Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec“, Lidovà knihfciskàrna, Wi^ii V., Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Maclnlt, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ost
in prosveto
'JJl'JlIilLl!-.'-'_______
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K l00--rm polletno:- K 50'^-, četrtletno : K 25 V'
Za Jugoslavijo
celoletno : 15 Din. polletno:	8	^
četrtletno: 4	*
Leto i.
Dunaj, 6. julija 1921.
St. 16.
Po koroških volitvah.
Politična razmotrivanja.
Izid koroških volitev je pričakovala, vsa javnost z največjo napestjo, ne samo pri nas, marveč tudi vsepovsod v državi in izven države. To volitve niso bile samo krajevnega pomena za koroško stranke, odločile niso samo, koliko glasov in mandatov je dobila ta ali druga stranka, marveč so volitve obenem politični barometer, ki kaže, v kolikor so je moč in veljava vsako posamezne stranke dvignila ali jo šla nazaj, to se pravi, da je izgubila na zaupanju med prebivalstvom. Tega so se zavedali vsi politični voditelji iu ker je vsaka stranka hotela varovati svoj ugled in obdržati najmanj to, kar jo imela dosedaj, so se vrgle vs.e stranke z največjo vehementnostjo iu brezobzinostjo v volilni boj. Na sto in sto shodov se je vršilo po deželi. Prihajali so govorniki in organizatorji iz Dunaja in Gradca svojim pokrajinskim strankam na pomoč; cela dežela je oila preplavljena z letaki in agitacijskim papirjem.
Iu kakšen je bil Uopehi Najbolj značilno na teh volitvah je dejstvo, da z doseženim rezultatom in v primeri z volitvami 1. 19I& nobena stranka ni zadovoljna. V e 1 c n c m c i, ki so šli tokrat samostojno v volilni boj (Bauern-bund se je zvezal z nacijonalsocijalisti), so u-pali s parolo „AnschIuss an Deutschland“ napraviti najboljšo kupčijo, meneč, da se bodo volitve dale izrabiti kot nekako glasovanje za priklopitev k Nemčiji. Dosegli so pa le 10.138 glasov. Tolažijo se s tem, da so edina stranica, ki ima zaznamovati okrog 250 glasov prirastka napram volitvam leta 1919. Postavili so vseh 9 kandidatov za narodno skupščino in 42 kandidatov v deželni zbor, rešili so pa komaj dr. Angerjev mandat ter dosegli 4 poslane ! za deželni zbor. Vsekakor se Vsenemcem s tem no
PODLISTEK
Prosper Mérimée: .
Mateo Falcone.
Prevel A. Debeljak.
— Ali pa veš, porednož, da te lehko odpeljem v Corte ali v Bastio. Režal boš v zaporu bom dal, če mi ne poveš, kje je Gianetto Sauna slami z uklonjenimi -nogami, in obglaviti te pierò.
Otrok sc je zakrohotal ob tej smešni grožnji. Ponovil je:
— Moj oče je Mateo Falcone.
— Narednik, je dejal potihem eden izmed orožnikov, da so no spremo z Matejem.
Gamba je bil očividno v zadregi. Sepeta! je s svojimi vojasi, ki so bili že prebrskali vso hišo. To ni trajalo 'kdovekaj dolgo, kajti Kor-sicanova koča obstoja le iz ene same štirioglate sobe. Pohištvo tvorijo miza, klopi, skrinje in lovske ali gospodinjske priprave. Med tem pa je Fortunatek gladil svojo mačko in se je po vsej priliki škodoželjno veselil nad zmedo o-rožnikov in svojega bratranca.
Vojak se je približal senenemu kupu. Videl je mačko, in sunil je z bodalom v seno ma-
odpira najboljša perspektiva za njihovo bodoč • nošt. —
Tudi socijaldemokrati niso dosegli zaželjenega uspeha. Računali so na absolutno večino vseh mandatov v deželnem zboru, to je na 22 poslancev; dobili so jih 19. V narodno skupščino na Dunaj pošljejo 4 po rance, torej ostane dosedanje število neizpreme-njeno. V deželnem zboru koroškem pa so socijaldemokrati najmočnejša stranka, kljub temu, da so zgubili napram volitvam 1. 1919 17.213, to ja 23% glasov.
Nezadovoljni so tudi kršč. soci j alci, ki so računali najmanj na 3 poslance v.narodno skupščino, a so rešili komaj drugi mandat s samo enim glasom večine nad volilno številko. Dobili so 25.995 glasov, okroglo 2100 manj kot 1. 1919. V deželnem zboru so zastopani z 8 poslanci. V slivenskem delu Koroške so dobili kršč. soc-i jah .neznatno število glasov, tako na Radiših, koder so imeli postavljenega svojega kandidaia, organizirali svojo stranko iu_ prirejali skoae, ;-;amo 2 glasova, istoiako so doživeli tudi v n1-’ katerih slovenskih žtijjinjafir kjer past ir nje jo danes nemški duhovniki popoln poraz, ki jc najboljši dokaz, da ljudstvo z njih protislovensko politiko in zastopstvom v „Heimatsd:i u-stu“, za katerega divjanje so'soodgovorni, ni zadovoljno. Svoje neuspehe med koroškhni Slovenci tolmači „Karntnér Tagblatt“ v '139. štev. sledeče: „Ako kršč. soeijalci v slovenskih sodnih okrajih niso dosegli zdatnega števila glasov, je to -ripiovati dejstvu, da imajo samo malo organiziranih pristašev in da so mnogi, ki so prej obljubili delovati za stranko odpovedali in se vsedli slovenskim agitatorjem na limanice. Koroški Slovenci pač niso ni1-ak „Stiinmviek“, kakor si to domnevajo gospo Ije pri uredništvu »Karntuer Tagblatta“, marveč
lomarno in zmigavajc z ranami, kakor da je čutil, da je njegova opreznost smešna. N m se ni zgenilo; in na otrokovem obrazu ni bilo najlažjega nemira.
Narednik in njegova četa so obupavali; že so se resno ozirali proti ravnini, kakor da se nameravajo vrniti, od koder so bili prišli, ko je njih načelnik, preverjen, da he bodo imele pretnje nobenega učinka na Falconovega sina, hotel napraviti zadnji napor in poskusiti moč laskanja in darov.
