2 afei" julij-avgust Kazalo IIGRA 4-8 9 Faca 10 Ideja za izlet 11 Črvek 12 SOS 13 Ko bom velik, bom ... Razpisi 14 Od rodov 14-15 Pravni nasveti 14-15 Intervju (Aleš Cipot) 17-19 Tabor na obisku (Jesa) 20-21 22 Kosobrinovi pripravki 22 Kemija v taborništvu 23 Astronomija 25 Mednarodna stran Stran ZTS 24 26 Imeti vod GG Kolumni 27 Tečaj za vodje 28-29 Pionirski tečaj 30-31 Tema meseca 32-34 25 Stric volk 36 Križanka 36 Kolofon 37 Zadnja plat 38-39 Bine in Dane Uvodnik Nove generacije mladostnikov Ce zavrtim časovni stroj v iztekajoča se 80. in zgodnja 90. leta prejšnjega stoletja, opazim velike razlike med takratnimi in današnjimi mladostniki. Na naši osnovni šoli smo ponovno postavljali na noge takratno četo, saj je bilo za njo približno deset let kriznega obdobja. Denarja nismo imeli, bili pa smo pripravljeni na vse izzive in na udeleževanje kakršnih koli že akcij, samo da se dogaja. Nekdo med nami je dal idejo za nekajdnevni pohod in v pouka prostih dnevih okrog 1. maja smo jo mahnili z nahrbtniki in šotorkami na pot. Denarja smo imeli, če se izrazim malce po nogometno, dovolj ravno za bu-rek, več ga niti nismo potrebovali. Nekaj opreme smo premogli in to je bilo več kot dovolj. In danes? Denar ni problem, mladine pa od doma za nekaj dni več ne spraviš kar tako. Ce sem bolj natančen, se mi zdi, da se jih še da pridobiti, če se starejši dodobra pretegnemo, če pa obleži celotna organizacija na njih, se že bojim za rezultat. Tretja kategorija pa je samoiniciativnost mladih. Te skorajda več ne vidim. Blagor tistim rodovom, ki tovrstnih izkušenj nimate. Poet vojvodinskih ravnic bi temu rekel: "Neki novi klinci." Aleš Cipot Mladi bori ob Soči Taborjenja, ki je od 13. do 22. julija potekalo pri vasi Soča, je bilo za ajdovske tabornike prava odločitev. Lepote Triglavskega narodnega parka, mrzla Soča in poletno vreme so pripomogli k izvedbi odličnega, še bolj taborniškega programa. Dnevno so se na tabornem prostoru tolminskih tabornikov vrstile zanimive delavnice, kratkočasnice, ognji, kopanje v Soči in številne igre. Veliko novega so letos ponujale delavnice iz orientacije, pionirstva in preživetja v naravi. GG-ji so se povzpeli do Krnskih jezer, MC-ji pa so obiskali Trentarski muzej. Taboreče so presenetile izkušene cirkusantke in nas popeljale v svet cirkusa, žonglira-nja in malih atrakcij. Nepozabno je bilo tudi tridnevno bivakiranje. Z veseljem se bomo spominjali pastirskih iger, vodnih štafet, turbo-folk žurke z Natalijo, tekmovanja za najboljšo izvedbo taborniške himne, kmetovalca in nove kuharice. Za 65 tabornikov so dnevi minevali zelo hitro in taborjenja je bilo prekmalu konec, Mladi bori pa smo si dodobra napolnili baterije za novo taborniško leto. Katarina K. -S. DOMŽALE> | r Pripravi se tudi ti. ROT2006 22.-24. september, v okolici Domžal. DOMŽALE 06 21.-23. septembra v Dobu pri Domžalah Prve prijave že kapljajo! * Ne odlašajte in izpolnite elektronsko prijavnico! * Ne pozabite naštudirati novih pravil! * Spremljajte rot.rutka.net! * Pridno trenirajte! * Se vidimo v Domžalah! Za odpravo obiskovalcev na jamboree je zbranih že 40 ^ prijav, tako da obisk jamboreeja, ogledi južno zahodne rSKO Številko obale Anglije in potovanje po Škotski niso več vprašljivi! ZTS prijavljenim ne bo poslala položnic, vendar je za Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net veljavnost prijave treba prvi obrok v višini 30.000 SIT na-Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo kazati na TRR ZTS: 02010-0014142372. V sklicu navedite nkov za 10. številko je 20. september. Oktobrska številka 00 10405-DDMMLL (datum rojstva prijavitelja, zapisan v številkah), pri članih ZTS pa številko članske izkaznice. Uredništvo Aljoša Bizjak 4 september IGRA Senta in ^ izvoda i so se po počitnicah znova zbrali na vodovem srečanju. Z vodnito so se že spomladi dogovorili, da bodo takoj po počitnicah poiskali nov vodov kotiček, ^ saj je star pretesen in preblizu šolskega iiigji^^- ij^ Predjajgala, da pogledajo na gozdnem robu blizu majhne J^ggJ^./ ki so jo odkrili lani. Vsi so se strinjali in Tina jih je le s težavo zadržala, da se niso ob navdušenju takoj zapodili v Ko jih je spomnila, da v ? živijo angini, ki ne marajo hrupa, so se skupaj odpravili Taborniki so se že približevali Jf^^JL, ko je raziskovat. ki je tekel spredaj, zaklical: "Hej, zbrali okrog velikega kupa oÁ /7, r , s čimer je nekdo zasul ni več!" Vsi so se , polomljenih Okrog so ležale vreče, stara in celo polomljen fe;. Taborniki so razočarano posedli L—----' na podrto . $ Spomladi so v tej mlaki opazovali , Zala pa je našla kot verižico dolg par rac mlakaric in mrest, ki je bi prepreden okrog trstičja je "Zakaj so vso to navlako vrgli ravno v vprašala vodnico. "Ne vem," je rekla Z začetek zavežemoosmico, končamo z napenjalnim vozlom. [J Začnemo z vrcnim vozlom, končamo z babjim vozlom. RF A n C ft 1 HE K RKJ v A 0 R 0 1 C H V J 11 fi i £ K i L 1 P A K i n J A 1 M n II g H i i D M II F t 1 A t A 1 L t l T 11 1 1 E i F i F 6 K 1 s H 0 H J 1 A F II A II li H A K B F H K 0 MMfcKM litja, riila oblikdvanji in todili: Hanj Ismiik I rar«akinarej@pail.M 12 september Sestri odgovarjata sotrpinom Hello, hello sotrpini! Pa so spet tu jesen, šola in obveznosti ... Nič zato, medve vam vsem želiva uspešen in zanimiv začetek novega šolskega leta, predvsem pa super sošolce, še boljše sošolke in znosne učitelje. Pa ne mislite toliko na ocene, za to bo še ogromno časa, uživajte v lepem septembru. Se beremo ... 4 V: Dragi Kuhla in Kahla! Pišem vama že drugič in upam, da mi bosta tudi zdaj znali pomagati. Bliža se prvi september in jaz se ga še posebej bojim, saj grem v srednjo šolo - v popolnoma novo okolje, polno nepoznanih obrazov. Zase vem, da težko sklepam prijateljstva. Bojim se, da bom pred novimi sošolci že prvi dan izpadla neumno, da se sploh ne bom znala obnašati. Strah me je tudi, da se bodo novi sošolci med sabo že vsi poznali od prej, jaz pa nikogar. Povejta mi, kako naj premagam strah, kako naj se obnašam??? Fazanka O: Pozdravljena Fazanka! l Vse, kar si opisala, je pravzaprav tisto, kar dela prve šolske dni tako vznemirljive in nepozabne. Skušaj vzeti to s pozitivne, nagajive plati. Nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom, a prav toliko možnosti za slab izid imaš, kot za dobrega, ta najboljšega - super nove sošolke, postavni sošolci in sama zanimiva nova poznanstva. Vedi pa tudi to, da je vsaj malce strah tudi vse ostale, ne glede na to koliko ljudi poznajo tam. Pravzaprav ti povem iz lastne izkušnje, da je najbolje iti sam, brez potuhe v poznanstvih. Ne boj se spremembe - uživaj jo. Boš videla, zakon bo!!! Bodi to, kar si, pa bo vse v redu. V: Živijo K&K! Moj problem je, da ko se zaljubim, se zagledam v napačnega. Ne poznam ravno veliko oseb nasprotnega spola, s katerimi bi se lahko brez zadržkov sproščeno pogovarjala. Če ga pa že najdem in se zaljubim, potem je zagotovo že v resni zvezi (in to ponavadi izvem šele, ko sem že čisto zaljubljena) ali pa je kakšen neumen tip. Vsi mi govorijo, da naj se ne sekiram, da sem še tako mlada in da se srednješolske ljubezni tako ali tako ne obnesejo. Zakaj potem vsak dan srečujem toliko srečno zaljubljenih parov, ki se sprehajajo z roko v roki. Zakaj pa mene nikoli še ni doletela taka sreča? Taney ): Ojla Taney! Oh, ta večna tema - ljubezen. Verjemi, da te bo ta sreča še prekmalu doletela. Vse nas ... slej ko prej. Mogoče se ne bi smela obremenjevati s tem. Veva, da je to lažje reči, kot narediti, toda če si venomer na preži, potem je človek preveč napet in preveč analitičen, zahteven do okolice. In to se začuti, se opazi, zato pozabi na to, da bi morala biti zaljubljena v ta pravega in samo njega, sprosti se in se zabavaj. Ljubezen pride sama od sebe, ne prehitevaj dogodkov. Pa, pa ... in piši še ... No, pa smo pri konc erat. [e en nasvet: CAR I! (Izkoristi dan! Vsi potrebni nasvetov pi{ite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.c ME 13 Ko bom velik bo (predstavitev taborniških "poklicev") "Naš tabor je en klump, taborovodja lump."Tako gre poznana taborniška popevka. Ampak taborovodja mora biti ravno nasprotje od klumpa in lumpa. No, morda malce lumpa v krvi ne škoduje. Vedno je povsod, vse vidi in vse sliši. Ve prav vse, kar se dogaja v taboru. Pravkar skušam kuharju izmakniti jabolko in glej ga zlomka, je že tukaj, pa še malo prej je pri vhodu v tabor sprejemal starše, ki so ravnokar prišli na obisk. Taborovodja ne more biti prav vsak. To mora biti oseba, ki ima karizmo, avoriteto in ga drugi spoštujejo. aborovodja je naporen poklic. Skrbeti mora za red in disciplino na taboru, za dobro vzdušje med vodstvom in vodniki, za čistočo, za ohranjanje taborniških šeg in navad, za nove ideje, sprejema pomembne odločitve in za svoje odločitve nosi veliko odgovornost. In večji je tabor, težje je njegovo delo. Nagrada za vse delo je najboljša in najlepša možna. Izjava taborečih ob koncu taborjenja: "Letošnji tabor je bil najboljši." Zakaj pa ti ne bi postal taborovodja? Če si želiš postati taborovod-ja, moraš imeti kar nekaj let izkušenj z delom v rodovi upravi in za seboj kar nekaj rodovih taborjenj. Vsako leto ZTS organizira seminar za taborna vodstva, na katerem izveš veliko koristnega. ■ PLUSI in MINUSI! + (plus) - (minus) Imaš popolno oblast nad Velika odgovornost! taborom in taborečimi. Ob začetku taborjenja si kot prvi Večino časa moraš biti prisoten lahko izbereš šotor, v katerem v taboru. boš spal. Zjutraj lahko vsem kot prvi zaželiš V primeru sporov moraš biti dobro jutro. sodnik. V zboru so vsi pogledi Kdorkoli ima problem, se z njim usmerjeni vate. obrne nate. Vedno se najde tudi trenutek ? časa za počitek in lenarjenje. Ob prostih trenutkih lahko ? kuharju pihaš na dušo in postaneš z njim dober prijatelj. 