Leto XIII - št. 196 (3731) TRST, nedelja 18. avgusta 1957 Gena 30 lir Druga obletnica videmskega sporazuma Lani je prešlo mejo 4 milijone oseb - Ugodno izvajanje sporazuma priča, da se lahko z dobro voljo in v prijateljskem ozračju rešijo težka vprašanja - Predlogi za izboljšanje a veliki šmaren je samo skozi tržaške bloke s propustnicami in potnimi listi prešlo skoraj 50.000 oseb, kar predstavlja dosedanje rekordno število prehodov v e-hem dnevu. Kljub temu Pa ni prišlo na bloku do Prehude gneče in dolgotrajnega čakanja, temveč se je promet razvijal v redu in hitro, kar moramo nedvomno pripisati dobri volji oblasti ter prizadevanju uslužbencev na tej m na oni strani meje. Zgoraj navedeni podatek pa ni osamljen, saj govori statistika, da stalno raste število prehodov v zadnjih dveh letih, odkar velja 20. avgusta 1955 Podpisani videmski sporazum o osebnem obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, ki se sedaj avtomatično podaljša. Pred tem sporazumom so samo na tržaškem področju obstajale določene olajšave za prehod prebivalstva in se je število Prehodov gibalo mesečno Povprečno od 20 do 25 tisoč. že v septembru 1955 Se je — upoštevajoč samo tržaške bloke — ta številka podvojila, v januarju 1956 so zabeležili že skoro 170 tisoč prehodov, ki so Stalno naraščali in v tem letu dosegli najvišjo raven v avgustu s skoro 280 tisoč prehodi. Običajno se dogaja, da število prehodov skozi katero koli mejo v zimskih mesecih močno pade. To se ni zgodilo v zvezi s prehodi s propustnicami, saj je bil rekord v avgustu 1956 prekoračen že v marcu, ko je šlo skozi bloke več kot 300 tisoč oseb. To število še nadalje narašča in je v letošnjem juliju prešlo več kot pol milijona italijanskih in jugoslovanskih državljanov mejo med tržaškim področjem in Jugoslavijo. Prav tako ugodni so tudi podatki, ki se nanašajo na druga področja, ki jih upošteva videmski sporazum. V letu 1956 je tako prešlo mejo skozi bloke v tržaškem sektorju 2 milijona 894 tisoč oseb, skozi bloke goriškega sektorja 879 tisoč oseb, čedadskega sektorja 137 tisoč oseb in trbiškega sektorja 42 tisoč oseb. Skupno je torej šlo s propustnicami skozi bloke italijansko-jugo-slovanske meje skoro 4 milijone ljudi. Te številke so zgovorne, saj pričajo, kako veliko zanimanje vlada za izvajanje sporazuma na tej in oni strani meje in istočasno posredno govore o koristih, ki jih videmski sporazum prinaša za vsestranski razvoj obmejnih področij. Razvoj turizma, drobne zamenjave, sorodstvenih in prijateljskih vezi in končni — ne najmanj pomembno — prijateljsko zbližanje med narodi živečimi na tem predelu — to so pozitivni rezultati tega sporazuma. Zanimivo in značilno je, da sporazum ni privedel do nobenih ali skoro nobenih negativnih pojavov in da se izvaja z izredno lahkoto, brez birokratskih ali drugih težav. Ves čas izvajanja ni prišlo do niti enega težjega kriminalnega primera, ki bi ga zagrešili jugoslovanski državljani na italijanskem ali italijanski na jugoslovanskem področju. Prepustnice izdajajo oblasti brez birokratskih težav, tako da je njih skupno število v Trstu doseglo skoro 90 tisoč (na okrog 300 tisoč prebivalcev) in v Kopru približno 45.000 (na nekaj čez 100 tisoč prebivalcev), število odbitih vizumov je nizko in nepomembno, čeprav bi bilo prav, da bi do tega pojava sploh ne prišlo. Le redki so primeri, ko organi javne varnosti odvzamejo prepustnico zaradi tega ali onega prekrška. Dobro izvajanje sporazuma je logično privedlo, da so mešana komisija in izvršni organi oblasti vedno širše tolmačili in izvajali sporazum. V dveh letih se je povečalo število rednih prometnih zvez, zvišala vsota valute dovoljene za prenos čez mejo , praktično že dalj časa ni več treba navesti namembnega kraja in obmejni organi sedaj že do-vole vhod na enem ter izhod na drugem bloku. Mnogo se sedaj na o-snovi teh ugodnih rezultatov razpravlja o tem, kako bi videmski sporazum bistveno izboljšali s Jok V S 4 o vT\ Skrajno prizadevni poslanec: »Celo na morje si je prinesel poročilo o agrarnih pogodbah • • ■» (Iz «11 Mondo«) ciljem, da se postopno pride do odprave prepustnic, tako da bi veljale za prehod samo še osebne izkaznice. V tej zvezi so zanimivi predlogi Slovenskega gospodarskega združenja za izboljšanje osebnega prometa, ki so naleteli na vsestransko ugoden odziv. Ti predlogi predvidevajo povečanje števila prehodov (sedaj 4 na mesec, kar naj bi povečali na 12), poleg tega naj bi lastnik prepustnice izkoristi) prehode kadar koli med veljavnostjo prepustnice in ne samo v določenem mesecu, čas prebivanja v coni naj bi se podaljšal s sedanjih dveh dni na najmanj tri in v odgovarjajočem razmerju naj bi se povišala vsota valute, katera se lahko prenese čez blok. Veljavnost prepustnice naj bi se podaljšala na vsaj eno leto. Pomembni so tudi predlogi, da bi se znatno povečalo ozemlje, na katerem velja videmski sporazum. To obsežnejše področje bi moralo obsegati pomembne kraje na tej in oni strani meje. Jugoslovanom bi bilo treba o-lajšati obisk Vidma, Benetk, Gradeža, Ogleja itd., italijanski državljani pa naj bi imeli možnost obiskati Postojno, Vipavo, čepovan, Lokev, Reko, Bled itd. Razume se, da bi se na ta način paritetno razširila veljavnost obmejnega pasu na to obsežnejše področje. Končno bi bilo treba o-mogočiti tudi daljše prebivanje — vsaj en mesec — v sosednem področju, s čimer bi se znatno okrepil predvsem turizem. Prepričani smo, da ti predlogi ne bodo ostali mrtva beseda, saj bo o njih nedvomno razpravljala mešana komisija na prvem sestanku, ki bo že čez kak mesec dni. Stvarna garancija za nove pomembnejše izboljšave pa je v dobri volji, prijateljskem sodelovanju in razumevanju, ki vlada na o-beh straneh meje glede tega vprašanja. Hkrati pa primer izvajanja videmskega sporazuma dokazuje, da se lahko v takem prijateljskem ozračju rešijo zelo težka vprašanja sodelovanja med raznimi državami in predstavlja tudi pomemben nauk ter napotilo za reševanje tudi drugih vprašanj, glede katerih prav tako obstajajo mednarodni sporazumi, ki pa se v celoti ne izvajajo. B. SAMSA NAČRTI ZDA V SIRIJI IZJALOVLJENI Libanon ponuja svoje posredovanje za vzpostavitev normalnih odnošajev med Sirijo in ZDA &AMASK, 17. — v zadnjem času se zelo mnogo govori o »dogodkih« v Siriji, ** jih nekateri imenujejo *Puč» drugi pa »mirna revo JdCiian. Toda konkretno je ooslej res le to, da je pred' 8ednik republike oodpisal hanes odlok, s katerim je sprejeta ostavka gen. Tevfi-*a Nizameddina, dosedanjega sefa vrhovnega štaba, ki ie obenem upokojen. Z, drugim dekretom, ki ga je pod-P*«al državni predsednik, pa je Imenovan polkovnik Afif “'Zri 2a brigudnega genern-,a ‘er imenovan za novega ^efa vrhovnega slaba. Nada-je sta imenovana gen, Ja-mal Feissl ter polk. Mohamed Jarrah za poveljnika namestnika poveljnika °rožništva. ^a namestnika šefa vrhov-°*ga štaba je bil imenovan ter obenem povišan v cin generala polkovnik Amin el Nufuri, ki bo nadomestil generala Aziza Abdul Karuna. Tisk iz Beiruta, ki si mnogo prizadeva, da Di tako osebe kot vse dogajanje v Siriji označil kot »komunistično« ali »filokomunisuč-no», je ze v preteklih dneh označil polkovnika Bizrija