Naroča se pod naslovom; »Koroški Slovenec”,
Li dova knihtiskàrna, Wien V.jMargareteiiplatz 7.
Rokopisi se naj posili a jo n a n as 1 o : Anton AJacliàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ost
ssi polittico, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K 100'-^ polletno :	K	BO'—
četrtletno: K 25'—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno:	8	„
četrtletno: 4	*
Leto !.
Dunaj, 21. septembra 1921.
Si. 27.
Vor 1000 Jahren.
Es war vor 1000 Jahren, als d e Karolin-ger in den Grenzmarken des Re.ekes ihre Ge-waitboten aufstellten, die Zeit, wo d e sla-viselien Grenzvolker ihren Adel verloren und nur der horige, glebae ascriptns, der an die Scholle Gebundene, oder der noeh viel elendere mane pium — Sklave = Slave zuriiekhl eb; eine Zeit, von der deutsebe Geecbicbisscbre ber bebaupten, dass in gevvissen Grenzmarken jeder Slave se nen Herrn baben musste, oder er wurde ausgerottet. — Das war einmal! Auf den T'sch kommt uns ein Akt: Da war einmal en Pii eh ter, der erntete in einem Jakre mit ssiner Eande Fleiss die Ernie e n: s e war ja bescheiden, d ese Ernte, aber sie re:chte hin, die Familie wieder ein Jahr zn ernabren, und den Boden welter zu bearbeiten. Der Mann war ein Hiiriger, em Unfreier: so war einmal zu Scbarmiitzeln zwisehen den Slaven und den Deutscben gekommen: der deutsebe Eerr nabm Fersengeld, der s’a v'sebe župan aber wollte, dass der Aeker bearbeitet werde nad suekte e:nen flaiss’gen Mann, der ibn bebaue. Dio Zeten andar ten s'eh bald und die deutscben Herren kamen wiederum zu ihren Leben sla-v:schen Landsleuten zuruck. Der Herr fand seinen Aeker gut bevvirtscbaftet und rieb s'.cb vergniigt die Eiinde. Das Davonlaufen war kein ubles GescliLift. Der Herr r'ef seinen Ge-heimsehreiber, der brachte e'n Stiick Pergament, setzte s:ch ebrfurchtsvoll auf den Stubl am Sdire btisch und blickte schweigend zum Herrn: „Eure EerrLchkeit befeblen? Scbreibe: zum ersten: DuPachter hast geerntet an Heu 300 Meterzentner, 250 musst du abliefern; also das insgesamt Grummet, davon du n'ekts an-riibren darfst; zum zweiten: hast du geerntet an Gerste 160 kg, davon kast du 134 kg abzti-geben; zum dr'tten: an Winterroggen 355 kg, hast 235 kg abzuliefern; zum vierten: an Hdfer 208 kg, hast 163 kg abzuliefern; zum fiinften: an Kartoffeln 1180 kg, wirst 660 kg abgeben;
PODLISTEK
Njegov gozd.
To se je dogod lo pred dolgim časom. Takrat je živelo ob obrežju l aškega jezera dekle, ki je daleč na okrog slovelo po svoji lepoti. Nič čudnega ni bilo tedaj, da so obračali fantje* njene in sosednih vas: svoje jioglede prav posebno za njo. Takrat je živel v vasi ob jezeru mlad študent, visok in lep, bledih lic in dolg b las. Stud ral je tam daleč v nemških krajih za doktorja, kar se dosedaj še ni culo v njegovi domači vasi.
»Doktor, kaj je to? Oče Jernej, ki ste po svetu hodili, povejte nam!“
In oče Jernej je dejal važno: »Doktor, to mora b:ti kakšen gosposki padar, ali pa kance-lijski škric.“
»To že ni kaj pridal” so odvrnili kmetje in zaničlj vo st:skali ustni.
Nn, neledrko drugače pa je sodila Nežika, najlepše dekle v fari. Cna pač ni sodila po tem, kaj bo iz študenta, ampak po tem, kakšen je. In razsodila je, da ni napačen, in tudi rada je
!
zum secbsten: gibst du 50 kg Leinsamen und 56 kg Bast (Haar).
Wir batten immer geglaubt, dass der Zehent eine bittere Geselrchte war, das war das re'nste Kinderspìel gegen dieses urkund-iich belegte Exempel! Dazu ist zu bemerken, dass der Feudalherr s'eh ja gar nicht d e Miihe genommen, nachzusehen und nachzuwagen, wieviel sein HdFger ereerntet. Das he sst vor 1000 Jahren ja! Da stellte man die »Tockeln” zu zehn Garben auf, oder zu sechs die Sauer-frucbt und der Herr nahm das »Seinige” vom Aeker. D:e Urkunde, die wir da erwahnen, stammt aber gar nicht aus Karl des Grossen Zeit. Das Pachterlein sagt: 300 Meterzentner Heu babe ich me gehabt, auch 250 nicht, wo bat denn ein Bauerlein je soviet Heu gehabt, nachdem ihm das Grummet entzogen ist. In jener Zeit scheinen die Herrschaften noch beine Idee gehabt zi: haben, was e;n Waggon Heu und was dret Waggon s Heu fiir Menge ist? Der christllche Lesar wird vielleicht auch w:ssen, dass der Bauer im Jahre nur einmal erntet, dass er also von 160 kg Gerste nicht 13-1 abgeben, und mit 26 kg selbst auskommen banu, dass er von 355 kg Boggen nicht, 235 kg abfeben kanu:	auk 2 TTcjdlinr*. d:e ihm
bleiben, raacbt er 36 Laib Bauernbrot, es klime auf 10 Tage 1 Laib ftir die ganze Familie. Nun wirst Du, lieber Leser sagen: soich’ Un-s'nn gab es doeh nie! Vor 1000 Jahren gewiss nicht, aber es gibt derlei, und das ist n'cbt der cinz'ge Fall: So ver f tik rt die Herrsehait Votg» in Gčrtscliach bei Ferlach in Karaten gegen Paci. ter.
D e Pachter sind fiir den 13. September vorgeladen, ob sie diese Forderungen an-nebmen, wenn n:cht, so bat diese Herrsehaft den Mut, vor den Richter zu gehen; die Berr-sehaft kanu s'eh den Advokàten ja le:sten. Um falschen Scbliissen vorzubeugen, miissen wir noch betonen, dass es sicb nicht um irgend-e:nen Adeligen handelt, sondern um all-deutsche Beamte, die ibre Stellung auf diese We'sc zum Wohle des sloven:schen Volkes ge-
videla, da je zahajal k nji v hišo ob nedeljah popoldne ter ji s petjem in pripovedanjem kratil čas. Glas je imel čudovito mehek in spremljal je svoje petje kaj spretno na kitari. Rada ga je poslušala, še rajše pa, če ji je jel pripovedovati. Kaj pa ji je pripovedoval?
