PESMI Nelly Sachs ZBOR TISTIH, KI SO SE REŠILI Mi, ki smo se rešili, ki je iz naših votlih kosti smrt že rezljala svoje piščali, ki je na naših kitah smrt že ostrila svoj lok, Se zmeraj tožimo S spačeno glasbo svojih teles. Pred nami, ki smo se rešili, Se zmeraj visijo v modrem zraku Zanke, spletene za naše vratove — Se zmeraj se polnijo sončne ure z našo kapljajočo krvjo. Nas, ki smo se rešili, Še zmeraj glojejo črvi strahu. Naše zvezde so zakopane v prah. Mi, ki smo se rešili, Vas prosimo: Pokažite nam počasi vaše sonce. Peljite nas korak za korakom od zvezde do zvezde. Naj se spet potihem privadimo življenju. Sicer bi lahko ptičja pesem Ali polnjenje vedra pri vodnjaku Odpečatilo našo slabo zapečateno bolečino In nas odplavilo kakor peno — Prosimo vas: Ne pokažite nam še psa, ki grize — Lahko bi se zgodilo, lahko bi se zgodilo, Da bi se sesuli v prah — Pred vašimi očmi bi se sesuli v prah. Kaj še drži skupaj naša vlakna? Mi, ki ne dihamo več, Smo s svojo dušo pribežali k Njemu opolnoči Ze dolgo prej, preden se je rešilo naše telo Na barko trenutka. Mi, ki smo se rešili, 4 Sodobnost 49 Stiskamo vašo dlan In prepoznali smo vaše oko. Toda druži nas samo še slovo, Slovo v prahu prsti Nas združuje z vami. ZBOR NEROJENIH Nas, ki se nismo rodili. Je že začelo polniti hrepenenje, Bregovi krvi se širijo, da bi nas sprejeli In mi se kot vrv potapljamo v ljubezen. Še zmeraj ležijo sence časa kakor vprašanja Nad našo skrivnostjo. Vi, ki se ljubite, Vi, ki hrepenite, Vi, ki ste bolni od ločitev, poslušajte: To, kar je začelo živeti v vaših pogledih In v vaših rokah, tipajočih skoz modri zrak, smo mi To, kar diši po jutrišnjem dnevu, smo mi. Vaš dih nas že vsrkava, Sprejmite nas v svoj sen, V sanje, ki so naša zemlja, Na kateri hrani našo rast naša črna dojilja Noč, Dokler se zrcalimo v vaših očeh, Dokler govorimo vašemu ušesu. Kakor metulje Nas lovijo biriči vašega hrepenenja In nas kot ptičje glasove prodajajo zemlji — Nas, ki dišimo po jutru, Nas, ki prihajamo kakor luči v vašo žalost. 50 VAM, KI ZJDATE NOVO HIŠO So kamni, ki so kakor duše Rabin Nachman Ko si boš spet postavil svoje stene — Svoje ognjišče, ležišče, mizo in stol — Ne razobesi svojih solza po njih, ki so odšli In ne bodo nikdar več stanovali s tabo, Ne obesi jih na kamen Ali na les — Sicer bodo kapljale v tvoj kratki sen, Ki ga moraš še odspati. Ne vzdihuj, kadar si boš pogrinjal rjuho, Sicer se bodo pomešale tvoje sanje Z znojem mrtvih. Ah, stene in posode So občutljive kakor harfe iz vetra Ali kot njiva, na kateri raste tvoja bolečina In sledijo vsemu, kar je v tebi sorodno prahu. Zidaj med žuborenjem ure, ki ne kaže minut, Toda tvoj jok naj ne odplavlja Minut skupaj s prahom. Ki pokriva luč. O NOČ JOKAJOCIH OTROK O noč jokajočih otrok! Noč smrti zapisanih otrok! V spanje ne drže več nobena vrata. Strašne strežnice, Ki so zamenjale matere, So stisnile v njihove roke smrt, Sejejo jo po stenah in tramovju — Vsepovsod se valijo mladiči v gnezdih groze, Namesto materinega mleka doji otroke strah. 4' 5i Še včeraj je mati Pripeljala k njim sen kakor belo luno, Punčko z odpoljubljeno rdečico lic So objeli z eno, Nagačeno žival, Ki je od ljubezni postala že živa, So objeli z drugo roko — Zdaj pa brije veter smrti In dviga srajce čez lase, Ki jih nihče ne bo več česal. DA NE BI PREGANJANI POSTALI PREGANJALCI Koraki — Kje so votline odmeva, v katerih ste spravljeni, vi, ki ste ušesom nekoč napovedali bližajočo se smrt? Koraki — Niti let ptice, niti pogled na drobovje, niti krvavo poteči se Mars niso več preročišča, ki naznanjajo smrt — edino koraki — Koraki — Pradavna igra rabljev in žrtev, preganjalcev in preganjanih, lovcev in tistih, ki bežijo pred njimi — Koraki, ki storijo, da čas podivja, ki zastrejo ure z volkovi, ki pogasijo bežečemu beg s krvjo. Koraki, ki štejejo čas s kriki in vzdihi, ki odpirajo