kot aktivnega komunista ter vodjo komunistične organi zacije med Rirsko vojsko. Kar pa zadeva novega podpoveljnika orožjništva polk, Jarraha, gre tu za istega častniku, ki je bil v preteklem februarju na procesu proti števiinim desničarjem, obtoženim komplota proti režimu v soglasju z iraško vlado, tožilec. Libanonski tisk je vedel tudi mnogo povedat’ o aretacijah kakih 20 do 30 sir- skih častnikov, med kateri- ! mi naj bi bili tudi generali. Toda doslej v Damasku te vesti niso potrjene, kakor tudi še ni potrdila o vesteh, da so bile v Aleppu demonstracije v protest proti odstopu dosedanjega šefa vrhovnega štaba vojske generala Nizameddina. Generalni tajnik libanonskega zunanjega ministrstva dr. Mežib Sadaka je odpotoval v Damask, da bi dobil pojasnila o »ameriškem kom-plotu». Trdi se tudi, da bo Sadaka zanikal obtožbo, da je Libanon dopuščal, da se na njegovem ozemlju shajajo »zarotniki« in prizadeval si bo, da bi dobil pojasmia, kako «so mogli sirski voditelji prdi ho tega, da so v zadevo potegnili tudi Libanon«. Libanon je tudi ponudil Siriji svoje posredovanje za vzpostavitev normalnih odnošajev meid Sirijo in ZDA To je sporočil libanonski zu nanji minister Charles Malik v komentarju »kupnega sirsko-libanonskega poročila, ki je bilo objavljeno po sestanku, ki so se ga udeležili sirski ministrski predsednik Sabri El Assali, zunanji minister Šalah Bitar, že omenjeni generalni sekretar libanonskega zunanjega ministrstva Sadaka ter sef odseka za arabske zadeve v libanonskem zunanjim ministrstvu Mahmud El Bakna. V omenjenem poročilu se trdi, da ie libanonska vlada zelo zaskrbljena zaradi političnega razvoja v Siriji in da želi napraviti vsak možen napo,- v korist Sirije. Libanonski zunanji minister Malik je dejal: #Ce sirska TJZB/Z . \ > •ovčja v/rs* ANJS/CA ■S GOKA SO LB/' S X NEMG MOST MA SOČ/ r&čsiv/v b n AMHOVp V/DE * • G£GAQ\ K KAN. MOVA^&OJZ/CA ^•OZELJAN s? vjztojbA \\ w w' •SGA/ČG .PALMANOVA J\ GEAbtič ZA&A POLJAN* AJDOVŠČ/NA V/PAV A ČEZV/NJAN DEV/N •'D/VACA \\ \s\\NA OV/CA " \W\\ KOZ/A/A \ *• H E JAPELJ E M. • Č£/V/ P/RAN S/jkvn/k UMAG momdan K.N.SETE ^Hj^on/gl a Mp/A VAS o NOViGR vlada smatra za koristno, je Libanon pripravljen ponudi ti svoje posredovanje, da se vzpostavijo normalni odnc-šaji med Sirijo in ZDA. Predsednik Assali in Šalah Bitar sta izrazila svoje odobravanje za ponudbo libanonskega posredovanja in sta se sporazumela z našima delegatoma o prihodnjih pobudah, ki bodo v nastalem položaju potrebne« Malik je tudi dejal, da bosta obe-dve vladi ostali v stalnem stiku glede vprašanj, ki so jih obravnavali v Damasku je dostavil, da je Libanon pripravljen sprejeti sestanek predsednikov vlad in zunanjih ministrov obeh držav, pri čemer prepušča sirskim voditeljem, da izberejo datum in kraj sestanka. (Nadaljevanje na S. stranij MIDWAY WAKE \EKŠPEMMEATALNA COH& HtVAAHA COMA IKtPLOj/JC POLOŽAJ LADJE OB EKSPLOZIJI KWAJALEIN V A Sedem dni v svetu Z nedavne konference me nu. Na sliki so med drugi Rezultat obiska Ilruščeva v NDR Čeprav je v Alžiriji in v Omanu še vedno vojna, je bilo v središču svetovnega političnega dogajanja poročilo o razgovorih med. obiskom sovjetske delegacije v Vzhodni Nemčiji z voditelji združene socialistične partije in vlade Nemške demo- d sovjetsko in vzliodnone mi vidni Hruščev, Mikoja Ulbrieht in Evropi, temveč po vsem svetu.» Starec je sicer pretiraval, ker mu očitno nekaj takega trenutno koristi, vendar pa je res, da v bistvu presojajo važnost nemških volitev tako tudi v Pa-rizu.in Londonu, predvsem, Pa v Washingtonu, kjer jim je najbolj sumljivo,' da je prepovedana in ilegalna za-hodnonemška komunistična partija pozvala svoje voliv- mško delegacijo v Berlina Gromiko, Grotevvohl in vjetskimi voditelji ni nevozna, ker je značilna za sovjetsko stališče — po izgonu stalinistov iz CK — do glavnih mednarodnih vprašanj, predvsem pa do razorožitve, ki jo poročilo omenja na prvem mestu. Ze p uvodu namreč poudarja nevarnost atomskega oboroževanja in obsoja zahodne vlade, ki ovirajo praktično rešitev vprašanja razorožitve. Zlasti pa poudarja nevarnost, ki grozi svetu zaradi atomskega oboroževanja Zahodne Nemčije in zaradi sklepa NATO, da bodo vojske vseh držav atlantskega pakta opremljene z atomskim o-rožjem. Nato poročilo poudarja, da je berlinska izjava ovira za razorožitev, ker poslavlja rešitev nemškega vprašanja kot pogoj za sporazum o razorožitvi. Nato obsoja poročilo pogodbo o skupnem tržišču in Evrato-mu, češ da poglabljata prepad med obema blokoma. Nadalje obsoja poročilo u-stanovitev atlantskega poveljstva za baltiški odsek, ki bi moral ' biti področje miru. Predvsem je važno, da se v poročilu ponovno ponavlja že stari sovjetski, predlog o umiku vseh tujih čet iz Evrope — na eni strani čet atlantskega pakta, na drugi pa varšavskega, pri čemer je Vzhodna Nemčija pripravljena pristati na nevtralno evropsko področje, kjer bi bila oborožitev omejena in pod nadzorstvom, kar naj bi pomenilo začetek ustvarjanja sistema kolektivne varnosti v vsem svetu. Nato se v poročilu ponovno predlaga federacija kot začetek zedinjenja obeh Nemčij skupaj s prepovedjo izdelave atomskega orožja na nemškem ozemlju kakor (Nadaljevanje na 8. strani) | MII BIVŠIM fABTIZASOM »RlSRft-lEflESRF.CA OIIKDA KDAJ BO TA Mnogo se je ie pisalo in govorilo o procesu, ki ga pripravlja že enajst let videmska magistratura proti bivšim, partizanom Briško-beneškega odreda. Sedaj se je razširil glas po Beneški Sloveniji, da bo ta proces meseca oktobra pred porotnim sodiščem v Florenci. Ne vemo, ali je resnična ta novica, a ker se zopet govori o tem procesu, mislimo, da je prav, če tudi mi se nekaj povemo. Prepričani smo, da je Se mnogo ljudi v Italiji in v tujini, ki ne vedo, kdo pripravlja ta proces, in ne poznajo ne vzrokov ne namenov, zaradi katerih bo prišlo do procesa. Proces proti beneškim partizanom pripravlja reakcija. Na tem procesu bodo igrale največjo vlogo kot glavne obremenilne vriče osebe, ki imajo še v žepu izkaznico poraženega fašističnega režima. V seznamu obremenilnih prič vidimo ljudi, ki niso bili samo nasprotniki odporniškega gibanja v Italiji, ampak so se borili pod fašistično republiko proti temu gibanju. Te ljudi je videmska magistratura uslišala. Lahko trdimo, da je bila pod vplivom teh ljudi tudi sestavljena obtožnica, sramotna obtožnica, ki očita našim partizanom poleg drugih zločinov tudi, da so ustanovili oboroženo skupino (beneško četo), ne da bi bili imeli za to dovoljenje (!>. Ko smo čitali to obtožnico našim ljudem po vaseh, so se zgražali, o se hkrati tudi smejali. eKaj mislijo ,arhitekti’ tega procesa,> pravijo napredni beneški Slovenci, *da bi morali naši partizani napraviti prošnjo na kolkovanem papirju in jo poslati Mussoliniju z naslednjimi besedami: ,.Ekscelenca! Ali nam dovolite, da u-stanovimo oboroženo partizansko skupino, da se bomo borili proti Vašim črnosrajčnikom, ki so zasenčili svobodo narodom?’ Ta obtožnica je bedasta in tisti, ki so jo sestavljali, so smešni!