O svoji ljubezni? Ne. Daši je mladi mož iz srca ljubil lepo dekle, tega ji ni n'koli povedal. Tedaj o tujih krajih in ljudeh? Tudi ne, dasi je v del nekaj sveta. Pravil ji je o svojih spre. bed h po okolici. Pravil ji je, kako krasno se vidi baško jezero z vrha silne Jepe, ki se dviga v ozadju ter zrcali v jezerskih valovih. Temnomodro je to jezero in mirno, kakor Ne-žikine oči, je dejal, in Nežika je zarudela. Pravil je o močvirju, ki se razteza na eni strani jezera, o tajnostih tega močvirja v tihih poletnih nočeh, o veščah, onih slokih modrikastih plamenčkih, ki plešejo po močvirju. Tihi plameni ljubečih src so to, onih src. ki se boječo skrivajo pred be!:m dnevom, je dejal, in Nežika je zopet zardela. In potem ji jo pravil o koroških gozdov h, in tako lepo ji je pravil, da je Nežika vzljubila te gozdove, temne in po nosne, da je zahrepenela po njih. In zaželela je v svoji mladi duši, da hi nekoč zakraljevala
brauchen. Wir machen die Staatsanwaltschaft nnd d e Landesregierung in Klagenfurt auf d;ese Tatsache aufmerksam.
(Fortsetzung folgt.)
Broški spomenik.
(Donesek k vaški kroniki.) ,
Vsak dogodek, ki nas spremlja v življenju, ima svojo zgodovino. Zgodovinsko moremo i-menovati tudi otvoritveno slavnost vojnega spomenika, vršečo se dne 4. septembra 1921 na Brnci. Vsaka kronika pa pripoveduje o razlic-n:h činih in opisuje dogodke, ki so bili včasih veseli, včasih žalostni, večkrat tudi slavni, marsikdaj pa celo kuriozni. Brnška kronika bi» morala pisati o svojem spomeniku, da je njegova zgodovina slavna in kuriozna obenem, slavna, ker so si BrnČani na slaven način pridobili svojo slavo, kuriozna pa, ker o tej slavi sodi sleherni drugače in si vaščani sami niso na jasnem, kakšen sloves uživajo med svetom radi svojega spomenika.
Predno podamo našim zvestim čltateljem zgodovino brnškega spomenika, se klanjamo z vso spoštljivostjo vojnim žrtvam brnške fare. katerim je ta spomenik namenjen, ter jih prosimo odpuščanja, da smo primorani v političnem listu razpravljati o postanku in zgodovini njim v spomin postavljenega znamenja, ki naj bi še poznim rodovom pričalo, kakšno prekletstvo in gorje je rodila svetovna vojna in koliko žrtev, očetov, bratov in sinov je zahtevala samo iz brnške fare.
Po dolgem obotavljanju in premišljevanju je prišlo med zavednimi in nemškomislečimi Slovenci (oprostite, da iih tako imenujemo, ker smo v zadregi za pravo ime) do sporazuma, da sestavijo skupen odbor, katerega namen bo, postaviti na Brnci vsem padlim vojnim žrtvam brnške fare dostojen spomenik. Odbor, v katerem je bila zastopana vsaka stranka s polovico članov, je sklenil takoj na prvi seji, da bodi v
nad takim gozdom, nad njegdvimi ponosnimi jelkami, nad bisernimi studenci, nad Vilami iu Škrati. Ali njen oče ni imel gozda, dasi je bil premožen kmet, ker njegovo posestvo je ležalo v dolini. In študent tudi ni imel gozda, ker je bil sin ubogega kočarja in veslanja na baškem, jezeru. Njegov gozd je bival samo v njegovih sanjah.
To ji je pripovedoval in še marsikaj o lepoti koroške dežele, srčno ljubljene, britke objokane, dokler ni prišel Čas ločitve. Trpko sta se jima tedaj stisnili ustni, in v oči so jima stopile solze; le težko je pustila roka roko. Odšel je v svet in ni se vrnil več. Zaihtelo je njeno srce in odmrlo.
Minila so leta, snubači, lepi in krepki mladeniči so se vrstili. Nežika ni marala za nobenega, dasi jo je. oče priganjal, češ: »Ta je bogat, ta bo zate! Pijanec ni, ne postopač,” in mati' ji je dejala: »Nežika postarala se boš, kdo bo' potem še maral zate!”
Nežika ni marala za nobenega, in če ji je še tako sladko govoril. In vendar je slednjič vzela mladeniča za moža, niti tako lepega, niti tako mladega. To pa se je zgodilo takole: JA
njegovem okvirju izključeno vsako strankarstvo in ss imajo člani medsebojno podpirati in delovati roka v roko ža skupno stvar. To je bilo vse lepo in prav in Slovenci so radevolje in z vnemo sodelovali ter prirejali veselice in zbirali prispevke za spomenik.
Toda kmalu so naleteli na odpor..Ko se. je Šlo namreč za napise na snomeniku, so Slovenci, kar je popolnoma umevno, zabtevali slovenski napis, nemškomisleči pa nemškega,, dasi je obstajal odbor iz samih rojenih Slovencev. Akoravno so se bili že zedinili, da naj bodi napis dvojezičen ozir. imena padlih slovenska ali nemška, kakor to pač hoče imeti dotiena stranka, so nekateri prenapeti renegati — ne vsi, kar izrecno povdarjamo — prelomili damo obljubo, ter ovrgli odborove sklepe in zahtevali, da morajo biti vsi napisi na spomeniku samo nemški. Tu nam pride na misel izrek nemškega romantika Fr. Scklegelna, ki pravi: Barbarsko je, ako temelji vzgoja in družabno občevanje na podlagi tujega jezika. Narod, ki dopušča, da •podivja njegov jezik, mora podivjati tudi sam. Resničnost teh besed nam potrjuje opisana neznačajnost v polnem obsegu.
