Izvestje „Glasb. Matice“ v Ljubljani in podružnic v Gorici, Kranju in Trstu o 38. društvenem letu 1909/10. (Društveno leto se ravna po šolskem letu ljudskih šol.) Sestavil in izdal odbor. VSEBINA: I. Splošni podatki o društvu. II. Zapisnik o rednem občnem zboru. III. Glasbcno-literarno delo. IV. Glasbena šola. Učiteljstvo. Imenik gojencev. Statistika glasbene šole. Naznanilo in pričetek prihodnjega šolskega leta. V. Koncerti. Pevski zbor „Glasbene Matice". Koncertni vzporedi. VI. Društveno vodstvo. V Ljubljani koncem julija 1910. Založila »Glasbena Matica". — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Izvestje »Glasbene Matice“ v Ljubljani in podružnic v Gorici, Kranju in Trstu o 38. društvenem letu 1909/10. (Društveno leto se ravna po šolskem letu ljudskih šol.) t—n cm ===== Sestavil in izdal odbor. -■ VSEBINA: I. Splošni podatki o društvu. Naznanilo in pričetek prihodnjega II. Zapisnik o rednem občnem zboru. šolskega leta. III. lilasbeno-literarno delo. V. Koncerti. IV. Glasbena šola. Pevski zbor »Glasbene Matice". Učiteljstvo. Koncertni vzporedi. Imenik gojencev. V1. |)ruštveno vodstvo. Statistika glasbene šole. V Ljubljani koncem julija 1910. Založila „Glasbena Matica". — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. I. Splošni podatki o društvu. a es „Glasbena Matica" se je ustanovila leta 1872. Dovoljena je od vis. predsedstva c. kr. dež. vlade v Ljubljani z odloki: a) z dne 7. junija 1872., št. 3938., b) z dne 31. oktobra 1887., št. 17.967., c) z dne 9. maja 1894., št. 1250., č) z dne 4. oktobra 1898., št. 4658. Skozi prvih deset let je bila zgolj glasbeno-iiteraren zavod za izdajanje slovenskih skladb. To delovanje je ohranila skozi vseh 38 let do današnjega dne. Leta 1882. se je razširila v glasbeno šolo, ki se je prvič otvorila dne 15. novembra 1882. in je torej letos končala 28. šolsko leto. Polagoma se je „Glasbena Matica" razširila dalje tudi v koncertni zavod za prireranje koncertov. Prvi koncert, kar jih je »Glasbena Matica'1 sploh priredila, je bil 8. junija 1888. z ad hoc sestavljenim moškim zborom. Redni vsakoletni koncerti pa se vrše še le, od kar je bil ustanovljen lasten pevski zbor. Pevski zbor »Glasbene Matice" se je kot zaseben moški zbor pod vodstvom dr. Grossa osnoval dne 9. oktobra 1890., kot integrujoč del »Glasbene Matice" pa se je ustanovil dne 22. januarija 1891. in v mešan zbor se je razširil dne 15. novembra 1891. Prvi koncert s pevskim zborom »Glasbene Matice" je bil 18. aprila 1891. Pevski zbor je torej letos končal 20. leto svojega obstoja. Rednih vsakoletnih koncertov se šteje letos XIX. sezona. V »Glasbeni Matici" se snuje tudi glasbena knjižnica. Iz društvenih pravil: Namen društvu. § 2. Namen društvu je, vsestransko gojiti glasbo slovenskemu narodu. Ta namen se doseza s tem, da društvo: i. zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje nagrade za naboljša domača glasbena dela in pospešuje nabiro in izdajo slovenskih narodnih pesmi; II. prireja glasbene produkcije; III. ustanavlja slovenske glasbene šole na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem; IV. snuje in vzdržuje glasbeno knjižnico, obsezajočo a) zlasti slovenske in druge slovanske skladbe, b) poučne knjige o glasbi. Društveniki, njih pravice in dolžnosti. § 3. Društvu sme pristopiti vsaka svojepravna oseba. § 5. Društveniki so: a) častni, b) ustanovni, c) redni in d) člani pevskega zbora »Glasbene Matice". 1* § 5. Pravice društvenikov so: a) predlagati in glasovati pri občnem zboru; b) voliti in voljenim biti v odbor; c) odboru svetovati o društveni koristi; d) brezplačno dobivati po društvu izdane in od odbora društvenikom določene muzikalije; e) vpisovati svoje otroke v glasbeno šolo; f) izposojevati si proti varščini iz društvene knjižnice skladbe in knjige o glasbi. § 6. Ustanovniki plačajo po 80 kron ali na jedenkrat ali pa v štirih letnih rokih zaporedoma po ‘20 kron; redni društveniki plačujejo na leto po 4 krone; častni društveniki in člani pevskega zbora „Glasbene Matice" so društvenine prosti. Društvenimi se društvu odšteva vsaj do konca meseca maja. II. Zapisnik o rednem občnem zboru ^Glasbene Matice" dne 13. julija 1910. Navzoči: 27 članov in poročevalca „Slov. Naroda" in »Laibacher Zeitung". Točka I. dnevnega reda: Nagovor predsednikov. Predsednik profesor Anton Štritof imennje overovateljcm zapisnika gg. Josipa Juha in Josipa Kosma ter otvarja občni zbor ob 8. uri zvečer z nastopnim nagovorom: Velecenjeni društveniki! Otvarjam današnji redni občni zbor in konstatujem najprej, da je občni zbor pravilno sklican in sklepčen. Po § 7. dr. pr. sc redni občni zbor shaja vsako leto v prvi polovici meseca julija. Dan in ura zborovanja ter predmeti, stoječi na dnevnem redu občnih zborov, se morajo vsaj 14 dni pred zborovanjem razglasiti po slovenskih časopisih. Po § 10. dr. pr. pa sklicuje občne zbore odbor. V smislu teh določil je odbor s svojim sklepom z dne 22. junija določil za občni zbor današnji dan in vse potrebno v listih objavil. V smislu istega § 7. morajo društveni računi ležati tri dni pred občnim zborom na vpogled. Tudi to sc je zgodilo. Glede sklepčnosti ni v pravilih nobenega določila, torej je občni zbor sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. Končno konštatiram, da se je občni zbor pristojnemu oblastvu postavno priglasil. Po teh formalnih opazkah vas vse najsrčnejše pozdravljam, ki ste došli na današnji občni zbor in s tem dokazali zanimanje za društvo. Slavni občni zbor! Z današnjim občnim zborom je končano 38. društveno leto, 28. leto naše glasbene šole in 20. leto, odkar obstoji v »Glasbeni Matici" posebni pevski zbor. Namen občnega zbora je obrazložen v nadaljnih točkah § 7. O stanju društva in o delovanju odbora v minoli letni dobi bodo podrobno poročali pozamezni funkcijonarji; meni je naloga le, da v nekaterih splošnih potezah označim naše delovanje in društveno stanje. Ugotavljam najprej splošno, da je »Glasbena Matica" v vseh panogah obsežnega svojega delovanja in tudi v gmotnem obziru stala letos na vrhuncu in zavračam s tem odločno vse tiste sovražne nam govorice po javnih lokalih in v nekem listu, češ, da so v »Glasbeni Matici" gnjile razmere. Se nikdar nismo imeli toliko učencev kot letos, še nikdar toliko učiteljev kot letos, še nikdar ni bilo za javne produkcije toliko sposobnih gojencev kot letos, še nikdar ni bil pevski zbor tako konsolidiran kot letos, še nikdar ni bilo toliko denarnega prometa kot letos, namreč 186.000 K (lani 156.000 K, — 6 — torej letos za 30.000 K več), še nikdar ni bilo gmotno stanje tako ugodno kot letos, še nikdar nismo imeli toliko izvrstne, nove glasbene literature na razpolago kot letos, še nikdar nismo toliko muzikalij natisnili, oziroma ponatisnili in spečali med svet kot letos, še nikdar ni v upravi vladal tolik red kot letos in še nikdar nismo imeli štirih podružnic, namreč v Gorici, v Trstu, v Celju in Kranju, kot letos. To so naše gnjile razmere! Pa naj spregovorim nekaj besed o posameznih panogah. I. Prva in najstarejša panoga je izdajanje muzikalij, ki jo društvo goji, odkar obstoji. Noben jugoslovanski narod ni v svoji celoti v tem pogledu niti približno toliko storil kot „Glasbena Matica" sama, tako da imamo na tem polju neoporečno prvenstvo. Letos se nam je posrečilo, po čemur smo nekaj let sem hrepeneli, da smo namreč z izdajo muzikalij eno leto pri hiteli, za katero smo bili v prejšnjih letih zaostali. Muzikalije zal. 1910/11 so namreč v polovici že natisnjene in jih ima društvo že doma, druga polovica pa je v korekturi, tako da se bodo med društvenike delile ob začetku prihodnjega šolskega leta. II. O naših glasbenih šolah v Ljubljani in po podružnicah bomo podrobno statistiko podali v tiskanem izvestju, ki izide prav kmalu. Tu naj samo omenjam, da je bilo v ljubljanski glasbeni šoli letos vpisanih 416 rednih gojencev, za 41 več nego lani, in da je bilo vseh gojencev z izrednimi vred letos 508, za 21 več nego lani. Učiteljev pa je bilo 17, ki so poučevali 19 različnih predmetov, namreč: teorijo, harmonijo, kontrapunkt, glasbeno zgodovino, zborovo petje v šolskem zboru, v dijaškem zboru, v koncertnem zboru in v na novo otvorjenem zborovodskem tečaju, dalje solopetjc, klavir, violino, čelo, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, pozavno in kontrabas. O višini glasbene šole jamčijo javne glasbene produkcije, ki so se vršile dne 9., 13. in 15. junija, in končni izpiti v dneh 27., 28. in 30. junija ter 1. julija. — Eno pa je, kar moram z velikim obžalovanjem izreči, da se nam namreč lepo zasnovana akcija ni posrečila, spremeniti s pomočjo deželnega zbora našo glasbeno šolo v popolni konservatorij. III. Koncerti. Koncert s pevskim zborom je bil sicer pravzaprav samo eden, a sc je trikrat ponavljal, enkrat v Zagrebu, vsakokrat z deloma izpre-menjenim vzporedom. A važni so bili ti koncerti zaradi tega, ker so se na lijih izvajale izključno najnovejše slovenske izvirne skladbe prave koncertne višine. Dokazalo se je z njimi, na kako visoki stopnji je danes že slovenska glasbena produkcija in reprodukcija. Izvirna glasbena literatura se je namreč baš v zadnjih letih med Slovenci zelo namnožila in se popela do naravnost svetovne koncertne višine, kar se z velikim zadovoljstvom lahko konštatira. IV. Četrta in zadnja panoga v ..Glasbeni Matici" je glasbena knjižnica. Ta pa je do sedaj, žal, še pastorka bila, ker ni preostajalo časa za popolno nje ureditev. Ako se še ta uredi, potem bo vladal v vsej ,.Glasbeni Matici" uzoren red. Spregovoriti mi je še o upravnem delu, ki ostaja navadno prikrito zunaj odbora stoječim ljudem. Koliko je tega dela samo v pisarni in pri blagajni, o tem naj pričajo ti-le podatki: Vložni zapisnik šteje letos 816 poslovnih številk, torej približno toliko, kolikor jih ima kak prav velik srednješolski zavod; blagajniška knjiga šteje še posebej 997 zaporednih postavk, glavna blagajniška knjiga pa 38 različnih oddelkov. Kdor razume te številke in ve, koliko vsebuje vsaka posamezna številka, ta mi bo pritrdil, da je v „Glasbeni Matici" naravnost ogromnega upravnega dela, ki sloni večinoma samo na predsedniku in blagajniku. Pri tem pa ni všteto delo za oskrbo dveh — 7 — hiš, delo za nabavo, tisk in razpošiljanje letnih