DOLENJSKE NOVICE
Dííleii.jříiíe Novice iïluijjijo vsiik íiííriíOí ; ako : : je tu dan praiiiiik, dan l>ojHTj. : :
Cena jim je /ii celo leto (od iiprila do ajiriia) S K, '/,a jioi ieta l'ôO K. Naročnina m Nemčijo, lîosiio in druge evropske države /.iiašn ;i-;>() li, kíi Ameriko 4'i>0 1Í. Msť in 0^'lasi se ])luču.j<4jo iiiiptej.
: Vse dopise, iitirotíiiiiio in o/.imuilu : »inejeiiiu liskiiriia J. Krajec nasi.
Cesar Karol armadi.
Dunaj, 3. novembri!. (Kor. ur) Vojni tiskovni stan:
Cesarje izdal slcdeCe ai'inadno povelje:
Italijani .so poslali |)rcd dve in pol leti svojo milijonsko aiinado monarhiji '/.a hrbet Izvedla naj bi bila sniitni sunek, a moji junaški borci pri SoCi so v ciiajstili krvavili bitkah zmagovito kljubovali vsakemu navalil. V t.rch poletjih, iie da bi nas bil jugozahod skrbel, tsmo lahko bili silne bitke Jia vzhodu, nedavno snio lahko z mořjo temeljem pogojev, ki jih je ustvarila in ohranila obramba, kateri enake iii, pi-ipravila tisti odločilni udarec, ki je pii-veilel do dvanajsto bitke.
NajpiisrčiiejŠe se v dneh osvoboditve mojih primorskih dežela spominjam vseli juiia.štev, ki so jih izvedli od binkošli 1915 poveljniki in Čete pi'oti Italiji. Najzvestejse se spominjani tistih neStetih jiiimkov, ki so morali zmago plačati s ceno svojega življenja.
Vsemogočnemu hvala! Kri teh juiia-kov ni tekla zastonj. Jloje in mojih zveslib zaveznikov bojne sile stoje globoko v stívražui deželi, i'ri stražnih ognjih v Fiirlaniji se nntji obrambni sili vzbujajo ponosni spomini; spomini na davno minule dobe slave, v katei'ih korenini vojaška tnladost mojega nepozabnega njca, cesarja in kralja Franca Jožefa, ki jih ni nikdai' mogoCe ioííiti od imen mojih prednikov Karola in Alberta in od spomina na Radcckega. Duh teh velmož, ki živi za vse čase v moji obiambni siH, spremljaj nas dalje na poti uspehov, po kateri edino morejo dobiti moji narodi tiiir, ki ga ves svet želi.
Bog z nami!
Baden pri Dunaju, 2. novembi'a 1917.
Karol m. p.
Podpisujte 7. vojno posojilo!
Cesopjev imendan.
PretcOcno nedeljo je vladalo v celi Avsiriji navdiišcno veselje; pi'istno, čisto in odkritosrčno veselje vseh narodov. Velika, staroslaviia, neupogljiva in nepremagljiva Av.stilju je obiiajala prvi godovni dan svojega presvitlcga vladaija, Njegovega Veličanstva cesarja Karola I. Prvič ga je obhajala; juvič uporabljala jn'iložnost, da j« izrazila ob tem vseslovesnem dnevu čutila neomajeiie ljubezni in ndanosti do svojega vladai-ja. Da so se med avstrijskimi narodi s posebnim navdnšojijcm udeležili tudi tega slavlja Slovenci, je pač vcčiio stari in vedno novi dokaz vsacega slovenskega srca. Saj je Slovcneu jirirojena ljubezen do svojega cesarja. V tej ljubezni so naši pradedje prelivali kri, ko so v vseli bojili, kai- jih našteva zgodovitia naše mile domovine, branili blagor katoliške Avstiije iti prestol habsburške vladarske rodovinc. V tej ljubezni se vojskujejo sedaj naši vrli junaki s tako hrabrostjo, da so jo javno priznali vsi naši slavni vojskovodje in da jo občuduje ves svet.
V tej ijnbezni do Veličanstva KaroUi smo .se zbrali tudi NovomešČani v nedeljo 4. novembra v kajtiteljski cerkvi, da proslavimo na slovesen način imendan noiz-moriio priljiibljeniiga ceaaija Karola I.
Ob pol 10. uii je imel slavnosti in zahvalni nedelji i)rimercn govor g. vikar Žeijav. V zbi'anih besedah je očital pobožno življenje novega cesarja Karola in njegove cesai'ske diužine sploh ter po-vdarjal veliko hvaležnost, katei'o smo dolžiii Bogu in Mariji za katoliškega vladarja, za dobro cesarico, za vse pi'cjete dušne in telesne dobiote ter za zmago našega in naših, zaveznikov orožja nad nezvestim Lahom. Hvaležnost (la ])okažemo z iskreno in pobožno molitvijo po vzgledu našega mladega in odločnega krščanskega vladarja Karola I., ki obhaja prvikrat svoj cesarski godovni dan.
Po v sice segajočem in ginljivem govoru je sledila iiontiiikalna sv, maša, ki jo je celebriral mil. g. prošt dr. Seb. Elbert ob veliki asistenci. Med svetim opi'avilom je iireki'asno donelo ubrano petje cerkve-
nega zbora. Te Deiim in cesarska pesem je zaključila lepo slavlje.
tlesarske slovesnosti so se udeležili predsedniki, jircdstojniki in zastopniki C. ki', in civilnih oblastev, ves Častniški zbor, pioťesoi'.ski zboi', zastopniki samostanov, zastopstva orožništva, uniformirane mesčanske garde, vcleranskega društva, )mžartie brambe, nadalje novomeška dekliška šola z gg. učiteljicami in mnogo gospii. Tudi udeležba ostalega mestnega občinstva je bila mnogoštevilna, med katerimi je bilo zlasti mnogo vojaštva, beguncev in vernikov iz okolice.
Dijaki tukajšnje c. kr. gimnazije in dečki ljudske šole so pa imeli s svojimi gg. profesorji ïn učitelji cesarsko slovesnost ob 9. uri v frančiškanski cerkvi s sveto mašo, z zahvalno pesmijo in cesarsko himno ter ob navzočnosti obilo vernikov.
Mesto je pa pokazalo svoje praznično lice v čast velikemu avstrijskemu Godov-njaku z razobešenimi zastavami.
Da, z vzvišenim veseljem so obhajali avstrijski narodi in smo obhajali piav mi Slovenci prvi imendan svojega ljubljenega cesarja Karola ter peli Vsemogočnetim iskrene zali valnice. Sovražnik na jugu naše moiiiiihije je pregnan s svete naše zemlje: vse jc osvobojeno: Gorica, Sveta Gora, Soča, vse naše doline in višine in neisvesti Lah je vržen daleč itazuj na laška tla, sirt in poražen! Kakšno veselje za nas Slovence in za vsako avstrijsko srce, kakšno veselje zlasti za našega presvitlcga cesarja k njegovemu godu ! iia vozilo mu je Bog poslal radost ponosnih zmag.
Bog ljubi našega vladarja. Zakaj V Zato, ker je naš presvitli vladar Bogu nasproti mož žive vei'e in molitve, za svoje narode pa mož ljubezni in dela. Bog Ijnbi cesarja. Pa tudi mi ga ljubimo, kei' je tako dober in blag, tako velik zgled krščanskega moža, očeta in vladarja. Ž njim se radujemo. Zahvalno pesem pojemo za zUiBgo in cesarska pesem bodi naša glasna skupna molitev za njega, za milo cesarico in za celo liabsburško hišo!
IVtilijoni zvestih podanikov se je združilo na godovni dan cesarja v iia-vdiišenem klicu: Slava Karolu L, živel Karol I.!
Ta klic je burno donel po vsej Avstriji, i)o vsem Slovenskem, njegov odmev se še danes razlega in se bo vsikdar mogočno razlegal med vsemi avstrijskimi narodi.
Ma grobovih junakov.
Kam ste šli in kje zdaj spite, kje junaki zdaj ležite?! —
Mi ne spimo, mi živimo, danes v duhu k Vam liitiino.
Trupla tiha zemlja krije, nad grobovi milost sije.
Kratko bilo je ti'pljenjo, večno božje je življenje. —
Vi ne spite, le molite, se za grehe sjiokorite!
Naša kri bo Vas pojila, vaša srca prerodila, vašo zemljo bo gnojila, vam prinesla lepše dni ,..
