Leto 1934.
Jo^ Julij.
CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. - Posamezna števiilca 1— Din.
Koliko fljudi je na svetu!
Po najnovejših ugotovitvah je na svetu 1.703 milijone ljudi. Od teh je: Protestantov ... 171 milijonov ali lOOOo/o Pravoslavnih. ..120 „ „ 7-00"/o
Judov...... 15 „ „ 009 o/o
Mohamedancev . 202 „ , 12'05<'/o
Poganov..... 879 „ „ 5000 ®/o
Katoličanov ... 316 „ „ 20'00 %
Če katoličani pregledujemo te številke, zlasti še številko nesrečnih poganov, potem pač uvidimo, kako velike so misijonske naloge za kraljestvo Kristusovo 1 Hvala Bogu, misijonska misel je pri vseh katoliških narodih vedno bolj živa. Tudi pri nas. In tudi v naši župniji! Pa naj naša ljubezen do jnlsljonev zažari tudi letos v misijonskem Kdnu, ko bodo po hišah pobirale okoli sv. Cirila in Metoda članice dekliške Marijine družbe darove za misljone. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet za veliko stvar. Lani smo po teh nabirkah poslali Družbi za širjenje vere in Apostolstvu sv. Cirila in Metoda po Din 1933"—; torej vsaki družbi po toltkO dinarjev, kot je bila letnica. Kako bo letos?!
Izredno sveto leto 1934-1935.
v 1900 letni spomin našega Odrešenja je bilo sveto leto zaključeno v Rimu na velikonočni pondeljek. Isti dan je pa sv. oče Pij XI izdal naredbo, ki v njej razglaša katoličanom vsega sveta splošno sveto leto, ki traja od bele nedelje letos, pa do bele nedelje leta 1935.
Po želji svetega očeta naj bi bilo sveto leto čas molitve in pokore. Z molitvijo in obiskom cerkva moremo dobiti odpustek. Pogoji, po katerih se more dobiti svetoletni odpustek, so: sv. spoved in sv. obhajilo ter obisk cerkva in gotove, natančno določene molitve. Poleg tega pa želi sv. oče in nas resno ter vneto opominja, naj poleg tega vse leto mnogo molimo in žrtvujemb po njegovem namenu. Nameni sv. očeta so sledeči: 1. da bi katoliška Cerkev povsod uži-
vala svobodo, ki ji po božji volji gre in v kateri more svoje zveličavno poslanstvo nemoteno vršiti med vsemi narodi; 2. da bi med vsemi narodi zavladal mir, soglasje in blagostanje v pravem pomenu besede; 3. da bi misijonsko delovanje srečno napredovalo in rastlo in da bi se vsi odpadniki vrnili v eno čredo Kristusovo; 4. da bi prenehalo pogumno delovanje „Zveze borbenih brezbožnikov", ki se bogokletno upirajo zoper Boga in ga hočejo ne le iz javnega življenja izključiti, ampak celo iz posameznih duš izruvati vsako vero v Boga in vsako sled bogoljubne misli. Te strašne grehe in zločine, naravnost zoper Boga o-brnjene, naj skušajo vsi verniki v tem svetem letu popraviti in neskončnemu božjemu Veličastvu zadoščenje in spravo nuditi s pobožno molitvijo in zvestim izpolnjevanjem božjih zapovedi. Z našimi molitvami naj bi od Očeta vsega usmiljenja izprosili, da bi brezbožniki, ki nameravajo uničiti vsako vero, svojih strašnih namenov ne dosegli in da bi Odrešenik sveta te zaslepljene sovražnike božje s svojo nebeško lučjo tako razsvetli, da bi svoje bogokletno spočetje spoznali, se ga v svetem sramu kesali in se spokorjeni vrnili v naročje dobrega Boga.