muzikalij, delo pri kontroli tedenskih ur pouka, ogromno delo pri pripravah za koncerte in končno delo pri naročbah raznih muzikalij od strani knjigotržcev in posameznikov. Samo od posameznikov smo imeli letos 12.1 naročil, ki so se točno, navadno z obratno pošto izvrševala. Tudi niso všteta nebrojna pota, ki so se v interesu društva morala storiti. Toliko o našem delovanju v obče. Sodite o njem nepristransko in vaša sodba o nas se bo drugače glasila nego obsodba tistih neizkušenih ljudi, ki iz nevednosti, kratkovidnosti ali iz osebne mržnje hlastajo po kakih malenkostih, da bi si iz njih umetno napravili „gnjile razmere" v „Glasb. Matici". Poznam ..Glasbeno Matico" skozi in skozi v vseh njenih podrobnostih in to 15 let sem, poznam vse njene dobre in tudi slabe strani, pa smelo trdim, da bi se dalo sicer še marsikaj izboljšati, da pa društvo še nikdar ni bilo tako v redu in tako konsolidirano nego letos. Sedaj pa naj vršim še nekatere druge predsedniške dolžnosti. Izrekam iskreno zahvalo vsem, ki nam dajejo rednih letnih podpor: visoki vladi (4000 K), visokemu deželnemn zboru (pro 1909 sicer nič, a pro 1910: 2400 K), slavnemu občinskemu svetu stolnega mesta Ljubljane (3000 K). Dalje se zahvaljujem onim slovenskim denarnim zavodom, ki so nam tekom leta poslali podpore; navajam jih po vrsti, kakor so jih pošiljali: Hranilnica in posojilnica v Dolu (10 K), Št. Jakobska posojilnica v Rožu (10 K), Hranilnica in posojilnica na Jesenicah (20 K), Kmetska posojilnica na Vrhniki (50 K), Posojilnica v Ribnici (50 K), Posojilnica v Metliki (20 K), Hranilnica in posojilnica v Kamniku (20 K), Posojilnica v Kranjski gori (20 K), Posojilnica v Logatcu (40 K), Kmetska posojilnica ljubljanske okolice (150 K), Glavna posojilnica v Ljubljani (100 K), Notranjska posojilnica v Postojni (50 K). Končno se zahvaljujem onim zasebnikom, ki so pri raznih prilikah poslali radovoljne prispevke: g. dež. predsednik baron Schwarz (16 K), Ante in Tončka Gaber v Ljubljani (12 K), Srbska pjevačka družina v Sobotici (4 K), Jakob Hočevar na Vrhniki (K 5-60) in Lovro Gantar na Vrhniki (60 v.) Zahvaljujem se nadalje uredništvom ljubljanskih listov, ki so rade volje in brezplačno sprejemali objave in notice o društvu in prinašali dobrohotne ocene društvenih koncertov in produkcij. Zahvaljujem se prav iskreno vsem gospodom odbornikom, ki so z delom in svetom vsak po svoje pripomogli, da se je društveno leto končalo s tolikimi uspehi. Zahvaljujem se vsem osobito za njih složno delovanje in za razumevanje vzvišenih ciljev, ki jih ima »Glasbena Matica". Največ dela v odboru je imel blagajnik g. dr. Krevel, njemu gre zato največja zahvala. Zahvaljujem se vsemu učiteljstvu, priznavaje mu, da je vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti. Zahvaljujem se končno še posebej in najprisrčneje vsem čestitim članom pevskega zbora za njih neverjetno vztrajnost in požrtvovalnost ter za njih sijajne moralne in gmotne uspehe na koncertnem polju. Ko s tem končam, si ne morem kaj, da ne bi prihodnjemu predsedniku in odboru na srce polagal dveh stvari. Prvič, naj se vodstvo društva vzdržuje na dosadenjem nadstrankarskem stališču. Društvo dobiva podpore od obeh političnih strank, takisto so člani in šolski gojenci iz obeh političnih strank. Pa tudi samo na sebi ne gre, da bi se kulturno društvo prve vrste, čegar glavna naloga je šola, vmešavalo v politične boje. Če se bo, potem je propast neizogibna; to govorim iz najglobokejšega prepričanja. — 8 — Drugo pa je, da se prihodnji odbor čim prej loti temeljite finančne reforme. Do sedaj se je v periodičnih fazah takole stvar vršila. Par let se je ob vsakoletnih dohodkih shajalo, potem pa je mahoma trebalo najeti posojilo. To se je petkrat ponavljalo in nakopičilo se je dolga nad 50.000 K. Sedaj pa smo prišli do meje, ko se ne more več izlepa dobiti kakega posojila, ker sedanja bremena znašajo že skoro polovico vrednosti hiš, ki so cenjene na 107.000 K. Preko polovice vrednosti hranilnice navadno ne dajo več posojila. Društvo pa potrebuje, da se vzdrži na sedanji višini, kakor je razvidno iz proračuna, vsaj še 14.000 K letnih dohodkov več; če pa se naj glasbena šola preustroji v konservatorij, vsaj še 20.000 K več na leto. Iskati bo treba torej pokritja za te deficite. Pot, po kteri se bo to doseglo, je dvojna: ali naj se dobe zvišane letne podpore ali naj se v notranjem društvo reorganizira s povišanjem števila članov in članarine ter končno s povišanjem ukovine. V poslednjem pogledu je stvar taka. Letos smo izdali za učitelje 21.611 K 96 h, dočim je znašala ukovina samo 14.392 K 40 h. Društvo je torej moralo za pouk gojencev iz svojega dodati 7219 K 56 h. Tu bo treba radikalne spremembe. Ideal bi seveda bil, da bi gojenci toliko plačevali, kolikor faktično znašajo troški za učitelje. Pri vsem tem bo pa treba še učiteljske plače regulirati in v zvezi s tem „uredbo“ učiteljskega osobja temeljito predrugačiti. S tem sem slavnemu občnemu zboru hotel v velikih potezah razložiti stanje društva, delovanje odbora in važne naloge v bližnji bodočnosti. Prosim, da vzamete to moje poročilo na znanje. Poročilo predsednikovo se z odobravanjem vzame na znanje. Točka II. dnevnega reda: Poročilo tajnikovo. Poroča tajnik c. kr. okrajni sodnik Alojzij Zebre. Ker so glavne točke tega poročila že omenjene v poročilu predsednikovem, ki je natisnjeno v celoti, tega poročila ne ponatiskujemo. Omenjamo samo to, da je „Glasbena Matica" izdala za društveno leto 1909/10, XXXVII. zvezek zborovskih partitur pod naslovom: 20 moških in mešanih zborov, uredil Matej Hubad, ki obsega skladbe navedene na strani 18. Izvestja, in da za društveno leto 1910/11. izda XXXVIII. zvezek zborovih partitur, in sicer: I. Sedem moških zborov, zložil Anton Foerster s sledečo vsebino: 1. Tri mi tuge. 2. Razbita čaša. 3. Vihar. 4. Na boj! 5. Spak. 6. Podoknica. 7. Umrl je mož in II. Osem samospevov z nastopnimi skladbami: 1. Anton Lajovic: Serenada. 2. Anton Lajovic: Nočne poti. 3. Emil Adamič: Na lipici zeleni. 4. Emil Adamič. Pri studencu. 5. Emil Adamič: Planinec. 6. Josip Pavčič: Pastarica. 7. Josip Pavčič: Pred durmi. 8. Vladimir Flogel: Jednom kad za tihih majskih noči. Točka III. dnevnega reda: Poročilo blagajnikovo. Blagajnik g. dr. Josip Kr e vel poroča najprej o računskem sklepu za dobo od 1. julija 1909 do 30. junija 1910. Glej stran 12. in 13. izvestja. Poročilo blagajnikovo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Ker se k temu poročilu nihče ne oglasi k besedi, se prekine nadaljnje poročanje blagajnikovo in preide se k — 9 — točki IV. dnevnega reda: Poročilo pregledovalcev računov. Pregledovalec računov g. Janko Col n er izjavlja v svojem in v imenu so pregledovalca g. Ivana Splichala, da sta društveno blagajno ob navzočnosti g. predsednika trikrat v letu, in sicer natančno škontrirala in vse v popolnem redu našla. (Glasno in dolgotrajno odobravanje.) Gosp. Col n er predlaga, da se da odboru absolutorij in se izreče blagajniku g. dr. Krevlu zahvala za njegovo zelo vestno blagajniško poslovanje. Ko se tudi predsednik pridruži temu predlogu, povdarjaje, da se je na lastne oči prepričal, kako marljivo in vestno je g. blagajnik opravljal svoje ne lahke posle, se predlog z velikim odobravanjem soglasno sprejme. Nadaljevanje točke III. dnevnega reda. Blagajnik g. dr. Krevel poroča'nadalje o proračunu »Glasbene Matice" za dobo od 1. julija 1910 do 30. junija 1911, kateri proračun se je pretresal v finančnem odseku in so ga sestavili blagajnik, predsednik in g. Hubad ter ga je odbor odobril. Glej stran 14. in 15. izvestja. Proračun se brez debate odobri, ko blagajnik pojasni, kako se bo skušal pokriti proračunjeni deficit K 144’30. Končno poda g. blagajnik še izkaz o premoženju »Glasbene Matice" v letu 1909/10. Glej stran 16. in 17. izvestja. O aktivnem saldu K 81.889’88 pripomni g. blagajnik, da ni vračunana velika svota, ki jo mora društvo imeti za penzijo učiteljev in ki se mora še le zavarovalno-tehniško izračuniti. Tudi to poročilo se brez debate odobri. Točka V. dnevnega reda: Volitev predsednika, 13 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. Predsednik izjavlja, da nikakor in pod nobenim pogojem ne more več prevzeti predsedstva. Razloge je povedal odboru in ta je uvidel, da so tako tehtni, da se predsednik res ne more več siliti. Nato prekine predsednik občni zbor za 5 minut, da se društveniki pogovore zaradi volitev. Po zopetni otvoritvi občnega zbora pride najprej volitev predsednika na vrsto. Gospod sodni svetnik Fran Milčinski predlaga, naj se namesto odstopivšega predsednika gosp. prof. Anton Štritofa voli predsednikom g. dr. Vladimir Ravnihar, čemur občni zbor z glasnim odobravanjem pritrdi. Ker sta dosedanja odbornika gg. vladni svetnik in gimnazijski ravnatelj v p. dr. Fran Detela in c. kr. okrajni sodnik Alojzij Zebre izjavila, da zopetne izvolitve ne sprejmeta, se oglasi k volitvi 13 odbornikov sodni svetnik gosp. Fran Milčinski ter predlaga, da se volijo v odbor dosedanji odborniki gg.: dr. Janko Bezjak, c. kr. šolski svetnik in gimnazijski ravnatelj, Anton Jeršin o vic, c. kr. gimnazijski profesor, dr. Josip Krevel, notarski kan-ditat, Anton Lajovic, sodni avskultant in skladatelj, dr. Josip Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja, c. kr. profesor in glasbenik, Fran Milčinski, c. kr. sodni svetnik, Stanko Premrl, stolni vikar regens chori stolne cerkve in skladatelj, dr. Vladimir Rudež, zdravnik, p. Hugolin Sattner, kons. svetnik, župnik in skladatelj, dr. Janko Žirovnik, odvetniški kandidat; namesto odstopivših pa na novo: gg. Fran Kobler, c. kr. sodni svetnik, dr. Fran M o h o ri č, c. kr. sodnik in Anton Petrovčič, c. kr. rač. svetnik. 