Fr. Xav. TavSič.
Dopisi.
Iz novomeške okolice. To trinajst-niesečnem službovanju je odšel c. kr. čjiio-vojniški železniški sti'ažiii oddelek dne 2. novembra t. I. iz svojega dosedanjega službenega bivanja na Grm» na svoj novi službeni kraj. Ves čas tukajšnega službovanja se je poveljstvo iu moštvo z vso močjo ti udilo, da je svoje službene dolžnosti v prid javne varnosti popolnoma izvrševalo ter se je v vsej okolici s svojim vedenjem prikupilo. Zlasti ob času košnje so vojaki ob prostem času pomagali okoličanskim posestnikom. O priliki požara v Gotnivasi so marljivo jiomagali gasiti in s tem mnogo pripomogli, da se jc požar pravočasno omejil. Spodbudno je bilo tudi njih življenje. Bivajoči na kmetijski šoli na Grmu, pomagali so ob prostem času na Šolskem posestvu, živeli so v harmoniji, vedli se
LISTEK.
Vse za verO; dom^ cesarja.
Spisala S, V.
Vsa dolina počiva pod snežno odejo. Ivomaj je i'azločevati, kje se vije cesta liKîd poljanami. Vaške hiše, ki se spenjajo ob klančkii, se zdijo, kakor bi obtičale v snegu, in cerkev z širokim, .nizkim stolpom in visoko streho je videti, kakor bi vsled mraza dvigala hrbet pokoncn. Nebo je sivo, dan gre k zatonu. Zaman je čakal vse svttje ure na solnce, sedaj pa hoče oditi, tinden in naveličan, sjiat za zasnežene gi'iče. Samo čaka še, da se spusti nu'ak iz težkih snežnih oblakov na dolino.
Kličevka gazi počasi po tihi cesti nizdol, liila je pri večernicali, sedaj, pa stopa proli svojemu domu nazaj. Najmanjši je in zadnji od vseli, ki stoje razstreseni po dolini, ijepa je Kličeva domačija poleti v zelenju in cvctjn, pozimi pa jo stražijo
v samoti gola sadna drevesa in pa sultan, velik, črn, hud pes, ki spremlja tudi danes Kličevko na poti proti domu. Prav tesno ob nji stopa, čeprav gre ona zelo počasi; šepa namreč in se opii'a ob vsakem drngem koraku težko na svojo palico. Kar je pred nekaj leii padla pri izlaganju sena z voza, ima vedno ki'iž z nogami. Strugar Tone ji je moral napraviti še tretjo. Nekaj Čez štirideset let ima, toda takega obraza je, ki se brzo starajo in izgledajo veliko starejše, kot imajo res po letih.
„Ko, sultan," se obrne na psa, ki stiska prilizujoč se svojo debelo glavo v njeno krilo. „Si pa zopet lepo čakal na svojo gospodarico, čeprav je jirecej časa tiajalo. Toda sedaj ima Človek potožiti ljubemu Bogu toliko kriŽev in teŽav — toliko — j a."
Kličevka vzdihne globoko, pa saj tudi po pravici. Že julija sta odšla oba sina, krepka, pridna fanta, k vojakom. Starejši je bil že pred meseci težko ranjen ujet, mlajši pfi se nahaja šc sedaj na
bojnem polju, toda tudi o njem ni že več tednov nič glasu. Bi bilo že tega dovolj, in sedaj so pri zadnjem naboru obdržali še njenega moža. Njenega moža, njenega moža, ki spada vendar k nji in domačiji, kakor jelka k svojemu gozdu!
„Žena, žena!" je dejal in letal kakor 'norec brezupno po liiši semterja, „če bi moral tiositi s seboj desetkratno težo mojega nalnbtnika, ne bil bi tako težko obložen, kakor sem sedaj s skrbmi zate in domačijo. Nobenega konja v hlevu, nolienega hlapca pri roki, ki bi sc mogel človek vsaj napol zanesti nanj. Kaj boš počela sedaj z moškim delom ))ri hiši in na polju, ko nimaš nikogai; kot sama in pa tisla ndečna dekla, ki ji ne smeš več zaupati, kakor jo vidiš." In liipoma je zakričal v svojem obupu: „O Bog, vse se bo razii'galo, kar spada skupaj. Ni po pravici, da dopustiš kaj takega!"
Tn tedaj je planila ona pokoncn čisto presirašena. „Jernej, za božjo voljo, ne jezi sc na Boga. Ima sedaj preveč v roki
naenkrat. Kdo pa nam bo pomagal v tej stiski, če ne on V Jaz in ti in mi vsi ne verno nobenega boljšega — močnejšega kot je on. Samo on more napraviti iz še tako krivih potov najravnejša; in Če vas varuje . .
„Da, da," jc menil gosjiodar, „zato ga prosi sedaj na tisoče lju<li. Ko bi vsakega slišal, bi prišli vsi domov in bi nobenemu več ne Šlo slabo."
In oklenila je krčevito svoje roke iu ilitela: „Saj bi ne bilo potem slabo, samo da bi ti prišel nazaj!"
Gospodar Jernej je stopil k oknu, čelo si je liladil ob šipah, in strmel ven; dolgo, dolgo je bulil tako, potem i>a dejal čisto mirno:
„Pa mi spravi moje reči vkup in šel bom v božjem imenu." In šel je, kakor jih je šlo že toliko. — — —
Kličevka je ostala kmalu čisto sama. Kmalu po oilliodu moža je odpovedala mlečna dekla. 1^'edolgčas je postal na kmcliji, tako se je izgovarjala. Bila je
Í7,glefliio, imeli ob iiiidcljali iii pi'aznîliili svojo službo s pridigo v kapelici pri líožjeni grobu ter uilaiio spolnjevali svoje službene dolžnosti. Akoiaviio so bili raznih narod-iioijti, največ Nemci, pa ludi nclíatcri do-tiiačini iz bližnje oIí{)lÍcc, vendar so se prav dobro razumeli.
Njih poveljnik, c, kr. iiadpoi'očnik v evid., je bil dr. Penzl, po svojem poklicu giinn. profesor na Dunaju, ki je očetovsko vestno skrbel za podrejeno mu moštvo.
V. it. liadoS:
Z Vatikana,,.
z Vatikana, s papeškega trona pluje glas, ki v vihai'ja sredi, sredi groma išče ljudstva
spas.
V srcu Starčka, ki tiare težo nosi sam 0(1 začetka strašne vojne — krvavi nešteto
ran ...
On, ki je ljubezen Kiistusa oznanjati prisegel, tretjikrat niii'u poslance v svet pošilja in zaklinja ga v inienn svetem Rešenika, naj i)rivede narode do sreče cilja.
Z Vatikana, s pape.škega trona gre molitev do nebeških visočiii; „Gospod, moritev daj, odvrni že od nas. Odpusti nam naše grehe, zdrávi bolečine, ki zdravnik si
sam ...
Daj, pokaži ljudstvu svojemu usn)iljenje; naj topov prestane grom, vesoljstva stok, naj se sólze posušé sirot, prestane naj
nbogih jok..
/i Vatikana, s papeškega trotia glas preti : „Kdo pred Bogom za to vojno ho odgovor
dal V
Izgine li napuli, ki'og si'ca led se raztopi? Jti glas vesti pi'avici i'oko bo podal'? Oni, ki v krvavili bitvah bijejo se noč in dan, mogli bodo v solncu mira pozabiti svojih
ran
'J"
7j Vatikana, s papeškega trona pluje glas ker srce Vladike bije za vseh ljudstev spas.,
V Benečiji.
Pontebska železnica, ki je sedaj v avstrijskih rokali, je zelo važna za vso Benečijo. Zidati so jo začeli leta 1875. Od Vidma do i'ontebe je dolga nad 68 km. Ona vodi čez 2(f galerij, Itaterili največja je 700 m dolga, čez mnogo mostov, n. pr. na Orvenkn je 50 m dolgi železni most, na Venconaci 40 m dolgi kameniti most, na potoku pri Vralib (ťortis) (iO m in čez Rezijsko Belo 65 m, obadva iz železa. Čez
Bele potoke (Rivoli Bianclii) drži več sto
metrov doig vijadukl.
