodovinarja. Pravi, da v Črnigori spe skupaj v eni sobi ljudje in živina, mali in veliki, ovce in svinje, oženjeni in neoženjeni. Valjajo se vsi v enem blatu. Črnogorci se sploh ne slečejo niti preoblečejo — kakor gre spat, tak vstane in hodi cel. dan okoli. Jedo samo koruzo in čebulo. Seveda se pri tem redi golazen in se širijo bolezni. Tak narod — pravi »Preša — ne sme postati gospodar Skadra: Črnogorci pa seveda ne bodo vprašali žide okoli »Preše«, kaj smejo in kaj ne smejo — ampak se bodo bojevali naprej. Demonstracija na morju jih ne moti. Nikita. ki so mu naznanili, da so ladje prišle, je samo rekel: »Ne motite mi spanja!« — Črnogorske čete se pripravljajo za na- To pa je tudi najboljši glas o vladi bivšega sultana. Armenci. Arabci in kristjanje so pa drugega mnenja. Ta krvavi mož je bil odstavljen za mladoturške revolucije leta 1908 in je pričel pisati svoje spomine. V njegovih mislih vidimo način, kako je Orientalec opazoval ljudi, kako Je sodil o evropski politiki in o vseh večjih pripetljajih, ki tvorijo del najnovejše zgodovine evropskega Vzhoda; O nemški politiki na Vzhodu piše Abdul Hamid: Na Bismarcku se je vedno cenilo, da ni skrival kakor drugi diplomati svoje misli za svoje besede, ampak je rekel naravnost, kar je mislil. To je možno, ampak njegov princip, da Orient ni vreden niti ko-stij enega samega pomorjanskega granatnika, ne more biti njegov resničen nazor, kajti sicer bi ga morali smatrati za kratkovidnega človeka. Morda si je mislil, da še ni prišel trenutek, ko bi imel obrniti svoj pogled k Orientu. Ce bi pa pravočasno spoznal, da je za Nemčijo skoro življensko vprašanje ohraniti silno Turčijo, bi bilo boljše za obe zemlji. Kakšna škoda je. da nas ni hotel Bismarck privzeti k trozvezi! Drugikrat bi to yeč ne bilo možno. skok — in se ne menijo niti za »N. Fr. Presse« niti za ladje, ki si ogledujejo črnogorsko obrežje. Užaljeni Trzinci. Trzinci so jezni. »Dan« je prinesel spis t Josipa Ciperleta o Trzincih. Pokojni Ci-perle je zbral nekaj starih poročil in dovtipov o Trzincih in Je napisal o Trzincih spis da bi biji Trzinoi lahko nanj ponosni. O tej stvari je pisal svoje dni t J os. Benkovič v »Dom in Svetu«. Vsak naj ima svoje spomine, povsod najdete kaj dobrega in slabega. Zdal pa se Trzinci Jeze na nas. Grozno so razžaljeni in razburjeni. To je popolnoma odveč, ker mi nismo niti najmanj hoteli Trzincem kaj očitati. Prav nič ne dvomimo, da so v Trzinu kljub starim spominom dobri in pošteni ljudje. Tudi trzinska občina ni pri tem prizadeta, noben človek ni zato o Trzincih slabSe mislil, kakor preje. Zato naj bodo Trzinci potolaženi. Velika nesreča na Vrhniki V četrtek je bila na Vrhniki instalacija novega vrhniškega dekana. Tem povodom so nekateri fantje streljali z majhnimi topiči, pri tem so pa prezrli vse, kar je treba pri takem streljanju storiti za varnost. Poleg topičev je bil odprt Žakelj z 20 kilami smodnika. Pri streljanju je iskra odletela na smodnik, ki se je v hipu razpršil ter je strašno vžgal šest oseb. Tri nevarno ranjene so odpe-IJali v Ljubljano, trije lahko ranjeni so pa ostali doma. 181etni Franc Grom, 271etni Franc Grom (oba istih imen, a nista brata) in 171etni Oblak so vsi črni v obraz, ki je napihnjen, da izgleda kakor kak škaf. Poleg tega. da imajo glavo strahovito oteklo, so ranjeni na rokah, vratu in životu. Ni- izključeno, da izgube oči, ki se sedaj vsied oteklin sploh ne vidijo. Ta zopetna nesreča je nov opomin oblasti, da bolj nadzira streljanje s toaiči. Izpit za zidarskega moistra so napravili pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledeči gg.: Anton Valič iz Skrilj pri Ajdovščini, Ivan Ste-kančič iz Renč pri Gorici, Peregrin Žandar iz Praproč pri Kamniku. Josip Jurca iz Volčjega grada pri Komnu Vinko Štrukelj iz Ozeljana pri Gorici. Izpit za tesarskega mojstra je napravil gospod Andrej Peterka iz Dol pri Moravčah, vsi absolventi c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani. Vlom. Na Veliko soboto zjutraj med 2, in 3. uro so vlomili ^neznani zlikovci v trgovino Josipa Čučka v Knežaku, ter ukradli iz miznice 300 kron. Tatovi so se pa najbrže zbali, ker so pustili v miznici še večjo vsoto denarja. Mrtvo našli. 