^ Izdelava drugače umetno dovršenega spomenika, iz lepega mramorja je bila poverjena kamnoseku Pironu v Beljaku, ki pa je stal popolnoma pod vplivom ekstremnih renegatov. Ker so hoteli le-ti izvršiti vse po svoje, so krat-komalo odklonili nadaljno sodelovanje Slovencev in par poštenih odbornikov nasprotne stranke, ki so zastran napisov glasovali s Slovenci ter jih niso več vabili na odborove sejo. Tako so glede nadaljne usode spomenika in o-tvoritvene slavnosti odločevali sami renegati. Slovenci so bili dobri samo tako dolgo, da so zbirali denar in oskrbovali druga pripravljalna dela, ko so pa hoteli spregovoriti kako besedo in vztrajati na odboromh sklepih,, so jih kratkomalo vrgli, iz odbora. S tem pa zadeva še ni bila končana. Da diskreditirajo Slovence tudi v javnosti, in provocirajo očiten razdor, so v „Freie Stimmen“ in ,,Karntner Tagespost“, mogoče tudi v drugih nemških listih razbòb-nali v svet, da so Slovenci (vindišarji, pravijo v oklepaju), zahtevali na spomeniku, čujte in strmite — „srbske“ napise in „srbski“ križ ter da je radi teh nesmiselnih zahtev Slovencev prišlo do razdora v odboru. S tako umazano 'agitacijo so hoteli privabiti na dan otvoritve prav mnogo občinstva iz Beljaka in okolice, ter izrabiti s pomočjo slovenskega denarja omogočeno otvoritev spomenika v strankarske ozii’. nemškonacijonalne namene, dočim so Slovence, ki so bili enakopravni samo tako dolgo, da so nabrali denar za spomenik, potisnili vstran in izključili tako tudi od slavnosti. Zato je bilo prav neprijetno' opažati, da je manjkala pri otvoritvi spomenika dobra polovica domačinov, ki' bi morali biti vendar v prvi vrsti navzoči, saj ima veljati spomenik njihovim padlim sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. V resnici pa se je otvoritvena slavnost izkoriščala v protislovenske demonstracije in b tern oskrunila pieteta v vojni padlih brnškiu rojakov.
Prišel je k nji v vas, in sedel je za mizo, in fajto si je nabasal in prižgal, in potem je puhnil oblak dima pred se, pa je dejal:
„Vidiš Nežika, če bi me ti hotela za moža...“
„Beži, beži, kaj to govoriš!“ mn prekine ona govor. Ali on se ni vstrašil teh njenih besed, mirno je puhal dim od sebe ter nadaljeval: ,,Ej Nežika, če bi ti videla moj gozd, drugače bi govorila!4*
„Gozd imaš!4' ga vpraša dekle.
„Da,44 odvrne mladenič in udari s pestjo po mizi, ,,gozd in še kakšen! Daleč na okrog ni takega. Za mojega očeta, ni pela sekira v njem, in tudi jaz se ga ne bom lotil. In jelka stoji sredi njega, debela, da je tri možje ne objamejo. Du, če bi ti videla moj gozd!44
Tedaj mu je ponudila roko in dejala resno: „Hanjža, ogledati, ga hočem.44
„In skupaj pojdeva, kaj ne? je vzkliknil on veselo.
„Da skupaj!44
In šla sta roko v roki v gozd in — skozi življenje.
Novi brnški spomenik je dobil mesto slovenskega nap.sa svojo ziro d ovino, ki bo ostala kakor izklesane črke neizbr.sna t«r spominjala še pozne rodove na izdajstvo, ki so ga zakrivili nad živimi in mrtvimi domačimi zaničevalci svojega lastnega rodu. Tudi mi se pridružujemo mnenju socijaldemokratičnega „Arbei-terivilie44, ki pravi v svoji številki z dne S. septembra t.T.: „Ro.ien Nemec, kakor tudi vsak pošten človek, bodisi katerekoli narodnosti, je takih nizkotnosti nezmožen44. To so sadovi, ka-koršne je moglo roditi le renegatstvO na Koroškem.
Kmetskemu sinu treba strokovne vzgoje!
Vsak stan se danes trudi, da bi napredoval in več dosegel za svoj obstanek. Vsak stan skrbi za boljšo odgojo in boljšo izobrazbo svojih otrok. Le kmetski stan, ki ga je največ in ki je mimo vseh drugih stanov najbolj zaostal, skrbi še najmanj za svoj naraščaj. To se jasno vidi, če pogledamo na pičlo število naših kmetijskih šol in na pičlo število učencev, ki pohajajo tc šole. Namesto, da bi se trlo učencev po teh maloštevilnih zavodih, trpi ena in drnca Šola na pomanjkanju učencev in mora sprejemati — da se število popolni — tudi take prosilce, ki ne spadajo notri ne po svojem .poklicu, ne po drugih svoj h lastnostih. Kmetijske šole bi morale šteti najboljši naš naraščaj, tako kakor po drugih deželah. Potem se bo tudi na kmetiji marsikaj na bolje obrnilo. Kmetski stan potrebuje napredka! Za napredek pa treba pouka in vzgoje. V kmel'jskih šolah —- in s'cer v številnem obisku teh šol, kakor tudi v dobrem materialu — bi se morala zrcaliti naša zavednost, naša stanovska skrb za naš naraščaj in za našo bodočnost, pa se vsega tega premalo čuti in vidi. Vsa naša javnost bi se morala brigati za obisk kmetijskih šol toliko časa, dokler ne prodre potreba strokovne vzgoie kmetijske mla-dine v najširše plasti našega kmetskega prebivalstva, dokler se ne napolnijo šole z najboljšim materialom učencev. Danes se še vse premalo stori v tem pogodu in zato se ni čuditi, dr. pri tej splošni nezavednosti trpi vsa stanovska in strokovna vzgoja naše mladine. Naj se tudi tukaj obrne na bolje in naj skrbe poklicani činitelji po deželi, zlasti pa starši, pridejo ukaželjni in nadebudni sinovi — namenjeni za dom — v kmetijsko šolo!
Luči se bojijo. Kdo, ponočne ptice? Tc že, pa še nekdo drugi. Tisti,, ki zadržujejo slovenske časopise, da jih ljudstvo ne dobi v roke. Boje se, da bi ljudje zvedeli resnico, ljudstvo hočejo držati v temi in nevednost'. Zakriti hočejo ljudem luč, bojijo se luči! Danes, v pro-svitljenem XX, stoletju hočejo ljudem zakriti luč, resnico! V svobodni republiki konfiseiraio in pridržujejo časopise, kakor je bila navada v policajskih, absolutističirh državah. Kje je republikanska svoboda? Neprestane pritožbe pravijo, da je najhujše v velikovškem okraju. Kdo zadržuje in km; f'sc "ra časopise? Ali je tudi pošta v rokah .. H e i ni a t d ie u si a4 4 ? Kdo izvršuje cenzuro nad slovenskimi časop's'? Kdo krade tuje blago, kdo ljudem odvzema liste, katere so pošteno plačali? Kdo zakriva ljudem luč iji jih hoče držati v temi in nevednosti? Ali pošta ni državna, za vse državljane? Ali ne plačujejo tudi Slovenci davkov, s katerimi se krije primankljaj na poštah?
