Nckaj iz zgodoftne na _ c ifndskc prosiefc. Povod ik tem vrstam, fci jih namera•/amo zapisati v obrambo zgodovinske resnice, je dalo »Jutro«, iki je v svoji številki z dne 29. aprila 1934 o priliiki Zveze kulturnih druv uvodnem članku občnega zbora štev v Mariboru med drugim objavilo te besede: »Misel združitve posameznih prosvetnih edinic v organizirano zvezo ravno v našem delu domovine ni nova. Menda se dopolni baš letos 25 let, kar je bila v bivši slovenski Štajerski ustanovljena prva taka zveza. Bila je to »Zveza narodnih društev« v Celju, iki je imela za narodno prosvetno delo v avstrijsldh časih velik pomen in ki je vkljub neznatnim sredstvom in političnim oviram mnogo pripomogla k podvigu narodne zavednosti. Vse javno delo, tudi ljudska prosveta, je bilo pred .v.JTi. v službi glavnega našega cilja: samooliranitve in stopnjevanja nacionalne odpornosti.« — »Jutrove« navedbe so notočne. Prva zveza posameznih prosvetnih edinic v bivši slovenski Štajerski ni bila ustanovljena še le pred 25 leti ter se ni imenovala »Zveza nar.dnih društev« v Celju, marveč se je imenovala »Slovenska krščansko socialna zveza«. V njej, iki je imela svoj sedež v Ljubljani, jc bilo od leta 1898 osredotočeno vedno bolj rastoce ljudsko izobraževaln. delo med Slovenci. Leta 1903 — lani je torej preteklo 30 let — je bil osnovan št.ajerški pomožni odbor te Zveze, tri leta kasneje, in sicer dne 29. novembra 1906, pa je bila iistanovljena samostojna »Slovenska krščansko socialna zveza za Štajersko«, ki je na občnem zboru dne 6. decembra 1923 spremenila svoje ime v »Prosvetno zvezo«. Kako intenzivno in uspešno je bilo prosvotno delo med ljudstvom, iki ga je vodila ta »Zveza«, se vidi iz tega, da je bilo pred izbruhom svetovnc vojne, ka!_or je ugotovil občni zbor dne 3. aprila 1914, v njej včlanjenih 167 izobraževalnih društev in 138 mladinskih zvez, in sicer fil mladeni.kih in 77 d.kliških zvez. Sedaj »Prosvetne zveze« ni več, posamezne prosvetne edinice pa so lo Ueloma vzpostavljenc. Kako je »Frosvetna zveza«, odnos.no njona prednica »Slovenska ikrščansko socialna zveza«, vse moralne sile, ld jih je njeno delo vzbujalo med narodom, stavil . v službo »samoohranitve in stojmjevanja nacionatne odpornosti«, jŁ povedal njen predsednik dr. Hohnjec na občnem zboru 26. novembra 1931, fco je med drugim rekel to-lc: »Vse organgko življenje se vrši v znamenju velike težnje samoohrane in samoobrane. Naša prosvetna organizacija je to velevažno težnjo našega nai-odnega organizma podpirala, jačila in hrabrila. K temu nas je silil nemško-nacionalni mperializem, ki je hotel zagospodovati nad našo zemljo ter ji vzeti slovenski značaj, našemu ljudstvu pa slovensko dušo. Roko v roki z oficielno državno politiko je šla privatna ponemčevalna inicijativa, iki je bila organizirana v nemškem Schulvereinu in Siidmarki. Na severni meji našega *J.zikovnega ozemlja je bila nevarnost najve.ja. Z denarjem nismo mogli paraliziratl nemškonacionalnih naJkan, ker ga nismo imeli. Dali pa smo slovenskim rod binam na meji in osobito naši mladini v roke drugo orožje, da so z njim branili naše slovenstvo, in to je uma svetli meč. Kdor se je moral boriti za narodne in verske svetinje, ta jih je bolj vzljubil ter jih bolj ljubi, nego tisti, kl se za nje ni nikdar bojeval ter ni za nje ni.esar žrtvoval. V tej borbi, 'ki je bila od naše strani res kulturna borba, S3 je naša ljubezen do naše zemlje in našega slovenstva poglobila ter ojekle* nila, da ni in ne bo nikdar popustila.«