3. t. m. je šla 50-letna čevljarjeva žena Antonija Loboda iz Kamnika od doma in se ni več vrnila. Naslednjega dne so jo našli v dotoki Bistrice utopljeno. Najbrže se ji je zmešalo. Roparski napad. Kdor se je vozil kdaj iz Novega mesta, ve, da ponoči ni bolj dolgočasne yožnje nikjer, kakor od Stranske vasi blizu do Črnomlja. Cesta pelje namreč po samotni, čez dve uri daleč se raztezajoči »Krupski lozi«, in ves čas ni ne ene hiše blizu. Enakomerni klančki in ovinki v monotomni šumi utrudijo oči in duh in človek se oddahne, ko pride do takozvanega »Vragovega kamna«, ker je potem kmalu konec gozda. Po tej samotni cesti se je vračala s počitnic v Črnomelj dne 25. marca gospodična učiteljica Milka Bukovič iz Črnomlja. Blizu »Vragovega kamna« pa stopita pred njo nenadoma dva kot delavca oblečena možka, ki sta prežala do takrat skrita v grmovju ob Cesar Viljem bi nas vzel popolnoma mirno v trozvezo. Nemčija bi imela obrniti svojo akcijo k perzijskemu zalivu, ne pa razbijati prebitek svoje sile po vsem svetu in iskati kolonij, od katerih ne bode imela nikdar koristij. Nemci bi veliko pridobili, mi seveda tudi! O balkanskih zemljah in Turčiji. Moj vrtnar v Yildzu je prav govoril, ko mi je povedal tole svoje mnenje o balkanskem gibanju: Jablana, — je dejal — hruška, češplja, dob in jelša so rastli drug poleg drugega tako dolgo, da so se veje pričele dotikati. Dob je Po svoji velikosti prevladal ostala drevesa., ta so pa nižjim vejam velikana od^-vzemala toliko zraka in svetlobe, da so veje ginevale in se sušile. In tako je prišlo, da so vsa drevesa med seboj tekmovala, boreča se za svoj prostor na solncu. Krik in razburjenje se je tako razširilo, da jih je slišal Allah v nebo. šel je k njim in govoril: »Zakaj se pretepate? Vsi imate pravico do življenja. Nobeno drevo ni boljše od drugega. Na svojem prostoru je vsakdo velik.« Ravno tako je na Balkanu. Jablana to je Rumunska; češplja je srbska; jelša je Grška; hruška je Bolgarska; naša Turčija je dob, ki mu je odpala že mnpga odmrla .veja ** cesti. Eden ji giloma i»makne iz rok ročno torbico, drugi pa Ji je segel vi žep in potegnil s tako silo. da Ji !e razparal vso vrhnjo obleko. Bogve' kaj bi »e biio 5e rgodtlo, či be ne bil prldrdral takrat kakor nalašč voz po cesti. Rokovnjača *ta popustila svojo fcstev hi jo orno pomaknila v, gosto grmovje. Odnesla sta seveda! J *ebo| ročno torbico z vso vsebino. Avlatik Faore v Mar*eju je pa-! del na tftinoinjem letališču in se ubil. Bil je podčas'r»ik francoske armade. Dv» torpedna čolna angleške mornarice, ua trčila cV-ig ob druzega pri vajah v bližini Maigate pri Londonu. Zadobila sta težke poškodbe. Uuior iz poholuostl. Pred par dnevi »e je z avtomobilom vrnila k svojim starišem lepa. 15 let stara hčerka mizarja Schwaigerja, Ker je ni bilo domov, so jo začeli iskati. Našli so nje truplo v reki Leeh, a to v takem stanja, da sumi policija umor pohotnosti. Zločini proti kalečemu življenju. V Varnsdorfu so te dni aretirali okrog štirideset žensk, ker so bile na sumu zločina proti kalečemu življenju. Tri ženske in neko tešinsko porodno babico so zaprli. Nevaren slepar. Lvovska policija je aretirala dne 3. aprila t. I. nekega Ivana Kvasnickega, ki je hotel na podlagi ponarejene hranilnične knjižice