10 Predsednik vpraša najprej, kak način volitve želi občni zbor. Sklene se na predlog g. Ivana Pibernika, voliti „per acclamationem". Predsednik da nato predlog g. sodnega svetnika Frana Milčinskega na glasovanje in občni zbor ga sprejme soglasno z dviganjem rok. Za pregledovalca računov se na predlog svetnika g. Frana Milčinskega soglasno z dviganjem rok izvolita gg. Knific Franc in Ivan Pibernik, ker sta prejšnja pregledovalca prej bila izjavila, da izvolitve ne sprejmeta. Gospod dr. Vladimir Ravnihar se zahvaljuje na izkazanem mu zaupanji in izjavlja, da sprejme izvolitev, povdarjajoč, da se zaveda lepe in važne naloge, ki jo ima kot predsednik, ter zagotavljajoč, da hoče posvetiti vse svoje sile zavodu, ki mu je že izza mlada prirasel k srcu. Povdarja, da se je pod predsedstvom dosedanjega predsednika prof. Antona Štritofa dvignil zavod v vseh svojih panogah zelo visoko, izreka istemu polno priznanje ter najiskrenejšo zahvalo in predlaga, da se prezasluženemu možu podeli najvišja čast, ki jo more dati občni zbor: imenuje naj se častnim članom »Glasbene Matice". Predlog je bil z velikim odobravanjem soglasno sprejet. Prof. Anton Štritof se zahvaljuje na izkazani mu časti, češ, da mu je v dneh, ko se je marsikak nepoklicanec obregni! obenj, to v lepo zadoščenje. Gospod koncertni vodja Matej Hubad predlaga, da se odstopivšima, vrlo delavnima gospodoma odbornikoma vladnemu svetniku in gimnazijskemu ravnatelju dr. Franu Deteli in c. kr. okrajnemu sodniku Alojziju Žebretu izreče iskrena zahvala. Tudi ta predlog je bil z odobravanjem soglasno sprejet. Takisto se soglasno sprejmeta resoluciji g. dr. Jankota Žirovnika: a) odbor ,.Glasbene Matice" primerno zvišaj ukovino in b) glavnemu blagajniku, ki ima ogromno dela, se dodaj plačan blagajniški uradnik. Ko se nihče več ne oglasi k besedi, se predsednik zahvali za udeležbo in za mirno in stvarno obravnavanje ter zaključi občni zbor ob 1/2 10 uri zvečer. Točka VI. dnevnega reda: Slučajnosti. V Ljubljani, dne 13. julija 1910. Prof. Anton Štritof s. r. t. č. predsednik. Alojzij Žebre s. r. t. č. tajnik. O v e r o v a t e I j a zapisnika: Josip Juh s. r. Josip Kosem s. r. Računski sklep — 12 — Računski sklep ,;Glasbene za dobo od 1. julija 1909 Tek. štev. | Dohodki K V A) Redni. 1 Društvenimi 3032 ‘M) 2 Vpisnina , 810 — 3 Ukovina 14392 40 4 Skupilo za muzlkalije ... 193!3 06 5 Podpore . ..... 94(X) — 6 Darila in volila ... 9578 20 7 Društvene hiše 2000 — 8 Koncerti 4315 92 9 1 Obresti vlog in vrednostnih papirjev 291 25 10 Deželni pokojninski zavod v Trstu (prispevek učit.) ... 522 — 11 Kurjava in razsvitljava (prispevek filharni.) 700 — 12 Razni dohodki 2742 16 • 49719 89 B) Izredni. 13 Pri mestni hranilnici najeto posojilo ... 9849 40 C) Prehajalni. 14 Pokojninski zaklad . . . 268 15 Osebna dohodnina 207 60 16 Dvignjeni denarji 32723 55 17 V blagajni 30. junija, 1909 j , 220 * 48 . 92988 92 I - 13 — Matice" v Ljubljani do 30. junija 1910. | Tek. štev. Stroški v A) Redni. 1 Plače: a) rednim učiteljem 13216 62 b) pomožnim učiteljem 4793 — c) učiteljem za orkestralne instrumente 839 — 2 Nadure 2763 34 3 Sluga 1200 — 4 Uprava 770 — 5 Nagrade: a) skladateljem 300. — b) različne 205 — c J podpora 500 — 6 Šolske potrebščine: a) redne 583 23 b) izredne (nov klavir) . 903 96 7 Muzikalije: a) za člane 879 22 b) za prodajo 2112 89 c) litografija in prepis not 651 85 8 Kurjava in razsvitljava 2077 58 9 Koncerti 3216 78 10 Društvene hiše: a) davek 1031 77 b) vzdrževanje 394 56 11 Dolg pri Mestni hranilnici: a) plačane obresti 2419 56 b) plačana amortizacija . . . . 275 75 12 Pokojninski zavod v Trstu 940 70 13 Stari dolgovi 5719 58 14 Razni stroški 4707 09 50501 48 B) Prehajalni. 15 Pokojninski zaklad 176 — 16 Osebna dohodnina 261 06 17 Naloženi denarji 41689 86 18 V blagajni dne 30. junija 1910 360 52 92988 92 — 14 - Proračun „<3lasbene za dobo od 1. julija 19I0 48000 Društvenina....................................................... Vpisnina.......................................................... Ukovina........................................................... Skupilo za muzikalije.............................................. Redne podpore: državna.............................. K 4000' mestna.................................. „ 3000' deželna................................. „ 2400' Darila slovenskih denarnih zavodov................................. Društvene hiše..................................................... Koncerti.......................................................... Obresti vlog in vrednostnih papirjev............................... Dež. pokojninski zavod v Trstu (prispevek učiteljev) . . . Kurjava in razsvitljava (prispevek sl. filharmonije) .... Primankljaj za 1. 1910/1011........................................ 2300 «X) 12000 1200 9400 500 2138 4000 300 432 700 14430 — 15 — Matice" v Ljubljani do 30. junija 1911. Tek. štev. Stroški K v 1 Plače: a) rednim učiteljem 14534 b) pomožnim 4800 — c) učiteljem za orkestralne instrumente 1400 — 2 Nadure 3000 — 3 Sluga 1200 — 4 Uprava 1300 — ! 5 Nagrade: a) skladateljem 800 — b) različne nagrade in podpore . . : 1100 — 6 Šolske potrebščine: a) redne 700 — b) izredne (klavir) 900 — 7 Knjižnica 200 — 8 Muzikalije: a) za člane 900 — b) za prodajo . 1400 — ' c) litografija in prepisovanje 800 — 9 Kurjava in razsvitljava 2200 — 10 Koncerti 4000 — 11 Društvene hiše: a) davek 1200 — b) vzdrževanje' 800 — 12 Obresti in amortizacija 2650 — 13 Stari dolgovi: a) Blasnikov račun 500 — b) za klavirsko šolo 500 — 14 Pokojninski zavod v Trstu 1116 — 15 Razni stroški 2000 — 48000 — Tek. štev. IG — Izkaz o premoženju Dati. dne 30- J'u' Predmet 1 Dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski 2 Neplačani računi.......................... 3 Saldo dne 30. junija 1910 .... 501(5(5 574 81889 02 88 132029 90 — 17 — ^Glasbene Matice" 1 Tek. štev. Predmet K V 1 | Vrednost obeh hiš (v Gosposki in Vegovi ulici) glasom cenitve 107038 2 Inventar 15890 97 3 1—2°/0 srbska srečka 95 — 4 1 2 delnici „Narodnega doma" — — 5 Naložen denar 9245 41 (5 Gotovina v blagajni dne 30. junija 1910 360 52 1 132629 90 1 Saldo dne 30. junija 1910 81889 88 • 2 III. Glasbeno-literarno delovanje. © ® 1. Izdaja tnuzikalij za leto 1909/10. (Stik glej v izvestju za 1908/9 str. 22.) Dvajset moških i n mešanih zborov, uredil Matej Hubad. Vsebina: A. Moški zbori: 1. Jakob Aljaž: Na dan! — 2. Emil Adamič: Scherzando. —3. Oskar Dev: Hrepenenje. — 4. Oskar Dev: Tihi veler od morja. — 5. Stanko Premrl: Na dan! — 6. Ludovik Hudovernik: Zvezde. — 7. Zorko Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož. — 8. Ivan Muhvič: Mir. — 9. Vjekoslav Ružič-Ro-senberg: San. — 10. Vilko Novak: Gorski kraj. — 11. Vilko Novak: Sanak spava. — 12. Hrabroslav Volarič: Izgubljeni cvet. — 13. Ferdo Juvanec: Rožmarin. — 14. Ferdo Juvanec: Pastir. B. Mešani zbori: 15. Franc Kimovec: Izgubljeni cvet. — 1(5. Emil Adamič: Zapuščena. — 17. Hrabroslav Volarič: Ljudmila. — 18. Anton Vilar: V mraku. — 19. Dr. Anton Schvvab: „Dobrovjutro." Pevski valček. — 20. Ferdinand Juvanec: Na goro. — Cena 6 K. Člani dobe te muzikalije za članarino 4 K. 2. Razpis nagrade. Na tem mestu priobčujemo le razpis nagrade; razglas o došlih konkurenčnih skladbah pa priobčimo v prihodnjem izvestju. Razpis nagrade. Pevski zbor »Glasbene Matice" razpisuje 200 K, ki mu jih je v poljubno uporabo poslalo hrvatsko pevsko društvo „Kolo“ iz dohodkov svojega koncerta dne 6. novembra 1909 v Ljubljani, kot nagrado za nove, še ne objavljene mešane ali moške zbore, s slovenskim ali hrvatskim tekstom. Vsota se bo porazdelila med relativno najboljše doposlane zbore po njih glasbeni vrednosti. Termin do 31. julija 1910. Skladatelji naj označijo svoje skladbe samo z geslom, svoja imena pa naj prilože v zaprtem kuvertu pod istim geslom. Nagrajene skladbe preidejo v last »Glasbene Matice". IV. Glasbena šola. v 2 8. šolskem letu 190 9/10. © ® Učiteljstvo. 1. Gospod Fran Gerbič, šolski ravnatelj in redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v solopetju, harmoniji, klavirskem spremljanju in drugih obveznih predmetih, konservatorist v kontrapunktu in kompoziciji, bivši profesor za solopetje na konservatoriju v Lvovu), je poučeval solopetje in klavir 151/2 do 2l1/2*) ur na teden in upravljal šolo 6 ur na teden. 2. Gospod Matej Hubad, artistični in koncertni vodja in redni glasbeni učitelj (na dunajskem konservatoriju državno izprašan za petje (zrelostni izpit o tečaju za vzgojo učiteljev v smislu odredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 16. maja 1896., št. 11.029), bivši konservatorist š štiriletnimi konservatorijskimi študijami in letnimi spričevali iz harmonije, kontrapunkta, orgel in solopetja kot glavni predmet in iz klavirja kot stranski predmet), je poučeval šolski zbor, dijaški zbor in solopetje 111/2 — 30 ur na teden in vodil petje pevskega zbora ..Glasbene Matice" 4—8 ur na teden. 3. Gospod Josip Vedral, redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v violini z vsemi obveznimi postranskimi predmeti, v Pragi državno izprašan za violino, klavir in petje), je poučeval violino in klavir 291/2—38 ur na teden. 4. Gospod Jan Rezek, provizorični glasbeni učitelj (absolvent praškega koservatorija v violini z vsemi obveznimi predmeti), je poučeval violino in klavir 241/a—27 ur na teden. 5. Gospica Jara Chlumecka, provizorična glasbena učiteljica (absolven-tinja praškega konservatorija v klavirju z vsemi obveznimi predmeti) je poučevala klavir 24—28 ur na teden. 6. Gospica Klotilda Praprotnik, provizorična glasbena učiteljica (dovršila v ..Glasbeni Matici" pouk v klavirju, teoriji, harmonijiji in glasbeni zgodovini), je poučevala klavir 201/2—28 ur na teden. 7. Gospod Edvard Bllek, pomožni glasbeni učitelj, član „Slovenske Filharmonije", je poučeval čelo 2 uri na teden. 8. Gospod Alfonz Breznik, pomožni glasbeni učitelj (izvežban v flavti pri filharmoničnem društvu v Mariboru, bivši soloflavtist pri vojaški godbi in raznih orkestrih), je poučeval flavto in klavir 4 ure na teden. 9. Gospod Anton Cimfl, pomožni glasbeni učitelj, član „Slovenske Filharmonije", je poučeval oboo 2 uri na teden. *) Ker se je število gojencev tekom leta menjalo, menjalo se je tudi število tedenskih ur. Tu in povsod pozneje pomenja prva številka ..minimum", druga ,,maxinium“ ur. 2* — 20 — 10. Gospod Anton Lajovic, c. kr. sodni avskultant, pomožni glasbeni učitelj (absolvent dunajskega konservatorija v kompoziciji z vsemi obveznimi postranskimi predmeti), je poučeval harmonijo in kontrapunkt 8 ur na teden. 11. Gospod Fran Marolt, ljudskošolski učitelj, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval splošno glasbeno teorijo 6 ur na teden. 