— Bratranček, je dejal, px'ehrisan dečko se mi zdiš! Iz tebe bo še nekaj. Ampak grdo se igraš z menoj; in če se jaz ne bi hal žaliti svojega bratranca Mateja, vrag naj me vzame! bi te odpeljal s seboj.
— Res*
— Ampak kadar se vrne moj brat ranče, mu povem stvar, in v zahvalo za to, da si se legal, te bo našeškal do krvi.
— Kdo ve?
— Boš videl... Ampak, glej ... bodi priden, in dal ti bom nekaj.
—- Jaz pa, bratranec, vam bom dal nasvet: če se boste še kaj mudili, bo Gianetto v bosti, in potlej bo treba več takih prekanjencev kakor vi, da pojdejo tja ponj.
Narednik je potegnil iz žepa srebrno uro, ki je bila gotovo vredna deset tolarjev; in o-
imajo sami toliko soli v glavi, da vedo prem diti, za katero stranko jim je glasovati. Zato je bilo tudi popolnoma nepotrebno in brezuspešno ,svaz’ilo“ objavljeno v .,Karntner Tagblatt z dne 16. junija t. 1. pod naslovom:	„Wahl-
schwindel der slov. Wirtsckaftspartei“, v katerem očitajo naši stranki, da deluje pod njihovo firmo in svarijo nemške in slovenske vo-lilee, da ne podpiraja ,koroške slovenske stran-ke“, češ, da s tem pospešujejo samo prepir v deželi. (Da niti en Nemec ni glasoval za našo stranko smo prepričani, da pa so volili z nami Slovenci je popolnoma naravno. Opomba uredništva.)
Bauernbund, ki je. bil koaliran, zvezan z nacijonalsocijalisti, je doživel precejšen poraz. Veliko je temu tudi krivo, da je stranka kandidirala ljudi, s katerimi nemški kmetje niso bili zadovoljni, ker so se tega večnega kričanja o ,,koroški nevarnosti*4 in zabavljanja črez Slovence in slovensko duhovščino tudi žc naveličali. Ljudje hočejo miru in videti pozitivnega dela za gospodarski in soeijalni napredek. Tega pa Bauernbund ne nudi. Baš zato so dobili namesto pričakovanih 40.000 glasov samo 28.579 za celih 7.050 glasov, to je 22%%' manj kot 1. 1919. Zastopani so v narodni skupščini z 2 poslancema, v deželni zbor jih odpoš-Ijeja 9; vsekakor pa Ostanejo za socijalisti najmočnejša stranka, ij katere bo vzet dež. predsednik za slučaj, da vlade ne prevzamejo soei-jalisti.
Kaj pa je z našo ,,K o r o š k o slovensko stranko? Daši nam je najbližja t pustimo jo na zadnje, da smo dobili prej nekoliko pregleda o drugih večjih političnih organizacijah. Videli smo doslej, kako so se borile vse koroške nemške stranke na žive in mrtve in kako nezadovoljne so izšle iz volilnega boja. Ako primerjamo njih delo in napore z volilni-
pazivši, da se Fortunatkove oči iskre ob pogledu nanjo, mu je dejal, držeč uro na jekleni verižici:
— Zviti tic! Gotovo bi rad imel tako lo uro obešeno za vratom, in izprehajal bi se po Porto-Vecchijskib ulicah ponosno kakor pav; in kadar bi te ljudje izpraševali: ..Koliko jo ura?“ bi jim rekel: „Pogledejte semkaj**.
— Kadar bom velik, mi bo dal moj strie kaprol uro.
— Seve; ampak sin tvojega strica jo žo ima ... sicer ne tako lepe kakor je le ta,,, Vendar pa je mlaji od tebe.
Otrok je vzdihnil.
— No, ali jo maraš, to uro, bratranček?
Fortunato je gledal po strani na uro, podoben mačku, kateremu moliš celega piščanca. Ker čuti, da se morčuješ iz njega, si ga ne upa. popasti, in zdaj pa zdaj obrne oči proč, da se ne bi izpostavil nevarnosti, pasti v iz-kušnjavo; toda liže si gobec ves čas, in kakoV da pravi svojemu gospodarju: „Kako je vaša šala okrutna!**
Vendar bila je podoba, kot da narednik Gamba ponuja v dobri veri svojo uro. Fortunato ni iztegnil roke; dejal pa mn je s trpkim nasmehom:
— Zakaj brijete norce z menoj?
-- Boga mi. Ne norčujem se. Samo povej mi, kje jc Gianetto, in ta ura je tvoja,
mi predpripravami naše stranke, se moramo '•uditi, kako je bilo Sploh mogoče, da smo dosegli tolikega števila glasov. Koroški Slovenci smo prevzeli po plebiscitu prav slabo dedšči-no, rekel bi, veliko pogorišče, na katerem je bilo treba postaviti popolnoma novo stavbo. Da se je nam posrečilo sploh nastopiti kot sa1? mostojua slovenska stranka, v času, ko je bilo Slovensko ljudstvo še docela zbegano in prestrašeno, v času, ko koroški Slovenci nismo razpolagali z ničemur drugim kot z golim idealizmom, je samo na sebi velik uspeh. Dosegli smo kljnb vsem nedostatkom strankine organizacije, ki smo jo v naglici upostavili brez sredstev in takorekoč brez inteligence, 9863 glasov in s tem 2 deželna poslanca. Zgornje koroški mandat je ostal samo za 376 glasov v manjšini. V obče moramo reči, da se je Podjuna tokrat dobro postavila. Odpovedale so nekatere občine v okrožju ,,Zgornja Koroška“, zlasti pa Ziljska dolina in občine v okolici Celovca in vrbskega jezera. Tu se je pač dobro poznalo, da slovenska stranka takorekoč od zadnjih državnozborskih volitev 1. 1911, katerih so se Slovenci na Koroškem udeležili, ni več delovala, oziroma za časa vojne sploh ni mogla delovati, vslcd česar* * je bilo prebivalstvo orientirano na drugo stranko ali pa se sploh volitev ni udeležilo. V tem oziru nas čaka za prihodnje veliko dela in naša naloga ozir. naloga pol. in gosp. društva mora biti, da sc izvede podrobna organizacija tudi v teh, do sedaj še popolnoma zanemarjenih občinah.