Dante Alighieri. Italija in ž nio vsi narodi slavijo letos GOO lehreo smrti največjega ital-janskega pesnika Dante-ja. Kar vemo iz njegovega življenja, sta nam op:sala deloma njegova sodobnikaGiovanni Villani in Boceacio, deloma poznamo njegovo življenje iz njegovih lastnih del. Dante se je rodil leta 1264 v mestu Firence. O njegovi mladosti se ve malo. Vzgojen je bil temeljito in vsestransko. IV,-a* je več jezikov, zanimal se je tudi za glasim in r'sanje. V mladosti se je zaljubil v lepo Bo-atr ce, ki je postala njegov pesniški ideal. Pod vplivom te ljubezni je pisal prvo zbirko pesni: La vita nuova (Novo življenje). Po smrti Beatrice, ki je bila ideal pesnika Danteja, se je poročil z Gemmo Donati in se začel baviti tudi K politiko; slednje mu je prineslo mnogo zla.
Pregnali so ga iz domovine in je živel v Veroni, Padovi in v Ravenni, kjer je leta 1321, 14. sept. vmrl. — Njegovo največje delo je: La divina Commedia (Božanska komedija). Razdeljena je pesnitev v 3 dele in podaja v njih Dante svoje doživljaje iz potovanja po peklu vicah in nebes h. Na poti ga spremlja deloma Vergil, deloma Beatrice. Toda v resn.oi je podal Dante v pesmtvi zgodov no svoje dobe, o-r'sal je s satiro svoje nasprotnike in pvopalost tedanje dobe. Na ta način je proslavil spom n ljubljene Beatrice. „La div na Commedia44 je prevedena v vse jezike, tudi v kitajski jezik. Dante je sp'sal svojo pesnitev v ljudski govorici, kakor se govori v Toskani in na ta nač.n je vstvaril iz toskanske govorice — italjanski književni jezik.
0 TEDENSKI PREGLED S
Avstrija.
Ameriški linančnik o gospodarskem položaju Avstrije. Ameriški finančnik Samuel Un-tenneyer, ki se je mudil nedavno v Nemčiji, na Češkoslovaškem in v Avstriji je 'izjavil dopisniku ..Newyork Heralda44, da je Lnančno-gospodarski položaj Avstrije zelo krtičen. Po njegovem mnenju bi bila edina rešitev za Avstrijo posojilo za nakup surovbi in živeža. Francija je proti združitvi Avstrije z Nemčijo, pa tudi v Avstriji niso glede tega vprašanja na jasnem. Avstrija se bo'združila z Nenie jo le v slučaju potrebe. Zavezniki najbrž ne bodo financijelno poznavali Avstriji. Zasebno posojilo bi bilo edina garancija za kosolidacijo avstrijskih finanemh razmer.
Zanimiva sodba dunajskega vrhovnega sodišča. Dunajsko vrhovno sodišče je izdalo zanimivo sodbo, zadevajočo plebiscit na Koroškem. Pred p’ebifc:tom je kaplan Fran Krašnja vložil proti nemškim cg tatorjem več tožb zaradi žaljenja časti pri okr. sod:šču v Dobrli vesi. t?od:šče je agitatorje obsodilo iia zaporno kazen. Pozneje po plebiscitu je o sodbah razpravljalo deželno sodišče v Celovcu ki je vse sodbe razveljavilo iz razloga, da so to sodbe inozemskega sodišča. Generalni državni praw dnik se je v varstvo zakona pritožil na dunajsko vrhovno socTšče, katero je sedaj razveljavilo sodbo celovškega deželnega sod šča in zadevo še enkrat vrnilo prvemu sodniku v presojo. — Zanimalo bo nas, kako ho sedaj sorbi okrajni sodnik — Nemec v Dobrlivesi proti nemškim agitatorjem. Formalno je dalo dunajsko sodšee zadoščenje g. Krašnji, toda duh koroške justice s tem ni še ozdravljen onega strupenega, sovraštva, ki je navdaja proti koroškim Slovencem.
Avstrijsko-madžarski konflikt. (C e š k o-slovaška nota. — Nev z d r ž 1 j i v p o-1 o ž a j.) Češkoslovaški murster zunanj'h poslov dr. Beneš je poslal predsedniku poslaniške konference v Parizu Cambonu nòto, v kateri govori o dogodkih in -terorističnem režimu na Zapadnem Madžarskem. Nota opozarja, da so sosednje državo zaradi tega vznemirjene. Češkoslovaška vlada noče preiskovati, kdo je za vse to odgovoren, toda izjavlja, da je ta položaj nevzdržljiv. Delovanje za m:r, ki naj odstrani, kar je zakr:vila vojna, bi' bilo zelo ntežkočeno, ako se ta položaj podaljša le za en dan. •
Madžar-ka odstopi zapadno Ogrsko Avstriji. Pariški poslanik Madžarske je brzojavnim potom obvestil svojo vlado, da antanta grozi Madžarski s sanke'jami v slučaju, da točno in brezpogojno ne izvede pogojev tr anoh-ske pogodbe. Pod vt;som tega obvestila je Ivla seja m'n'strskega sveta, ki je sklenil, da Madžarska odstop’ vse v tr'anonske pogodbi določene kraje zapadne Ogrske Avstriji. Vsa Zapad-na Ogrska bo v kratkem času predana, avstrij-sk'm oblastem. Madžarska vlada pa skuša ta neuspeh kr:ti na diplomaticeli nac'n. Madžarska vlada bo po posredovanju antante podpisala zadevni odstopni protokol.
Jugoslavija.
Ljubljanski vclcscjm slovesno zaključen.
Po ugotovitvi sejmskega urada je bilo vsega skupaj 121.000 obiskovalcev; kupeijski uspeh je velikanski. Urad je ugotovil okroglo za 600 miljonov kron fiksno sklenjenih kupčij.
Italiani zažaali bonsunìEo društvo v Rojanu. Ni se še poleglo ogorčenje nad pož gom Narodnega doma pri Sv. Ivanu pn Trstu, že nam javljajo novo zlodejstvo itaijansk.li fašistov. Z užigalno bombo so pognali v. zrak poslopje „Konsumnega društva v Rojanu. Bomba je uničila in vpepelila vse. Skromen, a vendar tako ljubljen dom rojansk; h Slovencev je bil v par urah žrtev divjega elementa.
Strašen zločin. Trgovec Jabler iz Bačke oe je peljal v Ljubljano in je bil med potom umorjen od neznanih storilcev; mrtvega so ga vrgli iz železniškega voza; pri sebi j* imal 180.000 jugosl. kron. Storilcev še niso dobili.
Naročnikom v Jugoslaviji.
Ker so naše poštne položnice rabljive samo za Nemško Avstrijo, Vas prosimo, da vpošljete naročnino mogoče potom banke.
Rusija.