12. Gospod Mottl Maks, pomožni glasbeni učitelj, član (,Slovenske Filharmonije", ki je poučeval kontrabas 2 uri na teden. 13. Gospod Josip Paučič, pomožni glasbeni učitelj (na Dunaju državno izprašan za petje in klavir), je poučeval klavir l51/2—1B1/2 ur na teden. 14. Gospica Vida Prelesnikova, pomožna glasbena učiteljica (absol-ventinja praškega konservatorija v klavirju z vsemi obveznimi predmeti), je poučevala klavir 28—34 ur na teden. 15. Gospod Runkas Vaclav, pomožni glasbeni učitelj, član ..Slovenske Filharmonije", je poučeval pozavno 2 uri na teden. 16. Gospod Fran Tamhina, pomožni glasbeni učitelj, član ..Slovenske Filharmonije", je poučeval rog 2 uri na teden. 17. Gospod Josip Trmota, pomožni glasbeni učitelj, član »Slovenske Filharmonije", je poučeval klarinet 2 uri na teden. * Zvezdica pri imenu pomenja, da je gojenec tekom leta izstopil, zvezdica pri predmetu, da je izstopil iz dotičnega predmeta, v oklepaju stoji datum izstopa. Imenik gojencev. A. f^edni elani. (Predmeti so označeni s kraticami, razredi z rimskimi številkami I VIII) t — splošna glasbena teorija, h — harmonija, kpt = kontrapunkt, zbp = zborovo petje (za deške in ki — klavir, vi = violina, če = čelo, fl = flavta, dekliške glasove), dijzb = dijaški zbor (zborovo petje klar — klarinet, ob == oboa, za moške glasove), konczb — koncertni zbor, sp = solopetje, kap kurz = kapelniški kurz fag = fagot, rog — rog, poz = pozavna, kontrab = kontrabas Agnola Anton ki 1. pl. Andrioli Mara ki V. Arinič Leopold vi II. Armič Maksa t 1.. ki lil. Armič Marija ki III. *Arzenšek Josip Bahovec Tončka t I.. ki I. Bajda Ivan t 1., vi 1. Bajuk Fina t II., ki 11. Baričevič Josip t I.. dijzb I. Bartl Ivan vi 11. Bayr Lea ki II. Belič Ivan ki IV.. sp L* (1/3) Benedik Valentin t I.* (1fi/2)> Vl I-Bergant Ana t I.. ki III. Bergant Franc vi II. Bergant Marica ki I. *Bergant Stanko fl I. (1/,) *Bergant Vladimir vi I. (1/2) Bergman Dora h I., ki VII. *Berner Emil vi I. (1/n) Bezjak Branislav sp I., ki VI. Bischof Adolfina ki VI. Bitenc Karel t I., vi I. — 21 — Bizjak Fani t I., ki 11. *Rizjak Marija ki VI. (1/n) Bleiweis Lea ki 1. Bole Pavla sp. IV. Borštnik Anica t L, ki 1. Boucon Angela ki III. Boucon Josipina ki III. Božič Miroslav vi I., dijzh I. Bračko Davorin vi IV., če 1.* (’/5) *Bregar Alojzij vi I (1/.,) Breskvar Marija ki VI. :,:Brunner Mimi ki VI. (1/3) Bučar Valentina ki IV. Cepuder Slavko kpt I., ki IV. (1/6) Christof Pavla ki IV. Crobath Jožica ki II. Ciglarič Jakob klar II. Černe Ivan vi I. Černič Frančiška ki III. Černagoj Boleslav ki IV. Čuk Stanislav t I. *Debelak Zofija vi l. (1/6) Dereani Pavel t I., šol. zb. pet I., vi I. *DeteIa Franc ki VI. (1/4) Dežela Albina kl VII. *Dimnik Ciril vi l. (1/n) Dobida Karol kl III. Dolinar Franc rog III. *Doršner Marija Derganc Julija šo!. zb. pet. I. kl I., t I * (1%2) Drofenik Antonija t kl I. Dvorak Elsa kl III. Eckert Marija t I,, kl I. Eckert Rudolf t I., vi l. ~ ligger Alojzija i l., kl I.- Engelman Leopoldina t I., kl I. Faganel Stanka kl IV. Fister Riza vi III. Fišer Simon fl I, Florian Jela, sp I., vi V. pl. Foedransperg Aleksander kl II., t- I-* (1/io) pl. Foedransperg Ivanka sp IV. Gabrijelčič Klavdija t I., kl. I. Gabršek Ljudmila t I., kl I. Gabršek Zlatka t I., kl I. Geiger Baklo t I., kl I. Geiger Erika kl III. Geiger Mercedes kl III. De Gleria Josip dijzb I., kl I.* (1/6) Ciliha Maks vi IV. Glovvacki Kazimir kl V., vi VI. Gnus Stanka t I., šol. zb. pet. I, Godina Dionizij kl II. Golob Franc fl IV. Golob Marta kl I. Golob Stanislava kl I. Gorjanec Cirila t I., vi I. Gorjanec Marija t I., šol. zb. pet. I. *Goropevšek Marija kl I. (1/12) Gorup Marija t II., kl IV. Govekar Milena t I. *Govekar Vera t II. izstop. ^Govekar Vida t II. „ Grabner Stanislav ki III. *Gradišek Mirko vi I. (1/2) Grašek Janko vi II. Gregorič Fedor vi III. *Hafner Janko vi I. Hafner Slaviea t I. Hanuš Gabrijela sp. I. Heger Amalija kl lil. Herzog Ivana t II., vi II. Heuffel Frida kl VI. Hirschmann Heribert kl IV., vi I. Hirschmann Zofija t I., kl II. Hladky Karel vi II. *Hočevar Vera t II. Homan Darinka vi III. Hrast Ivanka sp IV. Hribar Dragica t I.* (9/3), kl II. *Hribar Mirko t I. (9/5) *Hribar Vera t I. (9/5) Hribar Vida t I., kl 1. Hudnik Božena kl V. Hudnik Dragica kl 111. Hudnik Zdenka kl VI. Hudovernik Zora sp I. Ilešič Ljudmila vi I. Ilešič Vanda t I. šol. zb. pet. I. Iličič Ljubiša sp I. Iskra Albina t II. kl. II. Jelačin Elica sp * kl VIII. Jelačin Miljutin vi III. Jelačin Vladimir vi V. Jenko Avgust vi VI. Jevnikar Anton t I., vi I.* (7,) Jevnjkat—Margareta t I., kl I. "Jelnikar Mimi kl ^Jezeršek Egon vi I. (16/4) *Jež Janko sp 1. (15/2) — 22 — Josin Magda ki IV. Jositi Mara t %* (16/2 ki III. Josin Vercna t I* (™/2) ki I. *Jug Angela vi I. (1/n) Jugovič Marija t I. šol. zb. petje I. *Jurca Ivan vi I. (1/2) Juvan Franc t L, vi I. Kabaj Mara h II., ki VIII. Kessler Ana t I. ki* III. (1/t) Klinc Stanislav t I., vi I. Klinar Herman t I., vi I.* (18/i) Klobčaver Maks t I., vi I.* (16/i) Klobučar Slavica t II., ki lil. Kmet Ivan t I. vi I.* (1/2) Knez Olga t. II. Knez Saša ki I. Knez Vladimir t II., ki II. Kobler Danica h II., ki VIII., konczb. Kogoj Franc ki V. dijzb I. Kokalj Angela ki Vi. Kokalj Kristina ki III. *Kokalj Teodora ki V (1/5) *Kokot Ljudmila ki IV. ('/6) Kolesa Ivan t I., vi I. Koleša Rudolf t II., ki IV. Kollaritsch Franc vi I. Kollaritsch Oto fl V. Kolšek Milka t II., vi I. Kolšek Nada t l„ ki II. Kolšek Vera t II., vi II. Kolšek Vinko t I., fl III. Komar Marica h I., ki IV. Korenčan Milan vi I. Korenini Aleksander t L, vi I. Kosi Elica ki V., vi I. Kovač Leopold sp III. Kovač Miroslav t L* ki I.* (1/6 dijzb I. Koželj Alojzij t I., ki I. Kramer Ludovik ki III. Kramer Marija ki VII. Krašna Rudolf t II., ki III. Kranz Alojzija t II., ki I. Krenner Ana t I. ki I. Krištof Vladimir ki III. Krivic Karlota t II., vi II. Krušič Adolf pozav. I. Kump Stanka h I., ki VI. Kunc Valerija t I., ki I. Kunstek Štefan vi I. Kuralt Alojzij t I. Kuralt Ida t I. Lampe Ivana ki V. Lampe Matilda t I., ki I. Lapajne Vida ki VIII. Lassbacher Karel ki IV. Lassbacher Marija ki IV. Lederhass Danica t II. Lenček Gabrijela ki V. Lcvec Franc vi I. Levičnik Karol t I., vi l. Ličar Ciril ki VII. *Lilleg Alojzij vi IV. (%) *Lilleg Marica ki ll. (’/3) *Lilleg Milan ki I. (1/3) Lindtner Maksima ki I. Lipah Franc t I., ki I.* (V,,) *Lipnicky Jaioslav sp I. (Vi2) Lobe Ludovik ki II., dijzb I. Ločnik Margareta ki V. Ločnik Viljem kpt I., ki VI. Ločniškar Henrik klar I. Lončar Franc vi IV. Lončar Rudolf vi IV. *Lukan Adrijena ki VI. (1/6) *Lukan Marija ki IV. (V6) Lukman Rajko t I.* (2%( ki I. Malenšek Marija ki I. *Malič Angela sp V. (1/5) *Mally Danica ki III. (1/10) *Mally Vera ki III. (V2) *Mally Vida ki IV. (1/2) Maloverh Erna ki IV. IMancini Anton t I., vi l. Marchotti~JošTjn I.7”\T T^( 1/3) Marčan Josip t I., ki I.* (1/,) Marolt Berta h II., ki V., konczb. Marolt Emilija t II., ki lil. Marolt Franc vi II.* (1/3) dijzb II. Marolt Jelica ki IV. Mate Avgust fl IV. Matelič Alojzij vi I. Mathian Nita sp I. Meglič Sabinka ki III. Mešiček Hugo t I. vi I.* (1/10) Miglič Rado h I., ki III. Miklavčič Evgen t I. ki II. *Mikuš Ana ki VIII. (1/2) Mikuš Franc vi III. Milavec Slavica ki IV. Milavec Vladko ki IV. Modrijan Elizabeta t I., ki I. Mohorčič Katinka ki I. — 23 — Murko Leopoldina t II. Mušič Miroslav t I., ki I. dijzb I. Mušič Zoran t I., ki I. Nitsch Angela .ki VI. Nitsch Marica t I., ki II. Noč Ivan t L, ki I. Novak Jernej ki IV., vi II., fl I.* X (21/lo) Novak Karla ki V. Novak Leon ki III., vi V. Novak Mici ki IV. Novak Stanko h II., ki VII. Oblak Franc vi I. "Oblak Frančiška ki I. (1/i2) Ontrata Franc vi II. Paternost Franc t I., ki I.* (1/n) Pečirer Zinka ki I. *Pekel Henrik sp I. ('/4) Pertot Favsta t I., ki II. Pertot Renata t L. vi I.______ Peterlin Alojzij vi II. Petrič Henrik t I.,* (1/3) vi 1. Petrič Josip vi I. *Pfeifer Marija ki VI. (Y2) Pibernik Božidar vi I. Pibernik IvafTvT tr~T Pibernik Marija t I. Pintar Julija t L, šol. zb. pet. 1. Pintar Vladimir ki II., dijzb. I. Pirc Anica t I., ki V. Pirc Milena kpt I. Pirc Stanka t L, ki IV. Pirc Valeska h I. Pirc Zvezdana t 1., šol. zb, pet 1. Pirh Marija t I.* (1/c) šol. zb. pet. I. Planinšek Egon vi IV. Planinšek Karol t II., vi II. Plehan Franja t I., ki I. Počivalnik Alojzij vi II. Počivalnik Danica ki III. Počivalnik Mila sp I. Podjed Angela ki lil. Pogorelc Karol vi II., dijzb II. VPoher Davorin t I., vi Poljanec Pavel t 1L, vi IT Porenta Anton t I., ki I. Potočnik Milka t II., ki III. Požlep Anton ki III. Premk Ana t I. *Pretnar Jožef ob II. (1/n) Prezelj Ivan vi I. Prijatelj Ivanka t I., ki l. Proft Ana t I., ki I. Proft Ernestina t II., ki II. *Prosenc Josip vi II. (1/3) Pučko Ema ki V. Rajšter Žalika ki III. Rakovec Ana ki III. *Rape Ljudmila t I., ki I. (1/6) Rasteiger Božidar t l., ki I. Ravnik Anton t II., ki IV.* ('/12) Ravnik Janko ki VIII. *Ravnikar Josipina sp I. (’/4) Ravnikar Klementina sp I., ki VI. Ravnikar Napoleon ki I., t I.* (9/n) Ravnikar Vojček t I., ki I. Razinger Melita t II., ki II. *Rebolj Marija ki I. (1/2) Reich Marta šol. zb. pet. I., ki IV. Reich Valerija t I., ki I. Repič Jelica ki VIII. Repič Milica ki VI. Ribnikar Olga ki VI. Rijavec Josip h I., solop I., ki lil. *dr. Robida Ivan sp II. (V12) Rogi Alfred sp I.* (2%) dijzb II. Rogi Melita ki IV. Rohrmann Danica sp L, konezb. *Rosina Ernst vi II. (1/4) Rožmanec Marija t I., ki 1. Rožmanec Frančiška ki V. Rumpel Emil sp I., ki I.* (1/3) Rus Marija t I., šol. zb. pet. I. Rus Mira ki IV. Rus Slavko t II., vi I.* (1/3) Sajovic Ivanka ki II., t II* (V12) Sancin Kazimir ki II. Satter Rudolf t I., vi l. Schmiedmayr Rafaela vi III. Schweiger Marija ki IV., vi II. Schweiger Viktor ki. IV., dijzb II. Seliškar Anton t I. *Senekovič Dragotin vi V. (18/i) Seunig Franc t I. ki I. Seunig Marija t II.. ki IV. Seunig Martina t I., vi I. *Sever Albin ki I. (8/12) Sever Vera t I., ki I. Sič Franc t — ni sploh prišel. Simčič Antonija ki II. Simčič Marija ki II. Simčič Viktorija t I., ki I. — 24 — *Simonič Marija ki IV. (*/,) Sinkovič Milko vi III. Sirnik Franjo vi IV. Sirnik Ljudmila h I., ki VIII. Soss Elza ki VII. Span Ana ki I. Span Marija ki IV. Sperling Emilija t II., ki III. Spctzler Avgusta ki VII. Srebotnjak Miroslav t L, vi I. Steindl Udalrik t I., ki I. Strgulc Mirko t L, vi I.