Videli pa smo tudi kako težavno je začeti z organizatoričnhn delom za našo slovensko stranko, koder manjka • voditeljev, zaupnikov in inteligence, koder nam ljudska šola zastruplja in odtujuje našo mladino. Zato pa mora biti prva skrb naše stranke, da doseee ureditev šolstva Slovencev na Koroškem v smislu senžei atenske pogodbe in šolskih zakonov .ter zagotovi Slovencem sploh vse državljanske pravice, ki so jim bile zagotovljene po mirovni' pogodbi. Zlasti pa se bp stranka pri njenem bodočem delovanju morala ozirati na obmejne občine ki so bile doslej še popolnoma zanemarjena. —
Volitve, ki jih imamo ravnokar za seboj, naj nam bodo v7 spodbudo za nadaljno obrambno delo, ki nam je bilo prisojeno kot narodnostni manjšini v Avstriji in je dolžnost vsakega koroškega Slovenca za ohranitev naše narodnosti in starodavnega slovenskega rodu v Korotanu.
Prihodnje volitve naj bi že pokazale nove p spe he ,,Koroške slovenske stranke"1.
Nesramnim lažnikom in obrekovalcem v odgovor.
„In sedaj hočemo pa si tudi mi priboriti narodno ujedinjenje, zvesti geslu: Cast, svoboda in domovina! Cast si mdramo na novo u-
stvariti, za svobodo so nas oropali, mi smo zasužnjeni in nimamo domovine, kajti Nemška Avstrija ne more biti naša domovina.44
Ce bi naš list kaj takega ali samo kaj tema podobnega pisal, če bi kak koroški Slovenec, od celega sveta zapuščen, preganjan in ves obupan, le približno kaj enakega ali sličnega izpregovoril in zapisal, zašumelo bi po celi Koroški,- da po celi Avstriji: „Izdajalee naše države, izdajalec naše domovine je,izženite, u-bijte, obesite ga!“
Toda zgoraj navedene besede so zapisalo in tako javno proti državi po celi deželi hujskale „Freie Stimmen44 in potem se še ta listič, kterega je. „Arbeiterwille44 'hekaznovaiio imenoval najneumnejšega v vseh alpskih deželah, upa, uas koroške Slovence psovati kot izdajalce in iredentiste in s tem proti nam in našim možem ščuvati oblasti in nerazsodno podivjano poulično druhal, da nas pobije ravno zato, ker hočemo ostali to, kar smo po naravi, Slovenci, ki ljubijo svój rodni, svoj mili materni jezik.	,
Ko je bilo na Tirolskem glasovanje za pri-klopitev Tirolske k Nemčiji izvršeno in je vsled neumornega javnega hujskanja vseh političnih strank in deželnih in državnih fun-keijonarjev ljudstvo, ki je vedno veljalo za najbolj avstrijsko, v veliki večini izjavilo, da hoče od Avstrije odpasti in se zvezati, s Bavarsko in Nemčijo, so vročekrvni visokošolei pobrali črno-žolte državne mejnike, jih v okin-čanih avtomobilih pripeljali v Inomost in jih tam oddali na deželni vladi.
To so naredili Nemci in tedaj niti najza-bitejšemu lističu na Koroškem, niti najneu-innejšemu nemikutarju ni prišlo na misel, da so Tirolci izdajalci ali iredentisti.
Nas pa. ti nesramni lažnjivei, obrekovalci in hujskači dan na dan obrekujejo, zmerjajo in psujejo za največje izdajalce sveta, k ter e je treba obesiti na prvi kol ali pa. jih postreliti kakor so streljali krvoločni nemčurji na nedolžnega duhovnika, in vendar še nobeden koroški Slovenec ni šol pobirat državnih mejnikov, ki nas ločijo od Jugoslavije, in jih še nikdo rii pometal v Dravo: to bi bilo veleiz-dajniško, dasi se je prebivalstvo jrižno od Drave po večini izreklo za priklopitev k Jugoslaviji, po logiki lističa „Freie Stimmen44 in njihovih dopisunov; če pa isto navede Tirolci, pa jih še hvalijo. Kratka pamet, velika hudobija.
Po glasovanju na Salehurškem je napravilo okoli 20 tisoč ljudi demonstrativen izlet erez avstrijsko državno mejo v sosedni bavarski kraj; tam je izletnike slovesno sprejel župan, govorili so javno proti Avstriji in seveda peli tudi pesem „Deutschland»,uber alles!44 Avstrijski listi pa so to z zadovoljstvom poročali, niti eden izmed njih, seveda tudi „Freie Stimmen44 v tem niso videle veleizdajstva.
•Vprašamo te hinavce in obrekovalce, kaj Bi 'se zgodilo s Slovenci. če bi iz Podjune ali iz Roža napravili sličen izlet na Štajersko ali Kranjsko in bi se tam 'bratili s tamkajšnimi Slovenci?
Tu na že psujejo za veleizdajalce in to v listih in na lepakih, ako se upamo, nastopiti pri volitvah kot samostojna »Koroška slovenska stranka4.4.
Nemci označijo po pravici za izdajalca vsakega Nemca, ki odpade od svojega naroda,, mi pa naj smo izdajalci, ako ostanemo zvesti svojemu narodu!
Izdajalci naj smo tudi, ker smo glasovali za Jugoslavijo; tisti pa, ki glasujejo za Prusijo, pa seveda niso nobeni izdajalci!
Obrekovalci in hinavci! Pezdir v očesu svojega soseda vidite, hrana v lastnem očesu pa ne vidite! Le počakajte, šo vas dohiti usoda, ki čaka vsakega obrekovalca in hinavca.
S TEDENSKI PREGLED S
Avstrija.
Predsednik koroškega deželnega zbora. V torkovi seji koroškega deželnega zbora je bil izvoljen za predsednika Lukas, ki pripada socialdemokratski stranki. Njegova namestnika sta dr. Waldner (Banembund) in dr. Ro-kitanski (kršč. soc.). V desetčlenski ustavni odbor so bili izvoljeni 4 soc. demokrati, 2 bauern-biindlerja, 2 kršč. socijalea in 1 Slovenec.