Tz Moskve poroča „Frankfurter Zoitung“ da vlada lakota v vsej sovjetski državi razim Moskve; kajti sovjetska vlq.da se trudi na vse načine z vsemi sredstvi, da vsaj v Moskvi vzdrži življenje umetno na gotovi višini. Vse, kar se nakupi in dovaža iz inozemstva, pr de v Moskvo, srce Rusije. In tu se razdeljuje živež na karte, toda ne bratsko, vsem enako, ampak po gotovem načinu, kjer igra denar glavno vlogo. A ko nimaš denarja, in s'cer mnogo denarja, si zapisan smrti. Eci no nastavljene! sovjetske vlade dobivajo redno živež, ti spadajo v prvo kategorijo, v drugo in tretjo kategorijo pa spadajo vsi dijaki, učitelji, zdravniki, sploh buržoazija, prejšnja inteligenca; ti doli vajo mesečno enkrat nekaj fižola in ribe! Od tega naj živijo. V zadnjem času se pa vid jo v izložbah zopet raznovrstne stvari: bel k rali, meso, sir, ribe itd. Toda kakšne cene! 1 h eb belega kruha stane 10.000 rubljev, 1 pfund prekajenega svinjskega mesa 22.000 rubljev, 10 jabolk 30.000 rubljev itd. Samo malo število ljudi je, ki imajo toliko denarja, da si lahko kupujejo te stvari. Prejšnja inteligenca je popolnoma obubožala. Na Smolenskem trgu pro-daiajo ti žalostni ostanki nekdanjega srednjega stanu svojo zadnjo obleko za kos kruha. Vse polno po ulicah je beguncev iz pokrajin ob Volgi, kjer razsaja lakota in kuga. Ti reveži stanujejo v svojih vozov h na cestah in so prisiljeni beračiti; sestradani, raztrgani in prepadeni prosijo za kos kruha ...
Petij uro ve tolpe so zažgale v okolici Ber-d:čeva sklad šče z 7000 pud: žita. V Ukrajini skušajo ovirati oddajo žita na vse mogoče načine. —
V Kijevu so izbruhnili protiboljševiški nemiri. Sovjetske oblasti so zaprle 120 častnikov in 150 meščanov in so jih poslale v Moskvo, kjer jih čaka obsodba.
BI RAZNE NOVICE (S
Enakopravnost žensk na Češkem. Kakor poroča »Tribuna“, izdeluje češkoslovaška vlada načrt, ki predvideva izenačenje mošk h in žensk v državn h posl'h. Načrt se v prvi prihodnji seji parlamenta predloži v razpravo. Ukine se tudi celibat učiteljic.
Velika železniška nesreča. Ekspresni vlak Strassbourg—Lyon je 10. septembra ob 22,30 pri kolodvoru Ecbets skoč i s' t:ra. Prevrnili so se št rji vagoni, med njimi tudi poštni voz. Mrtvih 25, ranjenih 60.
Shakkton, znameniti raziskovalec južnega pola, je s svojo ladjo, na kater'1 potuje v teh dneh na južni pol, pristal na pr'stan šču na Themsi. Kakor druge znamenitosti, so si hoddi ogledovat prebivalci Londona tud' to ladjo. Vsak je hotel videti znamenitega moža, na tisoče ljudi ga je prosilo za podp's, na stofne ga je hotelo fotograf rati itd. Rhakleton pa ni mogel dolgo vzdržati tega navala, prosd je svoje oficirje, da ga nadomestujejo pr razkazovanju ladje in dejal: ti napori so hujši nego minori in nevarnosi v večnem ledu in na morju.
Kralj milijonarjev, tz Novega Jork:	-o-
čajo: Imetje ameriškega petrolejskega n .ija
I. Rockefellerja je bilo cenjeno na 2400 milijonov dolarjev.
V štirih dneh iz Evrope v Ameriko. Neko veliko nemško podjetje namerava zgraditi zrakoplove Zeppelinovega sistema, ki bi prevažali potivke iz Madr da v Buenos Aires. Potovanje bi trajalo štiri dni.
Zemlja šla skozi rep kometa. Zvezdama Kon'gstuhl pri Heidelbergu poroča, da je šla zemlja v noči od 8. do 9. avgusta skozi rep nekega kometu.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Globasnica. V naši okolici hudo razsaja zadnje čase griža, ter je zahtevala že mnogo Žrtev. V Globasnici smo dne 28. minulega mesca pokopali naenkrat 2 sestri, 10—12 letni pd. Podevovi; na grobu jima je zapel pevski zbor vsem v srce segajočo žalostinko v slovo. Dva dni pozneje pa se je pri itak že žalostni rodbini Podevovi zopet oglasila bela tena, ter ji ugrabila 17 letnega nadebudnega Alberta. V Podjuni je umrla na isti bolezni predsedniku našega izobraževalnega društva edina hčerka Anrre!jčka. Pri Pokornu žalujejo potrti starisi po s:nu edmeu, 251etnemu Lojzeju. Ko smo položili k zadnjemu počitku zgoraj omenjene, smo nrslili, da bo bolezen ponehala, toda že v sledečih 14 dnevih smo sprem'li 7 nov h žrtev na pokopališče, po večini otroke. Med drugimi je zaspal v Gospodu tudi Mornarjev Pavie, kateri je najdalje vstrajal in smo že upali, da bo okreval. Bil je marlj:v in nadarjen šolar, veselje matere m nas vseh, ki smo ga poznali. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje! Potolaži jih Bog!
Eiharjavas pri Žrclcu. (Požar.) V soboto popoldne dne 10. t. m. je na neznan način izbruhnil pri Pobrisu ogenj ter vpepelT v par minutah vse do tal. Radi grozne vročine in ker je bilo vse leseno, se razen živine ni moglo rešiti ničesar. Posestnik Florjan Tribuč je postal naenkrat berač. In to zdaj na jesen. Aoste kaj se to pravil Slovenci, Slovenke, ki ste premožni, pokažite, da ste usniljenega srca ter pomagajte mu z darovi! Ne po besedah, temveč po dejanjih se sodi človeka! Darove sprejema tudi pol. in gosp. društvo v Celovcu.