Kako veliki in lepi nameni so dani našim molitvam v svetem letu. Kdo se ne bi rad odvzal klicu svetega očeta 1
Pogoji za odpustek svetega leta so:
1.	Sv. spoved In sv. obhajilo. Velikonočna sv. spoved in sv. obhajilo ne veljal
2.	Obisk cerkva. Določene so povsod farne cerkve in v vsaki župniji še nekatere podružnice. Lahko kdo obišče te določene cerkve kjerkoli, ne samo v domači župniji. Vsako izmed določenih štirih cerkva moramo obiskati trikrat, a moremo to storiti pri vsaki cerkvi kar zapored. Ko smo prvič opravili v cerkvi predpisane molitve, gremo iz cerkve in se vrnemo opravljat molitve še drugič in tretjič. Da bi pa vsak lažje izvršil obisk cerkva in so morda štiri cerkve od kakšnega kraja predaleč, se izvršijo obiski cerkva lahko v manj cerkvah, a biti jih mora
skupno dvanajst. Za našo župnijo se razglašajo cerkve, v katerih je treba napraviti po štiri obiske: farna cerkev, cerkev Sv. Jožefa ha griču iri cerkev sv. Andreja na glavnem trgu. Kdor bo sam obiskal te cerkve, mora opraviti v vsaki po štiri obiske. Če pa kdo hoče privzeti še župno cerkev v Lomu, Krizah ali v Kovorju, naj opravi v feifii izmed tefi žiipnih cerkva po tri oBiske in v domačih treh po tri. Posameznim osebam, ki so bolj zadržane, bolnim, starim in slabotnim zamore župnik izven šv. spovedi, ali pri sv. spovedi vsak spovednik, dovoliti manjše število obiskov ali pa obiske v manj cerkvah. V skrajnem slučaju, ko bi kdo res vsled važnega vzroka ne mogel napravljati obiskov cerkva, se morajo ti obiski spremeniti tudi v druga dela pobožnošti alj krščanske ljubezni. Kar nihče pa ne more biti oproščen zakramentalne sv. spovedi in svi obhajila izven velikonočne dolžnosti, enako hfe sniejo biti opuščene molitve v papežev namen, Čeprav je kdo iz upravičenega vzroka ojjroščen obiskov cerkva. Le bdlrtikoin bi mogel spovednik tudi molitve zmanjšati.
3.	Predpisane molitve pri obiskih cerkva so določene in moliti moramo pri vsakem obisku: a) pri oltarju sv. Rešnjega Telesa pet Očenašov, Zdravamarij in Čast bodi in v papežev namen en Očehaš, Zdra-vamarijo in Čast bodi; b) pred sv. križem rikrat apostolsko vero in dodamo enkrat jobožni vzdihljaj: „Molimo te, Kristus, in te ivalimo, ker si svojim križem svet odrešil", ali namesto tega kakšno drugo pobožno molitvico; c) pred podobo prebiažene device Marije molimo v spomin njenih žalosti sedemkrat Zdravomarijo in dodamo enkrat: .Sveta Mati, to te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce", ali drugo tej podobno prošnjo; d) slednjič molimo pri oltarju sv. Reš. Telesa še enkrat apostolsko vero. Če v cerkvi ni sv. Reš. Telesa molimo apostolsko vero nazadnje pred sv. križem.
4.	Odrejeno ip. da bomo v naši škofiji skupilo dobivali svetol^tili oapuštek z Javniln) procesijami. Imeli bomo zato tri tirbcesijel pri vsaki bonib obiskali naj prvo župho c^rkvev in potpm gretpo s križem nd čelu v dveK prć'ćesijah v terkev sv.
In z eno procesijo v člerkev sv. Ahdreia. Tfedaj bomo imeli tudi v pođ'ružtii cierkvi, kamor pride procesija, sv. Rešnje Telo. Pričeli bomo v naši župhiji s procesijami bolj na jesen, ket te tedaj manj vroče in bodo različni ti'ćdeljski izleti delavčev že minili.
5.	$vetoletnl odpustek je mogoče dobiti veČkrit, kolikokrat kdo izjiolni vie pred-
pisane pogoje. Dobiti se more za sebe, ali za duše v vlcah. Tudi tak, ki se je udeležil milosti svetega leta lani ali letos v Riniti, ali doma po lanskem dovoljenju sv. očeta, zamore še dobiti jubilejni odpustek zase ali za duše v vicah tolikokrat, kolikokrat opravi določena dobra dela.