14 september Butalske Močne ukane 2006 Rod dveh rek Medvode vas vabi na sedmo tekmovanje za pokal MOČNIH UKAN. Tekmovanje se bo začelo v soboto, 14.10., ob 14.30 in se končalo v nedeljo, 15.10., okrog 9.00. Ekipe tekmujejo v kategorijah GG, PP in grče; lahko so mešane in štejejo 4 ali 5 članov. Ekipi se lahko pridruži vodnik ali starejši tabornik (lahko je PP ali grča) z namenom, da pomaga neizkušenim pri nočni orientaciji, da skupaj izboljšajo znanje in pridobijo izkušnje. Starejši član lahko sodeluje le pri orientaciji. Čas od 14.30 je namenjen šaljivim nalogam in še čemu - pustite se presenetiti! Ko se bo spustil mrak, vam bomo zavezali oči in vas odpeljali na neznan kraj, kjer boste začeli pot polno presenečenj in raznovrstnih nalog. Prijave in plačila štartnine sprejemamo do 9.10. na vito.klavora@sentvid.org ali RDR, p.p. 16, 1215 Medvode. V prijavnico vključite podatke o rodu, imena tekmovalcev, kategorijo in kontakt. Štartnino 6.000 SIT/ekipo (25,04 EUR), ki vključuje našitek, malico, prenočitev v šoli, karte in organizacijo, poravnate na poslovnem računu 02013-0011903465 s pripisom "rod-MU06". Rok plačila štartnine je 9.10.2006. Kasneje le-ta znaša 8.500 SIT/ekipo (35,47 EUR) in jo izjemoma lahko poravnate na tekmovanju samem. Več informacij in prijavnico dobite na vito.klavora@sentvid.org ali 041/533-337(Vito). V sredo, 12. julija 2006, smo se taborniki rodu Močvirski tulipani odpravili na čistilno akcijo v okolico Gornjega Gradu, kjer smo v sodelovanju z lokalno komunalno skupnostjo čistili vrtačo, ki se nahaja na vodobzirnem območju Gornjega Gradu. Takoj po zajtrku smo se z gasilskimi kombiji in terenskimi avtomobili odpeljali do bližnje vrtače, v kateri so bile gore pločevink piva, steklenic in podobne navlake. Vsak član je dobil svoj par plastičnih rokavic in takoj smo se lotili dela. Nabrali smo ogromno vreč smeti, med katerimi smo našli tudi okostje srne in krave ter lobanjo divjega prašiča (ta je še vedno imela dlake). Med smetmi smo našli tudi večje odpadke, kot so deli avtomobila, 3 pralne stroje in pa kuhinjsko peč. Še dobro, da smo cepljeni proti različnim boleznim, ki bi jih lahko povzročili vsi ti odpadki (predvsem proti neprijetnemu vonju in zarjaveli barvi). Največja najdba je bila pločevinka Cockte iz leta 1994. Ko smo pospravili vse smeti, smo ugibali, koliko tehta nabrana količina smeti. Oseba, ki je se je najbolj približala stehtani količini, je dobila nagrado. No, in za konec naj povemo, da smo v dveh urah GG-ji iz RMT-ja nabrali 1355 kg smeti. Matej, Liam, Žiga, Nejc; vod Tajni agenti Odprite okno srednjega veka V soboto, 8.7.2006 smo se z avtobusom pripeljali v Gornji Grad in se nastanili v šotore. Ker je bila letošnja rdeča nit tabora srednji vek, smo s seboj prinesli tudi srednjeveška oblačila ali pa smo jih izdelali kar na taboru. V srednjeveških oblekah smo imeli športne igre, vsak vod pa je dobil tudi svoje srednjeveško ime. Mi smo tako postali za en teden Mušketirji. Prvi večer so se vsi vodi predstavili, drugi večer pa so nekateri taboreči dobili rutke. Na bivak smo hodili 2 uri. Prespali smo na travniku blizu gozda. Zelo veliko smo peli in se kopali. Zelo smo uživali, ko smo se lahko vrgli v vodo. V četrtek smo se pomerili v nogometu z domačini, nismo pa vedeli, da oni trenirajo nogomet že tri leta. Tilen je bil najboljši golman, Staš in Lea pa najboljša napadalca. Na žalost smo izgubili, vendar smo bili vseeno veseli in zadovoljni, ker je bila to prijateljska tekma. Na taboru smo neradi hodili na stranišče, ker ni bilo najbolje urejeno ("štrbunk"), vendar smo mogli. Zadnji večer smo imeli tudi krste in poroke v srednjeveškem stilu. Naslednji dan smo pakirali naše torbe in nahrbtnike. Čas je tako hitro minil, da smo mislili, da sta minila šele dva dneva in ne cel teden. Bilo je SUPER!!!!!! vod Ježki (na taboru Mušketirji), RDR Medvode AKTUALNO 15 Darko Jenko Novi zakon o društvih Državni zbor nas je v mesecu juniju tega leta zopet "osrečil" z novo različico Zakona o društvih (besedilo zakona je bilo dne 13.6.2006 objavljeno v Uradnem listu RS št. 61/06), in to kljub nasprotovanju javnosti. Posebno oster kritik novega zakona je bil Olimpijski komite Slovenije z močno podporo vseh zvez društev in posamičnih društev, ki delujejo pod njegovim okriljem. Tudi ZTS je članica Olimpijskega komiteja Slovenije. No, sedaj je kar pač je. Zakon je bil sprejet in je dne 28.6.2006 stopil v veljavo. V pričujočem prispevku bi vas rad opozoril na nekatere novosti, ki jih novi zakon prinaša. Novi zakon je precej obširnejši od prejšnjega, saj ima kar 61 členov prejšnji pa jih je imel samo 40. V zakonu je močno poudarjena nepri-dobitnost društva. Namen društva ne more biti pridobivanje dobička. Društvo mora vse presežke prihodkov nad odhodki nameniti za delovanje društva. Vsakršna delitev premoženja med člane je nična. Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega izključna dejavnost bi bila pridobivanje dobička. Finančni strokovnjaki vidijo rešitev v tem (novi Zakon o društvih pa to tudi omogoča), da društva za izvajanje pridobitne dejavnosti ustanovijo ločeno gospodarsko družbo. Morda bi bil ta model lahko uspešen tudi na nivoju ZTS. Pridobitna dejavnost se lahko izvaja v društvu, če jo ima društvo opredeljeno v svojem aktu in kadar je povezana z namenom in cilji društva. Tako taborniki lahko še naprej nemoteno nečlanom ponujamo zimovanja, letna taborjenja in druge dejavnosti, povezane s taborniškim programom. Ustanovitelji društva so najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe (po prejšnjem zakonu je bilo potrebnih 10 takšnih oseb) ali pravna oseba, kar je absolutna novost. Iz tega sledi, da društvo lahko ustanovijo tudi različne gospodarske družbe, javni zavodi, cerkvene ustanove ipd. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Občni zbor se praviloma sestaja enkrat letno, na zahtevo 1/5 članov (po prejšnjem zakonu pa 1/3) pa kadarkoli. Vsako društvo ima svojega pravnega zastopnika, ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba (pri tabornikih je to starešina rodu). Ena najbolj spornih novosti, ki jih prinaša novi zakon, je tudi odgovornost za po- slovanje društva. Za zakonito poslovanje odgovarjata tako društvo kot odgovorna oseba društva. Društvo za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti društva solidarno in z vsem svojim premoženjem odgovarja tudi odgovorna oseba društva. Vendar pa odgovorna oseba odgovarja samo, če je s svojim ravnanjem zmanjšala premoženje društva ali nezakonito preusmerjala finančne tokove društva z namenom oškodovanja upnikov ali v drugih primerih, ki so našteti v zakonu (3. odstavek 6. člena). Članstvo v društvu je lahko le osebno (ne npr. po zastopniku ali pooblastilu). Za osebe, ki so mlajše od 7, let pristopno izjavo podpiše zakoniti zastopnik (starši, posvojitelji, rejniki), za osebe med 7. in 15. letom pa zakoniti zastopnik poda pisno soglasje za včlanitev v društvo. To področje je pri tabornikih še izrazito neurejeno in prepuščeno zgolj vodstvom rodov. Novost je tudi, da ima vsak član društva možnost, da odločitev, sprejeto na organih društva, izpodbija pred sodiščem, vendar šele potem, ko je izkoristil vse pravne možnosti znotraj društva. Ker doslej ni bilo potrebno posredovati osebnih podatkov o odgovorni osebi društva, novi zakon predvideva, da morajo že registrirana društva manjkajoče podatke o odgovorni osebi posredovati upravni enoti, pri kateri so vpisana, najkasneje do 28.12.2006. Društvo svoje poslovne dogodke praviloma vodi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. V primerih, ki jih določa zakon (letni prihodki nižji od 5 milijonov SIT in aktiva na začetku leta nižja od 10 milijonov SIT), pa po sistemu enostavnega knjigovodstva. V vsakem primeru pa je društvo zavezano izdelati letno poročilo (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida), ki ga sprejme oz. potrdi občni zbor društva. V primeru, da je imelo društvo v poslovnem letu več kot 200 milijonov SIT prihodkov, mora njegovo poslovanje revidirati revizijska družba (močno si želim, da bi bili vsi taborniški rodovi že naslednje leto podvrženi reviziji poslovanja). Podelitev in odvzem statusa društva v javnem interesu sedaj ureja Zakon o društvih (v prehodnih določbah zakona so razveljavljeni vsi pravilniki, ki so to področje urejali doslej). Zakon predvideva možnost, da se pri javnih razpisih za pridobitev proračunskih sredstev, namenjenih društvom, v merilih za izbiro upošteva tudi status društva v javnem interesu. Poleg drugih načinov prenehanja društva (po volji članov, po zakonu, na