. Pliberk. V dandanašnji dobi, ko vihra nad glavami koroških Slovencev nemcurska palica, ko Slovenec ni več varen pred njo, če je na železnici, v kakšni gostilni ali na kakšnem sejmu. kakor se je zgodilo na pliberškem sejmu dne 4. in 5. septembra 1. leta, ko so nemčurski razgrajači nabili mirne -slovenske može in fante, in jih psovali in naziva H „ v er dammi a Tsekuscheu“, in ko sploh lahko rečeni, ko Slovenec ni varen več pod svojo lastno streho, se ml koroški Slovenci v duhu zbirajmo okrog knežjega kamna na. gosposvetskem polju in pr'segam o: Kakor bo pela nemška palica nad nami, talco bo naše srce še bolj goreče ljubilo svoj narod, svoj materin jezik in se bomo bojevali za svoje pravice tem hujše, dokler si ne bomo izvojevali, kar nam gre po mirovni po godbi, kot varstvo narodnih manjšm. Pa veliko jih je, ki so se po plete se Tu izneveril in šli v nasproten tabor, v svojo lastno skledo pliuvat. To je sramota. Strnimo skupaj svojo vrste in delajmo, in zopet delajmo, v prospeh našega Korotana, da bo javnost vedla, da nočemo biti „tužen Korotan", ampak »Slovenski Korotan"!
Slovenji Plajberg. Nemški grajščakt in ni'h. brezsrčni gozdarji še vedno na nezaslišeu nač‘n preganjajo s’ovenske kmete in najemnike ter jim delajo s tnosti, kjer le morejo. Na Strugarjih so slovenskemu kmetu pod kaznijo sred' poletja zaukazali, da morajo svojo živino takoj nemudoma spraviti s pašnika, na katerem je s pravnim dovoljenjem imel svojo živino. Dati jo je moral vsled tega v svojo sečo, tako da je sedaj brez vsake krme za zimski čas in bo moral vso živino prodati. V Brodeh sta dva slovenska kmeta po kr vdi Nemcev 1. 1919. pri vojnih operacijah izgubila vse svoje premo ten je; vse je bilo njma zgorelo, hiše pa so Nemci razstrelili. Tedanji gerent je enemu izmed nj ju dal Vetrovo, drugemu pa Tepije-vo planino s hišo vred v gospodarstvo. Zdaj pa jo sodnija na prizadevanje nemškega grajščaka
Voigta, obema zaukazala, da morata v 4 tednih z imenovanih posestev. Kje bosta imenovana Slovenca s mnogoštevilnima rodbinama dobila stanovanje, to nemško gospodo malo briga. Glavno je, da se Slovence izžene, če tudi bodo potem hiše prazne stale. Takozvani »Mieter-schutz" za ; Slovene. seveda nima veljave!
Žvabek je majhna občina, ki voli po sedanjem volilnem redu 10 odbornikov in je prej slovela kot najbolj narodna občina. Toda lanski plebiscit nam je zasjal ljuliko, ker se je pokazala socialnodemokratska stranka in organizirala v naši kmetski občini, in so se vsi nem-čurji skrili pod to stranko z namenom, če pri plebiscitu propadejo, da jih bode ta stranka ščitila. Koliko jih je, so pokazale volitve. Na Velikonočni pondeljek je razglasil občinski tajnik pri cerkvi sv. Jurja, da so občinske volitve razpisane. Takrat smo se zganili zopet Slovenci in priglasili našo slovensko stranko. Nasprotne stranke so nas vabile v kompromis, pa mi smo se odločili, da. nastopimo samostojno, da ali castuo zmagamo ali pa pademo; bodemo saj vedeli, koliko nas je še Slovencev. Nasprotniki soc. demokratje in »Biindler-ji" so se združili, ker tako so si bili gotovi zmage, nam so pa prisodili kvečjemu 2 mandata. Friše! je dan 24. april in takrat se je pokazalo, da smo Slovenci še najmočnejša stranka v .občini in smo dobili Slovenci 163 glase, spe. demokratje 55 glasov, »Bundlerji" 23 glasov. Potem smo dobili od 10 mandatov 6 Slovenci in 4 nasprotniki in potemtakem je bil tudi župan izvoljen iz naše stranke. Koje bil znan izid volitev, so se spet slišali živrjo-klici in naši fantje so veselo preevali slovenske pesmi nožno v noč. Zgodil seje ta dan tudi en škandal. Orozn'ki so aretirali na pritisk nenieur-jev Martina Cehnerja, ki prakticira v Spodnjem Dravogradu gozdarstvo in so ga tirali v Pliberk; tam so mu vzeli denar in vse dokumente. Iz Pliberka so ga postavili na mejo. In vdrugič smo se postavili dne 19. junija pri deželnozbor-skib volitvah in srno vkljub slabi udeležbi napredovali za 7 glasov. Nasprotniki še vedno pretijo, da bodo odstavili našega župana, kor jim pač ni po volji, da niso oni gospodarji v občini.
St. lij. Kakor je javnosti že znano, je bil dne 13. oktobra lanskega leta od nemčurske podivjanosti ustreljen, tik ob pokopališču pomožni jugoslovanski orožnik Matija Aichhol-zer. Vsakemu beraču postavijo tja, kjer se je ponesrečil, križec, tako so vzidali tudi temu i-dealnemu mladeniču njegovi domači kamenito ploščo v zid pokopališča s sledečim napisom: »Tukaj je zahrbtno padel dne 13. X. 1920 Matija A'chhoìz'er pd. Ahacev, rojen... Naj v m!ni počiva". To je bilo našim nemčm-jem, posebno pa loga vi škemu županu Wigelnu prehudo. ker se sramujejo in bi vsak videl kakšna, da. je nemška 'kultura. Zaukazal jo Ahacovim, tia jo morajo v 24. urah odstraniti; ker pa ni proti temu noben zakon in ni nikomur nevarno, .so jo pustili. Zdaj pa je kratko malo naiel Wi-gele človeka, da je ploščo iz zida izbil. Tako so torej ti elementi, ki ne spadajo v človeško družbo. vdrugič umorili njega, katerega so prej komaj nomali. Zahtevamo od naših poslancev, da vprašajo na merodajnem mestu, ali je nem-čurjem tudi kaj takega dovoljeno. Ta krivica se mora poravnati takoj, če ne, bomo pa vprašali druge oblasti. Po vseh nemčurskih časc-pVh utonejo, da se ni mogoče z nami zediniti! Da, verjamemo vam to, ker nam pri vsaki reči nasprotujete in pri vsakem koraku nam mečete kamenje pod noge; na ta način bomo vsak dan večji sovražniki.
Mološčo pri Beljaku. (Ljudska igra »Zaklad".) Skoraj se nam dozdeva da so se koroški Slovenci prebudili iz dolgoletnega mr'vila in otresli strahopetnosti, ki jim je tičala že prav v kosteh. Posebno lepo se razvija družabno življenje v Bekštanju. Fantje in dekleta štebenske fare so uprizorili na praznik 8. septembra na M agro vem vrtu v Majoščah lepo iz kmečkega življenja vzeto igro ..Zaklad". Bila jo to že četrta predstava štebenskega izobraževalnega društva. Igralcem gre vse priznanje na lepo uspeli igri. Vs' so rešili svoje vloge kr.r najbolje, o čemur te pričalo pogostoma izraženo priznanje gledalcev. Igra se bo ponovila 11., ob slabem vremenu pa. se preloži na 18. septembra. Slovenskim fantom in dekletom
. Steber) s kr1 fare kličemo: Le urno in neustrašeno naprej!