Priprave za kreditno akcijo. Vlada je predložila narodni skupščini zakonski predlog, kateri jo pooblašča, da more skleniti posojila v inozemstvu. V tém predlogu zahteva vlada obenem pooblaščenje, da. sme zastaviti dohodke carine, tabačnega monopola in -državnih lesov.	-	;	. .
Silna toča v Gradeu. Dne 1. t. nu se je vsipala nad Gradec in okobeo silna .foča,, ki je padala četrt ure. Nevihta jé povzročila na vrtovih, vinogradih in polju veliko škodo. Kér se je vsula voda na večih mestih v kleti, je morala posredovati požarna hramba. Tudi električna železnica je utrpela precejšno škodo, ker je toča pobila mnogo šip pa električnih vozovih.
Ponarejeni češkoslovaški bankovci. Pred kratkim je prodal pri neki dunajski banki neki Klein 200.000 čehoslovaških kron v bankovcih po 500 kron. kateri so se izkazali potem 'za ponarejene. Policija je aretirala v zvezi s to goljufijo več oseb, med temi tudi enega ogrskega vseučilišnega profesorja in dognala, da je ta družba ponaredila vsega za 57 milijonov avstrijskih kron čeških bankovcev.
Fortunata je, ušel maloveren nasmešek; in upirale svoje črne oči v narednikove, je skušal razbrati v njih, koliko naj zaupa njegovim besedam :
-- Naj izgubim svoje masive, je kliknil narednik, ako ti ne dam ure pod tem pogojem! Tovariši so za priče; preklicati pa tega ne morem.
Po teh besedah je bolj in bolj primikal uro, tako da se je skoro dotikala bledega dečkovega lica. Faut je jasno kazal na svojem obličju, kakšen boj bijeta v njegovi duši pohlep in spoštovanje do gostoljubnosti. Goja prša so se mu silovito dvigala, in zadušiti ga ic hotelo. Mej tem pa je ura bingljala, se sukala in ga včasi z-Jela ob konec nosa. Končno rse mu je po malem desnica dvignila proti uri: Konec njegovih prstov se je je dotaknil; in vsa njena, teža je ležala v njegovi dlani, ne da bi bil narednik izpustil konec verižice... Kazalo je bilo sinje ... pokrov na novo očiščen.. na soncu se jo zdela vsa ognjena ... Izkušuja-va je bila premočna.	v
Fortunato je vzdignil tudi svojo levico, in pokazal s palcem preko rame seneno kopico, na katero je bil naslonjen. Narednik ga je takoj razumel. Izpustil je končino verižice; Fortunato sc je začutil edinega posestnika ure. Vstal je naglo ko srna in se odstranil na deset korakov od senene kope, katero so začeli orož-pjja takoj razmetavati.
Ni trpelo dolgo, pa se je seno vzgibalo; in ven je prišel krvav mož z bodalom v roki; ko r>a je poskušal vstati, mu ohlajena rana ni več dopuščala držati se pokoncu. Padel je. Nared- _ nik je planil nadenj in mu izvil bodalce. Precej so ga krepko povezali vkljub njegovemu odporu.
Leže na tleh in opasan kot butara je Gi- j anetto okrenil glavo proti Fortunata, ki se je I bil približal.
— Sin!... mu je rekel bolj zaničljivo rego jezno.
Deček mu je vrgel srebrnik, ki ga je bil dobil od njega, čuteč, da ga več ne zasluži; vendar izobčenev po vsem videzu n’ pazil na to kretnjo. Precej hladnokrvno je rekel naredniku :
— Dragi Gamba, jaz ne morem hoditi; nesti me boste morali v mesto.
— Ravnokar si tekel hitreje ko srnjak, se je obregnil kruti zmasrovavec; ampak pomiri se: tako sem zadovoljen, ker te imam, da bi te nosil celo uro daleč na hrbtu, ne da bi se ulrn-‘dil. Sicer pa, tovariš, ti naredimo nosila iz vej in tvojega plašča; in pri Crespolijevi kmeuji dobimo konje.	, N.
— Dobro, je rekel ujetnik; pa tudi malo slame deuito na svoja nosila, da bom ležal boi; zložno,	t
Dočim so orožniki imeli posla, eni s prirejanjem nekakšne nosilnice iz konstanjevih1 vej, drugi pa z obedovanjem Giauettove rane, sta.se nenadoma prikazala Mateo Falcone in njegova žena na ovinku pešpoti, ki je držala v voščftvo. Žena se je bližala trudoma sključena pod težo velikanske vreče s kostanji med
• tem ko je nje mož ponosno korakal, noseč edi-I noia puško v roki in drugo preko prsi ; zakaj moškim ne pristoja nositi drugega bremena kakor svoje orožje.
Ob pogledu ua vojaštvo jo bila prva Matejeva misel, da so prišli ponj. Ali čemu ia misel? Jc-li Matej imel kake spore s pravico? Ne. Bil je ua dobrem .glasu.'Bil je, kakor sc pravi, dobro zapisan zasebnik; n bil jc Korsi-čan in hribovec, in malo je gorjanskih Korsi-č-anov, ki ne bi našli kakega pvogreška, ako natanko preiščejo spomin, kot na primer kak strel, sunek z bodalcem in druge malenkosti. Mateo je imel bolj ko kdorkoli čisto vest; saj že *iad deset let ni bil naperil svoje puške na človeka; pa vseeno je bil previden, in postavil se je tako, da bi se bil lehko branil, ako bi bilo treba.
— Žena. je velel Giuseppi, vrzi na tla vrečo in bodi pripravljena.
Ubogala je na licu mesta. Dul ji je puško, katero je nosil križem prs in ki bi ga bila u-tegnila ovirati. Napel je petelina na puški,
Nemčija.
Krvavi dnevi v Gornji Šleziji. Ob priliki prihoda angleških vojaških oddelkov v ozemlje, -ki so ga imeli dosedaj Francozi v rokah, je prišlo do demonstracij nemškega prebivalstva, pri čemur je bil ubit neki francoski major. Dva francoska podčastnika sta bila ranjena. Na strani demonstrantov sta bila dva ubita, več pa ranjenih. Nemški listi poročajo, da pripravljajo Poljaki novo -vstajo.