*
Hum i n (Gemona) leži kaj slikovito na položenem obronku, 'i'o starodavno mestece čepi na poilnožju Úampona, zadnjega odrastka beneškega sredogorja pioti Tilmentu (Tagiiaineiito). Od tega so pi inesli nekdanji snežniki šti'oko plazovino, l»red katero se dviga ;!07 m visoki liiib. Med tem in Oampoiiovimi obronki stoji sedmerovrati Humin, ki je okoli in okoli ohdan s starinskim zidovjem. Iz le lege sledi, da so vse ulice več ali manj strme in je mesto podobno veliki grbi. Ravno pod glavno ceikvijo nas [iripelje cesta v to zanimivo. Čedno mestece. Vzhodno nad njim stoje razvaline nekdanjega gnidu „Montetalcoiie". Na liuminskeiii Gradu se vzdignjeta še vedno dva visoka, Štiii-voglata stolpa in kljubujeta vsem vremenskim nezgodam. Krasna, bela cei'kev ima vse |)olno slik, zlasti je velike vrednosti „cešČenje sv. Treh Kraljev" od Por-denoiia. Krasno slikan je tudi sti'op cei'kve sv. Ivana (iz leta 1533). V srednjem veku je bilo tu imenitno skladišče za blago, ki je šio iz Italije v Nemčijo. Ravno na severni sti'ani Ilumina je cerkvica sv. Neže, kjer lomijo rdeč marmor „roso di Gemona", Humin leži oh železnici Ponte ha-A'idem (Udinej in je zadnja postaja pred Vidmom.
Videm,
Videm (la.ško Udijie), glavno mesto videniske pokrajine in okrožja, ki leži v beneški ravnini, je najvažnejše železniško križišče na Beneškem. Od tn vodi železnica, ki prihaja pil Krmiini čez državno mejo i)reko mejnega potoka Idrijo, v Benetke. Proti sevei'u vodi proga v Pontebo in live lokalni Železnici pi'oge Čcrvinjan-Mestre: ena v Oedad (27 km), druga južno v San Giorgio. Mesto št(ijc nad 50.000 prebivalcev in ima veliko zgodovinskih zgradb in spomenikov. Tn je sedež po-ki'ajinske piefektui'e in nadškoíije, dalje trgovske in obrtne zbornice. Izmed sjio-nienikov bodi omenjen spomenik Viktorja Emanuela II., ki so ga postavili 1. 186G,, in s])omenik boginje miru.
Jlesto je razdeljeno v dva dela: v notranje -in zunanje mesto, ki ju ločijo jarki in zidovje. Ceste so večinoma ozke in krive, izjemo delajo le malo.številne ceste iz novej.šega časa. Pač i»a ima Videm nekaj jako zanimivih trgov tn drevoredov. Najznamenitejša zgiadha je intinicipij in na sti'mem giiču sredi mesta sezidani grad z orjaškim stolpom, s katerega je krasen lazgled na vse strani; proti severu na Alpe, pi'oti zapadu na beneško ravan in proti vzhodu in jugu na vinorodno ozemlje italijanske Fnrlanije, Znamenita je loman-ska stolnica z dragocenimi slikami in
gibčna in urna pi'i lilevskili delih, toda kaj takega se ne sme hraniti, si je mislila kmetica, in ni je skušala pregovoriti, čeitrav ni vetlela, kako bo zanaprej. Toda, ko je hila sila najhujša, je hila jiomoč najbližja; pomagal ji je sosed.
„Postavi tvojo živino v moj hlev," je dejal, „kar nimam veČ konj, je ju'ostoia dovolj. Tudi pri drugih reČeii ti bom pomagal, Če boš hotela. Saj si tudi ti lansko leto noč in dan pomagala moji bolni ženi. Smejati se ni sedaj nikomur nič, potrpeti ho moral vsak, jia se bomo že kako pretolkli."
Da, tako je rekel, sosed, in nazadnje bi bil še tudi njo samo vzel k sebi na svoj dom, toda zato se mu je zahvalila. Ne, ne, kmetija, ki nima gospodarja, naj ima vsaj svojo gospoth'njo. Ne zapustila hi je, pa naj bi bilo Še tako slabo. Tu spada ona, in kamor spada, tam ostane.
Tako gosjiodari Čisto sama in vzdrži v svoji prazni hiši, kakor vojak na sfražt,--]{ličcvka je dosjiela medtem
do prvih hiš v dolini. Sedaj pride še Žagarjev malin, potem ho pa doma kmalu. Začelo je snežiti. Gosto in pokojno so
padale snežinke, z njimi nuak.---
Ko je pristopicala mimo mlina, je pel v sobi ifivno mali Žagarjev Jaka s svojim jasnim, ostrim otročjim glasom: „Vse za vero, dom, cesarja — Vse!
Težko soiieč je obstala KliČevka za trenotek.
„Da, da," je mrmrala, „tako sta pela ludi moja dva jij'ed leti, ko smo sedeli nedeljo popoldne skujiaj doma, in oČe jima je pomagal. Malo zavozili so jo vedno, ko so hoteli v višino, posebno oče, in smejali so se vedno, kadai' sem jaz tiščala
ušesa.--Sedaj pa, ko gre za resnico,
jo ne zavozi nobeden, ne stari, ne mladi — in jaz se tišdm za si'ce.
Vse za vero, dom, cesarja —! Da, Bog ve, Bog ve, da damo vse!"
¥ ^
treskami ter Šesterovogeljnim zvonikom. Kot največja zanimivost Vidma pa slovi njfigovo pokojiališče, ki velja za eno najlepših v Evropi in prekaša s svojimi ■starinskimi umetninami celo milansko pokopališče.
Omenimo naj še nadškolijsko palačo z znamenito zbirko slik, meil njimi Tiejio-love in Grassijeve. Dalje hrani nadškoiij-ska palača slike vseh oglejskih patriarhov; zgrajena je v slogn dožisve palače v Benetkaii. L, 1876. je velik del palace uničil požar; nanovo jo je pozidal nato milanski arhitekt Scala. Mestni tmizej hrani bogate zbirke starin iz rimske dobe. V Vidmu je tudi sedež akademije, tehnike, bogoslovnice in dveh gimnazij; zelo živahna je v meslu ti'govina, posebno z lanom in konopljo in nič manj svilo, ki je glavna panoga italijanske industrije.
Zgodovinsko znamenit je jiostal Videm Še-le 1. 1238., ko ga je oglejski patriarh povzdignil v glavno mesto Fuilanije. Leta 1420. je iirišel Videm poti Benečijo. Leta 1760. seje ustanovila videmska nadškoiija. Tekom francoske vlade je bil Videm sedež prefekta in glavno mesto iioki'ajine Passa-riano. L. 1 814. je prišel Videm pod Avstrijo. Leta 1848. je v bene.škcm uporu kot ])rvo italijansko mesto odpadel od Avstrije. Dne 23. mai'ca 1848. so ga zapustile avstrijske čute. Točno mesec jiozneje je avstrijska vojska zopet vkorakala vanj. L. .186G, je Videm z Benečijo jiripadel Italiji.
V novejšem Času je bil Videni za Avstrijo zato važen, ker so se oiidi shajali tiiilanski in di'iigi iredentistični krogi Italije z onimi iz Trsta in Tridenta — l)od plaščem športnili i)riredh. Iz Vidma je bil prišel tudi glasoviti Oberdank, ki je nameraval izvršiti atentat na cesarja Frana Jožefa L, a se mu zločin ni posrečil.
Beseda Videm pomeni pati'iarhovo, cerkveno posest. To je pravilen slovenski izraz, ki tudi živi v slovetiskem ljudstvu že od nekdaj za mesto Uditie. Tako n. pr. pravijo ljudje v Hrenovical), ko gredo v cerkev k službi hožji „grem na videni", t. j, na cerkveno posest. Takih primerov imamo veliko na Slovenskem. Vidmarji pa so se imenovali tisti, ki so imeli v najemu cei'kveno posest; odtod priimek Vidmar.
Vojni pregled.