> Naši ljudje imajo prav! Ker nimajo bivši partizani Briško-beneškega odreda v rokah Mussolinijevega dovoljenja, s katerim bi jim bilo odobreno, da bi se borili proti njegovi tiraniji, in so se borili brez dovoljenja, se bodo morali zagovarjati pred porotnim sodiščem v Florenci! Sramota! To je groba žalitev za vso odporniško gibanje na svetu! To je žalitev živih in mrtvih junakov, ki so dali svoje življenje, da bi narodi sveta svobodno zadihali, je žalitev in skrunitev spomina tistih najboljših italijanskih in slovenskih borcev, kateri so s svojo krvjo pisali zgodovino nove Italije! Beneško-slovenski partizani se ne boJ jijo procesa, ki ga pripravljajo. Oni so ponosni, da so prispevali k porazu fašističnega režima, in bodo povedali porotnikom v Florenci in vsemu svetu, da so v narodnoosvobodilni borbi storili svojo dolžnost! Povedali bodo, da se ne sramujejo svoje borbe, ki je ena najbolj slavnih v zgodovini. Italijanske odgovorne oblasti bi morale videti, da procesi proti odporniškemu gibanju, ki se vrstijo eden za drugim po italijanskih mestih, samo škodujejo ugledu Italije v svetu. Služijo samo reakcijskim silam v državi in dajejo potuho poraženim fašistom. Procesi proti odporniškemu gibanju krepijo italijanski fašizem. Mi pa, in večina italijanskega ljudstva, nočemo več fašizma, ki je zanikanje svobode in sramota civilizirane družbe. Zato je naše skuvno geslo danes kot včeraj in bo jutri kot danes: Smrt fašizmu, svobodo narodom! JANEZ JURMAN IIIMMIIIinilMIIIIIMIIIItlllllllltlllllllllllllfllllllHlIll Aktualni portreti Argentinec Sivori, ki ga je najel turinski nogometni klub »Juventus* za 182 milijonov lir. To Je do sedaj največja vsota, ki so jo v Italiji kdaj koli dali za «na-kupn kakega športnika. Slovita filmska igralka Leslie Caron, ki jo vsi poznajo iz znanega filma «1.111», s svojim prvim sinom Christopher jem. V Brugham Cityu Nemčiji vladi delajo preglavice ki vidimo razbito izložbc-govine z oblačili da vsi trije dokumenti nimajo zgolj volilnega pomena, saj so izraz stališč, ki niso nora in ki se ne bodo mogla tako lahko spremeniti. Dejstvo pa je, da za njihovo spreminjanje predvolilna borba ni najugodnejša. Spremeniti pa se bodo morala, ker vztrajanje Zahoda in Vzhoda pri starem že 12 let ovira rešitev nemškega vprašanja, ki ga bodo morali prej ali slej rešiti, če bodo hoteli odstraniti nevarnost, ki jo' skriva. Kljub temu pa rsebina berlinskega poročila o razgovorih s so- — da je ministrski predsednik Zoli dal zapreti menzo v Viminalu, ki je bila «-stanovljena med vojno in s« je vzdrževala z izdatno državno pomočjo, ker je odkril» da ima samo dva stalna •-bonenta, a osebje, ki prejema državno plačo, šteje deset c seb in tri sestre. dioaktivno izžarevanje toliko zmanjšalo, da ni bilo več nevarno, se je šele začela reševalna akcija. Ponje je priletel helikopter in tako so kasno dopoldne dospeli na komandno ladjo, ne da bi tudi kdaj koli pozneje občutili kakršne koli posledice te edinstvene znanstvene pustolovščine. — da je sodišče v Portu na Portugalskem obsodilo pot članov «Gibanja za demokratsko unijo* na deset mesecev do dveh let zapora zaradi tega, ker so objavili razglas o Goi, portugalski koloniji na robu Indije, zaradi česar je nastal med Indijo in Poptugalsko spor. Ta petori-ca se je zavzemala za to, da bi se začela pogajanja z Indijo. Med obsojenci je tudi znani matematik Luis Gomez. * * * — da so ameriški psihologi dognali, da je najbolj priljubljen moder pisemski o-vitek. Potem so po vrsti rumen, oranžen, zelen, rdeč i* prav nazadnje je bel. Mm 'foačfai Med številnimi gosti sta bila v hotelu samo dva A-meričana. Sobo sta imela v drugem nadstropju, eno okno je gledalo na morje, drugo pa na park s spomenikom padlim. Nad zelenimi klopmi so se v parku košatile visoke palme. Kadar je bilo lepo vreme, je vedno čepel v parku kak slikar na trinožniku. Radi so slikali rastoče palme in med njimi svetle hotelske zidove, v ozadju na levi pa modro morje. Italijani so od daleč prihajali gledat spomenik padlim. Bil je iz brona in se je bleščal v dežju. Deževalo je. Voda je curljala po palmovih vejah, na stezah pa so se nabirale mlake. V dolgi penasti črti je med plimo prihajalo morje, potem pa se je spet umikalo in se vrnilo v še večjem zagonu. Nobenega avtomobila ni bilo na trgu z vojaškim spomenikom. Na oni strani eeste je stal natakar pod napuščem nad vrati v kavarno im se razgledoval po trgu. Američanka je stala pri oknu. Zunaj, tik pod oknom, se je stisnila pod e-no izmed zelenih miz mačka. Tako se je skrčila, da ji dež ni mogel do živega. «Po mačko bom šla,* je rekla Američanka. «čakaj, jaz bom,* ji je odgovoril mož in se zravnal na postelji. «Ne, sama bom šla. Kako si mucka prizadeva, da je ne bi zmočil dež! Pod mizo se stiska.* Mož je dalje čital. «Da sc boš zmočila,* ji je rekel. žena je šla po stopnicah v pritličje. Hotelir se ji je priklonil, ko je stopala mimo njega. Star je bil, visok in suh. «Dežuje,* je rekla Američanka. Hotelir ji je bil všeč. *Si, signora, slabo vreme.* stal je za svojo mb 2o na drugem koncu mračne veže. Všeč ji je bil, u-Bajala ji je njegova resnost, kadar je poslušal Pritožbe. Njegova dostojanstvenost ji je bila všeč, Prav tako pa njegov osta-reli obraz in široke dlani. Odprla je vrata in po-Bledala po mizah, čez trg je stopal proti kavarni moški v gumijastem dežnem Plašču. Tu nekje mora biti mačka, pod desno mizo, je iskala Američanka. Morda je že skočila pod streho. Ko je Američanka stala pri vhodu, je nekdo za njenim hrbtom odprl dež-nik. Bila je sobarica, ti-sta, ki je pospravljala njuno sobo. «Da se ne boste zmočili,* se je smejala. *Sef me je poslal.* Američanka je stopila Proti mizici pod njihovim °knom, dekle pa je nad 71 jo držala dežnik. Mucke ni bilo več. Sobarica je po-Bledala razočarano Američanko.- «Ali ste kaj izgubili?* «Tu je bila mačka,* je Tekla. rMačka?* se je zasme-jalo dekle. * Mačka na dežju?* *Da,* ji je odgovorila, *tii pod tole mizo.* Nato ***•' «Tako sem si želela ‘° mucko!* *Pojdiva, gospa,* je rek-sobarica, tmorava se v,niti, sicer boste mokri.* Vrnili sta se po peščeni s,ezi, dekle se je pred vrati ustavilo, da bi zaprlo cžnik. Ko je Američanka stopala mimo mize, se ji hotelir priklonil. Nekaj J.° jo stisnilo pri srcu. Pred em človekom se je čuti-a tako majhno in zelo Pomembno hkrati. Za tre- Pntek ?e imela občutek elike pomembnosti. K° je st0pna v sobo, je eorge še vedno čital. *A-si ujela mačko?* jo je vPrašal. 'Izginila je.* j,'Skočila je kdo ve kam,* . je odgovoril in se za-sdal proti oknu, da bi si “dpočii oči, ona pa je sed-a na posteljo. . 'Pako sem si jo želela,* rekla. «Ne vem, zakaj, o„ a sem si jo pač. Ubo-n„ ^ucka je bila ves čas a dežju.* dežfit la George je spet čital, ona pa je sedla za toaletno mizo, si ogledovala profil z ene in z druge strani, potem pa si je pogledala še vrat. *Kaj misliš, ali naj si pustim rasti lase?