Bekštanj. (Vprašanje najemnikov Witt-jfensteinovih zemljišč.) V naši občini se nahaja velik del Wittgensteinovega, prejšnjega Bie-trielišieinovega veleposestva. Zlasti mali posestni si (kočarji) v gosto naseljeni Oveni in pri Starem gradu so. že zdavnaj navezani na ta zemljišča in njihova eksistenca je odvisna ta-korekoe od pridelkov iz njiv ip travnikov, ki jili imajo v najem. Nekaj časa je Wìrtgensteinovo uprava ištvo samo vzdrževalo svoje lastno gospodarstvo in dalo obdelovati precejšen del aemljišč. Toda kmalu je prišlo do prepričanja, da se kmetovanje na lastne režije ne izplača, kar je potrdil zlasti bivši upravitelj Schmiedt. In zemljišča so dali zopet vsa v najem. Za časa jugoslovanske uprave na Koroškem, je tedanji državni upravitelj Wittgensteinovega veleposestva ivzršil razdelitev najemščin med najbolj potrebne domačine. To je bilo soeijalno pravično in se da zagovarjati napram vsaki oblasti. Tudi Wittgensteinov zastopnik temu ni ugovarjal. Ko pa je po izgubljenem plebiscitu nastopila zopet avstrijska uprava, je Wittgensteinov gozdarski urad na Humbergu odpovedal vsem 25 najemnikom potom odvetnika zemljišča. Ker so stali najemniki in stoje še danes na stališču, da gre v tem slučaju za pravilno sklenjene najemninske pogodbe, ki spadajo pod naredbo za varstvo najemnikov, (Paehter-.schutz), so vložili proti odpovedi pritožbo. Sodnija v Beljaku pa je dala na predlog zagovornika zaslišati bivšega Wittgensteinovega upravitelja in bivša državna nadzornika. Slednja sta zaslišana po ljubljanski sodniji izpovedala tako, da je sodnija v Beljaku pritožbo zavrnila. Ta izjava je vzbudila veliko pozornost, vendar je noeeno nadalje rekriminirati. Pripominjamo pa, da so najemniki v Grebinju, ki so dobili zemljišča pod istimi razmerami v najem, zmagali. —
Gornji Rož. ,,Deseti brat“ se je prikazal v našem kraju, ne sicer tisti, ki mora po narodni pravljici potovati kot večni popotnik no svetu, ampak prikazal se je na odru, dvakrat v Ločah in enkrat v Sv. Jakobu v Rožu. S svojim živim, naravnim, a tudi resnim nastopom bo .,deseti brat“ (Cvitarjev Zdravko) ostal pri ob činstvu v trajnem spominu. Elegantno-ljubko sta rešila svoje težke vloge Manica in Kvas (Tildi Ploževa in Erlacb Danijel). Dovršeno je igral strastnega Marijana p. d. Zavrnikov iz Bač. Koš zdravega veselja in smeha pa sta nam pripeljala Krjavelj (Jakob Simčič) in Dolef (TTlbing Janko), ki sta za. take vloge naravnost ustvarjena. Pretresljiv konec nesrečnega Piškava je izborno pokazal p. d. Hajnžel-nov iz Ledenic. Tam je sploh še zakopanih dosti dobrih igralcev, ki so, kakor Prane in Jožef Resman imenitno pogodili, prvi gostilničarja Obrščaka, drugi čevljarja Krivca in pa Franc Arnejc, ki je nam skupaj z Hojevim Mirtijem iz Rut podal dober kmečki original. Zelo je ugajala tudi Krivčevka (Mici Arko), kakor je pokazal dober igralski talent tudi Benjamin (Val. Stissen), ki je prvič nastopil. A tudi manjše vloge, kakor Franica, Marička, Vencelj, Zmuzné, Miha, Dražarjev Francelj, Kos, Bal-ček so bile v dobrih rokah in so dokazale, da bodo tudi ti vsi kos težjim nalogam. Sploh z eno besedo: igra je izborno ugajala in so jo tudi pametni nasprotniki pohvalili. Seveda, kar je dobrega, nikjer ni brez sovražnika. Tako so se nekteri ljudje «desetega hrata“ tako ustrašili, da noč in dan niso imeli pokoja in so rotili in prosili vse mogoče urade, da tega nesrečnega «desetega brata“, te"a «iredentista”, :za božjo voljo ne spustijo v Gornji Rož, da bi ;se Karavanke ne podrle. Sliši se, da so se uradi res že nekaj ustrašili in da bodo v prihodnjič delali težkoče. Po našem mnenju bi bilo p.a veliko bolj pametno, da bi oblasti prepovedale naše divjaške «plese”, kjer se po zverinsko popiva in pretepa, kakor pa prepovedati igre, ki jih vodijo trezni možje in kjer se mladini midi poleg poštenega veselja tudi prilika izobraziti se v lepem vedenju in lepih manirah! Naj se oblasti enkrat same prepričajo, kako naša poštena mladina sama prosi za take prireditve! Še bolj se pa čudimo, da skušajo posamezni ugledni, sicer pametni 'nasprotniki, pregovarjati stari še teh naših igralcev, da bi jim v bo-
doče ne pustili več sodelovati! Vprašamo vas cisto mirno: Kaj vam je ljubše? Da se mladina pretepa okoli po sumljivih veselicah ih da pretepa, tudi — lastne stariše, ali da se mladina in ž njim širno občinstvo razveseli na takih prireditvah, kakor so naše igre in tukaj dobiva znanje lepega vedenja, olike in omike? Kdor ima srce za našo mladino, bo na naši strani! Zato pogumno naprej na tej poti za pouk in izobrazbo našega ljudstva!
Iz Spodnjega Roža, Prišel sem dne 5. sept. po opravkih na Bistrico. Na lipi na javnem prostoru, je bila nabita deska, naslikana s podobami, da so tako javno sramotili Slovence zaradi lanskega shoda. Čudil sem se, da te deske ni odstranila občina ali orožniki, ki so postavljeni, da skrbijo med Izudstvoni za mir. Mislil sem si pa, bolj ko nas boste sramotili in preganjali, bolj bomo ljubili naš dragi mili slovenski jezik. Več, ko bomo trpeli, bolj bomo ljubili tebe, blaga slovenska mati. Mi vemo, da biva na ^vetu 139 miijonov Slovanov, katerih nobeno nemeursko sovraštvo in hudobija ne spravi iz sveta. Pomilujemo pa uboge nemškutarje, ker v čašop sju in na shodih vedno kličejo: «Proletarci vseh dežel, združite se!” Tam zadej pa stoji nemški bogatin, kapitalist, on zapove, ali da znamenje in ti ljudje se vržejo kot hijena na slovenske proletarce, da jih sramote, zaničujejo in preganjajo. Nemški kapitalist pa se zadovoljen smeji.