dvigniti iz Gališke hranilnice 20.000 K. Kvasnickega policija že dolgo in prav dobro pozna. Svoj čas je naročal pri nemških in nizozemskih zlatarjih briljante v ceni več sto tisoč mark na ime grofa Badenija. Goljufija pa je prišla še pravočasno na dan in Kvasnickega je dalo sodišče pod ključ. Desetniki kot arzenalski tatovi. Vojaške oblasti na Dunaju so odkrile te dni velike tatvine bakra, cina, medi, brona in drugih kovin. Predvčerajšnjem so bili aretirani štirje desetniki: Moser, Kilmhofer, Etels-dorfer in Kras. Izročili so jih vojaškemu sodišču. Škoda ukradenih kovin se ceni na dvanajst tisoč kron. Samomor ali zločin. Pogrešanega bančnega prokurista Havasza iz Budimpešte so te dni potegnili v bližini Nizze kot truplo iz morja. Doslej se še ni dognalo, ali gre tu za samomor ali za zločin. Val jih potegnil v morje. Po nekem poročilu mornariškega prefekta iz Toulona mornariškemu ministru je potegnil dne 3. aprila t. 1. na vožnji proti-Bizerti morski val iz povodnega čolna »Torquoise« sedem mož v morje. Dva sta se rešila. Med ostalimi petimi, ki so utonili se nahajata tudi neki mornariški poročnik in neki mornariški zastavonoša. Drevo ubilo starko. Preteklo nedeljo je šla s svojo malo nečakinjo 701etna A. Kubankova iz Se-mil od doma v gozd. Starka si je na potu hotela odpočiti in je sedla pod neko drevo, ki pa je bilo podžaga-no, kar pa starka ni vedela. Ko je zavel bolj močan veter, se je drevo podrlo in starko usmrtilo. Mali deklici se je še o pravem času posrečilo uiti nesreči, na kar je jokaje odšla domov povedat, kaj se je zgodilo. Samomor vsled težke bolezni. Od 20. marca t. 1. se je nahajal v dunajski bolnišnici 391etni ključa ličarski pomočnik Ivan Albert, kr ie trpel na težki srčni bolezni, ki mu je prizadejala pri dihanju velike bolečine in ki ga je silila v brezupnost. Predvčerajšnjem je bolni Albert sklenil, da si vzame življenje. Na sametnem kraiu bolnišnice si je zasadil sedemkrat nož v prsa. Vsled groznih ran je kmalu umrl. srečen slučaj, mislim, za deblo; kajti trohnele veje, ki smo jih izgubili, so bile nevarnost za zdrav mozek našega debla. Bolgarska (1903). Moj cesarski zastopnik Nedjib v Sofiji mi je prinesel zanimivo prilogo. »Ni še prišel trenotek,« je pisal ruski poslanik g. Sinojev mojemu vazalu Ferdinandu, »dati Bolgariji neodvisnost. Vaša kraljevska Visokost naj počaka boljše priložnosti Rusija ne more ničesar obljubovati. Predvsem je priporočljivo priljubiti se Avstro-Ogrski.« Prebrisanemu Nedjibu bi ne bilo potreba izdati toliko denarja, da je dobil ta dopis. Da je Ferdinand napel na Dunaju vse sile, hoteč dobiti oporo za neodvisnost Bolgarije, to mi je moj poslanik že davno poročal. KJjub vsi svoji ljubeznjivosti in vsej svoji pokornosti ne zasluži knez Ferdinand našega zaupanja. Naj se le poskusi proglasiti za kralja! To bi ne mogli in ne imeli ml nikdar dovoliti, če nočemo, da trpi naš prestiž kot velesile. V tem slučaju mora odrinsko vojaštvo takoj zavzeti Sofilo. Rusija si pa dvakrat premisli, predno nastopi. Avstrija bi se zelo motila, če bi hotela podpirati Bolgarsko v njenih ..velesilskih ambicijah. (Konec Jutri.) Samomorilen poskus študenta. Te dni je prišel v neki hotel v praškem predmestju 191eten študent in si je najel sobo. Drugo jutro so ga našli na tleh pri postelji vsega krvavega. Prerezal si je žile na obeh rokah. Ker še ni bil mrtev, so ga 'takoj odpeljali v bolnišnico. Kak ie bil vzrok, ki je gnal mladeniča v smrt, se doslej še ni dognalo. Grozen umor. Dne 30. p. m. se je izvršila v vasi Starcu pri Novi Kdijni na Češkem grozna rodbinska tragedija. V neki tamošnji hišici živi tovarniški delavec Jožef Su-šicky s svojo ženo in z dvema svakoma 301etnim oženjenim Jožefom in s starejšim