* ga je vprašala. George je uprl oči v njen tilnik, ki so bili na njem po fantovsko ostriženi lasje. «To mi je všeč,* je rekel. «Naveličala sem se,* je odgovorila, George pa se je premaknil v postelji: prideš na razstavo «pokrajinske proizvodnje?». Vsaka pokrajina, pravzaprav dežela, ima svojo stekleno izložbo; zastopane so men- da skoraj vse. Mnogo je preprog, mnogo glinastih izdelkov. Lepi so leseni izdelki, kot stolice in podobno. Posebno lepa je glina s Sicilije, pa tudi Abruci in Molise ne zaostajajo. Toda edino res nova stvar ,so mi bile nekake košare za nabiranje oljk iz Kalabrije. Podobne so ogromnim baskovskim čepicam ter spletene iz kokosove vrvi. V naslednjem prostorni so stekleni in keramični- izdelki. Seveda je tu predvsem Mura-no z modernimi in fantastičnimi oblikami, v keramiki pa prednjači Neapelj. Potem do-speš do slamnatih izdelkov: stolov, naslanjačev, preprog, raznih košar itd. Od tu pa greš po novem lesenem mostu v park k paviljonom za hišno opremo. Paviljoni pripadajo raznim državam. Toda na kratko lahko strnem svoj vtis -v tole ugotovitev: če ne bi bilo na paviljonih napisano, kateri drž vi pripadajo, bi po samih iz- jNagrobna vaza z upodobljeno nagrobno kapelico 1*111*!®1« 1*^1 IH»lll*«»IHIII»I**inHM#lll VtKI VVIIII ■ Vllltf f f Cltttlf II VVVtftf ■ mtftiflftllil9llllllt>l€ltllltmfKCI>ttllllllllllltlllll>mWtlAV1lllll(BIICI9it|ltt§l>ftlllMttl I ■ AMVBflSttlClttlt tltlll tCt I tVf > VII itMff 11 NADALJEVANJE OGLEDA TRŽAŠKEGA » /» L K Ohranjeni so kipi, ki so krasili rimsko gledališče nasproti palače sedanje kvesture - Lepi izdelki iz slonove kosti, brona, stekla - Okrasni predmeti, s katerimi so se lišpale stare Rimljanke Quintus Petrondus Mode-stus, ki je dal napraviti tržaško rimsko gledališče-Kip se je nahajal v tem gledališču Že pri obisku lapidarija smo se seznanili s kulturnimi spopieniki, ki nam govore o dobi rimskega gospostva v teh krajih. Mnogo globlje pa lahko prodremo v spoznavanje rimske umetnosti. ako si ogledamo bogate zbirke tržaškega zgodovinskega muzeja. V osrednjem pritličnem prostoru spoznamo kipe, ki so krasili rimsko gledališče, katerega ostanki so ob skega kiparja. Iz marmorja izklesan portret je bil u-stvarjen v Trajanovi dobi. V tem obdobju je rimsko kiparstvo doseglo svoj vrhunec. In zakaj je bil Petroni-jev kip na častnem mestu rimskega gledališča? Ta mož, ki je bil rojen v našem mestu, je namreč po svojem povratku z vladne misije v Španiji s svojim denarjem zgradil veličastno amfiteatralno stavbo. Q tem velikodušnem dejanju nam priča reprodukcija marmorne plošče, s katero je meščanstvo Tergesta izrazilo Q. Petroniu Modestu svojo hvaležnost. Iz te dvorane pridemo mt mo staroegiptovskih zbirk, katere smo preteklo nedeljo podrobno opisali, v sobo. kjer so razstavljena mnoga dela rimskih in grških kiparjev. Spoznali bomo razne portrete iz marmorja, potem številneV reliefne plastike, kapitele, vaze in grške nagrobne kamne. Izredno lep je kip mladega atleta, ki ga je rimski umetnik izklesal po grškem vzorcu. To skulpturo so odkopali v Barkovljah, kjer je krasila rimsko vilo. Iz te vile so še mnogoteri mozaiki, katere vidimo tako v tej sobi, kakor tudi na dvorišču muzeja. Izredno lepe zbirke so pa v 6. sobani, ki je imenovana «Rimska dvorana«. Tu so razstavljena dela iz žgane gline, potem mala bro- Borba gladiatorjev. Grško delo pod rimskim vplivom vznožju griča Sv. Justa (nasproti Avditorija). Kakor nekdaj v amfiteatru, tako stoje v tej dvorani poprsje Quinta Petronia Modesta, kipi Eskulapija, Silena, I-geje, Apolona, Venere in Knida, Minerve ter še druge plastike, od katerih so se pa ohranili le posamezni deli. Ti kipi antičnih božanstev iz začetka 2. stol, po Kr. niso izvirno rimsko delo, temveč kopije umetnin grških kiparjev. Apolon nas s svojo značilno držo — s komolcem leve roke se namreč opira na podstavek — spominja na Praksitelovo šolo. O kipu Minerve naj pripomnimo, da je nagubanost tkanine odlično pogo-dena. Poleg kipov so se ohranili še deli žgane gline, katerih reliefna plastika je prav tako krasila rimsko gledališče. Dočim pravkar opisani kipi posnemajo starogrško u-metnost, pa je Petronljevo poprsje originalno delo rim- nasta plastika, steklenina, kameje, kakor tudi izdelki rimskih zlatarjev. Takoj pri vhodu v to dvorano ugledamo pod stekli mnogotere oljenke iz žgane gline. Bile so namenjene domači uporabi kakor tudi verskim obredom. Ti keramični izdelki so iz 1. in 2. stol. po Kr. Oljenke kristjanov spoznamo po značilnih znakih. Na nekaterih je upodobljena palma kot simbol muče-ništva, na drugih vidimo Kristusovo siglo, potem goloba, velikonočno jagnje, križe, ribo, koš z grozdjem, pelikana. Na nekaterih krščanskih oljenkah so tudi vtisnjeni tovarniški znaki. Na židovski oljenki je prikazan značilni šesterokraki svečnik. Potem bomo ugledali o-ljenko s podobo Herkula, o-ljenke iz dobe republike brez ročaja in s slikami živali ter vojščakov ter o-ljenko iz dobe imperija s podobo bika. Posebna zbirka nas sezna- nja s tovarniškimi znaki izdelovalcev oljenk iz lonče-vine. Take značke so SEKTI, CERI AL S, FORTIS, MIA, CRESCE S. Poleg lončenih oljenk pa poseduje muzej tudi bronaste. Krasna je na verigi o-bešena bronasta oljenka z zamorčevo glavo. O umetniški krasitvi bronastih o-ljenk nam potrjujejo tudi tiste, katerih posodica za o-Ije je oblikovana v stopalo, ptico ter volovsko glavo. Za redkost velja lončena čutara iz Umaga. Pri ogledovanju mnogoštevilnih uporabnostnih predmetov nam je vzbudila pozornost bronasta žepna sončna ura (izkopana v O-gleju), potem lep tintnik, mnogi bronasti zvončki in vrčki. Se dandanes opažamo, da marsikdo uporablja tako imenovano «rimsko tehtnico«. V muzeju se pa nahaja izvirna rimska tehtnica, katere kembelj je u-metniško oblikovan v glavo boginje Junone. Tudi o-kov ojnic nam dokazuje, da so Rimljani umetniško lepo-tili uporabnostr.e predmete. Vsekakor pa s tem še nikakor nismo spoznali vsega tega, kar so prebivalci naših krajev iz dobe Rimljanov uporabljali v vsakdanjem življenju. Pri sprehodu skozi ((rimsko dvorano« boš opazil bronaste trnke in številne ribiške uteži, šestilo. bogato izoblikovane ročaje za vaze, potem jedilni pribor (žlice in vilice) ter ključavnice s ključi. Ne manjkajo niti igle. Kakor sodobna podjetja, tako so tudi rimski trgovci uporabljali pečate, da so z njimi na pošiljke vtisnili svoje i-me. Ce obiščeš muzej, lahko spoznaš, kakšni so bili takšni pečati. Obenem pa imaš priliko, da vidiš kovinska zrcala, ki so bila tudi zalim Rimljankam neob-hodno potrebna. Mnogoteri kirurški predmeti te pa pouče o opremi rimskih zdravnikov. Zenski svet je uporabljal najrazličnejši nakit, da je bil moškim očem čim bolj privlačen. Poleg bronastih prstanov in bronastih sponk so se Rimljanke lišpale tudi s krasnimi jantarjevimi o-kraski. Prelepi so jantarjevi prstani in mnogoteri drugi okraski iz dragocene fosilne smole, katere so bogati Rimljani poklanjali svojim izvoljenkam. Med zlatim nakitom opazimo ogrlico, ki je bila v Kip iz rimskega gledališča (Kopija iz Praksitelove šole) Kip iz rimskega gledališča grobu deklice. Izkopali so jo nedaleč od Umaga. O u-metnosti rimskih zlatarjev nadalje tolmačijo tolčeni zlati listi, krasno oblikovani zlati želodi, kakor tudi težka zlata igla, ki ima v kroni dragocen kamen. V zbirki prstanov, okrašenih s kamejami, spoznamo svojevrstno umetniško ure-zavanje miniaturnih podob v žlahtne kamne. Tu so zbrani primerki kamej gr-ško-heienistične dobe. potem helenističnorimljanske kameje, rimljanske arhaične. grško-rimske ter rimljanske kameje. Prstan, izkopan v Ogleju, je okrašen z egiptovskim diasprom. Pri pogledu na izredno bogato zbirko rimskih bronastih kipcev lahko spoznamo, kakšno je bilo izražanje takratnih umetnikov. Ker opažamo precejšnjo sorodnost med temi miniaturnimi kipi in stvaritvami mnogih sodobnih kiparjev, lahko brez nadaljnjega trdimo, da likovne težnje kiparjev naših dni povečini niso izvirne, temveč se mnogokrat naslanjajo na izročila arhaične umetnosti. S' temi kipci so Rimljani izražali zaobljube svojim bogovom. V naših krajih je bilo za časa Rimljanov mnogo kultov in zato tudi kipci prikazujejo različna božanstva. Tako je bila Bona Dea boginja zelo razširjenega ženskega kulta. Nadaljnji kulti so častili Isido, Minervo, boga Temava, Herkula, dolihenskega Jupitra in še mnoge druge bogove. Na Greti so 1. 