Italijansko bojišče, — Poraz Italijanov, ki so ga doživeli iiiv,90ški bojni irti iu oh katerem so izgubili vse v enajstih soškili bilkah })o malem })ndobIjcno «xeuilje, .se, slelicnii dan veča In zmaga iirekaša vse dosedanje tis])elie svetovne lovestiiice. Vržene italijanske armadne zbore, tatcrc pode pred sabo avstroogrskc in iieiiiSke čete, so tam na iurlanski ravani hi Itciicčaiiskem obkolile in v nekaterih iiraii jc poloïihi pri I^atisani GO.OOO Italijanov orožje. l'nini iu liiivarci vzeli ho mogoCiii utrdbi pri l>if;;nano iu Codroipo, katerili uauieii je bil, zavarovati prehod Čez Tiluieut. Nemei so drli s severa proti jugu, naš líoroeviČ pa je liitel od Soče sem s svojimi juuaki proti Latisani in tu je doživela italijanska armada polom, da mu ga iti enakega. Hitrim, l>liskovÍtini inlareeni tiašili hrabrih Čet zaiiiuremo komaj sledili. NaSc operacije napredujejo po nači tti.
Ob Tilmentu je črla od izliva liclc do morja naša. Sovražnika preganja generalni polkovnik Krohatiii; z močnimi četami krijejo Italijani tam svoje umikanje proti 1'iave. Ostaidic obeli poraženih armait urejajo Italijani oh Hrednjeni in zgornjem Tilmentu. Pjeti višji Stalini častniki dvomijo, da bi se posrcCilo iz denioraliziraiiih OHlalili Čet di'iige in tretje italijanske armade sestaviti za hoj sposobne Ëete. Obe soSki armadi izgubili sta jiolovieo svojih topov. Teliiiitne čete popravljajo vžc na zasedeni^ lienečiji žolezniee, mostove in ee.stc, v večjih ki'ajiij pa iiradnjcjo vžc povsod naše oblasti. Akoravno je bojna črta v enem tedmi za óO km napredovala, ni jireskrba nikjer obtičala.
Naši so zasedli [»olcfï tega, da so pregnali dežel lačnega Italijanu z naĚih nam svetih tal, dondaj JiîOO km- îtalijiiuske zemlje. Naš einpni prostor tvori sedaj devet distriktov zi^hiviiiini mesti: i'almanuova, (\;díid, TarČent, Videni, Latiwana, ('odroipo, San Daniele do Frioileiu lliimin (Oemomi). (Jela stara furlanska vojvodina izvzemsi distrikta l'ortogrntire je dosedaj oěiĚCeuii italijanskih čet. Nobena oborožena italijan.^ka Četa ne stoji več na levom
bregu Tilmenta. Kljub vsem oviram, ki jiii tvorijo brezštevilni jarki in prekopi, ki oino-iïoèujcjo namakanje polja ter olnlne reke, naSo čete v najlepšem redu napredujejo. Laliom so trajno za petami kolesarji in konjeiiiea. Kolesarji so tudi oboroženi motno s .strojnimi pilSkami.
Na tleh, kjer je nekdaj bila naša lïo-roevičeva soska iimiada svoje junaške bitke, ki jim v zgodovini ni enačili, zaplenili smo velike tabore lop, kolodvore, vojne hohiiSniee, skladišča, zaloge, delavnice, brzojavne in telefonske cenfraîcj nešteto ovojev žice, električne centrale, postaje žarometov, vozove, vojne železniške proge, idaf^o za zgradbo žičnih železnic, mesnice, vojni kino, avtomobile itd. Jlalijani so se sicer jiotriidili, da uničijo z ognjem kolikor mogoče veliko teh stvarij, to<la ni Šlo, šila
m
lobrati svoja ležati, kakor
ker prehitro so morali ubrati poi čez mejo in znajo samo oni. — Dosedaj smo zaplenili nad 1HÓ0 topov in ujeli nad 200.000 Italijanov.
I'o najnovejših poročilih BO po večdnevnem presledku, mej kutercni seje vpostavil red med zvezami ter uredila služba za dovažaiije, pričele osrednje velesile zoj»et nadaljevati ofenzivo. Izvojevaie so si mej Pinzano in Digniano, na otieli slraueli Spilimberga prehod preko srednjega Taljanienta in prifiskajo proti Medimi, To novo prebitje sovražnih Črt mej Pinzano in Tolmezzo prisililo je zahodni breg Taljanienta braiieČega sovražnika, da seje umaknil in upliva ugodno na podjetja severno od tam prodirajočih avstroogrekih Čet. — V območju gornjegaTaljamenta prodira armada Krobatina, zlamivĚi upor sovražnih čet, uspešno proti ^'O-reujcnin Piavc. Da se bode nadalje rušila italijanska bojna Črta na koroški meji, se sme računati. 1'redor srednje urte oii Taljamentu sili llalijaiie, da zajmste cclo liojno črto te reke in se umaknejo jiroti Livenzi. Ujetih je zopel nad UOOO Italyanov iu zapleiijeniii veliko topov.
(Židoma je povsem zgrešil jiot, kajti nahaja se mesto v Trstu sedaj v Padovi. Orto Tilmenta, katero so Italijani titrjevali desetletja proti nam, je izgubil in vesel bode, ako reši ostanke armade vojvoda Aosta in generala Capello od Tilmenta proč.
lîiser naše Goriške, soliična Gorica, ki je pretrpela vse goije dve in polletne vojne je sieer do malega uničena, a vstala bode iz razvalin lepša kot nekdaj in jiričala o junaških činih naših zmagoslavnih čet, osobito slovanskih polkov, ki so na domačih tleh Žrtvovali svoje najdražje, da preprečijo vpad pob!e])nili Italijanov v naSo milo domovino!
Kakor se iz Herolina 3. t. m, poroča, se javlja po ovinku preko Malmii, da so nastale v Speziji pobune. Mej takimi, ki so proti vojski in vojaštvom vneli so se poulični boji. Neposredni vzrok teh nemirov je bila razglasitev katasiroialnega poraza drugega italijanskega zbora po nliežnili vojakih brigade Spezia, Nekateri teh ubežnikov govorili so nad vse zbeganemu ljudstvu. Italijanski in francoski častniki so iste postřelili. Nato se je množica polaslila častnikov ter jih pomorila.
Družba sv. Mohorja.
Elružba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar prit'ela razpošiljati družbene knjige za leto li)17. ('enjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar:
1)	Koledar za leto 1918.
2)	i^ivljenje svetnikov, L zvezek.
3)	Podobe iz narave, 2. zvezek.
4)	Ptički brez gnezda. (Slov. Večernic 71. zvezek).
Družba se bo jiotrildila, da častiti udje prejmejo knjige kolikoi' mogoče liitio, in sicer večinoma jio ])ošl.i, ker vsled sedanjih prometnih razmer po železnici ni mogoče.
Ijetošnje knjige se hoilo razposlale jio sledečem redu;
1)	Krška školija.
2)	Razni kraji.
3)	Ljuhljatiska školija.
4)	Goriška nadškoiija.
5)	TržašUo-koprska Škofija.
H) Lavantiiiska školija.
Vsak diiižbenik naj prejme^ svoje ktijigc v tisti župniji, v kateri se je vpisal.
Na poznejše izprememhe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Vsaki pošiljat vi so tudi priložene vjii-sovalne pole Diužbe sv, Mohorja za prihodnje lelo, in sicer vedno v zavoju z najnižjo številko.
Vse sti'oške (za poštnino, vozuino, tovoriiiiio itd.), katere so imeli gg. po-
verjeiiiki '/.a od posl ate v denarja iii y.ai)i'ejoni knjig, iiiorjijo jim |iosaiiicztit inijc povinifi.
Za [iiiliodnje iet« lio Diiižba izihila G knjig ill je Ititiiíno /višalii na 3 krone. Tega koi akii tucnda iii Ireba obšii'fio opravičevali. Ali se mora Število knjig iirinienio ski'čiti, ali lia eena zvišati. Denarje zgubil svojo vrednost in to pomeni, da se je vse blago silno podražilo, zvišali so se vsi stj'oški neprimerno in to Ijo trajalo po vojski nc veiito koliko let. riimeronia se jc Indi do-smrtiiina zvišala na 50 kron.
V naťrt prihodnjega lela so se sprejele sledeče knjige:
1)	Dr. A. B. Jeglii, škof ljubljanski: V boj za temelje krščanske vere!
2)	Dr. L. Elirlicb, profesor bogoslovja v Celovcu: Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji.
3)	Dr. J. Lovrenčič: Brstje iz vrtov slovenskega pesništva.
4)	Dr. H. Vedenik : Kako si varujemo ljubo zdravje.
i)) Slovenske Večernice 72. zvezek. (Î) Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1919.
Zaradi poi nanj kanj a kiijigoveškega blaga naj se naročijo le mehko vezane (broširane) knjige.
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
DomaČe in tuje novice.