samskim Matijem Hei-delbergerjem. Starejši svak je nekoliko razburljive narave, mlajši nekoliko slaboumen.; V rodbini so bili prepiri na dnevnem redu. Preteklo nedeljo je prišel Sušicky proti jutru domov nekoliko pijan in je začel zmerjati oba svaka. Popoldne okrog dveh se je prepir nadaljeval in tu sta se brata tako ra.zsrdila, da sta Sušickega s škafovimi dogami tako pretepla, da je obležal brez zavesti na tleh. Žena napadenega je pustila, da sta brata pretepala njenega moža, ni klicala na pomoč in ni hotela poslati na prošnjo napadenega, ko se je zopet zavedel, po zdravnika. Sele na pritisk sosedov se je slednjič udala. Ko je prišel zdravnik k Su-šickemu, je mogel konstatirati le njegovo smrt. Kmalu nato sta prišla na mesto zločina dva orožnika, ki sta aretirala zločinca Jožefa Heidel-bergerja. Drugega sozločiaca, Matijo Heidelbergerja s.ta pa aretirala v Kelyini pri njegovi sestri, kamor je po zločinu pobegnil. Oba zločinca so izročili sodišču. Umorjeni Suši-cky zapušča tri majhne otroke, pje-gova žena je jetična. Ker Sušicky ni mogel na noben način odstraniti nereda v svoji rodbini, je začel pijan-čevati. Vkljub temu pa je dajal vsako soboto svoji ženi svoj skromen zaslužek skoro cel, od katerega mu je žena dajala za kosilo vsak dan dvajset vinarjev. Sama ni kuhala kosila. Glavni vzrok umora pa ie bila slaboumnost zločančeva. Krvavi zločin je vzbudil v celi okolici veliko senzacijo. Ljubljana. — V začetku prihodnjega tedna bomo začeli razpošiljati našo zbirko »Balkanska vojna v karikaturi«. Kljub velikim stroškom smo določili knjigi nizko svoto 20 vin. zato, da si jo vsak lahko kupi in jo shrani za spomin. Naša želja je, da se ta knjiga razširi po vsej slovenski zemlji in da se ohrani potomcem za spomin na sedanjo balkansko vojno. Zato smo knjigi spredaj dodali kratek pregled, kako so sledili balkanski dogodki drug za drugim. Tako bo imel v rokah vsak dober pregled ob enem pa slike in pesmi, ki proslavljajo slovanske zmage in se smejejo turški mizeriji. Povedali smo že, da dobe oni naročniki, ki plačajo naročnino do 1. jun. knjigo zastonj, oni pa ki niso naši naročniki, naj pošljejo 30. vin. v znamkah in dobe knjigo takoj ko izide. Trgovci po deželi naj nam spo-roče, koliko izvodov naj jim pošlje-mo. — Žrebanje umetniške loterije se vrši nepreklicno 15. aprila t. 1.; srečk pa je še vse polno na razpolago. Slovenci in Slovenke žrtvujte vsak vsaj po 1K za_ slovensko umetnost! — Ljubljana in carska obitelj Romanov. V Peterburgu se otvori v spomin 3001etnice dinastije Romanov razstava umetniških in zgodovinskih spomenikov. Na to razstavo je povabljena tudi Ljubljana, ker je živel Aleksander 1. 1821. v dobi kongresa tudi v našem mestu. Roman dr. Iv. Tavčarja »Izza kongresa« v Ljubljanskem Zvonu pove o dogodkih iz tega časa marsikaj. Na carja Aleksandra spominja v Ljubljani lopa v Mestnem logu; na Ježici pa gostilna pri ruskem carju. Drugih spomenikov Ljubljana na Romanove pač ne pozna. Ali ve kdo kaj več povedati? Iz Zelene jame. V Zeleni jami je nastal prvi drevored. Odbor »Naprednega gospodarskega društva za Moste«, ki je vzel vso stvar v svoje roke je dovršil svoje delo. Pomagali so pri tem delu vsi tisti, ki se brigajo, da bode Zelena jama postala res »zelena jama« in tudi lepo ljubljansko Predmestje. Kjer je še pred štirinajstimi leti imel divji zajec svojo domovino in so ljubljanski tičarji hodili loviti gozdne tiče, bodo začela sedaj rasti lepa kostanjeva in druga drevesa ob lepih ulicah. Kdor ni mogel pomagati z delom bode pač pomagal po svoji možnosti s prispevki. Vsak kdor le količkaj sodi nepristransko, mora pripoznati, da bode to kras cele Zelene jame. Drugo leto namerava ["'uštvo izposlovati dovoljenje, da se bodo nasadila