podlagi sodne odločbe, s pripojitvijo drugemu društvu) zakon sedaj omogoča tudi prisilno poravnavo in stečaj društva. Uvedba stečaja ali prisilne poravnave ima za edini namen poplačilo upnikov. Ob prenehanju društva po volji članov (sklep o prenehanju sprejme občni zbor društva) je pomembno, da se sprejme tudi sklep o prenosu premoženja na sorodno društvo. Če društvo tega ne stori, se premoženje prenese na lokalno skupnost. Globe so določene v kazenskih določbah in so predpisane v razponu med 100.000,00 SIT do 4.000.000,00 SIT za društvo in med 10.000,00 SIT do 250.000,00 SIT za odgovorno osebo. Največ bo potrebno plačati za: • opravljanje dejavnosti, ki ni določena v aktu društva; • kadar se dobiček ne porabi za delovanje društva in • kadar društvo ne vodi predpisanih poslovnih knjig. Društva, ki so bila ustanovljena po prejšnjih predpisih, nadaljujejo delo po določbah novega zakona. Novi zakon ne predpisuje roka za uskladitev aktov društva z določbami zakona. ^ 16 ^ september Aleš Cipot SiNi Tine Radinja vodja inštruktorskega tečaja "Instruktaža je predvsem priložnost za osebno rast in nove prijatelje" Pred kratkim so se zaprla vrata inštruktorskega tečaja letošnje sezone Gozdne šole. O inštruk-torskih tečajih je vsako leto v Taboru prelitega veliko črnila, zadnja leta tudi precej črk na rutkinem forumu. Člani inštruktorskega tima opravljajo pomembno, dragoceno delo za ZTS. Nekako si naše organizacije brez njih ne predstavljam. Pravzaprav imam ob omembi inštruk-torskega tima včasih nekako zmedene misli. Dejstvo je, da so neprecenljivi in nujno potrebni (če jih ne bi bilo, bi si jih morali preprosto izmisliti), uporabljajo sodobne metodološke pristope, sledijo trendom, kolikor jih poznam individualno, gre za liberalne posameznike, po drugi strani pa so se mi kot skupina že od nekdaj zdeli nekako konzervativni. Dejstvo je, da v taborniški javnosti krožijo govorice, da ne rečem stereotipi, in vedno me je zanimalo, v kolikšni meri so resnični. Dajmo reči bobu bob z vodjo letošnjega tečaja Tinetom Radinjo. INTERVJU 17 Je znanje, ki ga ponujate v nadaljevalnem tečaju, dovolj za uspešno vodenje rodu? Znanje na tečaju za vodje -načelnike rodov in čet - je nadgrajevanje in nadaljevanje znanja s temeljnega tečaja. Vse znanje skupaj, ki ga dobiš v dveh tedenskih tečajih, pa še ni zagotovilo za to, da bo posameznik vodil rod kot se šika. Znanje je zgolj orodje, za uspešno vodenje rodu pa potrebujemo še najmanj posameznika/posameznico, ki ima glavo na pravem mestu in dovolj v hlačah, da si znanje podredi tako, da le-to dela zanj/zanjo. Ne smemo tudi pozabiti na okolje, ki lahko še tako izobraženega načelnika demo-tivira za delo in mu odmakne zastavljene cilje. Vsekakor pa so teme in zbirka znanj, ki jih dobimo na nadaljevalcu, preizkušene in večkrat premišljene in pretresene prav s strani uporabnikov samih - načelnikov rodov. Inštruktorski tečaji so se preoblikovali v tečaje za vodje, kar bolj ustreza njihovemu dejanskemu namenu. Temeljni tečaj je postal tečaj za vodje enot -načelnike družin in klubov, nadaljevalni pa tečaj za načelnike rodov in čet. Seveda pa znanja presegajo zgolj te okvire in so namenjena vsem, ki delujejo na področjih vodenja, organiziranja večjih akcij, planiranja in ostalih področij v tabor-ništvu, kjer za svoje delo potrebuješ znanje. Kako gledaš na dejstvo, da so opravljeni inštruktorski tečaji obvezni za vodenje enot, medtem ko so v tem pogledu specialistični tečaji, o pozitivnih učinkih katerih smo se v prejšnjih številkah Tabora že razpisali, zapostavljeni? Zapostavljeni? Ah, daj no, nekaj sušnih let s prijavami ne sme pomeniti, da so zapostavljeni. Letos so številke opogumljajoče in treba se je spopasti s trendom, ki onemogoča še večjo rast. In tu je zame odgovor - trdo delo vseh vpletenih v specialistične tečaje, planiranje in promocija, pa uspeh ne bo izostal. Tudi mi v timu tečajev za vodje delamo veliko na promociji, predvsem na promociji znanj, ki jih ponujamo in tega, kje vse jih lahko koristno uporabimo. To, ali tečaj potrebujemo za registracijo rodu ali ne, ni nekaj, s čimer bi se mi kot izvajalci izobraževanja sploh ukvarjali. Upam in verjamem, da naši tečajniki pridejo po znanje in ne po registracijo in tako bi moralo veljati za vsakega izmed tečajev. Ker sem le v zadnjih dveh stavkih dobil odgovor na bistvo vprašanja, bi ga rad dopolnil. Naš sogovornik v aprilski številki Tabora pravi, "da se v okviru ZTS-a preveč poudarja inštruktorske tečaje. Rodovi so zaradi pogojev potrjevanja prisiljeni pošiljati popotnike na inštruktorske tečaje. Tistih, ki so zainteresirani in ki imajo ambicijo za nadaljnje izobraževanje, pa ni veliko in kandidatov za specialistične tečaje zmanjka. ... " Zanimiv je še odgovor na vprašanje, ali je poudarek na specialističnih znanjih možnost rešitve "krize orga- nizacije": "Prepričan sem, da je to nujno. Sedanja usmeritev ZTS je dala prednost področjem, ki v osnovi niso zgolj taborniška in s tem se izgublja prepoznavna identiteta taborništva. ... " V rodovih moramo dobro in trdo delati, pa bomo vzgojili dovolj tabornic in tabornikov za vse tečaje, vse vloge in naloge v organizaciji. Vse ostalo je iskanje izgovorov. Specialisti so face. Njihova znanja so uporabna in prava taborniška. Zavedati pa se moramo, da nekdo mora voditi družino in rod. Nekdo mora skrbeti za organizacijsko plat in dobrobit rodu, planirati, se prijavljati na razpise in zastopati rod. To jih naučimo na tečaju za vodje. Drugje se naučijo drugih stvari in jaz nisem v tem nikoli videl problema in se s tem nisem nikoli ukvarjal. Vedno sem verjel, da je iskanje vzrokov v drugih mašilo za delo, ki ga moraš narediti sam. Kako sestavite time mentorjev? Med taborniki namreč obstaja mišljenje, da ste zaprta skupina ljudi, ki v svojo sredo ne spusti vsakogar. Prazne marnje in babje čenče. V zadnjih dveh, treh letih smo popolnoma pomladili celotno ekipo in samo letos je bilo izmed skupaj 9-tih mentorjev kar 5 novih, kar je kritično število, če želimo zagotavljati visoko kvaliteto in prenašati znanje, ki pride z izkušnjami. Ekipa je mlada in sestavljena iz ljudi, ki so tudi čez leto aktivni vodje v svojih okoljih. Vsak vodja tečaja si izbere mentorje, ki mu v timu gradijo ravnovesje izkušenj in mladosti. Kako bi torej opisal inštruk-torski tim; kot zaprtega ali odprtega za nove delovne moči? Skrbno spremljamo vse tečajnike in med njimi iščemo nove moči, 18 ^s september vedno ko opazimo kakšnega, ki ima kvalitete in vrline, ki mentorju pri-stojijo, ga predlagamo načelniku VIO v nadaljnje izobraževanje in če se dokaže, ga ne izpustimo. Letos ste na inštruktorski tečaj spet povabili zunanje sodelavce oz. predavatelje, ki so tečajnikom ponudili svoje znanje. To dejanje se je po mnenju nekaterih tečajnikov izkazalo za zelo dobro. Zakaj se je tako dolgo odlašalo s tem? Zakaj medse ne pritegnete več zunanjih strokovnjakov? Odkar pomnim, so na tečajih za vodje predavali zunanji strokovnjaki. Navkljub temu, da imamo v svojih vrstah strokovnjake s področij od izobraževanja in vodenja, pa psihologije in prava, je prav, da se povezujemo in iščemo dodatna znanja v strokovnjakih, ki jih povabimo na tečaj. Največji problem nam predstavlja prav njihova prilagoditev na taborniško realnost in potrebe naših vodij. Izjemen strokovnjak in predavatelj na fakulteti je le redko sposoben prilagoditi znanja in način podajanja tako, da ima bodoči načelnik od tega koristi. Komentarji tečajnikov na predavatelje s fakultet skozi leta so bili jasni - ta znanja so najmanj uporabna. Rad bi poudaril, kako pomembno in fino se mi zdi, da imamo vsi v timu izkušnje z vodenjem rodov, čet, območij in drugih velikih zadev in imamo lastno izkušnjo, kaj vodja pri svojem delu potrebuje. Kako so potekale priprave na tečaj? Odlično, smo ekipa, ki ve kaj potrebuje in kaj nam je storiti. Če bi še v rodovih imeli kulturo prijavljanja na tečaje in bi se tečajniki prijavljali na tečaj, ko je zato rok in ne v zadnjih dneh pred tečajem, bi nam bilo pa še lepše. Tečaji so znani po dolgih in veliko vrednotenjih. Zakaj toliko? Kaj naredite z njimi? Na večernem sestanku vodstva, ki se prične okoli pol polnoči, vrednotimo minuli dan. Ni pa to vse. Predvsem se pripravimo na naslednji dan, preverimo ali imamo vse, kar potrebujemo, in se poizkušamo kar najbolj uskladiti med tremi tečaji. To je najpomembnejši del. Vrednotenje na šoli poteka v treh nivojih; dan ovrednotijo tečajniki v vodih, njihovi mentorji združijo njihova mnenja in povrednotijo v tečajih, zvečer pa vsi skupaj zgolj opozorimo na tiste predloge tečajnikov in/ali mentorjev, ki so najbolj pomembni in na katera lahko nemudoma vplivamo. Vrednotenja so naša glavna vez s tečajniki in v vseh pogledih se trudimo, da tečaje prilagodimo njihovim potrebam. Tako daleč najpomembnejše vrednotenje pride v mesecih po šoli, ko združimo vse, kar so tečajniki povedali in postavimo temelje za prihodnje leto. Kaj je prednost mlade ekipe, ki vodi tečaje? Da imamo strokovna znanja, lastne izkušnje z vodenjem, da smo povezani in se imamo radi. Samo mlada ekipa, ki še vedno deluje v enotah in si vseskozi nabira novo znanje, je vredna in primerna, da ta znanja prenaša