4-5 letnico mašništva je obhajal lu-e-tefeno soboto, 3. nov,, vikai' tukajšnjega iVančiškan. samostana, viiečastiti gospod r. Konstantin Luser, bivši provincijal redovne pokrajine, generalni vizitatoi', lektor bogoslovja itd. Mnogozaslužnemu gospodu 1'atru, ki se nahaja sedaj v svojem ljubljenem rojstnem inesin, želimo še mnogo veselih in zadovoljnih let, da bi v današtiji moški Čilosti in (rdnem zdravju srečno do-iakal tndi iiO- in (iOletni mašniški jubilej!
Ganljiva žalna slovesnost je bila na
dan Vseh Svetnikov ob pol 12. m-i dopoldne na novem pokopališču v Novem mestu na grobelt v tiikajšnjih bolnišnicah umrlih vojakov - junakov. Grobovi so bili ozaljšani z zelenjem in šopki, ki so hvale-vredtio poskrbele čč. damo iz mesta in od Rdečega kiiža. Vojaških gomil, v katerih počivajo vojaki-vojščaki, ki so žrtvovali za ccsarja in domovino svoje življenje, je 85 in na starem pokopališču eden. Na piramido so potožili vence; Novomeško županstvo, nniťormirana meščanska garda, vojaštvo itd. Navzočih je bilo obilo odličniii dam in gospodov iz visokih krogov, vojaškega in civilnega staim, zastopniki cerkvenih in svetnih in'adov, udje Rdečega križa, veliko vojakov in občinstva iz mesta in okolice. Slavnost se je pričela in končala z nagrobnimi pesmi, ki so navzoče globoko pretresle. Ć. g. vojni kui'at Kiauter je pa v nemškem pomenljivem nagovoru slavil i)adle junake in jim zagotovil trajen spomin. — Duše hrabrih vojakov naj uživajo I'ajski oddih v kraju večnega miru in večnega plačila I
Žalna cerkvena slovesnost za padle vojake se je vršila na Vernih duš dan ob 9. liri v kapiteljski cerkvi v Novem mestu s pontiiikalno Črno sv. mašo in z Libero. Navzoči so bili cerkveni in svetni dostojanstveniki, ces. kr. in civilni nradi, poseiino polnoštevilno oiicirski zbor in vojaštvo, zastopniki vseh šol, korpoi'acîj in društev ter velika množica vernikov.
Splošno nabiranje perila v vojne namene v Novem mestu je izpadlo nepričakovano ugodno. Meščani so (udi to ])ot. lepo pokazali svojo pati ijotiČno darežljivost in velikodušnost nasiiroti lirabi'im vojakom. Šolska ndadež, dijaki, deklice in dečki, so nabrali skupaj 90-7Ukg, in tukajšnji IH. red sv. Frančiška je donesel po svojih vedno požrtvovalnih in marijivih domotjubnili odbornicah ] 20-30 kg, torej skupaj 211 kg različnega blaga, Piisrčna zahvala vsem-vsem v imenuplemcnitestvari!
Vojni grobovni dan v Novem mestu
so je obnesel |)i-av zadovoljivo, ňolarice, šolarji in gimnazijci so nabrali skupno 440 kron in 10 vinarjev. Čast domoljiilmi mladini in dobrosrčnim darovateljem!
Odlikovanje. (Jesar je imenoval polkovnika Avgusta K Ig i n sch i'od ta pl. FrankheimI), etapnega štacijskega poveljnika v Ljubljani, za generalnega majorja. Kuuilu na to je bil imenovan za etapnega štacijskega poveljnika v ravnokar osvobojeni Gorici ter je že nastopil jxiverjeno mu novo mesto. Njegov odhod Ljubljančanje odkrilo obžalujejo, kajti pl. Kleiiischrodt si je tekom svojega nad dveletnega delovanja kot štacijski poveljnik v Ljubljani luidobil vsestransko spoštovanje.
Odlikovan jebi! nadporočnik, g. Joško Rosina železnim kronskim redom 3. razreda. Čast zaslnžneiiui rojaku!
Sedmo avstrijsko vojno posojilo.
Todpisovanje se je pričelo .f). novembra in se zaključi 3. decembra 1917. Posojilo se bo izdalo v dveh oblikah: kot davka prosto 5 in pol odstotno amortizacijsko državno posojilo ter kot davka prosti 5 in liol odstotni, dne 1. avgusta 1926 povrač-Ijivi državno zakladni listi.
Cesar in 7. vojno posojilo. Dunaj, 5. novembra, (Kor. ur.) Cesar je poslal linančnemu ministru baronu Wimmeiju naslednjo l)rzr)javko: Veliko obetajoč so na.še junaške armade z mogočno hožjo jiomočjo prenesle napad daleč v italijansko deželo. Navdušeni klic, s katerim napadajo moji vrli vojaki sovražne jioslojanke, naj bi doma našel močan odmev v velikem uspehu sedmega vojnega po.sojila. Ivakor tu, naj tudi tam vsakdo vrši svojo dolžnost. — Cesar je podpisal 12 milijonov avstrijskega in 12 milijonov ogrskega vojnega posojila.
Iz srednješolske službe. S1. oktobrom t, 1. so bili |)omaknjeni v S. činovni razi'ed naslednji profesorji: dr. Fi'id. Ilierth, Fi'an Watzl in Ivan Polovic na državni gimnaziji v Kočevju; dr. Viktor Tiller in Ivarol Kune na državni gimnaziji v Novem mestu; Alfonz Kisenberg na realki v Ljubljani in Leopold Andrcé na realki v Idiiji.
Mestna iiranilnica v Novem mestu.
V mesecu oktobru J 917 je ITiá strank vložilo 219.031 kron 23 h; 3tj4 strank vzdignilo 77.688 kron 88 h; torej več vložilo 141.342 kron 33 h; stanje vlog 5,620.315 kron 03 h; denarni inomet 6,52.067 K 76 h; v.seh strank bilo je H93.
Dr. Krekov grob je bil na Vernih duš dan ves v ixjžali in zelenju. Neštete množice so romale na kraj, kjei' počiva telo največjega Jugoslovana in čaka dneva Vstajenja.
Za oslepele slovenske vojake v Gradcu
so poslali našenui uredništvu: Prečč. gg.: Franc Vovko, župnik v Št. Pctnt pri Novem niestn,. 20K in Anton Lovšin, župnik v p., Radomlje, lU kron. Najpri-srčnejši; Bog plačaj tisočkrat!
Nesreče. Jože Gorenc, posestnikov sin v Mirni vasi, je stražil domaČo hišo pi'oti tatovom. Oborožil se je s puško, ktero je postavil poleg sebe, na cevko je pa jioložil levo roko. Jledtem se je puška sprožila in izstrelek mu je sunil skoz dlan. — Franc Turk, dninar na Drganjih selili, se jc usekal v levo koleno. — Rafael Marn, Kovačev sin v Št. Rupertu, je čistil vrtalni stroj. Medtem je pa nekdo sti'oj zavrtil, da ga je jirijel in mu raztrgal mezinec desne roke, — -lanez Starilia, posestnikov sin iz Omote pil Semiču, si je pri drvarenjn zmečkal dva prsta love roke. — Alojzij MežnaršiČ, mesar in posestnik v Kandiji, se jc povozil, si zlomil koželjnico in nevarno poškodoval koleno leve noge. Vsi tu omenjeni ponesrečenci se zdravijo v kandîjski bolnici.
Umrl je zadnje dni meseca oktobra v vojaški bolnišnici v Komotan na Češkem 48 letni vojak Jakob Saje iz Ždinje vasi, župnije Št. Peter. Pokojni zajiušČa ženo in sedem otrok. Blag spomin branitelju domovine!
Karta s slikami podpisanih vojakov-domačinov, ko ravno bero „Dol. Novice'', nam je.doŠla s sledečimi vi'sticami: „Tako se zberemo vsak torek, ko prejuiemo dragi naš domač list „Dol. Novice". Eden je bolj radoveden kot drugi! Pošiljajoč to sliko, vse Dolenjce to- in onsti'an Krke, posebno pa Novomeščane, iiajkrei)kejše pozdravljamo!! France Bele, A. Di'ganc in Vladimir Markič." — (Dragi i'ojaki! Sprejmite hvaležne odzdrave od vseh Vaših domačili, prijateljev in znancev iz Novega mesta. Urednik.)