1904 izkopali Herkulove kipce. Iz Gradeža je mala plastika, s katero je upodobljena Igea. Tam so tudi našli kipec plešoče Lare. Izredno lepo je oblikovan kipec Iside sreče. Poglede pa tudi vabijo mali kipi Efeba, Merkurja in raznih živali. Epirsko arhaično umetnost spoznamo v kipcu koze. Rimsko umetnost iz 1. stol. po Kr. predstavljajo kipci Merkurja z mošnjo v roki in krilastim pokrivalom, potem mala plastika osebe v pontifikalnih oblačilih (Nova vas pri Poreču) ter 1. 1907 v Ulici Bramante izkopan kipec Iside sreče. Mala kipa Minerve in rimske žene nam tolmačita izražanje rimskih umetnikov iz 2. stol. po Kr. V teh zbirkah so še zbrane stvaritve provincialne rimske helenistične umetnosti (kipec »Zmage« iz Nove vasi pri Poreču), arhaične rimske provincialne umetnosti (moški kipec), provincialne u-metnosti iz Dalmacije ter dela rimskih obrtnikov. O ustvarjanju obrtnikov nam pričajo kipci Herkula, otroka z žogo in plešočega Efeba. Med temi kipci pa nišo le stvaritve rimskih umetnikov, temveč zasledimo tudi grško miniaturno kiparstvo. Med malimi t ^ni namreč ugledamo Efeba, s katerim je predstavljena grška arhaična umetnost, satir na lovu nam tolmači izražanje grških kiparjev iz 4. stol. pr. Kr., žrtvujoča žena je pa delo helenističnega u-metnika. Nadalje moramo še opozoriti na malo bronasto arhaično plastiko grško-etru-ščanske vrste, etruščansko lllllllllItlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllltlllHIIIIIIlilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllll IVAN ZORMAN Med ameriškimi Slovenci, v največjem centru ilo-venslkih izseljencev, v Clevelandu v ZDA je te dni umrl pesimk, prevajalec m dolgoletni prosvetni delavec Ivan Zorman. V svojem 68. letu je podlegel raku, za katerega je že dalj časa bolehal. Ivan Zorman, čigar ime je po večjih pesniških zbirkah dovolj znano tudi v njegovi stari domovini, se je rodil 1. 1889 v Šmarju pri Ljubljani, a že kot majhen otrok z Očetom odpotoval preko morja, kjer se je pozneje dokončno naselil. V Clevelandu je Zorman končal gimnazijo in filozofsko fakulteto ter glasbeno šolo. Dolga leta je nastopal med našimi izseljenci kot predavatelj, skladatelj, koncertni pianist in glasbeni vzgojitelj. Za nas je mimo Zormanove kulturno-prosvetne de- javnosti med ameriškmi Slovenci važno predvsem njegovo drugo delo: peane-nje. Ivam Zorman se je uveljavil tako v ZDA med našimi rojaki, kot doma s pesniškimi zbirkami: ((Poe- zije«, »Pesmi«, »Lirični spe-vi«, zlasti pa s pesniškima zbirkama «Pota ljubezni«, ki jo je v opremi slikarja Božidarja Jakca izdal leta 1931 v Clevelandu, in zbirko »Iz novega sveta«. K temu Zormanovemu delu, ki ga prevega iskrena topla ljubezan do domovine in nežno čustvovanje iskrenega preprostega človeka, je treba dodati še zbirko slovenskih pesmi v angleškem prevodu, ki jih je z ljubeznijo do slovenske poezije in slovenske kulture pripravil Američanom v knjigi «Slo-vene Poetry». Z Ivanom Zormanom smo v Ameriki izgubili pomembnega kulturnega delavca. arhaičnega vojščaka, kipce, ki predstavljajo arhaično u-metnost euganejske vrste ter arhaični kip iz Este, namreč upodobitev vojščaka s čelado. In s tem še nikakor nismo pri kraju z opisovanjem zanimivosti »rimske dvorane«. Ustaviti se še moramo pri rimski medalji z' upodobit-' vijo boginje Junone in kulesa ter ploščici z reliefno upodobitvijo bogov o-rientalskega kulta. Izredno zanimiva je bronasta plošča, vojaška diploma, ki jo je lete 194 po Kr. izdal imperator Septimius Severus. Izredno iepa je plošča pozlačenega diptiha. Ta je iz slonove kosti, v katero je urezana podoba, ki kaže u-grabljenje Evrope. Poleg te se nahaja je ena slonokoščena ploščica iz 6. stol. po Kr. z upodobitvijo lova na leva. Z nje razberemo rim-Ijansko-perzijsko umetnost. Sredi dvorane se nahaja velika omara, v kateri je razstavljena steklenina, ki so jo v glavnem izkopali v Ogleju. Steklene vaze so brezbarvne in tudi obarvane. Poleg ogrlic, steklenih posod za rože in parfeme, lahko spoznamo tudi velike žare. v katerih se še vedno nahajajo ostanki pokojnih Rimljanov. V prvem nadstropju mestnega muzejo zgodovine in umetnosti so pu razstavljene izkopanine iz sredozemskih kulturnih središč, predvsem tiste, ki so jih našli v Tarantu in na Cipru. V 9. dvorani je zbirka arhaičnih glinastih kipcev iz Taranta, ki so bili ustvarjeni v dobi med 6. in 2. stol. pr. Kr. Mnogo je predvsem takih glinastih ploščic, na katerih so upodobljene meduze. Te so bile nekdaj izobešene na pročelju hiš. Potem lahko spozna,.10 arhaične oljenke, plošče z reliefi, pa tudi kalupe, v katere so takratni umetniki ulivali svoje kipce. V naslednji dvorani so zbrane izkopanine s Cipra in iz Taranta. Med mnogoterimi lončenimi vrči in kipci s Cipra ugledamo na čast- nem mestu dva bisera grške umetnosti iz 5. stol. pr. Kr. To sta prelepi posodi, ki so ju našli v Tarantu in sta danes zaklad našega muzeja. Prva od teh je pozlačena srebrna čaša (rython), ki .-ma obliko glave košute ter je ob robu okrašena s podobama dveh božanstev. Prav na dnu je mala luk-skozi katero so v tan-curkih spuščali opojne pijače v čaše gostov. Drugi biser muzeja pa je pozlačeni bronasti vrč (oi- Kip mladega atleta, ki je krasil vilo v Barkovljah nochoe) z lepimi upodobitvami, ki jih je umetnik u-stvaril s tolčenjem. Naš ogled umetnin starega veka pa zaključimo v tisti dvorani, v kateri se nahajajo velike vaze, okrašene s prelepimi podobami, ki na vso moč izstopajo iz črne osnove. Med temi vazami je tudi vrč za olje, katerega je prejel zmagovalec atletskih tekem. Mp Srebrna čaša; grška umetnina jti V- st- pr- Kr- delkih nikjer ne uganil, za katero državo gre. (Razen, seveda, če pogledaš knjige na policah knjižnic). Danska, Francija, Švedska, Jugoslavija, Italija — vse je narejeno in urejeno po istem kopitu. Tu se zdi, kot da je že res vse pripravljeno za Skupno evropsko tržišče (ne glede na za sedaj omejeno število dr-žav-članic) in da kmalu nihče ne bo več imel kaj svojega. Park sam je praznično oblečen, toda še vedno mu kaj manjka. Vrtnarji še donašajo in odnašajo zaboje s cvetlicami. V parku se tisekakor laže diha. Ker sem že tukaj, stopim pogledat, kaj je pod tistim ogromnim cirkuškim platnom. Ž.e od daleč je nad vhodom viden napis USA. Pod tem ogromnim šotorom pa so drugi, manjši šotori, čudno razpostavljeni na trikotnike in z notranjim obsevanjem. Razstavljeni predmeti pa so zgolj