drevesa ob Ljubljanski ulici v primerni širokosti 10 m. Društvo se nadeja, da se mu bode posrečilo dobiti dovoljenja od tovarne za lep in od Kolinske tovarne, da se nasadijo na tem svetu drevesa. Do da- nes se še ni nihče zmenil za nas, ako-ravno plačujemo že ogromen občinski davek, najdejo nas samo kadar so volitve, drugače pa pravijo klerikalci, da je to »Kočevarsko gnezdo«. To naj si le zapomnijo klerikalci, kadar bodo prišli k nam lovit glasove. Tudi pri tem delu so klerikalci delali precej zgage ali napredni občani so bili na straži in vse je šlo dobro naprej. — Iz Zelene jame. V eni izmed zadnjih številk »Dneva« smo poročali, da sta gosp. Suhadolc in Sem-brek kupila drevesa za drevored v Zeleni jami in to po prav nizki ceni; Gospa Kotnik je dala drevesa za tako nizko ceno zaradi tega, ker so ta drevesa bila namenjena za drevored. Ta dva gospoda sta se potem premislila in sta obdržala drevesa sama zase, potem pa sta prodajala drevesa pod roko. Sliši se, da sta dobila tudi lep dobiček zraven. Društvo oz. odsek je moral iskati drevesa po drugih krajih, kar se je precej zakasnilo. Dotič-na dva sta mislila, da bodeta postala s tem narodnjaka i.i s^a šele pozneje, ko je bilo čas saditi drevesa, vsled tega odstopila, ker sta mislila, da če bi bila narodnjaka, da se njima bode godila krivica. Da se pa njima ne bode godila nikaka krivica, izjavljamo, da naj ostaneta Šembrek in Suhadolc to kar sta bila poprej. Toliko v pojasnilo tistim, ki še niso dosedaj vedeli, zakaj je društvo moralo iskati drevesa drugod. — »Za take neumnosti nimam denarja« je rekel neki gospod, ko je prišla pobiralka pobirati mesečni-no za slov. »Sokola«. Za enkrat zamolčimo ime. ker vemo da bi imelo to zanj zelo slabe posledice. Ako se bo pokazalo, da je to n]egoyo resno mnenje — bomo povedali kaj več. — Nogometna tekma. Letošnja nogometna sezona se otvori prihodnjo nedeljo s tekmo, ki se vrši popoldne ob 4. uri na igrišču poleg Lat-termannovega drevoreda, med I. in II. moštvom »Ilirije«. Tekma obeta biti že radi tega zanimiva, 'ker nastopijo v obeh moštvih nove moči. — Šukri paša kot gost pri slovenskem hotelirju. Ko je bil g. Kenda še restavrater v hotelu Tivoli se mu pač ni sanjalo, da bo imel nekoč v svojem hotelu tako znamenitega gosta, kot je Sukri paša. Šukri paša bi tudi ne bil menda nikoli verjel, da pride kot vjetnik v ^Sofijo. Na svetu ie res vse mogoče. Šukri paša je kot vjetnik v hotelu Splendid — gost g. Kende. — K notici o vodometu se nam poroča, da ga niso zakrivili škro-pilci ampak dragonci, ki so hoteli škropiti v jahalnici. Dragoncem so prišli škropilci na pomoč in ne narobe. Dragonci bi se bil zaman bojevali z močnim vodnim curkom, ko bi ne bili škropilci zaprli pritok vode. — šarže pri ljubljanski državni policiji so razdeljene tako-le: Stražnik z eno rozeto je »stražnik na poskušajo«; stražnik z dvema rozetama je »stražnik«, stražnik s tremi rozetami je »postajevodja«, podrejen nadzorniku nižje kategorije, pravemu vodji postaje, ki ima tri rozete in srebrni našitek na ovratniku. S šaržami je bila uprava zelo radodarna, kako pa je s prejemki, vedo stražniki sami. Vse te nadzira kontrolni nadzornik z enako obleko, le svetlo, dolgo sabljo ima. Potem pridejo pa višji nadzorniki, ki so v statusu uradnikov. — Na ljubljanskem gradu so tekom pomladi popravili, uravnali in posipali razna pota in stezice, da je hoja po grajskih višinah prav mikavna in vabljiva in to še posebno, ker je razgled naravnost krasen. Tudi občinstvo se je začelo tega zavedati, zato rado zahaja na grad. — Bitka na Tržaški cesti. Hlapec pri Fr. Oblaku na Tržaški cesti Leopold Šolar je napadel 45 let starega sohlapca Ivana Kafoua. Najprej je nasprotnika obdelal s steklenico