Izgubila jc neka revna žena iz postaje Trebnje do Novega mesta 3, novembra po železnici večjo svoto denarja, denarnico, potovalno legitimacijo in neko di'iigo listino. .Svojo nesi'ečo je zapazila še-le v neki [îrodajalni v Novem mestu. Ker je dotična oseba zares potrebna, se vljudno pi'osi najditelja, naj odda vso stvar ali dotični osebi na legitimaciji, ali pa tudi našemu uredništvu, ali županstvu proti nagi'adi.
Strašni zločin. Dne 21. preteklega meseca je roka zločinca ngi'abila mlademu Ivanu Krašovec, i)oscstniku v Velikem ]\Iraševem pri Cerkljah na Dolenjskem, nadebudno življenje... Bilo je o pol sedmih zvečer. Zunaj je bila tema, kakor v rogu in dež je lil, kot da bi ne mislil več jenjati. Gospodai' Ivan Krašovec je nič hudega sluteč sedel za mizo in večerjal. Pogovarjal se je zadovoljno z ženo in otroci. V tem liipu poči strel skozi okno v vrat gospodai ju. Nc da bi dal kaj glasu od sebe, se je zgrudil s slola in izdihnil... Stiašui vlis v hiši ob tako nagli izgubi dobi'cga moža in skrbnega očeta si je pač lahko predstavljati . . . Rajni, ki je hil precej let naročnik „Dol, Novic" je gotovo v dobrem spominu pri vseh, ki so ga poznali. Koliko solza so je že prelilo za njim. Kajti bil je mož na svojem mestu, pošteirjak, ki mu je v današnjih časih težko dobiti enakega in zraven tega dober in usmiljenega srca. lîela vas joče za njim... Zupušča ÎSeno in štiri tiepi'eskrb-Ijene otroke, — Zločinca še niso dobili.
Izdihnil v hipu, dragi si,
ni dolgo mučil te življenja boj,
naj vendar ti nebeški soj,
kaj večjo srečo podeli!...
Tiskovni dom. Tiskarna sv. Cirila in Spoilnještajarska ljudska posojilnica v Mariboru ste nakupile obsežno zemljišče in hišo nasproti frančiškanski cerkvi, na enem najlepših prostorov v Mariboru. Tam se bo postavil slovenski „Tiskovni dom", kakoi' nam naznanjata oklica v Slovenskem Gospodarju in v Straži. Nov „Tiskovni dom" bo v bodoče zbirališče in kulturno središče Slovencev. Oklica pravita: „Za zidanje pa je treba denarja, veliko de-nai'ja. Zato stopamo polni zaupanja pred slovenske rodoljube z vljudno prošnjo; Priskočite nam tia pomoč! Pomagajte (lostaviti svoje kulturno središče s pimtovoljnimi doneski! Darujte vsak po svoji moči, da se kmalu dvigne pi'cd velikansko stavbo frančiškanske ceikve veličasten slovenski „Tiskovni dom!" — Stajerci-Slovenci, ki živite širom sveta in posebno Še na Kranjskem, podpirajte tudi Vi s prostovoljnimi doneski to velepomcmbno akcijo, da se čim-prejc pozida z združenimi močmi trdnjavo svobode, napredka in izobi'azbe za slovensko ljudstvo. Omenimo, da se bo vsak mesec opravila ena sveta maša za vse darovalce, žive in mrtve. — Denar je pošiljati: „Tiskovni dom" y Mariboru, Koroška cesta štev. 5, — Če kdo Želi, lahko pošlje tudi darove na uredništvo Dol. Novic, ki. bode svote od časa do časa pošiljalo v Mai'ibor. — ZapoČetemu vele-pomembnemii delu obilo božjega blagoslova!
Pogumne ženske. V Slavoniji je oblast 1'ekvirirala zadnji zvon neke Žtipne ceikve. Ko so vojaki vrgli zvon iz stolpa, so ga naložili na voz, da bi ga drugo jutro odpeljali. Ponoči pa so ženske zvon tako dobro skrile, da ga še dosedaj niso našli.
Gospodarstvo.
Zopet dovoljeni semiti za plemene in rejne prešiČe, V,, ki. deželna vlada je zopet dovolila semnje za plemene in rejne prešičc in sicer: V političnem okraju Novo mesto: v Novem mesiu vsak pondeljek in 4. decembra ; v Ivandiji 15. novembra in dne 20. decembra. V političnem okraju Krško; 12. novembia v Bnšeči vasi in Bučki; 12. decembra v Mokronogu in dne 20. decembia v Škocjanu. V političnem okraju Črnomelj: 11. decembra v Metliki; 24. decembra v Črnomlju. V političnem okraju Kamnik: 4. decembra v Kamniku; i;^. decembra v Mengšu. — Prignali se smejo le plemenski prešiči in prešiči za rejo. Knpci se morajo izkazati s potrdilom županstva, da rabijo prešičc za rejo, oziroma pitanje.
Iz seje C. kr. kmetijske družbe kranjske dne 30. oktobra t. 1. Glavni odbor je sklenil odjmslati utemeljene vloge proti nameravanemu vinskenni davku na ministrskega i>redsednika, na poljedelskega in finančnega ministra in pozvati državno poslance, da proti njemu nastopijo. Dalje so se storili važni sklepi o pospeševanju konjereje, o kateri je poročal poslanec Piber. Gen. ravnatelj Pire [e poročal o mnogoštevilnih dopisih oblasti v raznih perečih kmetijskih zadevah. Na interpelacijo poslanca Ziirca glede prešičjih sejmov je izjavil vladni svetnik pi, Deteia, da se nameravajo v kratkem dovoliti za plemenske prešičc. Predsednik dr. Lani])e je podal obšii'iio poročilo o vojnih dajatvah in o raznih kmetijskih potrebščinah. V debati, ki so se je udeležili jioslanci Hladnik, Zure, Vehovc, Mihelčič, Piber, Dimnik, generalni ravnatelj Pire, so sc sklenili primerni koraki pri vladi glede sladkorja, usnja, petroleja. V železniški svet se imenuje dr. Lampe kot Član in poslanec Mtadnik kot namestnik. Za tajnika družbe se imenuje inž. Jakob Lah. Sklenila se je izdaja Kmetijskega koledarja kot pilročne knjige za kmečki stan v vseh upravnih in gospodarskih zadevah. Sprejelo se je od zadnje seje 1128 novili udov.
Ukaz C. kr. deželneg^ predsednika na Kranjskem o prometu s strnišno repo in korenjem. StrniSna repa in liorenje se sme do jtreklica izvažati iz dežele Kranjske samo s po.sebnim dovoljenjem, ki ga je zaprositi pii c. kr. deželni poslovalnici za sočivje in sadje v Ljubljani (Gradišče st. 10, I. nadstr.) Pošiljatve strnišne repe in korenja smejo Železniška podjetja sprejemati v prevoz le, ako je tovoinim listinam za vsako pošiljatuv pridejano od deželne poslovalnice za sočivje in sadje v Ljubljani izdano (irevozno potrdilo. Za nakupe in pošiljatve vojaške upravo določila tega ukaza ne veljajo.
Razglas c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko o cenah za oddajo sena in slame. Na podstavi naredbe urada za ljudsko piehrano z dne 27. septembra 1917., drž. zak. št. 390, s katero so se zvišale prejemalne cene za seno in slamo, se določajo, spreminjajoč tiiuradni razglas z dne 25. julija 1917, št. 20.262, cene, po katerih se ima vršiti oddaja sena in slamo potrošiteljem potom razdelilne poslovnice, ustanovljene od deželnega mesta za krmila v Ljubljani, in sicei' lako-le: za seno 34 kron za 100 kg, za skupno slatiio 23 K za 100 kg, za navadno slamo 21 kron za 100 kg. Te ccne veljajo od razdelilne poslovnice v Ljubljani, in sicer le za zdravo, suho, nepomazano in nepokvarjeno blago.
Pri nadrobni prodaji krompirja avstrijske letine 1917, to je kadar se pio-daja v množinah jiod enim meleiskim stotom porabnikom, se do preklica ne sme preseči za en kilogram zdravega, primerno suhega krompirja broz ))rsti in kali, iz-vzemši rogljiČarje, cena 30 v. Za nadrobno IJi'odajo krompirja določena najvišja cena se tudi pri vseli drugih prodajah krompirja avstrijske letine ne sme preseči.