naprej, še posebej če jih oplemeniti s strokovnimi znanji. Kako ustvarite tako dobro vzdušje, saj se tečajniki običajno vračajo s tečaja zelo motivirani in zadovoljni? En velik stric je rekel, da ne moreš zanetiti iskre v drugih, če ne nosiš ognja v sebi. Vzdušje se vname samo od sebe, ko se zložijo skupaj vse stvari, ki jih damo v tečaj mentorji in tečajniki. Kaj je največja prednost inštruktaže? Kaj je tisto naj- več, kar tečajniki odnesejo od tečaja za vodje? Dobro odmerjeno znanje, pakirano skupaj z navodili za uporabo v vrečke za večkratno uporabo. Moje osebno upanje je, da je inštruktaža še vse kaj več, predvsem priložnost za osebno rast in super priložnost, da najdem prijatelje, ki počnejo podobne stvari. To pa nima cene, mar ne? Kako potekajo predavanja v primerjavi s klasičnim šolskim stilom? Naše vodilo so tri komponente: prvič: kako bo predavanje koristilo tečajniku - to je namen in to so posamezni cilji predavanja, drugič: kako bomo ta znanja podali, da bo ostalo kar največ in da bodo znanja kar se da uporabna in tretjič: kako bomo poskrbeli za to, da tečajniki ne zaspijo. Vseskozi smo zvesti skavtski metodi, predvsem učenje z delom je rdeča nit večine predavanj. Tako nam uspeva loviti mero med metodami in vsebino in tudi najbolj teoretične vsebine podajati na tak način, da imajo tečajniki kar največ od tega. Kakšna je vloga vodje šole, v kateri si bil letos ti? Zajebana. Ni stika s tečajniki, mentorji in vodje se ti porazgubijo v obveznostih, ti pa s tisoč zadolžitvami okrog hiše, kuhinje in poteka celotnega procesa. Užival sem vsako minuto in vsak trenutek. V katero smer se bo razvijalo izobraževanje na tem tečaju? Smo konkurenčni podobnim izobraževanjem v tujini in v ostalih organizacijah? Tečaji za vodje morajo predvsem odgovarjati na potrebe vodij v enotah in širše. Rad bi, da na tečaje pridejo vsi, ki imajo opravka s planiranjem, delom s prostovoljci, vodenjem v naši organizaciji. Mi bomo naredili vse, da so znanja vedno aktualna in ažurna, podana kakovostno in s pravim taborniškim pristopom. Sam imam srečo, da delam izobraževanja skozi vse leto. Sem član Pool of Trainers EYF in v okviru Evropskega foruma mladih delamo izobraževanja za vse velike mladinske organizacije v Evropi. Prav tako delam mladinske dogodke, seminarje in usposabljanja za Svet Evrope in Evropsko komisijo. To so stvari, ki me bogatijo v znanju in denarju, pa vendar nikoli ne dosegamo kvalitete kot jo na tečajih za vodje v GŠ. Zakaj? Predvsem zato, ker tukaj posvečamo toliko dela in energije v prenos znanja iz prejšnjih let, ker jemljemo vrednotenja smrtno resno in ker planiramo enotedenski tečaj že 10 mesecev vnaprej. Predvsem pa ker imamo priložnost povezati ekipo in graditi na enotnosti - to nas dela nepremagljive. Zakaj se lahko ALT-a (izobraževanja na drugi stopnji) udeležiš samo ob povabilu inštruktorskega tima? Slišati je, da s tem zapirate vrata nekaterim, ki bi si želeli delati in imajo nove ideje in drugačno vizijo, pa jih tako ne morejo uresničiti? Tole pa ni čisto res. Za ALT še vedno velja, da je brezplačen, nanj pa so povabljeni tečajniki na povabilo načelnika KVIO. In to je to. Naj poudarim nekaj, kar je nekaterim včasih težko razumeti, čeprav je povsem preprosto: ALT je namenjen izobraževalcem - trenerjem, ki se usposobijo za načrtovanje in izvajanje izobraževanj na nacionalnem nivoju, pa naj bodo to specialistični, vodniški ali tečaji za vodje. Na drugi stopnji ne gre več za nadaljnje izobraževanje vodij ampak za trenerje, ki delajo za ZTS, zato njihovo kadriranje in usposabljanje poteka prek komisije za vzgojo in izobraževanje. Letos je bilo opaziti kar nekaj sprememb. Slišal sem, da si tudi ti recimo pokazal veliko energije in ponosa pri vodenju tečaja. Kolikšen izziv ti pomeni vodenje tako pomembnega tečaja? Dekleta pa tudi fantje, ki me poznajo, pravijo, da znam biti prav INTERVJU 19 fajn, prijazen fant lepih manir. No, ko pa pride do inštruktaže, se to spremeni, moje iskanje perfekcio-nizma zna biti prav neprijetno. Tako je, ko verjameš v projekt, verjameš vase in v krasne ljudi, s katerimi delaš. Takrat vežeš veliko energije in od vseh vpletenih pričakuješ enako. Če vložiš veliko sebe v tako stvar, si seveda ponosen, ko vidiš koliko pomeni tudi vsem ostalim in predvsem, da vse poteka kot mora. Moj osebni izziv ni bil vodenje šole, ampak zadovoljiti standarde, ki si jih sam postavljam. Ti so ponavadi višji, kot mi bi jih postavili drugi in šele ko tu uspem, sem zadovoljen. Vesel sem vsega, kar smo dosegli, širina znanja in strokovnost, ki je v gradivih šole, način in nivo podajanja, fleksibilnost v pravem pomenu besede in zaupanje ter vzdušje med nami in na celi šoli. Danes 26-letni Tine je član ofjeloskega Rodu svobodni Kamnitnik. V preteklem .nandatnem obdobju je bil član Izvršnega odbora ZTS za aktivno participacijo mladih. r „j 20 september Tabor na obi Na koordinatah 126,900m in 41 1,750m z nadmorsko višino 535m, se pravi v Gozdni šoli, smo nekega poletnega ponedeljka zbrali taborniki, željni spoznati, zakaj topo tečaj slovi kot najnapornejši tečaj v okviru ZTS. Odgovor na to vprašanje smo dobili še isto popoldne, ko smo pričeli z lovljenjem KT-jev v klancih pod Voglom, s čimer smo odprli lov za točkami, ki naj bi nam omogočile, da bomo tečaj uspešno opravili. Že prvi večer smo se vsi tečajniki morali strinjati, da tisti, komur je počitek zelo pri srcu, pač ni iz pravega testa za orientacista. Predavanje za predavanjem, razgibavanje za razgibavanjem, skica na skico, to je dnevni red na topotečaju. Da bo mera polna, sta nam živce parala še duhamorni profil terena in vaja v risanju izohips. No, pa da se ne bo kakšen bodoči orientacist preveč prestrašil - za vsak trud obstaja tudi nagrada in tako je tudi na Tečaju orientacije in topografije. Zvečer se je s tabornega prostora slišala kitara in bolj ali manj uglašeno prepevanje, kadar ni preveč deževalo, pa je celo zagorel ogenj. Je bilo tako vsak večer? Seveda ne. Ker je bila vremenska napoved ugodna (se pravi, da so bile napovedane nevihte z vetrom), smo se za en večer odpovedali nalaganju drv na ogenj in se odpravili tudi na nočno orientacijo. Ker je tako deževalo, se je vodstvo tečaja letos odpovedalo strašenju tečajnikov na pokopališču. Mogoče boste prihodnje leto imeli to srečo vi. ^^^Haktualno 21 Blaž Kovačič - Kovax Katarina Jesenko Odhod na celodneveno orientacijo smo si prislužili šele, ko sta Mikky in Kovax, naša mentorja, pričela upati, da znamo toliko, da se ne bomo izgubili za več kot 10km. Poleg tega, da smo morali priti na cilj, je bilo potrebno prikazati tudi vse praktično znanje, ki smo se ga naučili, in tega ni bilo malo. Tako smo po napornem šprintu na vrh smučišča s tresočimi rokami risali skico na daljavo, na travniku, kjer je očitno ravno takrat sestankovala svetovna organizacija komarjev pa smo risali skico poti. Kje smo risali skico KT, ne smem povedati, ker bi s tem izdala več let skrbno varovano orientacijsko skrivnost, skice terena pa se ne spomnim, ker je bila v času mojega risanja že tema. Tako so tekli dnevi - od jutranje telovadbe do popoldanske odbojke in večernih ognjev - ko smo se nenadoma zavedli, se na, koordinatah, navedenih na začetku, nahajamo že teden dni. To sta opazila tudi Mikky in Kovax ter nas počastila s ... no, o tem pa rajši kdaj drugič. Skratka, pomembno je, da smo tečaj vsi opravili, da noben od nas ne mara bananasto rumene barve in da se ne moremo več izgubiti (lahko pa zaidemo z idealne poti). Se vidimo na prihodnjih orientacijskih tekmah! Q 22 ^s september kosobrinovi pripravki „ Naredimo si kosilo iz narave Juha Potrebujemo: 2 pesti listov regačice, pest listov plešca in kopriv, drobno čebulo, dva korenčka, dva krompirja, peteršilj, 1 dcl kisle smetane, 2 žlici olja, sol, poper. Sesekljano čebulo in drobno narezana korenčka prepražimo na olju, nato dodamo sesekljane liste regačice, plešca in koprive ter na koščke narezan krompir. Zalijemo z enim litrom vode in pustimo kuhati, dokler krompir ni mehak. Na koncu dodamo drobno narezan peteršilj, kislo smetano, sol in poper po okusu. Na maslu Potrebujemo: 80 dag očiščenega topinamburja, 15 dag masla, sol. Narezan topinambur prekuhamo v slanem kropu. Odcejenega stresemo v ponev, v kateri smo razpustili maslo. Ko je opečen, prilijemo vodo in ga kuhamo do mehkega. Nato ga postrežemo k različnim jedem. Omleta iz regačice Potrebujemo: 2 jajci, 1 žlico olja, ščepec soli, žlico mleka, skodelico narezanih listov regačice. Jajci ubijemo, dodamo žlico mleka, stepemo in zlije-mo v ogreto maščobo. Liste regačice prekuhamo, posoli-mo po okusu in odcedimo. V jajčno omleto nadevamo prekuhano in odcejeno regačico, zavijemo in omleta je pripravljena za postrežbo. Solata Potrebujemo potrošnikove (cikorijeve) liste. Te dobro očistimo, dodamo kuhan krompir v koščih, sol, česen in kis po okusu, zabelimo z belim ali olivnim oljem ter dobro premešamo. Kolački Potrebujemo: " kg očiščenega topinamburja, 2 jajci, 20 dag sira, 8 žlic moke, olje, dobro misel ali materino dušico. Očiščen in na koščke narezan topinambur skuhamo, pretlačimo in ohladimo. Primešamo jajci, moko, nariban sir in dobro misel ali materino dušico. Zmes