po glavi, potem ga je pa z vilami osuval pod rebra s tako močjo, da Kafou sedaj v deželni bolnici leži. — Oparjen otrok. Ko se je te dni igrala v Veliki čolnarski ulici št. 10 štiriletna Ana Gabrovškova pri štedilniku, kjer je kuhala njena stara mati kosilo, se je usedla na poleg štedilnika z vročo juho napolnjen pokrit lonec, je pri tem pokrivalo a lonca spodrsnilo in je dekletce sedlo v juho ter se tako opeklo, da so jo morali takoj prenesti v deželno bolnico. — C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Občni zbor tega zavoda, ki se je vršil dne 4. t. m. je odobril predloge upravnega sveta ter sklenil od čistega dobička 20,377.856 K 53 v izplačati za poslovno leto 1913. dividendo po 33 K za vsako delnico, dalje vložiti 1,000.000 K v splošni rezervni zaklad. 600.000 K v pokojninski fond ter končno prenesti 2,334.000 K. na račun dobička in izgube tekočega leta. Lastni in tuji denarji, nahajajoči se koncem leta 1912. v upravi tega zavoda, znašajo 1195 milijonov K proti 1167.. milijonov kron koncem leta 1911., so se tedaj zopet znatno pomnožili. Kakor je iz bilance na drugem mestu tega lista razvidno, so se naložila nova sredstva vse-skoz v takoj razpoložnih aktivah, da si je tako zavod ohranil polno likvidnost kljub izvanrednim zahtevam. ki so se stavile napram temu vodilnemu bančnemu zavodu od vseh strani. — Domovina je prejela meseca marca letne prispevke od sledečih dobrotnikov: po 20 K: notar Rahne na Brdu, Slov. Narod (nabral); po 10 K: prof. Jeraj. Kalmus, dr. Repič, Št. Vid pri Zatičini; po 6 K: ga. Hanuševa, Zakotnik, župan Seidl. ga. Kalistrova; po 5 K: H., ga. Zupančičeva. ga. Majdičeva, notar Orožen, P. Majdič, Jarše. Ign. Šlajpah, živinozdravnik na Brdu; po 4 K: ga. Podkrajšek, ga. Biber, prof. Ilešič, prof. Wester. Bergant, prof. Jerši-novcc, ga. Pirčeva, prof. Sinkovič, dr. Krajec, žup. Škrjanc, Ravnihar, dr. Rutar. Terček, nadin. Prelovšek, arh. Koch, Krofta. ga. Janškova. ga. Nitscheva. prof. Korun, vodja Dimnik; po 3 K: Gjud, ravn. Pros; po 2 K: ga. Ulrich, ga. Tomanova, Smole. Vsem darovalcem se prisrčno zahvaljujemo! — Javna Hudska knjižnica gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je za poletni čas od 1. aprila dalje odprta ob sredah in sobotah od polu 7. do 9. zvečer. Knjižnica je nameščena na Vožar-skem potu št. 4 in je založena z vsemi najboljšimi slovenskimi in dru-gojezičnimi knjigami, zato je njen obisk kar najbolj priporočati. Od knjige se plača le po 2 oziroma 4 vinarje če je večja. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v svečanu 1912 zastavljenih dragocenosti! (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v aprilu 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek dne 10. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih Prečna ulica št. 2. — Koncert Slov. Filharmonije. Slov. Filharmonija priredi danes v veliki dvorani hotela Union koncert pri pogrnjenih mizah pod vodstvom g. kapelnika C. M. Hrazdira. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 60 v. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je poln krasnih naravnih po-snutkov in znanstvenih filmov. Zanimiv je vojni film »Obleganje Odri-na« in francoska nravstvena senza-cijska drama »Lomilka src«. V torek sc predvaja velikanski film »Kapitana Scotta .ekspedicija na južni tečaj«, predvajanje tega filma traia eno uro. Trst. Postiljon, g. Miha Ogrizek, v Trstu je praznoval v torek štiridesetletnico svojega postiljonskega službovanja. Ob tej priliki so bili z njim vred povabljeni vsi postiljoni na c. kr. poštno ravnateljstvo, kjer je nagovoril jubilanta podravnatelj g. Bonetta — seveda v nemškem jeziku. dasiravno so vsi postiljoni Slovenci. Jubilantu je bila pripeta na prsi medalja, in