Občine Novomeškega in Črnomaljskega okraja so uajiravilc i'aili iiatueiíi-vaticga vinskega davka vlogo, katero ste odposlale na „Jugoslovanski klub". Vloga sc glasi: „Veleslavneiini „Jugoslovaiiskeimi klubu" lui Duiiaju. Kakor so časopisi poročali, se natiicrava vpeljati vinski davek. Koliko je stalo ti'iida in tinike našega vinogradnika, preden jc piišlo do tega, da mu trta le deloma rodi, zna le tisti, ki se je pečal v začetku pi'enovljenja naših vinogi'adov. In poi-.ncje, ko je pričela trta roditi in so vinogradniki vsaj toliko pridelali, da so imeli nekaj za prodati, a cena je bila taka, da se z obde-lovanjetii vinogradov ni izplačalo. In to je glavni vzrok, da je ravno iz vinogi'ad-niških krajev toliko ljudi v Ameriki. Ra/ne uime in slaba leta tei' slaba vinska cena je prisilila našega vinogradnika, da .se je izseljeval. Jn sedaj, ko se je vsaj nekoliko cena vitui zvišala in bi .si naš vinogradtiik vsaj delotiia oponiogei, se ga je pričelo po sodiščih radi navijanja cen preganjati. Nastavila se je maksimalna cena, ki ni-kakoi' ne odgovarja pridelovalnim stroškom in sedaj še vinski davek. Ako se to zgodi, da se vpelje davek na vino, je naš vino-gi'adnik uničen. Podpisana županstva se obračajo na si. klub, da blagovoli zastaviti vse svoje moči, da se to prepreči." "
Oves, priporočljivo domače zdravilo proti griži. Ne le pri nas na Dolenjskem, am]iak močno po celi Avsti'iji, se javlja letos griža, ki je zelo nevarna in nalezljiva bolezen. Ako ni pri rokah zdravnika in ne lekarne, se luijno priporoča uporaba kaj dobrega domačega zdravila, v podobi Čisto navadnega ovsa. To sc pa ju'iredi tako-le: Terišče ovsa se opere v čisti vodi ter jiosuši. Posušeno zrnje se stolče v možnarju, aH se ])a na kak drug način kolikor mogoče zdrobi. Tako zadobljcn zdrob se vsuje v velik piskei', v katerem se nahaja eden do poldrugi liter čiste vode; to se pusti pol ure vrett. KoiieČno se precedi to vodo, ki je poslala bela in gosta, skozi primerno sito tei- se jo ohladi. To ohlajeno pijačo se potem v slučaju Žeje povživa, kakor navadno vodo. Ta pijača nima puiv nič zoprnega ali neprijetnega okusa ter sc tedaj tem lagljej 1'abi. Pisatelj teh vrstic priporoča to pil-prosto zdravilo iz lasMie skušnje, ki se uni je že dvakrat s prav povoljnim uspehom obneslo. Ob jednem pa izreka toplo zahvalo dotičnemu gospodu, ki itnt je to .izborno domače zdravilo nasvetoval. D.
Podpisujte sedmo vojno posojilo!
Iz spominov na lakotno leto 1817.
VIIJ.
Novomeška dekiiitija.
V vsi novomeški dekaniji sta umili v tem letu za lakoto, kolikor sem mogel dognati iz dojioslanih mi podatkov iz mrliške ktijige, samo dvo osebo in sicer v pi'ečinski župniji Marija Jaklič iz Dol. Kamnic h. št. 11., stara štiri leta. Kot vzrok njene smrti je zapisano v mrliški knjigi „pomanjkanje in lakola" (vor Eleud und Hunger). Druga pa v Šempeterski župniji. Páč pa jih jc poniilo v nekaterih Župnijah več za grižo. Naj navedem tu iz posameznih župnij podatke iz mrliške knjige leta 1817, ker so zanimivi. Obenem zahvaljujém vse gospode, ki so se odzvali moji prošnji in nii poslali te podatke.
1) Brusnice: Med di'ugitni jc umilo 7 oseb, 5 moških in ÍÍ ženski, v starosti od 05 do 76 let „an Entkraftuiig", kar bo 1)0 mojem nnienju najlnž tudi iakota lil ne oslabelost., ker stoji pri dveh dj'ugih osebah v starosti od 69 do 78 let kot vzrok „an Scliwachc". Tri osebe v starosti od treli do 72 let pa so umrle za grižo in dve za grizenjem ali „koNko", kakor je zapisano, in sicer stari po 'dS in Gii let.
2) iJrmoŠnjice, V lej župniji je bilo leta 1817 popolnoma noi iiialuo. Tmeli so 2G niitvih, manj kakor diiiidiines, ko je skoraj polovica župljanov v Ameriki. Umrlo je vsled starosti 10 oseb in sicoi' v starosti 103 leta eden, drugi 100 let, dva Čez 80, trije čez 70 in tiij« čez tlO let. Za jctiko je umrlo .f) oseb. Tiije od kapi zadeti in eden za grižo, stai' 10 let.
3} Mirna peč. MrliČev je bilo v tem letu samo »O, v nasledtijem pa SO, največ ladi koz in mrzlico.
4)	P o d g r a d. Za grizenjem alt „koliko" so nmrlc štiri osebe in ena za grižo. Leta 181(5 pa jih je umilo IG za grižo in sicer v drugi polovici leta. liaj je bilo vzrok tej bolezni, ni znano. Jlogoče pa, da jc bilo tndi v tem kraju pomanjkanje v teh letih, ker ni ne preje, ne v poznejših letih ta bolezen nastopila s toliko silo, kakoj' ti dve leti.
5)	Prečina. To leto je umrlo 43 oseb, torej normalno število. Razun zgoraj omenjene Marije Jaklič, ki je umrla za lakoto, so utiirle tri osebe v staiosti od 10 do (ii; Jet za grižo in ena za grizenjem.
G) Soteska. Pri nas je umrlo 1. 1817 15 ljudi, za našo malo župnijo posebno veliko. iMod drugimi so umrli : 1 za grižo, I za „koliko", J. za disenteiijo. Za grižo pa so posebno mili naslednje leto 1818.
7} ^StopiČo. ]\lr!ičcv jc bilo vseh od teh je umilo G otiok za grižo in dve odrasli osebi za „koliko".
8)	Šempeter. Vseh ljudi je umrlo 34. Od lakote le eden in sicer Urban MarenČc, kovač iz Gorenjskega, ki je umrl 3. aprila v MaČkovcu h. št. 17., star (iS let. Za giižo pa jih je umrlo 5. Precej pa jiii je umrlo za grižo v drugi polovici 1. 1816 od 3. septembra do 31. dec. in sicer 12.
9)	Šmarje t a. Uturlo je vseh 68 oseb, od teh iia gi ižo 13,
Iz drugih župnij nisem dobil poročil.
Prav zanimivo pa je, kar nam poroča frančiškanska samostanska kronika o letili 1814 do 1817 glede pomanjkanja in lakote, kar mi je sporočil č. p. Atanazij Ansser, gvardijan itd., in kar naj t.u priobčim. ~ „V letih 1814 do 1817 je bila sti'ašna lakota. V tem času je stal n. i)r. mei'iiik turšice 7 gld., ovsa 3 gld. Mleli 60 mehovnice od grozdja. Oc so ljudje jeli tndi {)luilo in večkrat, so se komaj nasitili in le za kratek Čas. Dobivali so mrtvo ljudi z neprebavljeno travo v želodcu. — Prevelika moča je škodovala žitti, mi'az ali pozeba pa vinogradom. Ljudje so trpeli strašno lakoto in so umirali za njo. Ni zastonj pisal vikarij v Ronzi prt Gorici, Valentin Stanič, cesarju Fj'ancu pretresljivo jiisnio, v katerem je prosi! jtomoči: „Uns di'iickt Noth, Franz giel) Brod! Sonst, o Gott, >Schtiellcn Tod!" (Nas tare jxMitatij-kanje — Franc daj kruha — ali pa, o Bog, pošlji natit sttn't.)
Ubožci na Kranjskem, pa tudi v Novem tiiestu, so se preživljali z nnitťor-tovo juho, katero je iznašel Rutitfort, ki je bil rojen v Ameriki leta 1752. in je umrl 1. 1814. v Paiisu. S to juito se je preživel zdrav človek 24 ur. Ta sc je pripravljala za 24 oseb na dan iz teh snovi: 20 funtov in 16 lotov vode, 11 lotov soli, SGVa lotov kisa ali jesilia, .'i fuittov 10 lotov krompirja, 1 finit iti 10 lotov graha, 1 hnit in 14 lotov ječmena, 1 funt in 20 lotov krtiha.