* (1/2) Stiene Scrafina t L, ki I. Stoječ Rajko fl VIII. Strmole Alojzija t II., ki II. Strmole Cirila t I., ki I. Supančič Filipina ki VIII. Savnik Anica sp I. Savnik Bogdan ki VIII. vi V. Šešek Vida ki VIII., konczb. Ševčik Marija t I., iz vi I.* (1ft/n) Šinkovec Ana ki V.* (1/3), konczb. Šinkovec Miroslav ki IV. *Šlajpah Rado fl I. (2%0) Šivic Melita h I., ki. VI. Škaberne Milan sp I. Šket Stanislav vi I. Štamcar Milan h II., ki VI., dijzb II. Staincar Vladimir sp II. Stek Ivan ki VI. *Štritof Stanko če II. {u/2) Štritof Vida ki IV. Šubic Stanko vi II. *Šusteršič Roza ki IV. (1/5) Tavčar Josipina sp. III. Tekavčič Gusta t I., ki I. Tekavčič Lizika ki Vi. Tekavčič Marija ki. VII. Tekavčič Marta ki V. Tertinek Franc t I., ki. I. *Thierry Viljem ki I. (’/„) Tominec Leon t I., vi I. Tominšek Emilija ki. IV. Tominšek Pavla sp. II. Torelli Albin t II., ki ll. Torelli Marija ki IV. Trdina Ivan vi II. Trdina Mara t I., ki I. Tribuč Anica ki lil., t II.* (20/io) Trischler Helena ki VII. *pl. Trnkoczy Darinka ki II. ('/4) *pl. Trnkoczjr Josip ki I. (1/4) ♦pl- Trnkoczy Maruška ki III. ('/„) *pl. Trnkoczy Ubald ki II. (1/2) Trost Ivan vi VIII., dijzb l. Trošt Josip ki III., dijzb II. Trošt Rudolf sp V. Učak Julij t II., vi l. Urek Ana ki V. Vechiet Dragotin t II.* ^('/2) v> l. Vechiet Milka t I., ki I. Velepič Marija ki IV. *Vertovec Vida ki IV. (’/,) Vidic Amalija ki VI. Vidmajer Ljubomil vi II. Vidmar Ivana sp I. Vidmar Pavla t II., ki II. Virant Emilija t ll., ki II. Vodišek Josipina t I. šol. zb. pet. I. ^Vnrližult Olg.‘i t yj H. . Vrančič Janko vi l. Vrančič Metoda ki V. Vrančič Stanko t II. ki I. Vrančič Vladko vi I. Vreček Ivan t I., vi I. Weinberger Antonija t I. šol. zb. pet. I., vi l. Wickert Zofija ki I. Wrinskele Ana t II. Zagažen Ivan fl I. kontrb I.* (X6/2)' Zaletel Rudolf h I., vi V. Zupan Marija t I., ki III. konczb. Zupanc Marija sp III. Zupančič Ernest t I., vi I. Zupančič Josip-l II.. vi I. Žagar Anuška sp l., vi I. Žargi Ivan vi ll. Žibert Elizabeta t l. *dr. Janko Žirovnik ki VIII. (*/ft) Zmavec^Marija t II., ki II. 416 B Izvanredni gojenei. a) Gojenci, ki so bili samo v dijaškem zboru. Bremec Franc Česnik Dragotin Drašler Franc Ferenčak Vinko Fischcr Adolf Furlan Maksimiljan Golmajer Ivan Hacin Fridolin Kavčič Josip Korun Ferdo Kunst Ivan Lavrič Vinko I. letni k. Ličar Rudolf Lovšin Franc Mehle Ivan Mirnik Franc Mlinšek Franc Namorš Leopold Pehani Leopold Peruzzi Ivan Prebil Ferdinand Premelč Bogomir Premk Edvard Prijatelj Ivan Skušek Fran Štefančič Anton Svetličič Vladimir Šilih Avgust Špenko Josip Tomšič Valentin Verbič Ivan Vilfan Srečko Vremšak Emil Žibert Simon Žnidaršič Franc II. letnik. Babšek Ferdinand Beniger Gvidon Bole Andrej Cerar Anton Fuks Leon Gesso Alojzij Gole Josip Ivnik Ljndevit Janežič Matko V dijaškem zboru je bilo razen teli glasom imenika pod A.; skupaj torej 65. Kunst Edvard Rems Franc Suhadolnik Andrej Škufca Janko Ustar Fran Žnidaršič Jožef 50 še 15, ki so obiskovali tudi druge predmete b) Gojenke šolskih zavodov, ki so bile samo v koncertnem zboru. Bartl Nuša Budinek Roza Čolnar Tortica Čermelj Neli Černe Mira Črne Minka Debelak Ana Ditinger Marija Gabrovšek Frančiška Gantar Mila Homan Marlenka Javoršek Dora Kaligar Mimi Kambič Otilija Hrašovic Antonija Levec Melita Likozar Ana Mandelj Ana Noč Marija Ovčjak Anica Pehani Dorica Pipan Jelica Pirc Marija Podboj Rezika Pretnar Minka Sepe Milka Stich Anita Suša Angela Svetek Danica Savnik Olga Šuflaj Vida Švigelj Matilda To|)likar Emči Weber Kristina Zemljak Natalija Zemljak Otilija Zupan Ženi Žnidaršič Zinka 38 V koncertnem zboru je bilo razen teh še 5 gojenk šolskih zavodov, ki so obiskovale tudi druge predmete glasom imenika pod A.; torej vseh skupaj 43. Statistika Glasbene šole 1. 1909/10. 1. Število g-ojencev. Vpisanih je bilo: 1. rednih gojencev............................416' 2. izrednih „ i. s. ki so bili samo o) v dijaškem zboru . . .J*) 51 b) v koncertnem zboru .5^ 37 ----- Vseh izrednih . . 88 88 Skupaj vseh vpisanih gojencev 504 Tekom leta jih je popolnoma izstopilo: 1. rednih........................................ 59 2. izrednih.........................................— Vseh je popolnoma izstopilo Število gojencev koncem leta 1909/10: 59 -a - Jt — jf” 11/ K ~rečmTK ..........................................359 2. izrednih Skupaj vseh gojencev koncem leta 2. Po narodnosti je bilo rednih gojencev: nf- a) Slovencev..............398 b) Hrvatov.............. c) Čehov ...... č) Nemcev............... d) Srbov................ e) Lahov................ f) Madjarov............. 3 4 7 1 2 l Skupaj 416 . . 447 3. Po rojstnem kraju je bilo rednih gojencev: a) iz Ljubljane .... 193 b) od drugod iz Kranjskega 146 c) iz Štajerskega č) „ Primorskega li) „ Hrvaškega e) „ Dalmacije . f) „ Bosne . . g) „ Solnograškega li) „ Spod. Avstrijskega 1) „ Češkega . . j) „ Moravskega . . k) „ Ogrskega . . 40 18 2 2 5 1 1 4 3 1 Skupaj 416 4. Po javnih šolskih zavodih je bilo rednih gojencev: 1. ljudskih in mečanskih šol, in sicer: a) I. mestne deške................................ 10 b) II. „ 12 c) III............................................. 5 č) nemške deške 5razrednice na Vrtači ... 3 d) dekliške slov. 8razrednice pri sv. Jakobu . 47 e) „ . nemške „ na Vrtači ... 3 f) „ ss. Uršulink................................. 19 g) „ meščanske šole ss. Uršulink . . 6 h) c. kr. deške in dekliške vadnice .... 18 123 5^ > F 0) 1» ■*"* CD I , cD £J CO CO I CM D. CO CO 03 lO CO a co co co co co lO 03 .O cx T3 03 IS 03 Du D. poje g. Berta Javurek. c) Žalo dievča, žalo travu ... ] — 48 — W. A. Mozart: Koncert za vijolino in vijolo s klavirjem. 1. Allegro maestosso. 2. Andante. 3. Presto. St. Pirnat-. Vzpomladna pesem, mešan zbor. Zborovodja: g. Josip Miclil. Klavir: g. Ciril Eržen. Glasbeni večer, ki ga priredi dijaški zbor „Pevskega in glasbenega društva1* v Gorici s sodelovanjem gojencev moškega učiteljišča v Gorici v soboto, dne 25. junija. — Vzpored : I 1. G. Fr. H Limit: „Ouvertura k Ifigeniji v Avlidi'1. — Učiteljiški orkester. 2. K. Bendi: ,,Svoji k svojim11. — Dijaški zbor glasb, društva. 3. Th. Kretschmann: ,,Adante & cappricio“. — Četveroglasen goslarski zbor učiteljiški. 4. V. Lisinski: ,,Tam gdje stoji“. — Dijaški zbor glasb, društva. 5. Dr. Schwab: „Večer na morju“. Dijaški zbor glasb, društva. II. 1. F. Bazin: ,,Križari na moru“. — Dijaški zbor glasb, društva. 2. J. Haydn: ,,Symfonija“ VI, I. stavek. Učiteljiški orkester. 3. V. Kiaič: ,,Svračanje“. — Dijaški zbor glasbenega društva. 4. F. A. Sokoli. ,,Koračnica“. — Učiteljiški orkester. Javni nastop učencev glasbene šole v šolskem letu 1909 10 dne 26. junija v dvorani »Trgovskega doma“. Začetek ob H), uri dopoldne. — Vzpored: I. (vijolina) 1. CONTE: Rondoletto — Casasola Anton I. letnik1) 1. CONTE: Romanca — Gabršček Metod 1. I.1) R. HOFMANN: Melodija — Pečenko Pavel 1. I.3) II. (klavir,) A. DIABELL1: Andantino in Scherzo iz sonatine, op. 151. — Stepančič Henrika II. I.2) „ Rondo militaire iz sonatine, op. 168. Stepančič Ana 111. I.2) F. KUHLAU: III. stavek iz sonatine, op. 20. št. 1. — Dietz Marija lil. I.1) M. CLEMENTI: I stavek iz sonate, op. 25. - Močnik Amelija IV. I.2) I. HAYDN: 1. stavek iz C. dnr sonate — Dietz Hermina IV. I.') 1. L. DUSSEK: I. stavek iz sonate op. 9. — Božič Gabrijela V. I.2) III. (vijolina) R. JOCKISCH: Romanca — Neuberger Moric IV. L3) F. SCHUBERT: Andante in Menuet iz sonate op. 137. št. 3. — Pertot Avgust IV. I.3) CL. de BERIOT: Fantazija — Pečenko Silvan V. I.3) IV. (klavir) I. HAYDN: I. stavek iz Es-dur sonate — Jerkič Helena VI. I.2) L. v. BKETHOVRN : Adante con variazioni iz sonate op. 26. — Rozman Marija V. I.2) V. (komorna glasba1) P. I. ČAJKOVSKI.!: Adante in Scherzo iz kvarteta op. 11. (1. vijolina Sancin K., II. vijolina Trtišnovic R., vijola I. M. vijolincello Pertot A.) VI. (vijolina) CH. de BERIOT: IX. koncert za vijolino Sancin Karol VI. I.3) ■) Razred I., Kubište. -') Razred E. Komela. :i) Razred J. Miclil. (3 O — 49 — VI. Odbor pevskega in glasbenega društva v Gorici za društveno leto 1909/10. Predsednik: Dr. Karel Podgornik, odvetniški koncipijent. Podpredsednik: Anton Dietz, poštni kontrolor. Tajnik: Artur Jakše, likvidator Trgovsko-obrtne zadruge. Blagajnik: Viktor Črnko, tajnik Goriške ljudske posojilnice. Šolski nadzornik: Viktor Bež e k, ravnatelj moškega učiteljišča. Arhivar in gospodar: Fran Lavrič, železniški revident. Odborniki: Avrelij Bisail, trgovec, Dr. Josip Faganel j, odvetniški koncipijent, Dragotin Gilčvert, pisarnovodja in posestnik, Jakob Božič, poštni oficijal, Emil Ličar, kulturni inženir, Martin Mastnak, c. kr. profesor, Josip Medved, trgovec, Josip Mic lil, vodja glasbene šole, Fran Povšič, c. kr. profesor. Vsi v Gorici. 4 Glasbena šola v Kranju (Podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) VSEBINA: I. Šolska kronika. II. Društveno vodstvo. III. Podpore glasbeni šoli. IV. Učiteljstvo. V. Imenik gojencev po predmetih, razredih, učiteljih in številu. Glasbena šola v Kranju v i. šolskem letu 1909/10. I. Šolska kronika. Po prizadevanju nekaterih rodoljubov v Kranju, po predsedniku ..Glasbene Matice" v Ljubljani gosp. prof. A. Štritofu in po koncertnem vodju gosp. M. Hubadu, se je vršil v gimnazijski telovadnici dne 21. septembra I. 1909. ob pol 8. uri zvečer ustanovni sestanek ..Glasbene šole v Kranju" z nastopnim vzporedom: 1. O pomenu in ciljih ..Glasbene Matice" ter o razmerju glasbene šole v Kranju napram osrednjemu društvu. Poročal predsednik prof. Anton Štritof. 2. O pripravljalnem delu za ustanovitev glasbene šole v Kranju. Poročal učitelj V. Rus, član pripravljalnega odbora. 3. Kompromisna lista upravnega odbora glasbene šole v Kranju. Poročal prof. A. Štritof. 4. Slučajnosti. Navzočnih je bilo nad 30 podpornih članov. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Razmerje med „Glasbcno Matico" in njeno podružnico v Kranju se je določilo po pismenem načrtu poslovnika in po dogovoru predsednika osrednjega društva z ondotnim pripravljalnim odborom. Šola je osnovana na ime ..Glasbene Matice" in stoji pod nje vrhovnim nadzorstvom; poučuje se na nji po učnih načrtih ,.Glasbene Matice", katera potrjuje na predlog podružničnega odbora tudi učitelje. Slavna c. kr. deželna vlada v Ljubljani je vzela otvoritev »Glasbene šole v Kranju" po ..Glasbeni Matici" z odlokom z dne 19. decembra 1. 