Naj te določbe o jubilejnem odpustku vsak pazrio prečita iri sklerie, da se izrednie milosti hoče udeležiti.
Viktor Kragl:
Peter Hlcinger.
(Nadaljevanje).
Z isto vnemo kot se je Hlcinger pečal z raziskavanjem in razkrivanjem svetovne in zlasti domače zgodovine, katero je posebtio marljivo obdeloval in svoje rojake budil k vzajemnemu raziskovanju, prav tako je bil vesteh in skrben delavec na polju cerkvene zgodovine.
Ako je Hlcinger že tako zelo ljubil posvetno zgodovino, kako bi mogli dvomiti, da bi se z iskreno ljubeznijo ne bil oklenil tudi zgodovine sv. Cerkve, vsaj v cerkveni zgodovini more vsakdo najti jasen dokaz, da je sv. Cerkev delo Boga samega, kajti zdavnaj bi že bila razpadla, ako bi bila le človeško delo. Zato je Hicinger zlasti iz ljubezni db svojega naroda skusal svoje rojake seznaniti podobno s cerkveno zgodovino. Leta 1849 je začel v ,Zg. Danici" že kar v 1. številki priobčevati »Zgodbe katoliške cerkve"; bravci so ta spis tako vzljubili, da so si ga želeli posebej izdanega v lastni knjigi; „Zg. Danica" je začela Hicingerjev spis prinašati kot priloga in tako je kmalu v ponatisu kot posebna knjiga izšlo Hicingerjeyo delo „Zgodbe kat. cerkve" na 402 straneh in sicer že 1.1849. — Poleg te obsežne knjige je spisal H. številne manjše in večje članke, ki posegajo v cerkveno zgodovino in sicer najrazličnejše vsebine; pfiobčeval je take članke v raznih časopisih, zlasti v „Danici". — Kako[ je pa v posvetni zgodovini najrajše zašel na domača tla, prav tako je v cerkveni zgodovini Adjrajše posegal v slovensko cerkveno zgodovino. Temeljiti so Hicingerjevi članki „Kri-stjanšlvo pri Slovencih", „Ostanki maliko-valske vere starih Slovehćev" in o raznovrstnih škofih oziroma škofijah po Slovenskem. Navdušeno je proslavljal delo sv. Cirila in Metodd in razsodno pa prisrčno je v svojih špisih obdeloval vzhodno vprašanje. Objavljal je tudi zanimiva misijoriška poročila, zlasti o slovenskih misijonarjih.
Hicingerjev Življepjepisec Jos, Benkov|č s pohosoitt trdi, da sriremb HiciHfeerja imć-
npvati tudi prvega slovenskega apologeta, kajti kjerkoli se je pojavil kakoršnikoli sv. cerkvi sovražen duh, vedno je bil H. prvi, ki se je oglasil temu nasproti in vedno je odločno in navdušeno zagovarjal edino pravi nauk sv. rim. kat. cerkve; to zlasti po letu 1848, ko je tudi po Slovenskem opazil razno protiversko gibanje. Ko se je 1. 1850 ob otvoritvi luteranskega templja v Ljubljani med ljudstvo zatrosila krivoverska slovenska brošura „Bramba evangeljske vere" je H. takoj v „Danici" odgovoril s člankom „Ni vsakemu duhu verjeti" in kmalu nato je objavil drug spis „Edina pot v nebesa ali po-dučenje od razločkov prave katoliške vere mimo drugih nekatoliških ver". Ko je 1. 1853 slovenski krivoverec Andrej Smolnikar prišel iz Amerike na Kranjsko in je tukaj pustil rokopis slovenske pietistične knjige, s katero je hotel svoj kriv nauk med rojake zatrositi, je H. objavil v „Danici" poučni spis; „Prava pot v nebesa ni v temi skrita", v katerem se vernik in duhovnik med seboj pogovar-ta o Bogu sploh, o Kristusu, o cerkvi Kristusovi, o sv. pismu in ustnem izročilu, o milosti božji in o sv. zakramer|tih, o božjih zapovedih in krščanskih čednostih in o poslednjih rečeh. Po Hicingerjevem vplivu in navodilu se je 1. 1853 zboljšal slovenski katekizem. V razrvanih razmerah 1. 1848 se je začelo tudi dolžnosti krščanskega zakona po dvoje pojmovati in zato je Hicinger, ve-dpč kam to meri, objavil spisa „Zakonski zadržki" iri „Razlaganje zakonskih postav".