Jugoslavija.
Ustava sprejeta. Dne 27. p. m. je bila v nštavotvorni skupščini sprejeta ustava. Na Vidov dan je resrent Aleksander položil prisego na ustavo. Ko se je vračal v vozu iz skupščine, je izvršil boljsevik Stajic na njega atentat. Iz tretjega nadstropja palače ministrstva za javna dela, ki se ravnokar gradi, je vrgel na cesto bombo, ki pa je prehitro eksplodirala. Nanadalca so takoj aretirali. Radi sokrivde so zaprli več drugih boljševikov.
Povodnje v Bosni. Vsled velikih neviht in dolgotrajnega deževja v zadnjem času je Bosna utrpela veliko škodo, katero so povzročile velike povodnji. Obseg in velikost teh poplav je še večji, kakor v Nižji Avstriji. Sicer pa tudi iz drugih krajev, tako na pr. iz Ogrske in Tirolskega prihajajo poročila o velikih nevihtah in poplavah. Sploh je letošnje poletje polno vremenskih nezgod.
Čehoslovaška.
Štrajk bančnih uradnikov. Pred kratkim je izbruhnil na Češkem štrajk bane aiti uradnikov. Daši traja ta štrajk že nekaj dni, še ni nobenega znamenja, da bi se spor kmalu rešil. Banke računajo, da imajo štrajkajoči uradniki 4 do 5 milijonov kron na razpolago. Vodstvo stavkajočih pa trdi,! da je večina uradnikov spre j el g. še plačo za juB in da se bo začelo zajemati iz fonda šele v avgustu.:
Italija.
Vladna kriza. Ker je zbornica sprejela vladi neugoden predlog, je ministrstvo GiolitH podalo ostavko. Pogajanja za sestavo nove vlade so naletala na velike težko če.
Spopadi med fašisti in komunisti. V Grossettu je prišlo do krvavih spopadov med fašisti in komunisti, pri katerih je bilo pet mrtvih in 30 ranjenih. Fašisti so razdejali postópje delavske zbornice, založništvo tam-kajšnega komunističnega lista, železničarskega lista in dvoje drugih poslopij. Razvcn tega so zažgali različna stanovanja socijalističnih voditeljev.
Francija.
Polom dveh večjih bank. Pariška industrijska banka za Kitajsko je morala ustaviti plačila Tudi neka druga banka je morala iti v konkurs. Gospodarska kriza, ki vlada po vsem svetu, zahteva torej svoje žrtve tudi v zmagotovih državah.
Grška.
Turški uspehi. Turki so zavzeli važno postojanko na poti proti Carigradu Ismid (Ni-koniedijo) in obenem vkorakali v cono, katero je proglasila antanta za nevtralno. Turki dobivajo iz Rusije, s ktero so se zvezali, vojaštvo in vojni materijal na pomoč.
Bolgarska.
Negotove razmere. Na Angleškem zbuja razvoj na Bolgarskem vznemirjenost, ker je postalo zadržanje vlade, ki je bilo dosedaj pravilno, zadnji čas nejasno. Komunistična stranka, ki ima v deželi močan položaj, je baje stopila v zvezo z Moskvo in ansrorsko Turčijo in tudi bolgarski konservativci iščejo zveze z bo-Ijševiki. Bivši car Ferdinand je snreiel baje pred kratkim obisk bolgarskih velikašev in bo skušal priti na bolgarski prestol nazaj. Znano je, da bi mala antanta odločno nastopila proti temu poskusu in tudi proti napadu, ki bi bil naperjen proti Grški.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Iz Roža. Volitve v deželni zbor' so pokazale, da je en del Slovencev glasoval za slovensko stranko, drugi dol pa za socijah. demokratično stranko. Za to stranko so glasovali pred vsem delavstvo po tovarnah, kakor tudi obrtniki in posli. Slovenska stranka ni imela lahko' delo, kajti nemške stranke so izdale več kot eh Vneter dolge plakate in jih razobesile na vseh vogalih. Vsebina tega plakata je bila; Kdor glasuje za slovensko stranko, je izdajalec. Ker tudi inteligence nimamo, so vse delali le priprosti kmetski rodoljubi, vendar je vspeh lep, ker imamo dva poslanca. Dčt ohranimo slovensko narodnost na Koroškem, je neobhod-no potrebno, da poskrbimo, da pride med naše Ijiidstvo veliko slovenskega berila, posebno ,,Koroškega Slovenca". Kdor bo ta list bral, bo ostal naroden, ob enem se bo pa tudi politično izobrazil. Ker pa ljudje tako težko gredo na pošto iu tudi težko dajo sto krou naenkrat, poživljam tebe, rodoljubni mladenič, rodo-
ljubno dekle, bodi ti poverjenik v vaši vasi za. »Koroškega Slovenca". Mladeniči, dekleta ene vasi, pridite skupaj, razdelite si svoj delokrog idite v vsako družino. Kdor ne more piaceli sto kron, naj plačuje na mesec.
Dobrlavas. V stranišču poštarja se je našel cel kup raztrganih »Koroških Slovencev". Sedaj pa vemo, kje ga čitajo in zakaj ga naročniki v Dobrlivasi ne dobivajo.
Rikarjavas. Volitev smo se prav mnogoštevilno udeležili, ker vemo, da nas bodo znali samo slovenski poslanci zastopati ter zagovarjati naše pravice. — Novi župan, soeijalni demokrat Primož Roscher je prav na mestu. Ce bo uradoval nepristransko, po načelih svoje stranke, ki ne pozna narodnosti, si bode pridobil pri nas zaupanje ter ga bomo tudi podpirali. — Tukaj imamo tudi tamburaški zbor, ki je 26. junija v Encelnivasi prvič nastopil Tako se moremo razveseljevati nad pristno slovansko godbo. Priporoča se za razne prireditve!