1909, štev. 29.709 na znanje. Učni načrt, učila in „Vodilo za šolo" kakor v šoli ..Glasbene Matice" v Ljubljani. Vpisovanje je bilo od 16. do 22. novembra. Tiskana naznanila ob pričetku 1. šolskega leta.so so razposlala vsem podpornim članom in nekaterim mestnim rodbinam. S poukom se je pričelo dne 1. decembra. Pouk dečkov in deklic v glasbeni teoriji in petju se je vršil v prostorih dekliške ljudske šole, pouk gimnazijcev v istih predmetih pa v gimnaziji. C. kr. deželni šolski svet je s posebnim razpisom dovolil uporabo omenjenih šolskih prostorov v svrlio glasbenega pouka. Za gojence, ki so se poučevali v klavirju in violini, sta se vzeli v najem dve primerni sobi na glavnem trgu h. št. 2., II. nadstropje. Šola si je nabavila nov klavir za 1000 K in nakupila nekaj neobhodno potrebne šolske oprave. Šolnine oproščenih (popolnoma ali deloma) je bilo v 1. tečaju 9, v II. tečaju pa 17 gojencev. Denarno stanje je povoljno. Izkazal se bo prebitek. Produkcija gojencev jc bila dne 28. junija ob 1/26. uri popoldne v šolskih prostorih. Pri tej jc bil navzoč poleg meščanstva tudi nadzornik glasbenih šol gosp. M. Hubad. Vzpored: 1. Narodne: Ptički pojejo, Regiment po cesti gre, Danes jc taisti dan, En hribček bom kupil, Potrkan ples. Na gosli svira gojenec Ferdo Janša. 2. Narodne pesmi: Solncc že doli gre, Pojte, pojte, drobne tičke, Jaz sem Kranjčičev Juri. Na gosli svira gojenec J. Kern. 3. Narodne: Pridi Gorenje, Nikdar na svetu lepšega ni, Na planinah solnce sije. Na gosli svira gojenec Stan. Završnik. 4. Vermeire: Berceuse. Na gosli svira gojencc Marijan Globočnik. 5. Zuschncid: Kompozicija za klavir. Svira gojenec Ign. Šiler. 6. Narodna pesem : Delaj, delaj, dekle pušelc. Na gosli svira gojenec Fr. Krcncr. 7. Canschals: Mazurka za klavir. Svira gojenka Nada Pirc. 8. Sitt: Gavota za gosli. Svira gojenec Lcop. Vidic. 9. Seitz: Koncert šolarjev za gosli. Svira gojenka Ivanka Omersa. 10. David: Ruska. Na gosli svira gojenec Vlad. Štempihar. 11. Zuschneid: Tri otroške pesmi. Na klavir svira gojenec Ivo Štempihar. 12. Laub: Serenada za gosli. Svira gojenka Kati Florian. Tukajšnji šolski nadzornik je pouk večkrat nadzoroval. Šolsko leto 1909/10 se je končalo dne 30. junija z razdelitvijo šolskih naznanil. o a II. Društveno vodstvo. Šolo upravlja od članov »Glasbene šole v Kranju" voljeno šolsko upravništvo, sestavljeno iz gospodov: Predsednik: Ignacij Fajdiga, c. kr. gimnazijski ravnatelj. Podpredsednik: Anton Koblar, mestni župnik in dekan. Nadzornik: Adolf Rob rman, c. kr. tajnik pri okrajnem glavarstvu in posestnik. Tajnik: Ivan Masten, c. kr. gimnazijski profesor. Blagajnik: Josip Majdič, trgovec in posestnik. Odbornika: Ivan Kum m er, posestnik, Rajko Marenčič, trgovec in posestnik. Zastopnika mestne občine Kranj: Ciril Pirc, trgovec in posestnik. Dr. Edvard Šavnik, c. kr. okr. zdravnik. III. Podpore glasbeni šoli. Za šolsko leto 1909/10 je prejel odbor te-le podpore: 1. Mestna občina Kranj kot izredni prispevek 1000 K. (Jubilejski dar povodom GO letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I.). 2. Redni prispevek kranjskega mestnega zastopa 600 K. 3. Kreditno društvo v Kranju 50 K. 4. Mestni zastop v Škofji Loki .r)0 K. 5. Posojilnica v Radovljici 50 K. 6. Deželni odbor kranjski 150 K. 7. Mesečni prispevki članov »Glasbene šole v Kranju" so bili določeni na 60 vin. za osebo. Povprečno je znašala mesečna udnina po 120 K 15 vin. © @ IV. Učiteljstvo. 1. Gospod Žiga Polašek, šolski voditelj in redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v violini, državno izprašan za violino, orgle, petje in klavir), je poučeval od 1. marca t. I. klavir in violino 20V2—27'/2 ur na teden. 2. Gospod Vaclav Doršner, pomožni glasbeni učitelj, član »Slovenske Filharmonije“, je poučeval violino od 1. decembra I. 1909 do 1. marca t. 1. l91/2—201/2 ur na teden. 3. Gospa Anica Pirnat, soproga c. kr. gimnazijskega profesorja, pomožna glasbena učiteljica, je poučevala deklice splošno glasbeno teorijo in dekliški zbor 3 ure na teden ; vrhutega pa še od 1. decembra 1. 1909 do 1. marca t. I. klavir 8—91/2 ur na teden. 4. Gospod Ivan Masten, c. kr. gimnazijski profesor, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval gimnazijce (dijaški zbor) 2 uri na teden. 5. Gospod Marko Bajuk, nadomestni gimn. učitelj, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval gimnazijce splošno glasbeno teorijo 2 uri na teden. 6. Gospod Vilibald Rus, ljudskošolski učitelj, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval dečke splošno glasbeno teorijo in deški zbor 3 ure na teden. V. Imenik gojencev. A in B. Splošna glasbena teorija in zborovo petje. I. razred učencev. (Teorija in deški zbor). Učitelj: V. Rus. — Število gojencev v začetku šolskega leta 33, koncem leta 28. I. razred učenk. (Teorija in dekliški zbor). Učiteljica: A. Pirnat. — Število gojenk v začetku leta 44, koncem leta 31. 1. razred gimnazijcev. (Teorija). Učitelj M. Bajuk. — Število gojencev v začetku leta 70, koncem leta 40. 1. razred gimnazijcev. (Dijaški zbor). Učitelj: 1. Masten. — a) Sopran in alt. Število gojencev v začetku leta 32, koncem leta 29. b) Tenor in bas. Število gojencev v začetku leta 37, koncem leta 36. C. Klavir. I. tečaj. Učiteljica: A. Pirnat. II. tečaj. Učitelj: Ž. Polašek. Število gojencev: 13 + 6 = 19. *Antloga Virginija (l./l.) Bulovec Ivan *Hlebš Ferdinanda (1./4.) Kobentar Anton Korošec Slavica *Kranjc Bogomira (1./4.) Krenner Franc Lampret Ivan Pr. *Mayr Metod (1./3.) *Pirc Jožef (1./6.) Pirc Nadina Rus Vilibald Šilar Ignacij Štempihar Ivo Štempihar Peter Štempihar Vladislav *Šumi Marija (1./1.) ',:Žigon Jožef (1./2.) Žirovnik Stanislav Č. Gosli. I. tečaj. Učitelj: V. Doršner. Število gojencev: Bedenk Vincencij Čop Anton *Dernšar Jožef (1./3.) Ferjančič Ferdinand Florian Katarina *Globočnik Feliks (1./5.) Globočnik Marijan Hlebš Marija *Hlebš Rudolf (1./2.) *Hufnagel Viktor (1./1.) *Jakofčič Elizabeta (1./5.) Janša Ferdinand Kern Božidar Kern Ivan Klofutar Jožef Korošec Anton Košmelj Leopold Krenner Franc Mayr Ciril Nič Feliks *Okorn Jožef Omersa Ivanka II. tečaj. Učitelj Ž. Polašek. 33 + 10 = 43. Omersa Viktor Plut Štefan Pečnik Frančiška Potočnik Ivan ^Potočnik Marija (1./5.) vitez Premrou Vilibald pl. Premerstein *Rebolj Leopoldina :i:Schiffrer Marija (1./5.) Stibilj Katarina (1./1.) Savnik Leon Štempihar Anton Štempihar Vladislav *Šter Jožef (1./4.) *Tavčar Jožef (1./3.) Teply Bogomir :|;Veit Pavla (1./5.) Vidic Leopold Završnik Franc Završnik Stanislav Žirovnik Alojzij Žužek Franc Pevsko in glasbeno društvo v Trstu. (Podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani.) VSEBINA: I. Izvleček iz pravil. II. Zapisnik o ustanovnem občnem zboru. III. Tajnikovo poročilo. VI. Glasbena šola. Učiteljstvo. Učni načrt. Imenik gojencev. Statistika glasbene šole. Naznanilo o pričetku prihodnjega šolskega leta. V. Koncerti. Pevski zbor. Koncertni vzporedi. VI. Društveno vodstvo. I. Izvleček iz pravil pevskega in glasbenega društva v Trstu (podružnica Glasbene Matiee.) § 2. Namen društva je isti kakor oni »Glasbene Matice" v Ljubljani. § 3. Društvu sme pristopiti vsaka svojepravna oseba. § 6. Ustanovniki plačajo po 200 K na enkrat ali pa v štirih letnih rokih zaporedoma po 50 K. Redni člani v Trstu plačujejo po 60 stot. mesečno. Redni člani (podporni) izven Trsta po 5 K na leto. Občni zbor sme od leta do leta določiti drugačne prispevke. § 21. Razmerje podružnice z osrednjim društvom „Glasbene Matice" v Ljubljani. 1. Podružnica ima svoj vnanji stik z osrednjim društvom v tem, da postane ustanovni član „Glasbcne Matice" v Ljubljani; 2. Svoj notranji stik pa ima v tem, a) da vzdržuje v didaktičnem in artističnem oziru isto smer in vrši enake naloge; b) da se v to svrho podvrže nadzorovanju osrednjega društva; c) da se v isto svrho udeleži odgovorni voditelj šole in koncertov vsaj enkrat na leto skupne učiteljske konference; d) da sploh podružnica po svoji moči podpira stremljenje in delovanje osrednjega društva. II. Zapisnik o ustanovnem občnem zboru »Pevskega in glasbenega društva« v Trstu, dne 19. oktobra 1909 v dvorani »Slavjanske Čitalnice«. Predsednik pripravljalnega odbora, odv. dr. Edvard Slavik, je otvoril ob 8. uri zvečer ustanovni občni zbor ter pozdravil vse navzoče, posebno mnogoštevilno pričujoče narodno ženstvo in zastopnika „GI. Matice" v Ljubljani, koncertnega vodjo gospoda M. Hubada. V svojem pozdravnem govoru se jc spominjal predsednik nastopa »Glasbene Matice" iz Ljubljane v Trstu, ki je pokazal Tržačanom pred par leti, kaj je dovršeno petje. Od tedaj datira posebno konkretno želja Tržačanov, ki so že delj časa čutili potrebo takega glasbeno-pevskega izobraževalnega zavoda v Trstu, da bi se čimprej uresničila ta opravičena želja. Kulturni napredek se zrcali v umetnosti; tržaški Slovenci so napredovali, in ta napredek naj se pojavi tudi v kulturi. Sedaj je prišel moment; imamo materijala, učnih moči in dovolj pripomočkov. Treba je, da se začne tudi pri nas gojiti slovansko pesem in glasbo kakor sam svoj namen, z umetniškega stališča in tega dela lotimo se z veseljem in ljubeznijo. Završuje svoj pozdravni govor je omenil predsednik, da so pravila oblastno že dovoljena in da se jih danes ne more spremeniti. Na to je prečital dr. E. Rekar društvena pravila in podal k posameznim točkam potrebna pojasnila. Ko je pojasnil k tej točki predsednik zbora na vprašanje zborovalca gospoda Sorna namen društva, je podal besedo gospodu koncertnemu vodji M. Hubadu. Aklamiran od prisotnih zborovalcev je g. Hubad pozdravil vse navzoče imenom „Glasbene Matice" in v svojem imenu. „Ni ga naroda", je nadaljeval, „če je kulturen, da bi ne gojil glasbe in petja. Slovenci se dvigamo, toda nam manjka še marsikaj. Današnje zborovanje ni prisiljeno, nego je naravni razvoj razmer. Slovenci nimamo lastne zgodovine, toda v petju in v glasbi smo samosvoji. Zenske so nam dale narodno petje, in po teh se odlikujemo Slovenci. Naučno ministrstvo je dalo nalog, nabirati narodne pesmi. Slovenskih se je dobilo dosedaj že preko (5000; a