žile, dokler se kri ne strdi. smrtni znoj, ki raste v ure — 52 Koraki rabljev čez korake žrtev, sekundni kazalec v vrtenju zemlje, kje je strašni črni mesec, s katerega so vas sneli? Kje hrešči vaš glas v glasbi prostranstva? O DIMNIKI In ko bo ta moja koža razpadla, bom brez svojega mesa gledal Boga. Job O dimniki Na bistroumno izmišljenih prebivališčih smrti, Iz katerih se je v dimu dvigalo skozi zrak Odrešeno telo Izraela In ga je kakor dimnikar prestregla Neka počrnela zvezda Ali pa sončni žarek. O dimniki! Poti, koder je odšel v svobodo prah Jeremije in Joba — Kdo si vas je izmislil in polagal kamen za kamnom Na pot za ubežnike iz dima? O bivališča smrti, Vabeče pripravljena Za hišnega gospodarja, ki je bil sicer gost — O prsti, Ki polagate prag pred vhod Kakor nož med življenje in smrt — O dimniki, O prsti, In Izraelovo telo, ki gre v dimu skoz zrak! KDO JE IZTRESEL PESEK IZ VAŠIH ČEVLJEV Kdo je iztresel pesek iz vaših čevljev, Ko ste morali vstati k smrti? Pesek, ki ga je Izrael prinesel domov, 53 Pesek z njegovih romanj? Žgoči sinajski pesek, Pomešan z grli slavčkov, Pomešan s krili metuljev, Pomešan s hrepenečim prahom kač, Pomešan z vsern, kar se je osulo s Salomonove modrosti, Pomešan z grenčico iz skrivnosti pelina — O prsti, Ki ste iztresli pesek iz čevljev mrtvih, Že jutri boste prah in pepel V čevljih tistih, ki pridejo. NARODI ZEMLJE Narodi zemlje, ki se ovijate s silo neznanih nebesnih teles kakor klobke preje, vi, ki šivate in zopet razparate, kar ste prisili, vi, ki se spuščate v zmešnjavo jezikov kakor čebele v košnice, da bi se zabodli v sladkost in bi vas drugi zabodli — narodi zemlje, ne porušite vesolja besed, ne razrežite z noži sovraštva glasu, ki je bil rojen isti hip kakor dih. Narodi zemlje, o, ko ne bi nihče imel v mislih smrti, kadar pravi življenje — in nihče krvi, kadar reče zibka — narodi zemlje, pustite besede tam, kjer izvirajo, kajti edino one lahko pomaknejo obzorja proti pravemu nebu in pomagajo, da se za njimi, podobne maski, za katero zeva noč, rodijo zvezde. 54 VSE DEŽELE SO PRIPRAVLJENE Vse dežele so pripravljene, da vstanejo z zemljevida, otresejo svojo zvezdnato kožo, si oprtajo na hrbet modro culo svojih morij in si kot čepico denejo na kadeče se lase svoje gore s koreninami iz ognja. Pripravljene so nositi v kovčku zadnjo utež otožnosti, to jato metuljev, saj bodo na njihovih krilih nekoč končale popotovanje. CE PRIDE NEKDO OD DALEČ Ce pride nekdo od daleč z jezikom ki morda zaklepa glasove z rezgetanjem kobile ali s čivkanjem mladičev črnega kosa ali pa je celo podoben škrtajoči žagi ki razreze vse, kar nam je blizu - Ce pride nekdo od daleč s kretnjami psa ali morda podgane in je takrat zima ga toplo obleci lahko da ima pod podplati ogenj (morda jase 55 na neki meteor) tudi ga ne odpodi če tvoja preluknjana preproga kriči — Tujec drži zmeraj svojo domovino pod roko kakor siroto za katero morda ne išče ničesar drugega kakor grob. Z DIVJIM MEDOM Z divjim medom so tisti, ki so ostali hranili v prezgodnjih grobovih balzamiran sen in utripe, ki so zapustili srce, v čebelje satovje skrivnosti so natakali dateljnovo vino. V črnem kristalu noči je ležala otrpla od krča, zaprta osa časa, ki se je naplesal. Toda kako naj jaz nahranim tebe, kako? Vse obcestne kamne iz prahu preskoči ljubezen, ki išče kakor obglavljeno sonce v bolečini samo še smrt. Hranim te s svojo smrtjo — 56 METULJ Kakšno lepo onstranstvo Je naslikano v tvojem prahu. Plameneče jedro zemlje In njena kamnita lupina Sta se razprostrla v tebi, Ti vlakno slovesa v meri za minljivost. Metulj, Vsem bitjem voščilo za lahko noč! Uteži življenja in smrti Se pogrezajo na tvojih krilih V vrtnico, Ki vene z lučjo, zorečo proti domu. Kakšno lepo onstranstvo Je naslikano v tvojem prahu. Kakšno kraljevsko znamenje V skrivnosti, ki biva v zraku. Prevedel Lojze Krakar 57