Iz Zahomca. Volitve v deželni zbor in narodno skupščino so minile. V Zahomcu je šlo pač iio navadi. Vse kar voli, voli pač slovenski rekel bi skoraj brca izjeme. A ko bi povsod tako volili, bi bilo pač lahko za Slovence, ker bi bili povsod dobro zastopani. Pri nas se pač zavedajo, da so dolžni Slovenci biti ponosni nato, da se lahko prištevajo k narodu, ki ima pred seboj bodočnost. Želeti bi bilo, da bi se tudi drugod na Koroškem zavedali, koliko je dandanes vreden slovenski jezik.
ZHska Bistrica. Zadnje volitve so izpadle za Slovence precej ugodno. Da Slovenci niso dobili še več glasov, temu je krivo, da je bil čas za organizacijo in agitacijo prekratek. Tukaj je bilo splošno mnenje, da Slovenci vobče ne bodo pri volitvah samostojno nastopili, ko so ob vojnem času tako brezobzirno postopali proti vsakemu zavednemu in.narodu zv temu Slovencu. Naše ljudstvo še ne pozna resnosti časa, v kterem živimo in tudi ne zna ceniti vrednosti slovenskega jezika. Vedno so govorili, da se s slovenščino ne more po svetu, a vojska nam je pokazala, koliko jo vredna slovenščina in koliko bratov ima Slovan. Slovenec je razumel vso Slovane tako lahko, da so se nemški častniki kar čudili in vpraševali, kako je to mogoče, da sc morejo Slovani, ki živijo tako daleč drug od drugega, tako dobro razumeti. Vendar so volitve pokazale, da plebiscit še ne pomeni konca koroških Slovencev. Treba je le narodne izobrazbe, šol, organizacij, iu časnikov, potem je upati na vsestranski napredek.
Brdo na Žili. Gospod župnik B 6 h m nam je poslal z ozirom na dopis v 13. št. našega lista obširnejši dopis, v katerem priznava, da pridiga vsako drugo nedeljo nemški, zanika pa, da bi poučeval veronauk v šoli samo nemški. Nemški nončuje samo tiste otroke, ki so Nemci
katero je držal v roki, ter se počasi bližal svoji hiši, hodeč ob drevju kraj pota in pripravljen ob najmanjšem sovražnem pojavu šiniti za najdebelejše deblo, od koder bi bil mogel streljati skrit. Žena mu je sledila za petami, držeč mu nadomestno puško in patronjak. Naloga dobre gospodinje v slučaju boja je nabijati orožje svojega moža.
Na drugi strani pa je bil narednik hudo v skrbeh, videč prihajati Mateja tako oprezno, z naperjeno puško in s prstom na petelinu.
Ce bi bil morda, si je mislil, Mateo Gi-anettov sorodnik, ali pa njegov prijatelj, in ko bi ga bolel 'braniti, bi svinčenke njegovih dveh pihalnikov prihajale paroma med nama, tako zanesljivo kakor pismo po pošti, in če bi me pomeril navkljub sorodstvu!...
V tej zmedenosti se je odloči za nekaj prav junaškega, da so namreč sam približa Mateju, ga nagovori kot starega znanci in mu obrazloži zadevo; toda kratki presledek, kateri ga je ločil od Mateja, se mu je zdel strašansko dolg.
— Hola, hoj! stari tovariš, je kričal, kako gre kaj, draga duša? Jaz sem, tvoj bratranec Gamba sem.
Mateo se je bil ustavil, ne da bi bil črhnil besedico, in mej tem ko je drugi govoril, je nalahno dvigal puškino cev, tako da je bila namerjena kvišku v trenotku, ko ga je narednik došeh
— Dober dan, brate, je dejal narednik in mu ponudil roko. Jako dolgo te nisem vid(;l.
— Dober dan, brat.
— Prišel sem, da te pozdravim mimogrede, in svojo sestrano Pepo. Pošteno pot imamo danes za sabo; vendar ni treba pomilovati našega truda, zakaj imeniten plen smo zasačili. Pravkar smo dobili v pest Gianetta Sanpiera.
— Bog bodi zahvaljen! je vzkliknila Giu-sepna. Molzno kozo nam je ukral oni teden.
Te besede so razveselile Gambo.
-- Uboga para! je rekel Mateo, lačen je bil. —
-- Hudimar se je branil kakor lev, je nadaljeval narednik nekam osramočen; ubil mi | je enega mojih voltišerjev in za nameček je zlomil roko desetniku Chardonu; ampak ni taka reč, saj je bil le Francoz... Potem pa se je bil tako dobro skril, da ga ne bi bil mogel vrag izvohati. Da ni bilo mojega bratrančka Fortunata, ga ne bi bil mogel nikdar najti.
— Fortunato! je kriknil Mateo.
—- Fortunato! je ponovila Giuseppa.
— Da, Gianetto se je bil skril tam-le pod oni ku" sena; bratranček pa mi je pokazal zvijačo. Zato pa bom to povedal njegovemu stricu korporalu, da mu pošlje lepo darilo za njegov trud. In njegovo ime in tvoje bo v poročilu, katero pošljem g. vrhovnemu odvet*
| niku. —	- -	—* ;
— Prekleto! je zašepetal Mateo.
Prišli so do oddelka. Gianetto je že ležal na nosilih in je bil nared za odhod. Ko je videl Mateja v družbi z Gambo se je nekam čudno nasmehnil; nato se je okrenil proti hišnim du-rim in je pljunil na prag, rekoč:
— Izdajavska hiša!
Samo človek, odločen umreti, bi se bil drznil izpregovoriti besedo ,,izdajiea" na Fal-conov rovaš. Dober zabodljaj s stiletom, katerega ne bi bilo treba ponoviti, bi bil nemudoma poplačal žalitev. Vendar Mateo ni storil drugega, kakor da si je položil dlan na čelo nalik potrtemu človeku.
Fortunato je vstopil v hišo, ko je videl prihajati svojega očeta. Vrnil se je zopet urno z latvico mleka, katero je s povešenimi očmi pomolil Gianettu.
— Stran od mene! mu je zavpil izobčenec gromovito.
Nato se je okrenil proti enemu od orožnikov in rekel:
— Tovariš, daj mi piti.
Vojak je vzel svojo čutaro v dlani, in tolovaj je pil vodo, katero mu je dal mož, s katerim sta se pravkar obstreljavala. Nato je prosil, naj mu zvežejo roke križema čez prsi, namesto da bi mu jih na hrbtu.