so mnogi kraji, kjer se jih niše začelo nabirati. Med nabranimi je res mnogo varijant, toda 5000 jih je gotovo samosvojih". V navdušenih besedah je naglašal govornik lepoto slovenskih narodnih pesmi. „Za gojitev petja in glasbe" je nadaljeval g. Hubad, „je posebno važna, poleg obstoječih pevskih društev, glasbena šola, kjer naj se poučuje sistematično. In to bo v prvi vrsti namen tega novega društva. Zato ne bo to društvo ne samo ne segalo v delokrog že obstoječih pevskih društev, nego bo celo pospeševalo njih delovanje in jih podpiralo". — 61 — Govornik je na to podal kratko zgodovinsko črtico o ustanovitvi „Glas-bene Matice" v Ljubljani in njega glasbenem zavodu, ki obstaja že nad 28 let in je bil že pred par leti peti tak zavod v Avstriji, kajti ta glasbena šola ima 15 učiteljev in v njo pohaja 4 do 500 učencev. V nji sc poučuje klavir, vijolino, glasbeno teorijo, zborovo petje, kontrapunkt in razne instrumente. Pouk je tako razširjen, kakor na konservatoriju, in počasi se bo spremenila tudi ta Matična šola v konservatorij, kateremu se priklopi orgljarska šola in tečaj za izobrazbo pevovodij. Nadalje je podal govornik natančneje podatke o koncertnem delovanju ,.Glasbene Matice", ki je želo na tujem in v naj višjih krogih priznanje; toda meje dosegljivosti niso še dosežene, a obstaja stremljenje, da se jih doseže. Nadaljevaje je začrtal govornik podrobni načrt glasbene šole s slovenskim jezikom in naglašal, da mora v šoli biti red in disciplina, kajti le to je jamstvo za vspeh. Stariši pa morajo paziti, da se učenci tudi doma uče. Svoj navdušeno sprejeti govor je zaključil g. koncertni vodja z besedami: „Pričakujem od Vas, da bodete dosegli tudi tu v Trstu svoje vspehe. Kaj more dati oče in mati svojemu sinu in hčeri lepšega, kakor glasbeno vzgojo! Delujte marljivo in »Glasbena Matica« vas bo podpirala!" Predsednik dr. Slavik se je zahvalil g. Hubadu za njegova strokovna in navduševalna izvajanja ter vprašal navzoče, če ima še kdo kako vprašanje ali če želi še kdo kako pojasnilo, da ne bo potem kdo v kakem kotu zabavljal. Ker se ni nihče več oglasil, je stavil pravila na glasovanje, ki so bila soglasno sprejeta, na kar je predsednik proglasil „Pevsko in glasbeno društvo v Trstu“ ustanovljenim. V smislu pravil je ustanovni občni zbor na predlog g. Prunka določil za prihodnje leto kakor članarino za redne društvenike mesečni prispevek GO stot. za ustanovnike enkratni znesek 200 K in za podpornike izven Trsta letnih 5 K. Pri točki: volitev odbora je predlagal zborovalec dr. Gustav Gregorin, naj se voli odbor z vzklikom, kar je bilo sprejeto. Nato je predlagal predsednikom g. dr. Edvarda Slavika. Soglasno sprejeto. Za odbornike je predlagal gg.: Josip Prunk, dr. Ernest Rekar, dr. Srečko Kovačič, Srečko Bartel, Dragotin Dekleva, Jernej Pintar, Joško Cvek, Vilko Modrijan in Fran Bandel. Soglasno sprejeto. Preglednikom: gg. dr. Dolenc in dr. Savnik. Istotako soglasno sprejeto. Novoizvoljeni predsednik dr. Slavik se je zahvalil navzočim za izvolitev v svojem in v imenu vseh odbornikov. Omenil je, da novo društvo ne bo nikomur na poti, ker ne gre tu za konkurenčno društvo, nego za zavod, ki bo po svojih močeh podpiral obstoječa pevska društva. Tu je potrebno sodelovanje vseh in zato vsi na delo. Predsednik je izrekel upanje, da bo ..Glasbena Matica" v Ljubljani podpirala novoustanovljeno društvo, svojo najmlajšo podružnico, h kateri ima vsakdo pristop. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil ob 9. uri 45 min. zborovanje z željo, da bi novoustanovljena podružnica „Glasbene Matice" vspešno delovala. III. Tajnikovo poročilo o društvenem letu na občnem zboru dne 30. junija 1910 je podal dr. E. f^ekar in izvajal naslednje: Ni še minulo eno leto od ustanovnega občnega zbora in že lahko kon-statira tajništvo dve razveseljivi dejstvi in sicer: 1) da je bilo „Pevsko in glasbeno društvo" v Trstu res nujno potrebno, 2) da je tržaško Slovenstvo vneto in sposobno za prireditve na polju glasbe in petja. Potreba in navdušenost za slovensko glasbeno šolo se je pokazala takoj pri vpisovanju in naše društvo bi prišlo kmalo v neprijeten položaj odklanjati učence radi pomanjkanja učiteljskih moči in prostora, ki je bil društvu na razpolago le v omejenem času. Število 40 učencev jasno kaže, kako je hrepenela naša mladina po pouku glasbe in petja v svojem materinem jeziku, saj vendar le naša lastna pesem blaži dušo in srce, dočim bi bil pouk v tujem jeziku le mehanično učenje glasbe in petja. To število učencev upamo, da se bo od leta do leta množilo, kakor se razvija sploh Slovenstvo v Trstu in ž njim naše narodno obrambno šolstvo. Tudi naša šola spada toliko časa v Trstu med narodne obrambne šole, dokler ne začno skrbeti za njo oni faktorji, ki so poklicani, da dajo vsakemu narodu, kar mu gre, zlasti ako dotični narod pokaže splošno potrebo in sposobnost. Svojo sposobnost je pokazala naša glasbena šola na svoji akademiji dne 28. junija 1910, kjer so učenci raznih oddelkov pokazali, da gre društvo po pravi poti, da ima sposobne učitelje, da ima na razpolago dober šolski materijah Dvojni namen in pomen pa je imel društveni koncert prirejen 12. marca, zakaj pokazati je hotelo društvo s tem javnosti, kaj more doseči društvo v tem kratkem času svojega obstanka, na drugi strani pa se je hotelo društvo prepričati, ali uživa splošne simpatije ter ali je tržaško Slovenstvo vneto za take umetniške koncerte. Oboje se nam je posrečilo v najvišji meri. Kritike o koncertu so bile splošno zadovoljive in laskave, občinstvo je zapuščalo z navdušenjem koncertno dvorano, naš prvi nastop je uspel v vsakem oziru. Občinstvo je prihitelo na koncert v tolikem številu, da je bila dvorana popolnoma razprodana, da, moralo se je celo pomnožiti število sedežev, kar pa še vse ni zadoščalo velikemu navalu občinstva. Zahvala za sodelovanje na koncertu gre pred vsem gospe Miri Costaperaria, gosp. Oskarju Devu in pa kapelniku g. Teplyu. Ko je bilo društvo ustanovljeno, ni imelo kapitala, da bi ž njim razpolagalo in zato si je moralo pomagati na vse mogoče načine, da je moglo vršiti stavljeno si nalogo. Glasbena šola je imela svoje prostore v Ciril-Me-todovi šoli na Acquedottu, katere je prepustilo vodstvo in podružnica Ciril- - 63 — Metoda brezplačno na razpolago. Moški in ženski zbor je imel svoje pevske vaje v prostorih „Delavskega in podpornega društva" v Narodnem domu, spočetka pa v dvorani Slovanske čitalnice. Vsem tem društvom bodi izrečena za njihovo naklonjenost iskrena zahvala. V glasbeni šoli se je poučevalo klavir, vijolino, teorijo in zborovo petje. Odbor je v prvi svoji seji imenoval g. Karla Mahkota za vodjo te šole, ki bo natančneje poročal o glasbeni šoli in zboru, za učitelje pa g. Emila Adamiča, g. Ivana Frischkovitza, in g. Karla Bibizo. Odbor se je sešel k 9 sejam in je rešil vsa vprašanja glede šole in prireditev. Da bi društvo moglo v naprej vršiti vspešno svojo nalogo, obrnilo se je do naših tržaških slovanskih denarnih zavodov, ki so društvu darovali različne zneske in sicer: Tržaška posojilnica in hranilnica 200 K; Jadranska banka 50 K; Ljubljanska kreditna banka 50 K; Ustredni banka 25 K. Poleg tega je daroval društvu g. Jakob Stoka harmonij, katerega rabi društvo pri pouku petja in g. svet. Goljevščik raznih knjig; g. Mankoč pa je dal o priliki koncerta na razpolago potrebni les. — Vsem tein darovateljem in zavodom bodi izrečena naša iskrena zahvala. Enaka zahvala velja tudi našemu tržaškemu dnevniku „Edinost“, ki nam je dalo na razpolago ob vsaki priliki svoje predale. Kakor pri vsaki šoli, tako je tudi pri naši glasbeni šoli učiteljstvo glavni steber. Ako je vneto učiteljstvo potem ne izostanejo uspehi in zato je naša dolžnost zahvaliti se vsem gg. učiteljem, posebno pa še g. vodji za njihov trud, zakaj vsi so pokazali, da jim je mnogo na razvoju naše šole. Upamo, da učiteljstvo vztraja v začetem delu in da bo tudi v naprej vršilo vestno svojo nalogo. Tako je bilo društveno delovanje v prvem letu obstanka; doseglo je svoj stavljeni cil, šlo je po začrtani poti in po tej hoče iti tudi naprej vedno više, do kolikor mogoče popolnosti. Na Slovenstvu pa je, da to šolo vedno podpira, da pokažemo nasprotnikom, da smo kulturen narod, da imamo smisel za glasbeno šolo, da ljubimo svojo mladino, kateri hočemo nuditi vso izobrazbo v materinem jeziku. IV. Glasbena šola. v I. šolskem letu 1909/10. Učiteljstvo. Gospod Karel Mahkota, začasni šolski voditelj, zborovodja iti pomožni glasbeni učitelj, je poučeval glasbeno teorijo in vodil petje pevskega zbora podružnice. (8—10 tedenskih ur.) Gospod Emil Adamič, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval klavir 10 ur na teden. Gospod Karel Bibiza, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval II. letnik v violini po 2—3 ure na teden. Gospod Ivan Frischkowitz, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval 1. letnik violine ti ur na teden. © @ Učni načrt. Podrobni učni načrt podružnične glasbene šole je popolnoma enak načrtu ..Glasbene Matice" v Ljubljani priobčen v njenem izvestju za šolsko leto 1906/7 stran 24—31. © ® Imenik gojencev. (Predmeti so označeni s kraticami, razredi z rimsko št. I—III.) t = splošna glasbena teorija, ki — klavir Baučar Peter t vi 1. Becker Alojzij t ki I. Bibiza Karel vi I. *Caharija Miroslav vi lil. (1./2.) Golob Fran t ki I. Jeglič Željko t vi II. LKuščar Vladimir vi II. ^Marušič Alojzij t ki I. (1./3.) vi — violina, konczb = koncertni zbor. Pertot Josip ki II. (1./4.) :|;Pertot Ivo ki I. Slavik Boris t vi I. *Sosič Edvard ki lil. (1./4.) Stepančič Fran t vi I. Štular Dušan t ki I. Vouk Danilo t vi I. Tomašič Ivan t ki I. — 65 — Zobec Anion vi III, konczb :i:Zol)cc Željko t ki I. (1./5.) *Cerkvenič Ljudmila t ki I. (1./1.) Eržen Zorica t ki lil. Gombač Olga ki III., konczb. *Grebenc Danica ki II. (1./3.) *Gregorič Rahaela t ki I. (1./2.) Grmek Stanislava t ki I. Katalan Slavica ki I. Lapajne Slavica t vi I. Pegan Nada t ki I. Pegan Zora t ki I. Pehani Marija t Petelin Marija ki III. Primšar Olga t vi II. Radešek Marija t vi I. Reichel Mina vi II. Skofic Milka t ki L, konczb Stanič Marija t ki I. *Škof Karla t ki I. (1./3.) Vatovec Ana t ki I., konczb. Vatovec Ljudmila t ki 1. Vatovec Štefanija t ki I. Zobec Svetka t ki I., konczb Statistika glasbene šole 1. 