dobro preg-netemo, na mizi oblikujemo štruco in jo narežemo na rezine, debele približno 2 cm. Rezine povaljamo v moki in jih na vročem olju zapečemo. Enake kolačke lahko naredimo tudi iz krompirjevega pireja. □ kernua v tabornistvu ^ Indeks telesne mase - ali sem predebel? Indeks telesne mase (ITM) je merilo, ki ga uporabljamo za ugotavljanje ogroženosti posameznikovega zdravja zaradi prekomerne telesne mase. Bolj poznane so tabele, ki prikazujejo odnos med telesno maso in telesno višino in jih opazimo v zdravstvenih ustanovah. P I oznamo več različic teh tabel, vendar niso cisto ustrezne, saj pri izračunu idealne telesne mase ne upoštevajo telesne konstrukcije posameznika. Čeprav tudi izračun ITM ni najboljši način, daje splošne smernice za presojo ustreznosti telesne mase in primerne količine telesnih maščob. Za prikaz količine uskladiščene maščobe uporabljamo pri izračunu ITM matematično formulo, ki upošteva telesno maso in telesno višino posameznika. ITM posameznika dobimo tako, da telesno maso posameznika v kg delimo s kvadratom njegove višine v metrih. ITM = masa v kg/( višina v m ) 2 Posamezniki, stari 34 let ali manj, lahko uporabljajo sledeča navodila za določitev količine telesne maščobe: • Če je tvoj ITM med 20 in 25, to pomeni sorazmerno vitko telo in zdravo količino telesnih maščob. • Če je tvoj ITM med 25 in 30, tvoje telo velja za "močno" morda celo pretežko in priporočljivo bi bilo, da po posvetu z zdravnikom zmanjšaš tveganje za zdravje z dieto in/ali telesno vadbo. • Če je tvoj ITM več kot 30, je to znak zmerne ali prekomerne debelosti in potrebno se je posvetovati z zdravnikom. Q RAZISKOVANIE Astronomski pojavi zaradi gibanja nebesnih teles Spoznali smo ze, da zvezde navidezno skorajda mirujejo. Razlog temu je predvsem njihova izredna oddaljenost. Njihovo navidezno gibanje pravzaprav povzroča le Zemlja s svojo rotacijo (dnevnim vrtenjem). Veliko bolj opazno se gibljejo predstavniki našega Osončja. To so planeti, asteroidi, kometi in predvsem naša Luna. Njihovo gibanje opazimo, ko spreminjajo položaj pred navidezno nespremenljivim ozadjem zvezd. S svojim gibanjem prispevajo k nastanku pojavov, ki so posledica njihovega medsebojnega položaja. Konjunk-cija je na primer pojav, ko se dve nebesni telesi navidezno zelo približata. Če eno nebesno telo (največkrat Luna) prekrije drugega, temu pravimo okultacija. V primeru, ko Luna prekrije Sonce, pravimo pojavu Sončni mrk. Če pa Luna zaide v Zemljino senco, ki je posledica osvetljenosti od Sonca, pravimo pojavu Lunin mrk. Ta mesec si bomo lahko ogledali najmanj dva zanimiva pojava od zgoraj naštetih. Oba pojava se bosta zgodila prav zaradi gibanja Lune, pojava pa bomo lahko opazovali v večernih urah. Prvi bo delni Lunin mrk 7.septembra. Luna bo tega dne vzšla delno zasenčena ob 19.30, najbolj pa bo zatemnjena (njen zgornji del) ob 21.00. Ob 21.30 bo Luna zasenčena le še z Zemljino polsenco. Okoli 23.00 bo pojav končan. Zanimivo je morda omeniti, da bo prav v trenutku največjega zasenčenja za opazovalce iz Slovenije morda prišlo tudi do dotikalne okultacije neke zvezde v Vodnarju. "Morda" zato, ker je tak pojav zelo, zelo redek in ga je izredno težko napovedati, saj zahteva zelo natančne meritve. Če bo Delni Lunin mrk, kot ga bo iz Slovenije mogoče videti 7. septembra v času največje zasenčenosti, torej okoli 2ih (skica: Primož Kolman (PK)) prišlo do pojava, pomeni, da bo zvezda drsela prav po robu najbolj zasenčenega dela Lune. Ne smemo pozabiti, da je tudi Luna gorata. Zvezda se bo tako pojavljala in izginjala na robu temnega dela Lune. Pojav bo seveda možno videti le skozi daljnogled in bo trajal le nekaj sekund. 12. septembra se bo zgodil drugi pojav v mesecu septembru, okultacija najbolj znane zvezdne kopice Plejad ali Gostosevcev v ozvezdju Bika. Plejade nosijo tudi kataloško oznako M-45. Njene najsvetlejše zvezde se imenujejo po sedmih sestrah iz grške mitologije. Plejade so preko cele zime na nebu lepo vidne kot majčken voziček, vendar ga nikakor ne smete zamenjati z Malim vozom in Severnico! Nič ne de, če ne znate na nebu najti Bika ali Plejad. Luno, ki jih bo tisti večer prekrivala, Okultacija zvezdne kopice Plejad ali Gostosevcev, ki bo iz Slovenije vidna i2.septembra takoj po Luninem vzhodu (skica: PK) boste zagotovo našli nekje na vzhodu, seveda če le ne bo oblačno. Luna na ta dan vzide šele ob 21.44, torej je ne iščite pred tem. Vzhajajoča Luna bo že prekrivala Plejade, preko katerih bo počasi drsela proti levi (vzhodu). Za opazovanje boste potrebovali manjši daljnogled. Najbolj zanimivo je opazovanje trenutka, ko se izza temnega dela Lune pojavljajo zvezde. Od svetlejših zvezd se bo prva - Merope - pojavila že ob 22.12. Druga, Alcyone, bo pokukala izza temnega dela Lune ob 22.38. Celotnega pojava bo konec že v dobri uri in pol, ko bosta ob 23.16 oziroma 23.20 izza temnega dela Lune pokukali še zadnji dve izmed svetlih Ple-jad - Atlas in Pleione. Q 24 september Amerikanec STRAN ZT$ Stoletnica skavtskega gibanja Skavtizem, ki ga je pred skoraj 100 leti po dobri izkušnji s prvega tabora na Brown-sea Islandu ustanovil Robert Baden-Powell, je danes razširjen po celem svetu. Vanj je vključenih več kot 28 milijonov mladih. V letu 2007, ko praznujemo stoletnico, bomo skavti po celem svetu izvajali tisoče aktivnosti, s katerimi bomo skušali spremeniti svet na bolje, in tako označili to okroglo obletnico. Svetovna organizacija skavt skega gibanja je vse te ak tivnosti združila v programe ob stoti obletnici skavtstva. Ti programi so: • Gifts for Peace (darila miru), katerega cilj je vzpodbuditi skavte po vsem svetu k temu, da bi se v kar največji meri angažirali in dali svoj prispevek svetovnemu miru ter da bi poudarili mir in vzgojo za mir kot eno ključnih točk skavtske-ga programa. • Join-in-Centenary (pridruži se stoletnici), katerega cilj je preko programskih idej prispevati k temu, da bi vsak skavt na tak ali drugačen način bil vključen v praznovanje stoletnice skavtstva. • Scouting's Sunrise (zora skavtstva), v okviru katerega je zamišljeno, da bi 1. avgusta 2007 (1. avgusta 1907 je ustanovitelj skavtskega gibanja Robert Baden-Powell ob osmih zjutraj odprl prvi tabor s tem, da je pihnil v svoj kudu rog) vsi skavti po celem svetu ponovno dali svojo skavtsko prisego ob prisotnosti podpornikov in simpatizerjev gibanja. Hkrati pa bi s tem simbolnim dejanjem stopili v novo stoletje skavtstva. Ti programi so okvirji za aktivnosti skavtov po celem svetu. Tako posameznikov, vodov, družin, rodov, kot nacionalnih organizacij. Bo pa v letu 2007 organiziranih tudi nekaj skupnih dogodkov - t.i. World Centenary Events (svetovni dogodki ob stoletnici), ki so predvsem 21. svetovni skavtski Jamboree v Angliji, Brownsea Island Sunrise Camp (tabori na otoku Brownsea) ter mednarodni kongres v Ženevi. Slovenski taborniki, združeni v Zvezi tabornikov Slovenije, nacionalni skavtski organizaciji, smo v okviru programa Darila miru pripravili skupni program s Hrvaškimi skavti (Savez Izvi aa Hrvatske). V okviru tega programa je ena ključnih aktivnosti akcija Plavajmo za mir, v okviru katere je predvideno skupno plavanje tabornikov in izvi a ev preko Piranskega zaliva in s tem opozarjanje na mir in strpnost med sosedama. Mednarodna stran Nina Kusar RAZISKOVANIE 25 Stric volk Darila miru Svetovna organizacija skavtskega gibanja je za leto 2006 pripravila program Gifts for Peace - Darila miru. Osnovna zamisel programa je spodbuditi vsakega skavta, da bo prispeval k miru in tako obeležil 100-letnico skavtstva. Vsaka nacionalna skavtska organizacija naj bi v času od septembra 2005 pripravila svoj projekt, v katerega se lahko vključijo skavti vseh starosti.Ta projekt naj bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljil dejanske potrebe mladih v skupnosti in tako neposredno vplival na mlade in njihove težave. Projekt naj bi služil kot most med skavtsko organizacijo in skupnostjo, v kateri deluje. Ker je pojem miru precej širok, so bila določena mladim pomembna področja, na katerih naj bi program temeljil: • reševanje konfliktov brez nasilja • razblinjanje predsodkov • spodbujanje solidarnosti Zveza tabornikov Slovenije - nacionalna skavtska organizacija - v sodelovanju s Savezom izvilača Hrvatske jutri, 9. septembra, organizira akcijo Pla-vajmo za mir 2006, kjer bomo taborniki v družbi hrvaških izvilačev preplavali Piranski zaliv. Na koncu polotoka Seča se bomo zbrali vsi, ki si želimo sožitja med državljani obeh držav. Na prizorišču se bodo odvijale taborniške aktivnosti s poudarkom na pomorskem vzgojnem programu. Do konca leta se nam v sklopu programa Darila miru obeta še ena zanimiva akcija. ZTS skupaj z Zvezo katoliških skavtinj in skavtov Slovenije pripravlja projekt, v katerem bomo slovenski taborniki in skavti vsem predsednikom sveta poslali novoletne voščilnice. Q Jaz na srečo za svoje volčje življenje ne potrebujem kaj dosti denarja, jasno pa mi je, da ga lahko pri obsežnejših projektih taborniki potrošite kar dosti. Pri tem, kako priti do denarja, pa se znajo v taborniški srenji mnenja krepko razlikovati. Eni so bolj previdni in ne želijo pozabiti na tradicijo, na nepridobitno noto naše organizacije, na