— Rad ležim udobno, je dejal.
(Nadaljevanje sledi.)
in ne razumejo slovenski. Nadalje zatrjuje, da hoče bili v prvi vrsti dober dušni pastir svojim faranom, da nni je vsako zatiranje slovenskemu življa tuje in da so mu slovenski in nemški farani enako pii srcu. Bodočnost bo pokazala, ali je bil strah našega dopisnika neutemeljen. Kje dom jo moj?	«
Bekštanj. (Volitve.) Izid volitev 11). junija t. 1. je v naši občini za našo stranko proti pričakovanju dober. Daši smo računali z slabo u-deležbo, radi katere tožijo razven socijademo- j kratov vse nemške stranke, so prišli naši volil-ci s prav malimi izjemami skoraj vsi na volišče. Tako je prav! Vsa čast našim volileem! Oddanih je bilo skupno 1734 in sicer za našo stranko 663, za socijaldemokrate 630, 'za Bau-ernbund in nacionalsocialiste 392; vsenemci so dobili 47 in kršč. socialci 2 glasova. Potemtakem je naša stranka najmočnejša v občini, kar zasluži z ozirom na njeno neposredno lemo pred Beljakom vsekakor največjega upoštevanja. Napram zadnjim občinskim volitvam smo mi izgubili samo 8 glasov, docili} je Bauern-bund zaostal za celih 158 glasov; soeijaldemo-krati so z agilno agitacijo pridobili 48 volilcev več. —	.	,
Galicija. Da še nismo zaspali trdno spanje da se živimo bolj nego kedaj, to smo pokazali pri zadnjih volitvah; pri občinskih smo dobili 116 in pri sedajnih 125 glasov. Napredovali smo do danes za 24 glasov .Akoravno so nas nasprotniki pri volilnem lokalu obmetavali s kamenjem, vendar jim ni pomagalo nič, mi rastemo in vi propadate. Psujte nas s ka-koršnimikoli imeni hočete, zavedamo se, da je nas rodila slovenska mati in da smo Slovenci. Zapomnite si to, prej se bojo razbile vaše nem-čurske butiee, pretino da bo izumrl Gališki Slovenec in Vilštajn bo odnesel prej Obir nego da se bomo ponižali mi pred vami. Pa pravijo naši najhujši soejjalisti, • mi smo strogo inter-nazionalni, zraven pa ponujajo gostilničarjem po par sto kron, da bi ne dajali več čušom pijače, torej Slovenci, ne zahajajte več v nasprotne gostilne, bomo vsaj dotičnim soctjali-stom prihranili nekaj denarja, ki ga gotovo l>olj krvavo potrebujejo za druge namene, mi se pa držimo naših gostilu. S tem bomo najlepše obračunali žnjimi.
Bistrica v Rožu. Dva fantalina sta dne 21. junija hudo razgrajala v gostilni pri Tomažu, nad gostilničarjem in njegovo ženo, češ:	Vi ste tudi volili s slovensko stranko,
zdrobili vas bomo itd. Nemškutarji zasledujejo vsako malekoat, ki jo Slovenci napravijo, svojih lastnih razbojnikov pa ne vidijo. Začetkom junija je neki socijalist pri občinski seji interpcliral župana, kaj misli ukreniti, ker je dne 23. maja v naši občini na nekem hribu gorel kres, kakor se je on izrazil, kot „propa-ganda“, da se vsled tega razburjajo nemški duhovi. Odgovoril mu je vseneraški obe. odbornik, da to ni stvar občine. Ljudje pa pi*a-vijo, da socijalisti zato tako radi stavijo predloge proti Slovencem, ker se prilizujejo nemškim gospodom. Mi bi temu socijalistu svetovali, naj stavi v prihodnji občinski seji predlog, da se napravi a- občini občinski zapor, za nemčurske razbojnike. Bi bilo zelo potrebno. Da spomnimo le na nekatere hudobije: v Svečah pri p. d. Kramarju so zdrobili okna in vrata, pri Vrbniku so napis na hiši namazali s te-rom, čevljarju Kusterlo so zdrobili desko s slovenskim napisom. Slovence so pri belem dnevu klofutali in pretepali, vse to je ostalo nekaznovano, ako pa zgori na nekem kribu en kup hrasti, se pa — razburjajo duhovi.
Ruda. Pri zadnjih volitvah dne 19. junija je nastopil tudi naš g. župnik in je kot Nemec agitiral od hiše do hišo za nemško krščansko socijalno stranko, da je pa pri lem imenitno pogorel, dokazuje dejstvo, da je dobil na Rudi ravno toliko glasov, kolikor ima župnišče prebivalcev, to je 5 i)i Gorence so mu dodale še 7, torej vsega skupaj 12 glasov. Da. da, g. župnik, mi'ostanemo vkljub vaši vsakonede-jjski nemški pridigi, ktere sploh ne razumemo, še zmiraj zavedni Slovenci in naše narodnosti si ne pustimo kar tako čez noč izruvati iz naših sre. Vam g. župnik hi pa svetovali, da se priglasite za misijon h culukafrom v Afriko. Tam se vam bo povedalo, da si morate najprvo pridobiti temeljitega znanja tamošnjega jezi-
ka, potem vam bo še le mogoče vspešno delovati v dušnem pastirstvu in si pridobiti tudi srca vam izročenih ovčic.
Sele. (N e s r e e a.) Dan po volitvi se je v gozdu ponesrečil drvar Tomaž Ogris. Podrta velika smreka ga je pritisnila ob drugo smreko, da je dobil precejšne notranje poškodbe. Upanje je, dà še ozdravi. ,
Sele. (V olite v.) V naši občini je bila udeležba pri volitvi kljub slabemu vremenu in slabim potom prav dobra. Oddano je bilo 453 glasov, od teh za slovensko stranko 408 (drž. zbor 409)^ za soeijaliste 40, za Baueru-bnud 5 (drž. zbor 4). Tudi socijalisti bi ne dobili toliko glasov, pa je več naših ljudi preveč verjelo njihovim lepim besedam in jim je šlo na lini.