1909/10. 1. Število gojencev. /?0f//c7 a) Vpisanih................................40 b) Izstoplih...............................10 c) Koncem leta................................30 2. Po narodnosti je bilo gojencev: o) Slovencev..............................36 b) Hrvatov ....................................2 c) Nemcev..................................2 Skupaj . . 40 3. Po rojstnem kraju: a) iz Trsta...................................26 b) „ Primorskega .............................4 c) „ Kranjskega................................7 č) „ Dalmacije.................................2 d) „ Koroškega.................................1 . . 40 4. Po javnih šolskih zavodih je bilo gojencev: 1. ljudskih in meščanskih šol in sicer: a) Ciril-Metodove ljudske šole .... 1 b) državnih ljudskih šol..................21 c) zavoda šolskih sester ...... 4 2. srednjih in njim podobnih šol: o) c. kr. drž. gimnazije...................8 b) „ „ obrtne šole...................1 3. Odraslih izvenšolskih je bilo.................5 Skupaj . . 40 — 66 — 5. Pregled gojencev po predmetih in razredih ter število tedenskih ur v vsakem predmetu. Predmet Število gojencev v razril. Število gojencev Število ur Opomba l. | n. III. skupaj koncem leta na teden Teorija 28 — — 28—, 21 2 Zbor — — — 5 5 3 Pojo v koncertnem zboru. Klavir 20—5 3—j 3-, 26—8 18 10 Violina — 3 2-, 5-, 4 2-3 7 1 — 8 8 6 Učnih moči je trebalo za gojencev 72-l6 56 — Na teden se je poučevalo — — 23—24 6. Po številu obiskovanih predmetov: Po 1 glasbeni predmet je obiskovalo . 10 „ 2 glasbena predmeta „ „ . 27 3 glasbene predmete „ „ .3 Skupaj . . 40 7. Po spolu je bilo: moških....................................18 ženskih...................................22 Skupaj . . 40 8. Šolnine oproščen je bil popolnoma 1 gojenec v znesku: 37 K. 9. Prostori glasbene šole. Glasbena šola se nahaja v prostorih II. zasebne dekliške šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, ulica Aquedotto št. 22. III. nadstropje, katere je slavno šolsko vodstvo po dovoljenju slavnega odbora moške podružnice dovolilo društvu brezplačno. 13j @ Naznanila o pričetku prihodnjega šolskega leta. Šolsko leto 1910/11 se prične dne 1. oktobra 1910. Vpisovanje se vrši v sredo 21. septembra od 3—5 popoldne, v nedeljo dne 25. septembra od 10—12 ure dopoldne in v sredo 28. septembra od 3—5 ure popoldne. Podrobnosti se objavijo pravočasno v dnevniku „Edinost“. V. Koncerti v prvi sezoni društvenih koncertov 1909/10. Zborovodja gospod Karel Mahkota O 0 Društvo je izvajalo v minoli koncertni sezoni I. veliki koncert, sodelovalo na ljudskem koncertu ,.Narodne delavske organizacije v Trstu" in priredilo eno produkcijo gojencev glasbene šole. — Skupaj tri javne nastope. Pevski zbor. S pevskim zborom sta se priredila koncerta dne 12. in 20. marca. Sodeloval je pa tudi pri glasbeni produkciji gojencev dne 28. junija. Gospica Gombač Olga „ Grom Marija „ Klavora Ema „ Obersnel Agata „ Posega Ida „ Prelc Olga „ Primožič Marija Sopran. gospica gospa gospica Reschauer Frančiška Saksida Joška Sorre Amalija Suban Milka Škofič Milka Svagel Ana Zobec Svetka 14 Alt. Gospica Batistič Valerija „ Cink Ersilia „ Cink Matilda „ Košir Valerija „ Nussdorfer Marica „ Nussdorfer Štefanija gospica Ulčakar Natalija „ Ulčakar Orijcla „ Vatovec Anica „ Vatovec Josipina „ Vatovec Olga „ Vatovec Valerija 12 I. tenor, gospodje: Dr. Irgolič Fran Mikek Davorin Šink Štefan Stular Avgust 4 II. tenor, gospodje: Bandel Fran Brezovec Fran Dekleva Karel Modrijan Vilko Bibaric Ivan Treven Viktor _ ___ Cvek Josip Košir Vinko Nemec Viktor Petrovec Ciril I. bas, gospodje: dr. Rekar Ernest „ Slavik Edvard Zobec Anton II. bas, gospodje: Čermelj Josip Furlan Herman Mirk Vasilij Pertot Kristijan Sopran Alt . . Ženski zbor . Tenor I. . Tenor 11. Bas I. . Bas II. . Moški zbor . Pintar Jernej Prunk Josip Seme Anton Tomšič Milan 8 14 12 Skupaj 4 6 7 8 26 25 51 Koncertni vzporedi. I. koncert dne 12. marca 1910 v veliki dvorani »Narodnega doma“ pod vodstvom Karola Mahkote. Sodelujejo: gospa Mira Costa p era ria-Dev (sopran), gospod Oskar Dev skladatelj (klavir), popolni vojaški orkester c. kr. pešpolka štev. 97 pod osebnim vodstvom g. kapelnika P. Teplyja in društveni moški in mešani zbor. — Vzpored : l. DEL: 1. A. Dvorak: ,,Husitska“, dramatična ouvertura za veliki orkester. 2. E. Adamič-. „Prekmorska pošta“, mešan zbor. 3. a) F. Chopin-. „Litavska narodna14, } b) P. I. Čajkovsky: ,,Zakaj samospevi za sopran s spremljevanjem klavirja. c) O. Dev: .,Pastarica“, ) 4. A. Foerster-. „Povejte ve planine . . moški zbor. 5. P. J. Čajkovski: .,Casse Noisette“, za veliki orkester. (10 minut odmora). — 69 - II. DEL: 6. Narodne-Hubad ■ a) „Je pa davi slan’ca pala ..1 b) ,,Ljubca povej, povej . . mešani zbori. c) ,,Škrjanček poje, žvrgoli . .J 7. G. Bizet: Arija Mihaele iz opere „Karmen“, sopran-solo s spremljevanjem orkestra. 8. A. Nedved: ,,Popotnikova pesem“, moški zbor s tenor-solo in čveterospevom. 9. F. Smetana: ,,Zbor vaščanov1', veliki mešan zbor s sopran- in tenor-solo in s sprem- ljevanjem orkestra. Ljudski koncert ,.Narodne delavske organizacije" v veliki dvorani ,.Narodnega doma“ dne 20. marca 1910. — Društveni zbor je pel: 1. Narodne-Hubad: a) „Je pa davi slan’ca pala . . 1 b) ,,Ljubca povej, povej . . mešani zbori. c) „Skrjanček poje žvrgoli . . I 2. A. Foerster: »Povejte ve planine . . . 1 nložki zbor 3. A. Nedved: „Popotiukova pesem“. J Član zbora Stefan Fink pa je zapel 2 solospeva: a) Dr. B. Ipavec: Če na poljane rosa pade. b) Schumann: Grenadirja. Javna produkcija gojencev glasbene šole v veliki dvorani ..Narodnega doma" dne 28. junija 1910. — Vzpored: 1. a) Dr. G. Ipavec: Tiček, 1 . , b) Dr. G. Krek: Vabilo, J 1,1L' K ' 2. J. Pteyel: Dno 1. Op. 8. a) Allegro moderato, gosli Boris Slavik 1. razr. 1 klavir Olga b) Tempo di memietto, gosli K. Bibiza 1. razr. J Gombač. Ilir. 3. a) A. Bichl: Romanca Op. 146 št. 1 1 Gosli Vladimir Kuščar 11. razred, klavir Olga b) J. Conte: Pifferarii J Gombač III. razred. 4. a) R. Kiihnet: Uspavanka Op. 13 št. 2 | za štiri gosli 1. v. Kuščar VI. 11. v. Primšar b) „ Mošiček Op. 11 j Olga, III. v. Radešek M. IV. v. Vouk Danilo. 5. D. A. Dvorak: Prstan, ženski dvospev s spremljevanjem klavirja. (S. Arno Praus: Otroški sceni I. vrsta a) Ples, b) O mraku, klavir Zobec Svetka I. razr. 7. a) Mendelsohn: Naj se ljubezen moja zlije ... \ k,avjr Vatovec An;, I. razr. b) A. Praus: Večerna molitev I 8. a) J. Schnitt: Sonatina a mol ) klavir Eržen Zorica II. razr. b) Sonatina f dur J „ Pehani Marija U. razr. 9. E. Bach : Vzbujenje pomladi, klavir Gombač Olga Ul. razr. 10. V. Novak: Uljetni suton, moški zbor s tenor in bariton solo ter s spremljevanjem harfe. Izvenkoncertni in zabavni nastopi pevskega zbora. Večina članov pevskega zbora poje tudi pri sokolskem pevskem zboru. Kot taki so nastopili na zabavnih večerih „Sokola“ dne 13./11. 1909, 31./12. 1909 in 7. maja 1910. Dne 8. maja 1910 pa so sodelovali pri veselici v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Branici. Izlet čez Artviže v Zavrhek in Divačo pa je priredil pevski zbor dne 22. junija 1910. Pevski zbor ima svoje prostore v ..Narodnem domu" ulica Giorgio Galatti št. 18,11. VI. Društveno vodstvo. Odbor. Dr. Edvard Slavi k odvetnik. Josip P r u n k. ravnatelj c. kr. korespondenčnega urada. Dr. Ernest Rekar, odvetniški koncipist. Dr. Srečko Kovačič, odvetnik. Srečko B a r t e 1 j, trgovec. Karol Dekleva, trg. uradnik. Fran Ban d el, uradnik pri namestništvu. Vilko Modrijan, posojilniški uradnik. Jernej Pintar, blagajnik Jadranske banke. Zastopnika pevskega zbora: Dr. Fran Irgolič, odvetn. koncipijent, Vinko Košir, bančni uradnik. Pregledovalca računov: Dr. Hinko Dolenc, zobozdravnik, dr. Janko Savnik, odvetniški koncipist. Začasni šolski vodja: Karel Mahkota, c. kr. učitelj. Predsednik: Podpredsednik: Tajnik: Blagajnik: Šolski nadzornik: Arhivar : Odborniki: Poročilo šolskega upravništva bivše podružnice „Glasbene Matice" v Novem mestu. Računi za dobo od 1. julija 1908 do 1. julija 1910. I. Račun dohodkov in izdatkov. Dohodki Izdatki 1. Dne 1. julija 1908. Gotovina i/ zadnjega računa . . K 357-40 2. Dne 26. junija 1909. Gotovina iz izžrebane delnice „1. Dol. Nar. Doma"....................................... 100'— a) Dne 28. julija 1909. Pod 2. naloženo na knjižico mestne hranilnice v Novem mestu št. 9934 . . 100'— b) Dne 29. septembra 1909. Plača Ivanu Mlakarju za hranjenje velike instrumentalne omare v dobi od 15. julija 1908 do 1. oktobra 1909 .... 13'50 K 457-40-113-50 Ostane še gotovine K 343-90 Ta gotovina se začasno ni naložila, ker je potrebna za kake nujne izdatke, ko bi se, ali zopet otvorila šola, ali bi se prej primerili kaki ugodni nakupi za svoječasno otvoritev šole. II. Bilanca. 1. Dve delnici „1. Dol. Nar. Doma" in 11/2 odstopnine delnic istega Doma (ena se je izžrebala l. 1909, kakor je vidno pod I. 2.) v resnični vrednosti..................................................................K 260'— 2. Tri srečke, kakor v zadnji bilanci.................................................„ 112‘40 3. Knjižica mestne kranilnice v Novem mestu št. 9934 z obrestmi do 1. julija 1910 . „ 368778 K 4060-18 - 72 — Prenos . K 4060’ 18 4. Gotovina pri „Glas. Matici" v Ljubljani, glasom prejšnjih bilanc (kupnina prodanega klavirja) v ostanku s 4°/0 obrestmi „ 112'36 5. Gotovina po računu I. v preostanku.............................................. 343-90 G. Inventar nastrojev in oprave v Novem mestu, ) kakor v „ 37060 7. „ muzikalij v Novem mestu J zadnji bilanci „ 221'— 8. Klavir pri Glasbeni Matici v Ljubljani, kakor v zadnji bilanci „ 700'— Skupno K 5808 04 V primeru z bilanco za I. 1907/08 . „ 5486‘31 Daje prirastek . K 321 73 Vse drugo je ostalo, kakor je bilo v prejšnjih poročilih; hran. knjižico in druge vrednote hrani v železni blagajni gosp. dr. J. Schegula, odvetnik v Novem mestu, ves inventar pa podpisani brezplačno. Pristavlja se, da razpolaga tukajšnje „Glasbeno društvo" tudi z imetjem par sto kron. Kakor se je svoječasno poročalo, se je to društvo ustanovilo, da pomore in sodeluje pri svoječasni otvoritvi glasbene šole. V NOVEM MESTU, 10. julija 1!)1(). Dr. E. Volčič.