se je tudi zahvalil za izkazano čast. Njegovi tovariši, postiljoni, so počastili spomin dragega tovariša kar najčastnejše. G-Ogrizek je torej že štirideset let v postiljonski službi, ki jo ie cel čas zelo vestno opravljal. Poštna uprava naj bi odredila postiljonom pen-zijo! Marsikdo se bo čudil, če poudarjamo, da je ne prejemajo, dasiravno služijo državi. Žalostno je, če se mora človek truditi leta in leta za državo in da ne dobi na stara leta niti penzije. Za stvar bi se morali zavzeti poslanci, če država tega sama ne mara izprevideti. Godbeni odsek N. D. O. priredi v nedeljo dne 6. t. m. svoj II. letni plesni venček v prostorih društvene gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu, Začetek plesa ob 4. uri in pol popoldne, konec ob 10. uri zvečer. Vsak plesni komad 10 vin. Zato vže danes vabimo vso plesa željno mladino, da nas prihodnjo nedeljo počasti v obilni udeležbi. Odbor godbenega odseka N. D. O. naznanja vsem tov. izvršujočim članom, da se vršijo godbene vaje vsak torek, Četrtek in soboto točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Ob tej priliki opozarja vse slovenske narodno zavedne stariše, da upišejo svoje sinove nad 14 let stare in ki imajo veselje do glasbe nemudoma v to res edino tržaško slovensko godbeno društvo, ki si je tekom svojega obstanka res mnogo zaslug pridobilo za prebujo slovenskega delavstva v Trstu. Odbor prosi tudi vsa slavna društva v mestu in okolici in na deželi, ki re-flektirajo na društveno godbo, za prirejanje raznih veselic, zabav in plesov, da se iste zglasujejo 4 tedne pred prireditvijo, tako, da bodemo tudi mi mogli urediti pogodbe, tako kakor nam bodo prihajale. Vsa pisma in informacije naj se pošiljajo na društvenega blagajnika tov. Leandra Pegana, Trst, ulica Molino a vento št. 3. Na druge osebe naslovljena pisma ne bo društvo odgovarjalo. Društva. »Sokol I.« vabi bratsko članstvo in prijatelje na svoj izlet, katerega priredi v nedeljo, dne 6. aprila 1913 v civilu na sv. Katarino. Odhod ob 9. uri dopoldan z vlakom do Medvod. Povratek v Ljubljano peš. Na zdar! »Sokolu I.« je podaril 10 K brat Kovačič, gostilničar na Marije Terezije cesti. Pač posnemanja vredno. Na zdar in hvala! Gorenjska sokolska župa priredi jutri v nedeljo 6. malega travna 1913 ob 4. uri popoldne v prostorih »Sokola« v Kranju sokolsko akademijo v proslavo 501etnice slovenskega Sokolstva. Po končanem vsporedu: Prosta zabava in ples. 1. majnik 1913. Narodno socialna zveza in »Zveza jugosl. železničarjev priredita letos skupno v proslavo 1. majnika dop. velik javen shod in zvečer veselico v areni Narodnega Doma. Občinstvo opozarjamo že sedaj 'f yTTIT? T? Mali oglas*. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Glasovirje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92. Stanovanja iz 2 sob, kuhinje in oddelek vrta se odda s 1. majem. Poizve se v pisarni Popovič, Blei-vveisova cesta 32. Spretnega krojaškega pomočnika delovodjo samo za boljša in salonska dela s pra\ dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ulica 5 Naznanilo. V Laški kuhinji je od danes naprej zopet nova ravnateljica, katera bo skrbela za izborno laško in dunajsko kuhinjo in dobro pijačo. Se priporoča Zofi Bošičnik, Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Pozor! Naznanilo. Pozor! Prva kranjska tvornica pravih hrenovk, safalad, brunsviških in vsakovrstnih drugih salam, kranjskih klobas, gnati, slanine in različnega prekajenega inesa FRANC GOLOB v Sp. Šiški naznanja cenj. občinstvu, trgovcem in gostilničarjem, da sem začel prodajati v Šolskem drevoredu v soboto 5. aprila na svoji lastni stojnici prej omenjene lastne izdelke. Tvrdka je dobila najvišje odlikovanje na x-azstavi v Parizu s častno