Ker so se tedaj že tudi pri nas začeli vzdigovati zoper marsikatere obrede sv. kat. cerkve, je H. obelodanil „Svete navade in opravila kat. cerkve"; ta spis je nekaka kratka li-turgika; vmes prav primerno razjasnjuje, kako bi nekateri radi kat. cerkev spačili. — V svoja obredna pojasnila je H. prav spretno Vpletal pouk o veliki koristi marsikaterih duhovnih dobrin, ki se premalo cenijo; n. pr. „cerkveni blagoslov nad ženinom in nevesto 6b poroki" „ali apostolski blagoslov ob smrtni uri". — Bistro fe pojasnjeval razne ostanke poganskih iiavad; n. pr. v raznih šegah ob koledi In o kresu, o porokah in pogrebih pomen reka „triu je namenjeno", „narejeno ali zacoprano", „zagovorjeno" in končuje s sv. Pavlom: „Vi imate le silo vere", to je „vi veliko praznega verujete", vrzite, kar jq prazno, proč. Glejte pa, da s g&znp vfrp ne odvržfite ludi praye vqre, kakpr'jih je že dosti storilo."
Še posebno v sedanjih dneh je umesten HicirigerjeV riasvet, ki ga dajć v „Besedi o krstnih imenih", naj bi se otrokom pri krstu
nadevala imena svetnikov, ne pa razna našemljena ali spakedrana imena! — Ko je bilo v „Danici" omenjeno, da bi bilo koristno razložiti, kaj pri slikah svetnikov v pratiki ali drugod posebna znamenja pomenijo, se je takoj lotil tega dela Hicinger v spisu „Znaki ali znamenja svetnikov na podobah." — Kakor ima vsak kristjan svojega patrona, ravno tako imajo tudi razni stanovi svoje posebne zaščitnike, ki so jih zlasti v prejšnjih časih z zaupanjem častili; da bi obnovil in poživil to lepo navado, je H. v spisu „Priporočniki raznih stanov" vspodbujal, katerim zavetnikom naj bi se priporočali razni stanovi n. pr. vojaki, kupci, kmetje, hlapci, dekle, pastirji, razni obrtniki, kovači, usnjarji, čevljarji, tesarji itd.	(Dalje prihodnjič)
To in ono.
Sveta brata Orli In Metod dobita prvo svojo župno cerkev na Slovenskem v Ljubljani pri sv. Krištofu. Posvetitev te cerkve bo v nedeljo 1. julija. Kdor more naj se te posvetitve udeležil
Prvoobhajancev je bilo letos pri nas 122.
Od birmancev, katerih je bilo skupno ravno 500, je bilo 236 dečkov in 264 deklic. Iz tujih župnij jih je bilo v Tržiču pri sv. birmi 54, vsi drugi so bili iz domače župnije.
Zaprte duhovne vaje za dekleta bodo v Ljubljani v Lichtenturnovem zavodu: od 12. do 16. avgusta za gdč. učiteljice in u-radnice; in od 12. do 16. ter od 25. do 29. avgusta za dekleta. Oskrbnina znaša za vse dni Din 100'—. Prijaviti se je treba vodstvu zavoda.
Na Ovslše pri Podnartu gredo letos tržiški delavci 8. julija, kjer imajo cerkveno opravilo v običajnem redu.