paša za oči tehnikov in zadevnih trgovcev: radijski, televizijski, fotografski, filmski aparati, daljnogledi in podobno. Ko pa sem zagledal v bližini bar, sem si dejal, da je pač čas, da se poživim s skodelico kave. Stala je res samo 50 lir, bila pa je grozno zanič; toliko, da boš vedel, ko te. prinese sem. Pri bližnjem industrijskem paviljonu so mi dovolili, da vstopim pri izhodu: vhod je namreč precej oddaljen, kajti paviljon je zelo vejik ter predeljen na nešteto majhnih sob, ki so povezane med seboj v pravem labirintu. Od visokega stropa vise vrvi, polne žarnic vseh barv, ki paviljon razsvetljujejo. Tu razstavljajo več ali manj vse. države z razvitejšo industrijo. Vidiš najrazličnejšo posodo, naprave za kopalnice, za segrevanje in hlajenje hiš. tu so hladilniki zares sdernier eri« itd. Seveda pa je poleg vsega tega, kar zanima tudi povprečnega človeka, še vse polno stvari, ka-' terim bodo posvetili posebno' pozornost pač tehniki in strokovnjaki. Končno si zopet blizu vhoda in preostaja ti, da si ogledaš še prvo nadstropje, kjer so zopet izdelki ločeni po državah. Spet je opaziti, da se razstavljene stvari ne razlikujejo mnogo po posameznih državah. Bolj zanimivo je, kako so te stvari razstavljene. Tu gre za originalnost in domiselnost aranžerjev oziroma specialistov za notranjo arhitekturo. In čeprav se v tem pogledu oddelki močno razlikujejo drug od drugega, ne delajo nikakega vtisa kake folklore. V glavnem gre za način namestitve in neliko, če ne največjo, vlogo ima pri tem igra senc in luči. Češkoslovaška razstavlja vp pr, samo steklo, toda na zelo originalen način. Iz majhne, svetle predsobe prideš v popolnoma temno sobo. Težke zavese zakrivajo okna. V sredi sobe pa so postavljene v dveh krogih visoke jeklene palice, na katere so pritrjene vijoličaste steklene police in na teh se bliščijo najrazličnejše vaze in kozarci. Oblike izdelkov so zelo različne, vendar ne bi rekel, da se oddaljujejo od klasičnih, kot sem ti omenil za Murano. Ob močni razsvetljavi, ki pada navpično od ogromnih žarnic, je učinek zares nepričakovan. Tudi jugoslovanska soba jš temna, a manjša. Prav tako j* na originalen način razstav Ijenih le malo stvari: neka) draguljev (Eza Maer in Boga Avčin), nekaj umetniških i» delkov iz gline in lesa (Milan Velbar in Vlasta Baranja), nekaj keramik (Miloš Požar in Majda Kumar), dva vzorca tekstilnega blaga (Slava Anto-Ijak in Joško Onič) ter slikana keramika (Mila Petričič). Zanimiv je meksikanski oddelek, španski po mojem ne pokaže nič, a te s pomni na Alhambro. Potem je še francoski, belgijski... Toda ponavljam: nimaš vtisa, da gre za to, kaj se razstavlja, temveč bolj za to, kako se razstavlja. Omeniti je vsekakor treba tudi razstavo ENAPI (ustanove italijanskega obrtništva), kjer vidiš predvsem lepe čipke in vezenine. Kljub vsem naprauopi za zračenje, je vendar v razstavnih prostorih zrak težak in sil-na vročina. Vrnem se še enkrat v park, da vidim kipe, ki so razmeščeni tu in tam. Toda zopet — kako naj vem za vsakega, kaj je, ko pa ni ni-kaega napisa. Mogoče jih bodo do drugega mojega obiska že namestili, če jih še niso. Obiskati nameravam namreč razstavo še enkrat septembra ali še pozneje, ko bo bolj hladno in priporočam ti, da tudi ti prej ne prideš sem. Tedaj si bova Triennalo še enkrat skupno ogledala. Do tedaj si pa išči zabava in razvedrila, kolikor ti čas in denar dopušča, drugod. Iskreno pozdravljeni 1- T* PffinorslcT'dnevnIk 18. avgusta 1957 Alfred Engleder med aretacijo 19- junija 1957 so v Sierningu pri Stevru v Alfreda Knglederja- Priznal je, da je v šestih in dve od njih ubil. Sieminško pokopališče leži zgoraj na hribu. Spodaj v vasi je veselica, muzika koraka po cesti, topiči pokajo — tu zgoraj je tiho. Zelo tiho in zelo spokojno. Pogled seze daleč cez griče, sveže travnike, svetla polja. Tudi pokrajina je prijazna, tiha in spokojna. Tedaj se oko ustavi na svežem grobu — in podoba spokojnosti je nenadoma ugasnila, umaknila se je drugi, podobi strahote. Ponoči je pokrajina strahotno spremenjena, mrka, neprijetna, grozeča. Ljudje se zapirajo v svoja stanovanja, nihče si ne upa na cesto. Zunaj stopa smrt, preži na vsakem polju, stezi, za vsakim grmom. Smrt v podobi človeške beštije, morilca. Mora, ki je bila še nedavno resničnost. Sveži grob jo potrjuje. Na skromnem črnem križu je zapisano: Tukaj počiva Herta Peichtinger tovarniška delavka roj. 14. 10. 1934 umrla 10. 6. 1957 Malo besed, vendar je v njih skrita tragedija dekleta, ki je morala pri svojih 22 letih umreti. Ubil jo je človek, ki ga je poznala samo na videz, ki mu nikoli ni storila nič hudega. Le zakaj? se vprašujete, zakaj? Odgovor na to je tako neverjeten, da ga je skoraj težko zapisati: Ker Alfred Engleder ni bil deset centimetrov višji:.. «SKRAT> POSTANE ZVER Ko je imel Alfred Engleder 4 leta, so se njegovi starši ločili, šele osemnajst let star je spoznal svojega očeta, leto kasneje so ga poklicali k vojakom. 1947 se je po štirih letih ujetništva vrnil domov in si našel zaposlitev kot mizar v tovarni. L. 1949 se je oženil. Toda ta ženitev je bila zmota — po sedmih mesecih sta se zakonca ločila. Vzrok je bil isti kot zmeraj. Engleder je majhen. Visok je 1,60 m in razmeroma dplgo telo nosijo kratke noge. Da bi napravil vtis, hodi z dolgimi koraki in to učinkuje groteskno. Tako groteskno, da mu ženske pravijo »škrat*. Manjvrednostni Kompleksi so ga vsega preplavili, ga mučili in trpinčili in njegova prirojena plašnost je polagoma zrasla v plamenečo srd proti ženskam, ki so ga odbijale — pa ne samo proti njim, proti vsem ženskam! Maščeval se bo, občutile bodo njegovo moč — vsem bo pokazal! In je tudi res pokazal: 31. julija 1951 je nanadel 22-letno Elfrido Kronervet-ter in jo s kladivom pobil. Dekle je bilo hudo ranjeno. Englederjeva maščevalnost je bila za nekaj časa potešena, kakor da bi mu bilo krvavo dejanje vrnilo notranji mir. L. 1952 se je oženil Vdrugo, njegova žena mu je rodila troje o-trok, zakon je bil srečen. Toda možakar je vseeno rad pogledal za drugimi. In ker so ga zmeraj znova odbijale in zasmehovale —1 so njegovi kompleksi spet vzplamteli in ga je bes spet popadel. Noč za nočjo se je s kolesom vozil po samotnih poteh v sieminški okolici in prežal na žrtev. SEST LET DVOJNEGA ŽIVLJENJA 23. avgusta leta 1955 je v bližnjem Hammetvvaldu napadel Margareto Bayer, 6, novembra pa v Dieta-chu Gertrudo Brunner. In 10. novembra je v Steyru ubil bolniško sestro Bern-hardino Fluch. Kot domnevnega morilca sq zaprli zdravnika dr. Hoflehnerja, češ da je bil prijatelj umorjenke in se jg je hotel znebiti. Resnični morilec je molčal. Mi-sUl si je: zdravnik je inteligenten dovolj, da se bo izmazal. Poldrugo leto kasneje je udaril četrtič, tokrat v bližini svoje vasi, med Sier-nlngom in Neuzeugom. Žrtev je bila Herta Feichtin-ger. Bilo je to 10. junija 1957. Zandarmeiija je poskušala vse, da bi izsledila morilca. Engleder je postal nervozen, hotel je zabrisati sled in je pet dni po umoru Herte Feichtir.ger napadel novo žrtev, 22-letno Herto Spann pri Bad Ilallu, 20 km od Sierninga. Presenetil ga je motorist in morilec je zbežal. Bvcje kolo in torbo z morilskim orožjem je moral