kolajno, s častnim križcem in z zlato svetinjo, ravnoisto pa je dobila meseca decembra 1912. — Večja naročila naj se pošiljajo v Šiško. — Gostilničarji in trgovci imajo pri večjih naročilih popust. Telefonska zveza Štev. 183. Telefonska zveza Stev, 183. © Pariz IMS. Ustanovljeno leta 1900. Niiiimiii Odlikovana •muumh* London IttOS. [j l i Slavil, občinstvu v mostu in na deželi vljudno priporočam na j večjo zalogo krasnih " l t D nasriKHtm ra i rj *) i napisi. = Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. = Cene brez konkurence. = V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da al vsakdo lahko Izbere. Fr. Iglič • • Ljubljana Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v 1. nadstr. Mmtm Kavarna celo noč. o Gostilna Florijanska ulica št. 6. Lasu« kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado ,Neril“ po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega In Starega trga). Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. Radi prevelike zaloge blaga dajem 2001 10 popusta vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. V Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Izgotovljene obleke površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini „Pri Škofu“ v Ljubljani, na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc. Velika izbira. — — Stalne nizke cene. Moderni klobuki za gospode trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah z 10° fo popustom ^ v = Modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti ::: glavne pošte. Dva spretna za fina dela sprejme Jos. Roj in a, Ljubljana, Franca :: Jožefa cesta štev. 3. :: Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 1,000.000. Llublfauska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulioa štev. S, (lastna, hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane IT • ^.T H A (( Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695'77. ® države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani žigar tiaS m!astni v Gosposki ulici št. 12. Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Aktiva. Bilanca k 31. decembru 1912. Pasiva. Gotovina.................. vrednostni papirji . . menice .................. predujmi na efekte . . inventar.................. realitete................. udeležba pri konzorcijih dolžniki.................. K 27,411.948 47,675.835 221,128.485 58,094.845 874.100 11,205.400 72,463.587 756,253.240 Delniška glavnica............................ rezervni fond glavnice....................... splošni rezervni fond........................ akcepti in nakaznice......................... nedvignjene dividende........................ vloge na obrestovanje in drugi kreditorji Dobiček kot saldo .......................... Izdatki. 1.195,107.440 - Račun izgube in dobička. K 150,000.000 62,616.044 80,000.000 54,505.526 14.094 877,593.919 20,377.857 1.195,107.440 Dohodki. Uradniške plače . . . . upravni stroški . . . . davki in pristojbine . . odpis inventarja in slično pokojninski fond . . . čisti dobiček . . . . K v 6,719.986 2,579.794 — 3,815.621 —■ 531.900 — 445.000 — 20,377.857 —- 34,470.158 — Dobiček pri efektih in konzorcijalnih kupčijah........................... obresti.................................................................. provizije...................................................... devize . . %............................................................. dones realitet........................................................... naknadni dohodki že odpisanih terjatev in nedvig. dividende prenos dobička...........................• ............................ 1,367.001 22,544.253 7,313.072 809.596 291.836 12.614 2,131.786 34,470.158 Dunaj dne 31. decembra 1912.