Na Kofcah bo sv. rnaša 29. junjja, 1. in 15. julija prav gotoyo. Če bo še kdaj у juliju, bo razglašeno na deski pri sv. Andreju. $v. maša je vedno ob 10. uri. Kdor je tedaj lia Kofcah, naj se sv. maše tudi res udeležil
Hiclngerjeva rojstna hiša v Tržiču je bila meseca junija letos porušena do tal. Na jstpm iTiešju sezida gospodar g. Anton Ješe nqvo, večjo stavbo.
Za sv^toletne odpustke bi gotovo nekateri radi sami obiskovali tržiškć cerkve. V la namen bo vs^Kp nedeljo pdprta cerkev sv. Andreja. Za cerjcey sv. Jpžeta jp pa mogoče dobiti ob nedeljah ključ pri cerkveniku po večernicah, če se oglasita dve osebi, ki prevzameta odgovornost za red v cerkvi ih za vrnitev ključa.
Oznanila za julij.
1.	VI. nedelja po Binkoštih in praznik pre-svete krvi Gospodove, prva nedelja v mesecu.
Zjutraj pri šesti sv. maši je skupno mesečno sv. obhajilo za može in fante. Popoldne je molitvena ura in pete litanije Srca Jezusovega.
2.	Obiskovanje Marije device.
5.	God slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
6.	Prvi petek v mesecu z običajno pobož-nostjo. Na predvečer je v župni cerkvi od osmih do devetih skupna molitev svete ure.
8. Vn. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem redu. Po vseh pridigah in popoldne po litanijah se vrši molitev za zedinjenje vzhodnih kristjanov.
. 12. God sv. Hermagore in Fortunate, pa-
tronov ljubljanske škofije.
14.	Obletnica posvetitve prevz. g. knezo-škofa Gregorija, vladike ljubljanske škofije.
Visoki knez bodi v molitev priporočeni
15.	VIII. nedelja po Binkoštih. Službe božje v navadnem redu.
16.	God Karmelske Matere božje. Ob šestih je orglana sv. maša za žive ude karmelske bratovščine. Ta dan morejo dobiti v naši farni cerkvi verniki popolne odpustke, kadar obiščejo farno cerkev in molijo v namen svetega očeta. Ti popolni odpustki se morejo dobiti od 15. opoldne do 16. opolnoči. Seveda je potreben tudi prejem sv. zakramentov. Člani škapulir-ske bratovščine morejo prejeti še posebne odpustke danes ali na poljubni dan v osmini pod navadnimi pogoji.
17.	God sv. Aleša. Ob šestih je orglana sveta maša za Dolino in med sv. mašo je običajno darovanje.
19. God sv. Vincencija Pavelskega. Ob Vj7. je v kapelici sirotišča na Skali sv. maša za žive in mrtve dobrotnike tržiške Vincencijeve konference.
22.	IX. nedelja po Binkoštih. Slu^e božje v navadnem redu Popoldne ob dveh je shod za kar-melsko bratovščino, ki velja obenem tudi za shod dekliške Marijine družbe. Nato so pete litanije Mb. in končno običajno darovanje za slovesno opravilo naslednjega dne. Po vsem tem je v škapulirski kapelici sprejem novih udov v karmelsko bratovščino.
23.	Ob pol šestih so velike bilje in nato slovesna črna peta sv. maš% z leviti za vse umrle člane in članice škapulirske bratovščine. Po sv. maši je obhod po pokopališču in libera za umrle pred pokopališko kapelo.
25.	Sv. Jakob. Ob 6. je orglana farna sv. maša.
26.	Sv. Ana. Ob šestih je v župni cerkvi orglana farna sv. maša. Ob desetih je sv. maša v cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem. V župni cerkvi je pred šesto sv. mašo skupno sv. obhajilo za žene.