Prošnje in tiiolilve ljudi pa jc Bog vendar uslišal in jc dal leta 1817. dobro Ictiiio, po kateri so Ijtnljc več let zaporedoma hrepeneli. Ker glej blagoslov od zgoraj! 1'rcd žetvijo jo stal meinik šenice še po G gl., po žetvi pa 1 gl. 40 ki'.
Zatiimivo je, da so bile tudi sto let prej slabe letino in lakota na Ki'atijsketii, vsaj v novomeškem okraju, kakor nam spričuje „Zgodovitia šempetorsko faro", katero sem izdal 1. 1B86. Tatu sem zapisal na strani 8. to-ie: „Umrlo jih jo
nenavadno veliko v Šetiipelerski tari v 1. 1715. in sicer vsled lakote in pomanjkanja, k(;r je bila 1. 1713. iii 1714. prav slaba letina. Vse hifo je umrlo 105 osd). Samo meseca aprila iti maja GG, Mod t.emi so našli posebno veliko beračev in boračic mrivih. Tako jo bilo 21. aprila 8 mrtvih, med temi 4 berači, najdeni milvi na cesti. 25. aprila jo bilo zopet G mrličev, med njimi 2 mrtva najdena."
In lani in letos'? Tudi ti dve leti sta bili jm nekod slabi letitii, posebtto v Beli Krajitti, Po nokatorih južnih krajih pa so Ijtidje žc lani mrli lakote, pa bodo v iirihodtije še bolj, ker so imeli letos Šc slabšo letino vsled btraŠtio vročine in suše, vzlasti v Primorju, kar so nam trdili obilni l)i-osjaki, ki so prosili po Belt Krajini jnecej po žetvi. Tam več pridelkov ni niti vzklilo iz zemlje vsled pomanjkanja dežja.
Iz vsega tega se razvidi, da so se slabe let,inc ponavljalo v zadnjih t.reh stoletjih skoraj v istih letili, t. j. od 14. do 17. leta.	Ivan Šašelj.
Italijanu v slovo.
(l'o napovii: Lastovki vhIovo «Mi'mI veter Lcljc ï.etie>.)
Naša puška tebe žene,
nekdáj zavezttik naš od nas; sedaj pa ittiaš lepe čase, bežiž nerad — a jc že čas.
Vsaka tvoja ofenziva, ■ nas ni preveč vznemirjala. Vže naprej je tvoja hvala, pri prvittt „buitt" poginila.
Kjo Kordon si in .Salandra kje tvoj meč ti slave vaudra V Dobro skrit v Rim' leží, a še fatii brez skrbi ni!
Sedaj na Ti'st se mil oziraš, naši Oorlci slovo daš; za seboj že svoje kraje, IJdiiie, Oividal, imaš.
Al prettn'zli so ti kraji, al hribovje prestrmo; kaj prorokbal si Italiji, al so suha dojst.va to'?
Kar si želel, nc dosežeš,
čez trn in strti v ravan bežiš; nekdanjo našo Lombardije, nam nerad — pat prepustiš.
Tatiikaj naši so Slovani, ko zatiral si jih ti; mesto po tvojo ti bratrane, odrcš'tiio naše brate mi.
Le prav hitro v gorke kraje, ne oziraj se nazaj; mal' ti Časa preostaja, adijo polentar vekomaj!

Kríí.
Raznotero.
Tihotapstvo s tobakotn v starih časih.
V IG. in 17. stoletju skoro v vseh evropskih deželah ni bihi prepovedaito samo kajenje in njuliatije, bile so postavljeno tudi ka/,ni za prodajo tiibaka. Kor pa je bilo mnogo kadilcev in njuhaČev, so imeli nekateri iiodjetneži skrivno trgovino s tobakom, kar jo neslo velike doliodko. Nastalo je tiliotapstvo s toltakom, ki je bilo obsežnejše kot današnje dni. Tobak je večinoma prihajal z Nizozetiiske. Od tam so ga vozili brodarji in vozniki. Izbrati so si morali zelo dobra skrivališča, če so se hoteli zavarovati, da jih tie ht izsledili in pošteno kaznovali. Prepovedano blago se je izložilo pri kakem trgovcu v mestu.
ki jo imelo živahen vožni in brodarski promet.. Potem so spravljali pakete tobaka v spodtijem delu ladje ali voza k trgovcu kakega drugega mesta. Preden so prišli taki zavitki tobaka v kako nemško, francosko, italijansko aH ogrsko mesto, so večkrat že dvajsetkrat, tridesetkrat titenjali lastnika. V veliki nevarnosti je bil trgovec, ki je prodajal v mestu tobak neposredno kadilcem. Samo najboljši njegovi prijatelji, o katerih je vedel, da ga ne izdajo, so dobili tobak iti samo njim je smol iwvodati, da ga ima v zalogi. Će jo hotel dobiti tobak kdo drugi, je moral prinesti s sabo zadostno priporočilo. Toda pri Se tako veliki previdnosti se je zgodilo, da so kakega trgovca obdolžili, da knpčujo s tobakom. Izjava kakega zasačoncga kadilca, odkod da je dobil tobak, neprevidnost voznikova ali nepričakovana preiskava v hiši — vse to jo moglo dovesti, da se je moral pokoriti trgovec ali v jeČi, ali ob sramotnem kamnu ali z veliko denarno kaznijo. Potetii je bilo treba iznajti novih poti za dobavo dišeče rastline. Večkrat voznik sploh ni pripeljal tobaka v mesto, ampak ga je odložil zunaj pri kakšnetii znancu tj'govčevem ali pa kje v gozdu. Kadilci so morali seveda iti ponj skrivaj. Vsekakor so morali pretrpeti kadilci večje neprijetnosti kakoi' dandanes, če je tudi potreba stati več ur pred tratiko.
Glasovi iz Gorice. Gorice ni več. .^aj take ne, kakor smo jo poznali — lepo, veliko mesto. Preje bi še mogli govoriti o trdnjavi, kajti Italijani so zgradili v Gorici mogočne utrdbe. In tu imamo najlepšo priliko za primerjanje obeh armad. Italijani so potrebovali 15 mcsecov svojega brutalnega vojevanja, da so neutrjeno Gorico meseca avgusta lani končno vzeli. Naša armada je pa mogočno utrjeno Gorico zavzela v par dneh. Po cest.ah se na vse stratii vlečejo strelski jarki, povsodi vidiš španske kozle, vsakovrstno oviro, mine, različno brambne naprave, ki dajejo nokda-njeinu lepemu nicstti pečat trdnjave, Kakor je videti, so Italijani računali z mogočnim umikom in posesti Gorice niso smatrali za koiičnoveljavno. Drugače si ne moremo razjasniti velikopoteznih odredb v notranjosti mesta. Kolodvor, katerega so bili Italijani pred svojim priliodom razstrelili, so potem pozidali, sedaj so ga pa pred svojim odhodom v naglici zopet razstrelili; ravnotako so zažgali krog kolodvora postavljene barake in obsežna skladišča, v katerih je bilo uničenih za milijone živil in streliva. Niso pa imeli več Časa zažgati skladišč v notranjosti mesta in uničiti podaljšanih železniških prog v ozadju. Popustili so polne vagone materiala. V mestu je ostalo nitiogo živil. Oba soška mostova sta bila pripiavljcna na razstrelbo in žo so hotele italijanske zadnje straže užgati mine, ko so prihitele našo čete in jih prepodile. Mostova pri Baiijšieah in Oslavju sta ostala doceia nepoškodovana.
Lotei-ijsite številke.
Trst, 31. oktobra 51 IG 76 (iO 21
Nabiralke ženskih las
opoxaijiiin, da Unpnjem Ï,eu8kc zmešane livse od t. oktobra naprej Še po viňji cciii kiikor do Hcitaj.
Poštni n/,oreo do .'S^ tlkf: stane 3.5 vinarjev,
1'osiljatve na:
I. Svetec — Rudolfovo,
U*^ iilavni trii.
-Izdelovalnica kit-
Sprejmem zdravega in krepkega
vajenca za mesapski obrt.
Na prodaj imam velicega, lepega črnega psa, za čuvaja. SW-2--J ALOJZIJ MEŽNARŠiČ — Kamlija.