pustiti na poti. Predmete je Englederjeva žena spoznala. Policija Je s psi dan m noč preiskovala okolicoi toda Eri-gleder je bil prdbrisan, ze Avstriji aretirali 37-letnega letih napadel šest žensk zdavnaj ga ni bilo več v obkoljeni bližini. Ze je na poti k meji — in šele dva kilometra pred ciljem mu je njegova nenasitna, krvava sla končno usodna. V grmu skTit preži pri Karlslustu blizu češke meje na lahno oblečene kmetice, ki se sklanjajo na njivi. Zenske ga odkrijejo, kličejo na pomoč in gozdar ga odpelje na carinarnico v Niederfladnitzu. Tam pove Engleder svoje pravo ime. Na policijski stražnici narekuje potem svojo 35 strani dolgo priznanje. Krvava igra je končana. Trajala je skoraj šest let. šest let je Engleder živel dvojno življenje: podnevi je bil miren, neškodljiv vaščan, marljiv delavec in dober družinski oče — ponoči se je prelevil v razsrjeno beštijo. Kako je bilo to mogoče? Kako je lahko tako dolgo pobijal? MORILEC JE STANOVAL POLEG ŽANDARJEV Hiša št. 1 v Sierningu staji nasproti cerkve. Je veliko, gradu podobno poslopje, in mu zato pravijo kar «grad». Na prvih vratih poleg vhoda, v pritličju, je pritrjena tablica z napisom A. Engleder. Tu je stanoval morilec. Tu je vsak dan zalival cvetlice, gledal skozi okno, pozdravljal znance. — «Servus, Friedl,* so mu odzdravlja-li in: «Ali si že slišal? Našli smo novo sled, 2daj že zgrabimo morilca v. j Niso slutili, da imajo morilca pred seboj, da je govo-. ril o sebi, ko jim je odgovarjal: »Obesiti bi ga bilo treba, psa!* Tudi niso vedeli, da ni postajal pred oknom, da bi jih pozdravljal, marveč ker je opazoval žandarmerijsko postajo na nasprotni strani ceste in tako iz najbiižje bližine zasledoval preiskavo. Videl je, kdaj so žan-darji prihajali in kdaj odhajali, kako so pripeljali Helmuta Mauharta, ki naj bi umoru Herto Feichtin-ger, in potem še njegovega prijatelja Walterja La-tzlbergerja. Gledal je, ko so ju zasliševali, in se jim je smejal v brk. ♦Nikoli sc nam ne bi sanjalo, da je Friedl morilec,* je rekel mlad človek, ki stanuje v »gradu*. »Bil je zmeraj priden delavec, v prostem casu pa se je zabaval z otroki. Tudi prijazen je bil, dal bi vam vse, kar bi si od njega poželeli. V gostilno je sel samo včasih, in to na pivo, ampak popival je zmeraj samo doma. Večkrat smo bili pri njem in vrgli karte ...» «Z nami je igral igro Človek, ne jezi se,» je povedala soseda. «Kar naprej je pripovedoval šale in pri tem ohranil smrtno resen obraz — kako smo se smejali! Ce pomislim, da je moril!* Stresla se je in nadaljevala: »Tisti večer, ko je umoril Herto, se je moja hči pozno ponoči vrnila domov. Odprla je vežna vrata in zagledala moškega, ki je po temnem hodniku hodil sem in tja. Seveda se je ustrašila in ko ga Je spoznala, je se o-lajšano rekla: Hvala bogu, vi ste, gospod Engleder. Kako ste me prestrašili! On je samo nekaj zamrmral, da mu je žena zaprla vrata — in cez nekaj dni smo zvedeli. Ce se spomnim na to, mi klecnejo kolena...» Sieminški prebivalci mislijo dosti na moro, ki jih je toliko let tlačila. Se zmeraj ne morejo verjeti, da je morilec živel med njimi in so ga celo spoštovali. Zato je njihovo o-gorčenje brezmejno. »Glejte, na kol bi ga bilo treba privezati in ga vleci po cestah, dok'er ne bi bilo po njem ...» »Ali res n.ste opazili nič sumljivega?* so vprašali tudi Englederjevo ženo, »niste bili v skrbeh, ko ga ponoči ni bilo domov?* »Zadnje čase je bil res malo drugačen,* je odgovorila žena, »in tudi prej je bil malo komičen, Zvečer ga pogosto ni bilo domov. Ampak to se zgodi tudi drugod — kako naj bi mislila kaj slabega?* Da, kdo bi mislil na zlo- čin, če se kakšen znanec malce čudno obnaša? Kdo bi sploh mislil na kaj takega? In v tem je jedro problema. »Žandarji naj bi mislili na to,» pravi marsikateri vaščan, kar je danes kajpak lahko reci. Najlaže. GNUSNA . RADOVEDNOST Sierning je danes »turistični* kraj. Sem prihajajo trume radovednežev, da bi videle prostor, kjer je bila umorjena Herta Feichtin-ger, in vsaK otrok že ve, kam naj jih napoti. Na njivi sta še dve čudno temni lisi. »Zdaj po dežju se kri bolje vidi...» vneto liiliiliiiiiniiiiiiiMiiliiiilitiliiiiiiiiiiiiiinni razlaga neka podjetna ženska. Grozno. Nagnusno. Grozno, ker si lahko predstavljamo, kako je v žitu prežal morilec s kladivom v roki; da je nekdo slišal krik, pa je menil, da so ljudje, ki se vračajo iz gostilne. Le kdo bi mislil na kaj drugega! Neizmerno žalost je povzročil Engleder v vasi, toda ljudje so dobri do njegovih otrok in žene. «Kaj bo z nami?* vprašuje žena z objokanimi, očmi. Z otroki se je preselila k tašči, ker je njeno stanovanje zapečateno. Četrtega otroka nosi pod srcem. Kdo bo skrbel še zanj? Hude besede padajo o Englederju, o ženi samo sočutne in blage. Še dve družini sta tu, ki ju je morilec prignal skoraj na rob obupa: družini Mauhart in Hoflehner. Helmut Mauhart, gostilničarjev sin, je bil prijatelj Herte Feichtinger. Zaprli so ga — in Helmut je u-mor priznal! Zakaj, še danes ne vedo. Tepen ni bil, priznanja mu niso izsilili, niti ga niso pretrdo zasliševali. Je bil strah, je bila zmedenost, ki je v 18-letnem fantu sprožila «kratek stik*? TRNOVA POT NEDOLŽNEGA Dr. Hoflehnerja usoda je še hujša. Postal bi skoraj žrtev justicne pomote. Dr. Guenther Hoflehner, zdravnik v deželni bolnišnici v Steyru, je bil prijatelj bolniške sestre Bern-hardine Fluch. Tistega večera je bil z njo domenjen, našel pa jo je mrtvo. Izvedenec za sodno medicino je ugotovil, da je bila umorjenka noseča in da je bila ubita z avtomobilskim dvigalom, kakršnega je i-mel dr. Hoflehner v svojem avtu. Dr. Hoflehnerja so zato aretirali in mu z vsemi sredstvi poskušali izsiliti priznanje. Potem se je izkazalo, da dekle ni bilo noseče. S tem je odpadel motiv. Cez pol leta so zdravnika izpustili. Vendar trnova pot še ni bila pri kraju. Prijatelji in znanci so ga zapustili, vsak dan pa so prihajala anonimna pisma: »Mori- lec! Proč iz našega mesta!* Proces za povrnitev škode je že prva instanca zavrnila — in tedaj je priznal Engleder! In udarci z dvigalnikom so bili nenadoma udarci z navadnim kladivom! Po dveh dneh je ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da je dr. Swoboda, višji policijski svetnik v steyrskem komisariatu na lastno željo premeščen ... Tako je pojasnjena vrsta zločinov, kakršnih Avstrijci od konca vojne ne pomnijo. Zločinec čaka na svoje plačilo. Sierninška mora je izginila. «LA LEGION ETRANGERE» Ko so hoteli pred kTat-kim zmanjšati vojne Izdatke v francoski republiki, se Je temu minister za o-brambo upiral ter izjavil, da števila francoskih vojakov v raznih francoskih posestvih ni mogoče zmanjšati. V Alžiru se bori okoli 400 tisoč Francozov proti alžirskim partizanom. Poleg te navadne vojske pa imajo tudi tujsko legajo, ki je znana po vsem svetu ne le zaradi svojevrstne ureditve, temveč tudi zaradi specifičnih nalog, ki jih ima v borbi za interese Francije. Da si ta država lahko zagotovi red in varnost v prostranih kolonialnih posestvih, so poleg navadnih potrebne tudi posebne vojaške sile, ki so za take naloge dobro izurjene ter podvržene strogi vojaški disciplini — to je »la legion etranger*. V tej vojski morajo