cilje in namen taborništva, drugi so bolj odprti in imajo manj predsodkov do najrazličnejših načinov pridobivanja denarnih sredstev. Tudi če bi taborniki za lastno enoto ali organ/projekt naše Zveze sami nabirali denar in za to prejemali provizijo. Pred časom je šepet vetra do gozda prinesel celo idejo, da bi imeli v strokovni službi tržnika, ki bi skrbel za dotok denarja. Ne rečem, da je ideja slaba, vsekakor pa bi jo bilo potrebno pretresti kot vrečo, da bo jasna in čista. Vprašljivih je več stvari in, mimogrede, namen trženja ni primarno iskati denar. Lep pozdrav iz (že) jesenskih gozdov! Stric volk 26 ^s september IMETI VOd GG "Vodnikovi triki" Barbara Bačnik - Baca Arhiv RDR Nekateri bi rekli, da je metoda dela neke vrste zbirka trikov, s katerimi pridobimo osvojimo oziroma pritegnemo otroka ali mladega človeka k določeni stvari. Pa vendar ti "vodnikovi triki" niso nič drugega kot metode vzgojnega dela. odnik je lahko specialist v ezanju vozlov, lahko priži ga kresove v dežju in celo brez Vžigalic, zasleduje živali kot Buffalo Bill, se maskira kot Sherlock Holmes, teče kot gazela in je mojster v signalizaciji, a je vseeno slab vodnik, če nima vedno pred očmi in v srcu svojih članov, ki jih mora vzgajati, oblikovati njihove značaje in vzbuditi v njih duh tabornistva. Vse znanje vodnika namreč ne pomaga dosti, če tega znanja ne zna na primeren način podati naprej. Prijetno s koristnim Pri tabornikih želimo z delovno vzgojo doseči nekaj koristnega. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da končni cilj ali učinek ni samo opravljeno določeno praktično delo, ampak so ti cilji vzgojno sirse zastavljeni. Bistvo je v delitvi dela, vodnik ne sme nikoli vsega narediti sam. Pogosto pa naletimo na težavo, kako vedeti, čigavo naj bo neko delo, torej komu kaj leži in kako zastavljeno dejansko izvesti. Te odgovore prinese zgolj "taborniška kilometrina" oziroma praksa. Vodnik se mora potruditi in z zanimanjem spoznavati svoje člane, predvsem pa se pogumno podajati v skupne nove vodove dogodivščine. Soigra metod Pomembno je samostojno razmišljati in razvijati nove ideje, kom- binirati in se prilagajati. Vse po lastnem preudarku in razmisleku v stilu "bodi izviren". Metode dela v vodu so seveda različne, odvisne pa so od narave snovi, ki jo obravnavamo, od starosti članov voda, od prostora srečanja, materialnih pogojev itd. Zlato pravilo se glasi: čim več praktičnega dela, kjer naj bodo aktivni vsi člani. Z metodami ustvarjamo okoliščine in pogoje za doseganje vzgojnih ciljev. Pomembna je soigra metod, se pravi uporaba in prepletanje različnih metod hkrati. Se nasvet za konec GG vodniki - bodite izvirni in navdušeno opravljajte svoje delo že na začetku novega šolskega leta. Dobro si zastavite plan dela, vanj vključite kar se da veliko želja in potreb vaših članov, skupaj si izmislite še kaj novega in popolnoma odšteka-nega, pa bo konec z vašimi skrbmi čez leto. Ostala bo samo še realizacija in veselje ob opravljanju funkcije GG vodnika. Srečno! Taborniška ali skavtska metoda Je opredeljena kot sistem stopnjujočega samoizobraževanja in sa-movzgoje, ki ju določajo naslednji elementi: • taborniška prisega in zakoni, • učenje z delom, • vodov sistem dela, • simbolni okvir, • narava, • osebno napredovanje in • podpora odraslih. Q Amerikanec Kolumm AKTUALNO Boris Mrak Naj novo ne bo rutina Promocija ZTS Človek se ne more spustiti dvakrat po isti reki. (Odlomek, 91, Heraklit, 6. in 5. stol. pr.n.št.) S septembrom se začne vsakoletno ponovno iskanje čudežne kombinacije aktivnosti in pasivnosti, ki predstavlja taborniški program. Program voda, program družine, program rodu V to kombinacijo poskušamo vključiti vse: vodje, člane, aktivnosti, finančne vire, potrebno opremo, tisti, ki razmišljajo malo bolj na široko, pa tudi vrednote, načela, zaveze. Vsakokrat sproti je ta kombinacija rahlo drugačna, vključuje novo in gradi na starem. Več mladih vključimo v ta proces iskanja najboljšega, boljši so lahko rezultati. Posebej, če se ti mladi zavedajo, kaj je ključ uspeha taborništva - skavtizma, ki že skoraj sto let ohranja zanimivost za mlade. Ključ do uspeha je pravšnja kombinacija vrednot, ki so več ali manj trajne, in aktivnosti, ki morajo biti nove, sveže. Pri prvem so pomembni odrasli vodje v organizaciji, pri drugem pa mladi. Odrasli vodje, ker se zavedajo vzgojnega pomena organizacije, katerega ključ so ravno vrednote, in mladi, ki vedo, kaj jih zanima, kaj je privlačno, kaj želijo početi (medklic: oziroma vsaj vedo, česa ne želijo početi). Rodovi, ki jim uspe narediti pravilno zmes tega, rodovi, ki so in želijo biti drugačni in sveži, kjer je inovativnost in kreativnost ena tistih trajnih vrednot, so potem tudi uspešni. Uspešni v svojem poslanstvu, lahko tudi uspešni v številu članstva. Oboje ni nujno povezano. Koncert priljubljene glasbene skupine bo verjetno pritegnil več mladih kot prostovoljna dejavnost, namenjena drugim. Pa to še ni merilo kakovosti doživetja ali vzgojnega pomena ene ali druge aktivnosti. Vsako ocenjevanje v merilih uspešnosti ali neuspešnosti vedno znova postavlja vprašanje kriterijev, meril za merjenje uspešnosti. In vprašanje ocenjevalca. Nekomu je merilo število, drugemu občutek, tretjemu čustvo. Verjamem, da vam bo uspelo najti pravi recept za vaš program. Posebej, ker bi želel, da v taborniškem letu, ko bomo praznovali stoletnico ustanovitve skavtskega gibanja, postanemo uspešni tudi skupaj, kot slovenski taborniki, združeni v Zvezi tabornikov Slovenije. Zato tudi čisto potiho upam, da ste v svoje programe vključili tudi več aktivnosti, ki bodo prispevale k skupnemu uspehu slovenskega taborništva. Da ste vsaj malo odprli vrata svojih vrtičkov. Da ste si upali pogledati v daljne širjave. Sanje niso dovolj, vendar je življenje brez njih veliko boljpusto. P"| Poletje je za nami, za nami so poletni tabori, za nami so vsa tista lepa doživetja izpod platnenih streh, ki smo jih doživeli med poletnimi počitnicami in ki so na nek način vrh našega celoletnega taborniškega dela in pravzaprav nagrada za naše celoletno delo. Ampak tako kot za vsako pomladjo pride poletje, za vsakim poletjem pride jesen in začetek novega šolskega leta in pred nami so nova pričakovanja in novi načrti za naslednje šolsko leto. Polni smo poletnih doživetij, pa ne samo z morja in taborov. Se vedno sanjamo o prijetnem druženju in poležavanju na toplem soncu Toda pred nami je novo šolsko leto, pred nami so novi izzivi, nove naloge, nove preizkušnje. In ena od tehje prav gotovo 9. septembra v akciji, ki jo slovenski taborniki organiziramo skupaj s hrvaškimi, in to plavanje preko Piranskega zaliva. Daje zamisel in akcija dobra, nam seveda potrjuje tudi to, dajo je podprla WOSM in oba predsednika držav Hrvaške in Slovenije, g. Stipe Mesi} in g. Janez Drnovšek. Vsekakor se nam obeta enkraten dogodek, ki bo vsaj za en dan povezal dve sosednji državi, in, vsaj tako upam, pripomogel k umirjanju napetosti in zadev v Piranskem zalivu Vse lepo in prav in vse pohvale in čestitke tistim, ki so si to prireditev zamislili injo bodo, v to sem povsem prepričan, tudi uspešno izpeljali, in to z obeh strani državne meje. Ampak ob tem se človeku takoj postavi vprašanje promocije dela naše organizacije. Toliko aktivnosti, toliko prostovoljnega dela, vloženega v različne aktivnosti v taborniški organizaciji, pa vendar tega ne znamo predstaviti sredini, v kateri živimo, in potem se čudimo in modrujemo, da nas okolje ne razume, da nas ne podpira, da ne moremo do najosnovnejših sredstev za naše tekoče delo. Ob tem pa seveda pozabljamo, da si nekako ne znamo ali pa nočemo izboriti ustreznega mesta v medijih in sredino, v kateri delamo, seznanjati z našim delom in našimi napori. Seveda je težko pričakovati, da bo vsak rod v naši organizaciji imel sposobnega "propagandista" oziroma "promotorja" našega dela, vsekakorpa bi to delo na profesionalen način morali opraviti na nivoju naše krovne organizacije, ZTS. Ampak ali smo to sploh sposobni? Ustreznih kadrov nam verjetno ne primanjkuje, nimamo pa volje ali pa interesa, da bi to tudi uresničili. In Piranska prireditev je seveda enkratna priložnost, da kot prepoznavna organizacija z dolgoletno tradicijo in obilo aktivnosti v medijih zavzamemo mesto, ki nam gre. Ce mediji obilo prostora posvečajo vsem tistim, ki profesionalno nastopajo v najrazličnejših dejavnostih in so za to seveda tudi obilno nagrajeni, posebno še v športu, bi seveda bilo pošteno, da pišejo z enako vnemo tudi o vseh tistih malih državljanih, ki brez plačila naši družbi dajejo sebe in svoj prosti čas, da bi kar se da uspešno zaposlili mlade in koristno izpolnili njihov prosti čas. In prireditev, ki bo 9. septembra v Piranskem zalivu, je res enkratna priložnost, da ZTS ponovno stopi iz anonimnosti in družbo opozori na njeno koristno delovanje. To pa vsekakor pomeni veliko angažiranja taborniških prostovoljcev in vzpostavitev komunikacije z okolico, v kateri živimo. Z okoljem moramo vzpostaviti komunikacijo, kot se temu reče strokovno in to v smislu informiranja, spominjanja in nagovarjanja. Kako se je naša organizacija pripravila na to, bomo šele videli. Pustimo se pozitivno presenetiti