Bistrica v Rožu. Lansko leto m. sept. so nemškutarji priredili z ozirom na glasovanje pod lipo shod, katerega pa so Slovenci razbili. Nekaj hujskačev, katerim mir med ljudstvom ni po volji, je nabilo petega sept. na lipo eno diljo, na kateri so bile naslikane razne kreature, ki naj značijo lanski shod in sramotijo Slovence kot nekulturen rod. Nemškutarji, ker ste nam vi prijazni, hočemo vam biti mi vljudni in vam poklicati v spomin dogodke, iz katerih naj svet sodi, kako visoko stoječo kulturo imate. Naprej vam pa že povemo, da nemška kultura, na katero se vi opirate, ni vaša, ampak je kultura poštenega nemškega naroda, kateri pa z vami nič nima skupnega. Vprašamo vas, ali je to kulturno, ko je "na novega leta dan en nemčur enega finančnega stražnika s ku-hinskun nožem skozi hrbet v pljuča zabodel? Ali je to kulturno, ko so nemčurji v Kapli zvabili duhovnika pa spoved o polnoči in ga, ko je nos;l sveto popotnico, zavratno ustrelili? Ali je to kulturno, ko je en nemčur v Pods’njtvasi z glažom pobijal enega kmetskega fanta in pri tem vpil kot zverina, da bo pol vasi zasmodil in 25 Slovencev ustrelil. Znano je tudi, da s> vaši pristaši v cerkvi v Št. Janžu pokradli cerkveno obleko; prav veliko obleke so Volks-wehì’ovci pokradli tudi v župnišču v Selah. Spomnite se tudi, da so vaši pristaši že leta 1919 prav hudo opljuvali Slovence in duhovnike, ko so bili le-ti internirani. Le berite dopise v «Koroškem Slovencu” in videli boste, da je «Bildung” vaših bratcev povsod enaka. Tudi mi smo pohajali ravno iste nemške šole kot vi, zraven pa smo se učili iz slovenskih knj'g in časopisov in smo vzljubili naš slovenski rod. Vedite, zgodovina koroških Slovencev ima zapisano vso hudobijo, katero ste- vi zagrešili nad našim ljudstvom.
m NAlNOVEjŠE VESTÌ E
Na avstro-ogrski meji še vedno ni m rn. V okolici Kirchschlaga so Ogri ojačili svoje tolpe; vas Gillersdorf, južno od Fttrstenfeida, so napadle madžarske tolpe s strojnicami; Avstrijski orožniki so jih spodili s pomočjo vojaštva. Ogri so se umaknili in so odnesli svoje ranjence seboj. Na avstrijski strani niso imeli ranjenca. Vojaško posadko v Hohenbruggu so Ogri obstreljevali s stroja carni. Kakor -se poroča iz Bud mpešte, mobilizirajo Madžari na tihem. Moštvo in častniki letnikov 1895 do 1900 dobivajo pozive, ki so podpisani od majorja Osztenburga. Kličejo jih k orožniškem polku v Oedenburg. Obenem kličejo demobilizirano artilerijo v Keczkemet. Par ška poslanika konferenca in antantne veles ie so že obveščena o tem početju Madžarov. Ogrski poslanec Lin-gauer je izjavil, da jo razpoloženje v zapadni Ogrski dobro in da gredo Ogri z neisprosno
voljo za svojimi cilji. Začeli so boj, katerega hočejo tudi dobojevati, četudi brez podpore oc strani vlade. Ce pa pridejo Itaijani, naj ie pridejo, Ogri so pripravljeni. Branili bomo svoje domovino tudi proti vsem svetu. Tako se izpolnjujejo na Madžarskem pogodbe; antante pa lepo molči. Tudi Pesti Hirlap naznanja, elise vstaški boji v Zapadni Ogrski nadaljujejo, in da bodo Madžari branili svojo zemljo do zadnje kaplje krvi!
Erzbergerjeva morilca. Nemške chiesti so že dognale, kdo je umoril Erzbergerja: storilca sta nek uradnik in d'jak z imenom Heinrich Schulz in Heinrich Tillessen. Toda pokciji se še ni posrečilo, jih prijeti, ker sta storilca zginila neznano kam. Na nj'h glave so razpisali premijo za 200.000 mark.
V Ljubljani je vojaška patrulja vstrelila 20 letnega s'na grofa Codellija. Šel je o polnoč; mimo vojaškega skladišča izven Ljubljane in ker se na poziv straže ni vstavil, je vojak oddal strel in ga zadel. Odredili so strogo preiskavo.
Dunaj, 18. sept. Uradno se poroča, da so poskusile madžarske tolpe vdreti na večjih mestih ob meji na srednještajerska tla. Avstrijske obmejne posadke so jih pognale nazaj.
Zopet povišanje cen. Da se pokrijejo stroški, ki so nastali po novem povišanju plač državnih uslužbencev (znašajo namreč nekoliko mil jard), bodo zopet zv'šane železniške, poštne, telefonske tarife in tobak.
Borza. Dunaj 19. sept. Za 100 jngosl. kron se plača na Dunaju 680 avstr, kron, za 100 mark se plača 15S7 avstr, kron, za 100 Ur se plača 6540 avstr, kron, za 100 franc, frankov ee plača 11.180 a^str. kron, za 100 šv'c. frankov se plača 26.875 avstr, kron, za 100 Čeških kron se plača 1827 avstr, kron, za 1 dolar se plača 1600 avstr. kron.
Mirno so v Gospodu zaspali naš blagi pij
bivši posednik v Šmihelu v 83. letu svoje dobe.
Šmihel pri Pliberku, dne 52. rept. 5921.
Žalujoči otroci.

Ga iisKom vmu mm lt o.

SS&SMSBSBBBSaMBBHnnH
□□a xa jaaaaaaDajooaaDaaooauDoo^oaaon
V	D
v a v “™“
p» I

priporoča svoj zavod za izdelovanje
argieškiiiin
C&RiljskUi
Jl f t tisii m planin ;
(klavirjev).
TuctS expor. !


*5
r ^
Diiao^roannnnnciaDooconDaatjonrcDircrcoa
izdajatelj: Sirotek Bohumil. — Odgovorni arednils: Žinkovsky Josip. — Tiska Lidova tiskarna (kora. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.