29. X. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v župni cerkvi v navadnem redu. Ob desetih je sv. maša s pridigo in darovanjem tudi r cerkvi sv. Ane. Ta dan je tudi celodnevno češčenje sv. R. T. v kapeli Dekliškega doma. Sv. R. T. bo izpostavljeno zjutraj od šeste ure do šeste ure zvečer. Pričetna po-božnost s sv. mašo bo ob šestih, zvečer se pa vrši ob 5 V* govor in nato pete litanije Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo. Ure češčenja si [bodo razdelile pre-
bivalke Dekliškega doma, a vljudno so ta dan vabljeni tudi drugi verniki, da gredo v to kapelo počastit sv. R. T. kadarkoli, zlasti še v popoldanskih urah.
31. Sv. Ignacij.
Shodi cerkvenih organizaciji
III. r?d: shod 8., vesoljna odveza 2.
Dekliška Marijina družba: shod22., skupno sv. obhajilo 29.
Marijina družba za žene; shod, skupno sv. obhajilo in sv. maša za družbo na god sv. Ane. Pri-četek je ob pol šesti uri zjutraj. A tudi na drugo nedeljo v mesecu naj se udeležijo žene v obilnem številu mesečnega sv. obhajila.
Karmelska bratovščina > shod 22., sv. maši 16. in 23.
Mesečna sv. spoved šolarjev; dečki 14. in deklice 21.
Župnijska kronika
za maj 1934.
Maja v naSi župniji rojenih: 7.
Maja v naši župniji poročeni:
1.	Mali Franc, delavec v predilnici, Sveta Ana 104 in Lombar Matilda, delavka v predilnici, Tržič, Dekliški dom, poročena 5. maja.
2.	Čadež Alojzij, fužinski kovač, Tržič, Fužinska ulica 1 in Mrak Katarina, delavka v predilnici, Bistrica 57, poročena 12. maja.
3.	Tišler Jožef, delavec v predilnici, Tržič, Ljnbelj-ska cesta 58 in Kosmač Ana, delavka v predilnici, Tržič, Glavni trg 13, poročena 19. maja.
4.	Poglajen Anton, delavec. Sveta Ana 73 in Ka-llSnik HedvikH, hčerka posestnika, Sveta Ana 52, poročena 31. maja.
Maja v naši župniji umrli:
1.	Vernik Uršula, zascbnica, samska, rojena 21. 10. 1855 na Bistrici, umrla na Bistrici št. 5, dne 1. maja.
2.	Meglič Frančiška, posestnica-vdova, rojena 16. 1. 1856 pri Sveti Ani, poročena 1. 7. 1895, umrla pri Sveti Ani 31, dne 2. maja.
3.	Primožič Janez, sin prešivalke, rojen 25. 8. 1933 v ljubljanski bolnici, umrl v Tržiču, na Blekah 11, dne 3. maja.
4.	Koželj Karel, posestnik in trgovec, rojen 7. 10. 1899 v Ljubljani, umrl v Tržiču, Glavni trg 11, dne 5. maja.
5.	Kralj Ivan, bivši čevljar in nočni čuvaj, rojen v Tržiču 20. 4. 1861, umrl v Tržiču, Za Mušenikom 15, dne 6. maja.
6.	Zibler Frančiška, gospodinja, rojena v Tržiču 27. 11. 1893, poročena 29. 8. 1921, umrla v Tržiču, Ljubeljska cesta 16, dne 30. maja.
Majska poročila od drugod i
1.	Podrekar Konrad, sin posestnikove hčerj Pranje iz Tržiča, se je rodil v ljubljanski bolnici 5. 5. 1934.
2.	Kurnik Matej, sin elektromonterja Franca in Ane iz Tržiča, se je rodil v ljubljanski bolnici 9. 5. 1934.
3.	ŠeSek Leopold, mizar v Kovinu in MoSkrič Ivana, delavka v predilnici, Tržič, Dekliški dom, poročena 20. maja v Sostrem pod Ljubljano.
4.	Žagar Stanko, samski fotograf v Tržiču, rojen leta 1895 na Vinici, umrl v ljubljanski bolnici 17. maja 1934.
Za predstavnika In založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Ovido Rant, O. F. M.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Srečko Magolič.	/