in upajmo na najboljše (žal dosedanje izkušnje iz preteklosti niso ravno vzpodbudne). Držim pesti in upam na najboljše. Sicer pa, 9. september je pred nami in bomo videli! Vsem tabornikom želim, da bi se srečanja v Piranskem zalivu udeležili v čim večjem številu in s tem demonstrirali svojo pripadnost pozitivnim razmišljanjem in sodelovanju z drugimi. Sarajevo, 29. avgust2006 Q 28 ^s september Tanja Cirkvenčič ^ SiNi Tečaj za vodje 2006 Naj naj instruktorski tečaj ... tokrat na Divjem zahodu Gozdna šola v Bohinju je letos v tretjem tednu avgusta zaživela kot mesto znanja Ukancville. Na Divjem zahodu so se naselili vedoželjni kavbojci iz vseh koncev in krajev, ki so po enem tednu nazaj domov odnesli polno malho novih izkušenj, zanimivih vtisov, uporabnih znanj ter novih ali pa osveženih prijateljskih vezi. bojska rdeča nit je in štruktorsko šolo spremlja la cel teden, čeprav smo se polnoma prepustili le ob zabavnih večerih ter prihodih in odhodih. Vmes so bile stvari bolj resne. Na obeh tečajih za vodje enot - načelnike družin in klubov - smo se vživeli v načelnike in razmišljali, s čim vse se ti srečujejo pri vodenju družin in klubov. Beseda je tekla o planiranju, vodenju, timskem delu, komunikaciji, motivaciji, zgodovini, strukturi in temeljnih načelih naše organizacije, psihologiji in oblikah dela s posameznimi starostnimi vejami ter še marsičem. Na tečaju za vodje enot -načelnike rodov, čet - pa smo že pridobljena znanja nadgrajevali z vsebinami, ki pridejo prav vsakemu načelniku čete ali rodu. Mednje sodijo projektno financiranje, rodov PR, vrednotenje, taborništvo v družbi, nastopanje, reševanje konfliktov, identiteta skavtstva, planiranje, lik vodje, timsko delo in drugo. Teme so podajali večinoma taborniki - tako člani mentorskih ti-mov kot tisti izven inštruktorske šole, ki imajo na določenem področju boljše znanje in veliko izkušenj -medse pa smo povabili tudi nekaj zunanjih sodelavcev, ki so vsebino svojih predavanj primerno prilagodili taborniškemu okolju. Vsi so vsebino predstavili skozi privlačne metode, tečajniki pa so bili vedno veliko več kot zgolj pridni poslušalci, saj so pri vsaki temi aktivno sodelovali. Ker je cilj tečaja vsebine čimbolj približati udeležencem, je bilo teorije vsakič le za trden temelj, večji poudarek pa je bil na učenju preko prakse, realnem planiranju in izmenjavi izkušenj. Metode, skozi katere je bilo znanje posredovano tečajnikom, so bile zabavne in zanimive, hkrati pa je bila vsaka dobro premišljena in najbolj primerna za določeno temo, da ne bi prevladala nad vsebino. Temeljna načela smo na primer spoznavali v taborniški galeriji, timsko delo smo preizkusili v praksi, o psiholoških značilnostih starostnih vej smo pripravili dokumentarne filme. Ker smo hoteli čimbolj izkoristiti priložnost, ko je skoraj šestdeset taborniških vodij zbranih na enem prostoru, smo eno popoldne namenili usmerjeni debati, izmenjavi mnenj in spoznavanju naše in sorodnih organizacij. Tečajnikom bo v najlepšem spominu zagotovo ostal bivak, ko so vodi v dežju zapustili Gozdno šolo, naslednji dan pa so se vrnili nasmejanih obrazov, spočiti od napornih predavanj, z obilico novih doživetij, s seboj pa so prinesli tudi sonce. Vezi, ki se na inštruktaži splete-jo med posamezniki, so nekaj posebnega in tisto najlepše, kar vsak posameznik ponese nazaj v svoj rod. V enem tednu se nabere ogromno vtisov in znanja, ki pa se bo v pravi luči pokazalo šele čez čas, ko se bodo vedoželjni kavbojci prelevili v taborniške vodje, se zagnali v projekte in vodenje svoje enote. Mnenja Jerca, RSK Škofja Loka, Tečaj za vodje -načelnike družin, klubov - Japki Všeč mi je bilo delo. Všeč mi je bilo, ker se nismo učili samo preko predavanj. Ves čas smo bili postavljeni v povsem realne situacije, ki smo jih morali reševati sami med sabo. In to se mi zdi tisto pravo. Teorija ti kaj hitro izgine iz glave in se je ponavadi v realnih situacijah težko držiš. Tu pa so nam pokazal tisti pravi način, učenje z delom. Prav tako me je navdušil tisti pravi občutek domačnosti. Prvi dan smo si bili vsi malo tuji, potem pa smo počasi začeli delovati kot ena velika družina. Vsaki družini je hudo, ko se razi-de in prav tako je bilo z nami. Petra, RST Domžale, Tečaj za vodje -načelnike rodov, čet - Fastwood banda Tečaj za vodje - gotovo najboljša motivacija za nadaljnje taborniško delovanje. Kup novih idej, prijateljev in spominov ... naselili v Ukancvillu, je sprva čakala zabavna preizkušnja. Poleg rodea, metanja lase, žigosanja krav in drugih nalog so iskali tudi zlata zrna v Bohinjskem jezeru. Naloge so bile odlično opravljene, zato smo vse toplo sprejeli v naše mesto znanja. Da Divji zahod vseeno ni bil tako divji, je skrbel vodja šole - župan Tine, tolpe divjega zahoda pa so bile pod budnim očesom treh šerifov in njihovih namestnikov. 19 Vprašajč-kov (tečaj za vodje enot - načelnike družin, klubov) je vodila Anja s pomočjo Vesne, Ikija in Tince, 20 Jap-kov (tečaj za vodje enot - načelnike družin, klubov) je vodila Tanja, z njo pa Lea, Irena in Hugo, 13 članov Fastwood bande (tečaj za vodje enot - načelnike rodov, čet) pa je vodil Haupi skupaj z Žužo, Nino in Vin-dijem. Za čistočo, taborne ognje, vso podporo in odlično vzdušje so poskrbeli kanarčki Meta, Gujo in Medo. Kavbojce, ki so prišli čez lužo, da bi se Na tečaju za vodje si ob prvem zboru zamenjamo rutice. Tečajniki dobijo rjave, mentorji modre, kanarčki pa rumene. S tem se še na simbolni ravni odpremo za vse, kar nam tečaj prinaša novega. Na zaključnem zboru jih zamenjamo nazaj in s tem pokažemo našo pripravljenost, da vse pridobljeno znanje ponesemo v svoje rodove po celi Sloveniji in še dlje. Japki prihajajo v zbor. Posebne inštruktorske šege kot so domiselni prihodi v zbor in njegovo razdiranje, lepe jutranje misli, vabila na obroke, bujenje in zabavni večeri ob tabornem ognju so prispevale k posebnemu vzdušju, ki smo ga ustvarili skupaj. Pika in Tomi - sostanovalca, a vsak iz svoje tolpe ter iz različnih organizacij. Poleg tabornikov in skavta Tomija (ZSKSS) se je tečaja udeležilo tudi pet nasmejanih punc iz hrvaške taborniške organizacije (SIH). Čeprav nismo najmlajši, se še vedno radi igramo. Vsak odmor je bil zabaven in sproščujoč in če se je le dalo, smo ga preživeli skupaj vsi trije tečaji. 30 september Samo Vodopivec Tečaj pionirstva ter bivanja v naravi '06 Pred vami je reportaža z letošnjega tečaja pionirstva ter bivanja v naravi, ki je potekal od 18. do 23. avgusta na Pšenku ob taborniški koči Rodu srebrnih krtov iz Idrije. Ker je sam tečaj v primerjavi z ostalimi nekaj posebnega, je tudi reportaža nekoliko drugačna - namesto suhoparnega besedila je pripravljena fotoreportaža, kjer lahko izveste nekaj malega o tečaju ter dobite kakšno novo idejo za prihajajočo taborniško leto. nteresu tečaja je, da o ne erih dogodkih, ki so se zgodili, molčim. O dogodkih, ki bi večini pognali kri po žilah. O dogodkih, zaradi katerih bi nas nekateri obsojali. O dogodkih, ki so naredili naš tečaj edinstven in neponovljiv. Da pa vam vsaj malo potešim radovednost, vam lahko zaupam, da se bodo nekateri izmed njih ponovili. In peščica izbrancev bo naslednje leto postavljena pred izziv čuvanja skrivnosti, tako kot to počno generacije pred njo ... Stražni stolp iz naravnih materialov -namesto vrvi so uporabljene smrekove korenine. tečaj je bil za nekatere zelo naporen. Doma narejen kanu - konstrukcijo iz lesk oblečemo v sotorke ter plastificirano ponjavo, spoje zatesnimo z lepilnim trakom. Naključne obiskovalce Pšenka je gradnja pionirskega objekta fascinirala, prav tako Prenosno ležišče iz naravnih materialov - smrekove veje ter praprot (za manj bodeče vzglavje) so izkoristili možnost strokovnega vodstva povezane skupaj, pri ogledu gradbišča. 32 ^s september ibno - kjer popolnost sreča dvojnika Reportaža s taborjenja tabornikov Rodu jezerski zmaj Velenje "Ribno - kjer popolnost sreča dvojnika". Ja, prav to je zapisal stari maček taborništva, Marko Sirše. In verjemite mi, če on tako pravi, zagotovo velja kot pribito. Dodatno verodostojnost pa bi z veseljem v to izjavo zabili prav vsi zmajčki in zmajčice, ki so kadarkoli okusili čarobno mešanico prijateljstva, zabave, dogodivščine in vedozeljnega nabiranja novih znanj v zavetju neokrnjenih gozdov v okolici Ribnega pri Bledu. Rod jezerski zmaj Velenje slovi kot najštevilčnejši slovenski rod, kar zna biti svojevrstna težava za pripravljavce letnega taborjenja. Dve ali tri izmene, to je sedaj vprašanje. Letos smo velenjski taborniki taborili v dveh izredno zasedenih in številčnih izmenah. Več nas je - boljše je, pravijo, in mi lahko ta rek zagotovo potrdimo. V desetih dneh (oziroma v petih za tiste najmlajše tabornike in tabornice -murenčke), toliko traja ena izmena, smo doživeli marsikaj -od že pravzaprav "stalnih rubrik", kot so urejanje vodovega kotička, neusmiljenega boja za preživetje na progi preživetja, zanimivega in predvsem zabavnega večernega programa ob tabornem ognju, ki je zajemal vse od popularnega gang-sta rapa do poskusov snemanja filma, do tistih dejavnosti, ki presegajo meje običajnega: bivakiranje oziroma tako imenovana "ranger varianta" na Pokljuki, tematski dan na