Šmarjeta. Pri volitvah so pri nas popolnoma krivično postopali. Naš na j večji posestnik, Slovenec Wolte, ni smel voliti, ker ga je 1. 1918 po prevratu Pšernik videl s puško, radi česar je bil sedaj kaznovan za 5 kron. Iz istega vzroka oba Sušnikova nista smela voliti. Nemškutar Jurij Hekor je 1. 1918 ustrelil brez dovoljenja srnjaka, pa je smel voliti, Slovenec Tartl, ki jc srnjaka shranil in potem najemniku občinskega lova vrnil, pa ni smel voliti. Tako delajo pri nas pravično in za narodno zbližanje in za mir v občini.
Borovlje. Pri volitvah v deželni zbor koroški in v narodno skupščino na Dunaju so naši Velikonemei doživeli tako sramoten poraz, kakšnega jim niti hai, njihovi bratje po krvi in prijatelji, nismo. želeli. Skoz mesece so delali noč in dan, prirejali so večje in manjše shode, kjer so ovčarji zbiimli svoje črede in so nastopali najboljši velikohemški govorniki iz cele države, trosili so letake in nabijali lepake,, zraven pa so vsak dan „Freio Stimmen'4 naznanjale, kako velikanska in veličastna bo zmaga velikenemške misli. Na dan volitev pa so nekdanji gospodarji naših Boi-ovelj dobili 50 glasov več kakor slovenska stranka, ki je mirno, brez krapa in brez napora vse svoje volivce spravila na volišče. Svoje jeze pa sedaj od ljudstva zapuščeni velikonemški gospodje ne morejo prikihti, zato brizgajo ogenj in žveplo v dičnem svojem listu „Freie Stim-men“ na to prekleto jugoslovansko iredento. Pravijo, da se Velikonemei v Borovljah iz strahu pred njo niti na cesto in v gostilno ne upajo več, hočejo pa s tem samo hujskati, pa tudi prikriti pravi vzrok, zakaj da so v Borovljah res ceste in gostilne — prazne. Velikonemški dopisan se nadalje laže, da imajo Slovenci ponoči v privatnih hišah zborovanja, kjer nastopata dr. Mišic in dr. Šavpah, dva moža, pred kterima se tresejo vsi Velikonemei, pred dr. Mišičem, ker nobenega Velikonemea ne po-čakti s prijazno besedico, pred dr. Savpabom, ker ga že dva meseca ni več v Borovljah, radi česar v Borovljah ne more priti do reda in miru. Zato pa naj oblast oba izžene, da ne bo treba še enkrat nastopiti onim, ki so dekana Lim-pla zavratno hoteli umoriti.
• Borovlje. Pri naši puškarski obrti je zadnji čas opaziti vedno bolj pojemajoče popraše-vanje po lovskih puškah, in to sedaj, ko se. je že začela prava sezija. Vzrok leži pač v tem, ker se je vsled velikih cen krog odjemalcev v Avstriji, ki šteje samo 6 miljonov prebivalcev, zelo skrčil. Dobro je, da naši dobavitelji dobivajo večja naročila iz Češke in Jugoslavije, kar je tudi za naprej pričakovati, ako ostane valutno razmerje takšno, kakor je sedaj.
RAZNE VESTI

Število prebivalstva v evropskih državah. Berlinski službeni statistični urad javlja u-spebie ljudskega štetja koncem preteklega leta v evropskih državah. Cisto gotovo je, da ima največ prebivalstva Rusija, toda zbog razmer, ki vladajo sedaj v Rusiji, je nemogoče poveda* ti, koliko je število ruskega ljudstva.
Število prebivalcev v drugih evropskih državah je po redu sledeče:
Nemčija . . .	.
Anglija . . ...
Italija .	.	. . .
Francoska
60,837.579 45,221.615
39.000.	000
38.000.	000
Poljska.................. 27,000.000
Španija . . . Rumunija . . Jugoslavija Cehoslovaška . Ogrska . . . Belgija . . . Nizozemska Avstrija . . Portugalska . Švedska . , Grška . . . Bulgarska . . Švicarska « . Finska . . . Danska . . . Norveška . . Estonska . . Letska . . . Albanija . . Gdanska . . Luksemburg . Iz Rusije, Turčije podatkov.
. 20,000.000 . 15,400:000 . 14,500.000 . 13,700.000	.
. 7,600.000 . 7,600.000 . 6,800.000 . 6,000.000 . 6,000.000 . 5,800.000 . 5,600.000 . 4,800.000 . 3,900.000 ‘
. 3,300.000 . 3,200.000 . 2,600.000 . 1,700.000 . 1,600.000 800.000 .	330.000
. 260.000 in Litavske ni nobenih
Vabilo
na letni občni zbor
hran. in posojilnice na Zilski Bistrici, r. z. ■ neom. z., ki se vrši dno 17. julija 1921 ob 3 popoldne s sledečim dnevnim redom:
2.	Volitev načelstva in nadzorstva.
1. Odobrenje letnega računa za 1. 1920.
3.	Slučajnosti. •
K obilni odeležbi vabi
Odbor.
SE PRIPOROČA ZA HITRO, OKUSNO IN (BiO IZDELAVO VSAKOVRSTNIH DRldTEVNH, TRGOVINSKIH IN DRUGIH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I.T.O.
Ki., NARGARETENPUTZ1
'Č.r	N :rf ~'
□□ajca jaaaoaaDoaooaaoaaoaaoaoauaaanc
DUfifiJ D., IBiilBKteig ZS-15
priporoča svoj zavod za izdelovanje
argefkihin
danajskih
plan m piaÉì
(klavirjev).
Tudi export!
Krijte svojo potrebo hlač v najcenejši tri,ovini
Zaini za ljudsko citto
Duna; V.,
4 Reinprecii s,!orlerstr.50
ogel Arbeitergasse, postaja cestne železnice
©, is, m.
Največja izbera gotovih hlač v vsaki
kakovost! in ceni v vseh vzorcih v zalogi
Modne hlače, hlače za slabo vreme, črne hlače, ,.bričesu platnene hlače, strnks- in žamatne hlače, hlače za deco in dečke. '
Prosta prodaja za vsakega!
Pri sklicevanju na ia inserat 5 % popusia
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. - Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip.- Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V„ Margaretenplatz 7.