temo Asterixa in Obelixa, ki je bil predvsem mlajšim v veliko veselje, taborniški krst ( o katerem bolje, da ne govorim -ključna beseda: glina) pa še kaj bi se našlo. V sklopu samega taborjenja se je izvajala RJZ-jeva vodniška šola, ki vsako leto vzgoji kar lepo število dobrih vodnikov ter jih uspešno pripravi na delo z vodom. Letos so se domačim tabornikom v vodniški šoli pridružili tudi taborniki iz drugih slovenskih rodov, z nami pa se je "mučila" tudi zamejska Slovenka iz Avstrije. Letošnje taborjenje je bilo nekaj posebnega zaradi 40. obletnice prvega taborjenja v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. Ob koncu bi se rad zahvalil Master Cardu za oglaševanje na našem taborjenju: Kravji rog: 20 EUR, Naustnik: 5 EUR, Usnjen trak: 8 EUR. Gledati taborovodjo Sineta, kako uveljavlja svojo avtoriteto s pihanjem v rog: neprecenljivo. Nekaterih stvari se ne da kupiti. Za vse ostalo je tukaj Master Card. Aja, če še niste ugotovili - imeli smo se z eno besedo neponovljivo fajn. No, v bistvu sta to dve besedi. Ups. Besedilo in foto: Matej Ramsak Prvovrstna zabava in smeh v očeh! Letošnje taborjenje v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu je bilo za rod Pusti grad Šoštanj prav posebno. Ne samo zaradi visokega jubileja našega tabornega prostora (letos praznujemo 40. obletnico prvega taborjenja v Ribnem), ampak tudi zaradi izjemno dobrega in sproščenega vzdušja na taboru. 130 taborečih je preživelo 10 dni kot v najlepših taborniških sanjah. Super večeri ob tabornem ognju, nepozabni pripetljaji na bivaku, taborna olimpiada, čudovito vreme, zabaven krst, v katerem smo se vrnili v čas pionirčkov, in še mnogo, mnogo več. Omeniti je potrebno tudi uspešno izveden vodniški tečaj MC, ki je ustvaril 20 novih vodnikov, ki bodo širili taborniško znanje in naš način življenja med najmlajše. Besedilo in foto: SiNi Nepozabno Kolpastično taborjenje! Muhasto vreme, čudovita reka Kolpa, prijazni domačini, zelena narava, odlično taborniško vzdušje ... vse to so besede, s katerimi bi lahko opisal taborjenje tabornikov iz Rodu podkovanega krapa iz Ljubljane. Vsakoletna nova lokacija tabora je resda velik zalogaj za vodstvo rodu, ampak zanje to pomeni le nov velik izziv. Letos so taborili v neposredni bližini vasice Kuželj ob Kolpi. Številčno morda res ne ravno velik tabor je prevevala močna energija, ki te je kar posrkala vase. Otroški smeh je pronical skozi dežne kaplje in v naših srcih je vedno sijalo sonce. Bolj taborniškega taborjenja še nisem doživel in takrat sem si zaželel, da bi se čas ustavil. Hvala vam Kra-povcem za izjemno gostoljubje. Besedilo in foto: SiNi 34 september Mavrično taborjenje Svobodnih kamnitnikov Spet smo pričakali poletje in s tem tudi MAVRIČNO TABORJENJE 2006 v Bregu ob Kolpi. Najmlajši člani in njihovi vodniki smo bili na Kolpi pet zanimivih dni. Tja smo se polni pričakovanj odpravili v ponedeljek, 3. julija, zjutraj in do tabora prišli ravno v času kosila. Tisti dan smo si z igro razdelili pisane rutice mavričnega taborjenja - vsak vod je imel svojo barvo rutk. Prav tako pa so bili pobarvani dnevi in s tem je bilo povezano dežurstvo, približna barva hrane in program. Udeleženci taborjenja murni in MČ -ji, so imeli sicer ločen program, vendar so se vseeno odlično ujeli med seboj. V večernem programu smo se združili z MČ-ji. Ob večernem ognju smo peli pesmi v spremljavi kitare, imeli TV večer in "nočno orientacijo" z mavričnimi lampijončki. Zadnji večer je vsak mlajši član našega rodu, ki se je udeležili taborjenja, dobil svojo žuro in prav vsi so bili ponosni nanjo. To je bil resnično lep zaključek našega prijetnega druženja. Sama kot vodnica sem z minulim taborjenjem resnično zadovoljna, saj me je presenetilo izredno zanimanje vseh murenčkov za program. Tako smo brez problemov izpeljali taborjenje do konca. Sedaj se vsi spet veselimo novih dogodivščin, ki že čakajo na nas. Polona Perko, Foto: Samo Vodopivec Pečenje piščancev in twistov na bivaku. Tam ob ognju našem ... Taborniki RST iz Domžal smo si ob tabornem ognju v roke segali cel mesec julij. V začetku meseca smo na desetdnevnem taborjenju za GG-je postavljali kuhinje z ognjišči in si v njih kuhali večerje, dvakrat odšli na bivak, se kopali v reki Krki, zidali pečico, imeli nočno in dnevno orientacijo, se za cel dan prelevili v viteze in princeske ter nabirali užitne rastline. Sledila je osemdnevna izmena za medvedke in čebelice. Tudi tukaj nismo pozabili na najrazličnejše taborniške aktivnosti, kot so postavljanje in kurjenje ognja, panoge mnogoboja, kanuarjenje in vozlanje. Odšli smo tudi na dvodnevni bivak, za en dan pa smo postali čisto pravi gusarji. Manjkali niso seveda niti taborniški krsti in poroke. Tretji vikend v juliju je bil namenjen taboru grč. Nekdaj aktivni taborniki so obujali spomine na stare čase in se spet pomerili v nekaterih taborniških veščinah. Za piko na i smo zaključili s PP taborom. Bodoči vodniki, načelniki in aktivni PP-ji smo imeli teden dni časa, da se še bolj povežemo, da osvojimo nova znanja, da se preizkusimo v najrazličnejših avanturah in da postanemo še bolj motivirani. Lahko rečem, da nam je uspelo. Platnena streha šotorov, razigrani obrazi, nova prijateljstva, zvok kitare in prasketanje ognja - kaj naj še rečemo - res nor mesec je za nami! Tina Močnik Iz tabon pesmari orniske rice SUNRISE - Norah Jones > c B Eb B c B Eb B c B Eb Ab Ab B c Sunrise, sunrise, B Eb looks like morning in your eyes, c Eb Ab Eb but the clocks held nine fifteen for hours. 9y c Sunrise, sunrise, B Eb couldn't tempt us if it tried, c Eb Ab Eb 'cause the afternoon's already come and gone. And I said ... c B Eb Ab Oooooooooooooooo ... c B Eb Ab Oooooooooooooooo ... c B Eb Ab Oooooooooooooooo ... To you ... B c Surprise, surprise, B Eb couldn't find it in your eyes, c Eb Ab Eb but I'm sure its written all over my face. 9y c Surprise, surprise, B Eb never something I could hide, c Eb Ab Eb when I see we made it through another day. Then I say... c B Eb Ab Oooooooooooooooo c B Eb Ab c B Eb Ab Ooooooooooooooo t J\J\J Ab oo ... To you ... F/A Ab And now the night Ab F/A will throw its cover down on me again F/A and if I'm right, Ab it's the only way to bring me back. c B Eb Ab Oooooooooooooooo ... 36 september Križanka Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@rutka.net) - slavni in odgovarni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Blaž Verbic (hiaz.verhic@rutka.net) - urednik fotosrafije, Meti Buh (meti@rutka.net) in Aleša Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Tomaž Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodivščina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (hizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Bačnik (harhara.hacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.hevk@tele-cahle.net), Borut Cerkvenič (horut.cerkvenic@guest.arnes.si), Tanja Cirkvenčič (tanja@rutka.net), Darko Jenko (darko.jenko@siol.net), Klemen Kenda (huhi@rutka.net), Primož Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (horis.mrak@epn.ha), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Matej Ramšak (ramsak@tok-tok.com), Lea Repič (lea.repic@siol.net), Aleš Skalič (amerikanec@rutka.net), Samo Vodopivec (samo@rutka.net). Lektoriranje: Katarina Jesenko (katarina.jesenko@rutka.net). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tahornikov Slovenije, Ljuhljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Repuhlike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tahor, Parmova 33, 1 000 Ljuhljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4301-477, e-pošta: tahor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naročnina je 5000 SIT, za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljuhljana. Številka je hila tiskana v nakladi 0400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljuhljana. Revija Tahor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Poltji íflhpgraf¡ ¡g na ZQdnjaplat@gmaii.com 3252 september ftše^aka Bevk-Sekt ¡¿ONETC POLET J H ^E inko D Olčj OČRSN o 0&DO&-JE. LE M/7 J Bi JVMZRT POČEL F? ? -3R, £E5 , ZRČEN1R SE 6OLR^ TpBCfti} VOPMlŠči TEČPJt /N iZlET/j \SE TO JE ~ZB M/A4QI T\CP3 Ba/f? POČEL& t/ TEJ^ Z^OD&lf H BCiVnORbRmZiRPLR PROPflfjR NDNI TRBOR PRED i,*.,* ___-i,__i-,__^K!^ f flHHlti NE VEM'. SlT SEM7.E\ JE(kR) on SE NRMR /2L j LB7V 1/ LETO ¡>0$F}3HD0 .Polet/ tñbokí in íconec ^ SOLE} JESEN! NOvñ SEZCXty FÛZiMl ZtM0Vf?N7H¡ VMES Pfí NEX&J TBi?MÖVffNJ„r /N TRICO VÇftxo LETO j J BINE, prhv /MHS ! Tff BNOLIČNOST Nim Hi Z/? NR3U"* MiDvn POTKEBUJEVFJ iZz/vE? ■ZffBfíVOj NúfZfí P&Ž/VEl-JF? FOLN RfZEOBČFjTOV.., DOC OD/ V Sa i NE J! ! HEJ... DOBIL. w 5EM ¡DEJO f&J P& NRJIN! BfZFJLCl?! '-OftüD&Rútf £>Rñl¿}} Vf emWpošljite sœnhrsje /V/7 fí \ZK$T7> Dfí NR JI NE \ ELfrfcrZONSlčt ÜffSLOV : ZÚC03EL NRXEDÍTEBClj í^ro^t W NFW& .ft*es7R/re' UkÚáái kW®« m t pensil Tabornic Taborniška fotografska razstava Ujeti trenutki narave In mladosti Ljubljanski grad, 14. 9.-8.10. 2006 Sodelujoči fotografi: Arne HodaliC, Mita Krese. Ujban Golob, Matjai Kačičnilt, Slane Klemen:, Bogdan Kiadnik, ^ s Damijan Gaip.ifič, Grega Milfinski, Blai Verbii, Tine Koloini... ¿f A mestna zveza taimrrnifoV ji