biti taki ljudje, ki so fizično in moralno sposobni ter lahko premagajo vse težave in nevšečnosti, ki se pojavljajo v afriški puščavi ali kje drugje. Umevno je torej, da ni mogoče u-porabljati v takih okoliščinah navadno vojsko in so potrebni za sestavo čet v sklopu tujske legije prostovoljci, povečini tujci. Naši bralci se bodo verjetno spominjali, ko so pred Kaj vse skriva to ime nedavnim uprizorili vojaki, namenjeni v Alzir, demonstracijo in je morala nastopiti policija za vzpostavitev reda. V tujsko legijo se pripravljajo taki (in jih ni malo), ki ne premislijo daljnosežnih posledic svojega koraka in skušajo pozneje popraviti nepremišljeno dejanje, toda tedaj je že prepozno, če pazljivo beremo časopise, lahko večkrat opazimo vesti o kakem poskusu bega manjše ali večje skupine legionarjev z ladje med vožnjo ali pa ob drugih priložnostih. Beg pa ni lahek in se večkrat konča s smrtjo. Po raznih podatkih in v razgovoru z bivšim legionarjem sem zvedel, da tvorijo legijo večinoma mladinci, ki se podajajo v to »avanturo* iz opravičljivih in večkrat neopravičljivih vzrokov. Kaj je gnalo te mladince, da so zapustili domove in se podali v to, kar odsluženi legionar i-menuje «zemeljski pekel*? Poleg pustolovcev, katerim je bilo domače življenje preveč enolično, je med njimi tudi mnogo razočaranih; ta je doživel ne- uspeh v ljubezni, onemu je spodrsnilo v šoli, tretji je bil v težkem premoženjskem stanju ali brezposeln itd. Ne manjka pa tudi navadnih kriminalcev, ki so se zatekli v legijo pred roko pravice. Po raznih zapadnoevrop-skih državah je več zbiralnih središč, ki seveda delujejo ilegalno, kjer vabijo mladince, in med temi tudi mladoletnike, z laskavimi obljubami ter jih potem skrivaj vtihotapijo čez mejo. Neka zahodno-nemška publikacija je objavila, da se je od konca vojne do danes zateklo v francosko tujsko legijo o-koli 200 tisoč Nemcev. Kakšno je legionarjevo življenje in kakšna je njegova »kariera*? Prva etapa za vstop v legijo je Marseille, kjer je znana vojašnica Fort Saint Ni-colas. Tu mora novi prišlec izpovedati vse o sebi in še posebno vzroke, ki so ga privedli do tega koraka. Kandidatove izjave in njegov življenjepis hranijo v ogromnih arhivih. Za sprejem imajo “prednost razni politični begunci (posebno v zadnjih časih je njihovo število visoko), iiiiiiiiMiiiiiKiiiniiitiMiiiiiiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiniiiniMiiiiTiiiMiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiMiiniiiniiHiiiiiiiirf iiimi, nuni, iMiitiiiiiiiiiMmiiiiiiHMiiiiiifiiijiitiimiiivitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiMiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Resnica o 8 k a m e l ija m i» Ljubila je kamelije, ker ne dišijo; kandirano grozdje, ker je brez okusa in bogate moške, ker so brez srca Ni ga menda, ki ne bi poznal žalostne zgodbe lepe tDame s kamelijami», ali Margherite Gautier, kot jo je imenoval Alexa.nd.er Dumas v svojem romanu, ki je zaslovel daleč po svetu in katerega zgodbo je izkoristil za eno svojih ndjlejpsih in hqjbolj popularnih oper «Traviato» tu-dj, sam Giuseppe Verdi. To zgodbo so izkoristila tudi razna gledališča in film-ska podjetja in vedno z velikim uspehom. Samo spomnimo se «božanske» Grete Garbo v vlogi Dame s kamelijami, ali pa drugih velikih gledaliških umetnic, ki so se v tej vlogi prav tako uveljavile. Zgodba je torej znana in popularna. Gre za lepo dekle, z imenom Marghe-rita, ki se vdaja lahkemu življenju. Med tedanjim bogatim svetom pa ne slovi samo po svoji lepoti in ljubezenskih dogodivščinah, temveč tudi po tem, da nosi s seboj vedno šopek kamelij, njenih najljubših cvetic. Odtod ime uDama s kamelijami». Nekega večera sreča v družbi svojih prijateljev mladega aristokrata Alfreda. Na prvi pogled se zaljubita. Margherita pozabi na vse svoje ljubimce, Alfred pa na to, da je to ženska dvomljive čednosti in preteklosti. Zapustita Pariz in se preselita na deželo, kjer uživata ljubezen. Za to zvezo izrve Alfredov oče. Takoj se odpelje k sinu, toda doma najde samo Margherito. V razgovoru ji pove, da se Alfredova sestra ne bo mogla poročiti, če brat ne bo prekinil te sramotne zveze. Margherita sklene žrtvovati se za Alfreda in njegovo družino ter mu zbeži, pri tem pa uredi vse tako, da bo Alfred mislil, da ga je zapustila, ker ga ne ljubi več in ker se ji je zahotelo prejšnjega življenja. Ves obupan se Alfred vrne k svoji družini, Margherita pa se iz žalosti preda razsipnemu in razkošnemu življenju, ki kaj kmalu spodkoplje njeno rahlo zdravje. Ko Alfred spozna veličino njene ljubezni in žrtve, je že prepozno. Margherita izdihne v njegovem naročju. Takšna je zgodba tega nesrečnega dekleta, kot nam jo je napisal Alexan-der Dumas. Toda ta slavni pisec je poznal resnično Margherito in o njenem pravem življenju vam hočemo povedati nekaj besed. Bilo je 3. februarja 1847 v Parizu. Nebo je bilo oblačno, vreme pusto in hladno. V majhni sobici v ulici Boulevard de la Ma-delaine se je tistega dne borila s smrtjo mlada ženska. Ob njej je bil le pes Tom in pa zvesta služabnica Clotilde. Z ugasujo-čim pogledom se je bolnica še enkrat obrnila do vrat, nato pa izdihnila. Bilo ji je triindvajset let, i-menovala pa se je grofica Perregauz. Dva dni kasneje je mrtvaški voz, poln belih kamelij, odpeljal njene posmrtne ostanke. Ljudje so z začudenjem gledali za mrtvaškim vozom; grofice Perregaur. ni nihče poznal. Kdo bi jim tudi obrazložil, da je bila ta nepoznana ženska, tako slavna in oboževana, Marie Duplessis, poznana pod vzdevkom *Dama s kamelijami* ... Marie je bila hči zelo revnih staršev. Njen oče je bil skoraj vedno brez dela in poleg tega velik pijanec in nasilnež. V svo- mn. * ■ ' w i si il. S s - P< ilol-a »Dame s kamelijami», katero je naslikal sli kar Alarico Galtia po zgodovinskih podatkih in po opisu A- Dumasa ji pijanosti je nekega večera zažgal hišo, v kateri je bila žena z Marie in mlajšo sestrico, in pravi čudež je bil, če niso takrat zgorele. Po tem dogodku očeta ni bil odomov. Ko se je vrnil, ie začel prodajati svojo hčer vsakomur, ki mu je plačal za piti. Končno jo je prepustil ciganom za borih nekaj denarjev. Kako je Marie zbežala ciganom in prišla v Pariz, ni znano. Ne sme se pa pozabiti, da je bila prav goiovo ta njena bedna mladost glavni vzrok, da je Marie zašla med lahkoživke, da je kot taka zaključila svoje, še tako kratko življenje. Toda kdor jo je poznal, piše o njej kot o enem najčistejših deklet, ki je tudi tako umazan posel ni mogel ponižati ali onečastiti. 14-letna Marie je dobila najprej zaposlitev v neki pralnici. To delo je bilo za njeno šibko zdravlje vse pretežko. Pustila ga je in se zaposlila pri neki modistki. Tu je doživela tudi prvo ljubezen. Njen prvi ljubimec je bil mladi pisar nekega bližnjega advokata. Po nekaj tednih jo je pisar zapustil. Sledili so mu drugi in za temi zopet drugi. Vsem tem je predstavljala Marie prijetno razvedrilo in mikavno ljubezensko dogodivščino, za Morie so pa to bila težka razočaranja, ki so jo končno pripeljala na pot lahkoživke. Marie je postala redna obiskovalka nočnih lokalov v ulici Mouf-fetard, ali pa Cafe du Lu-zembourg. Takoj je vzbudila pozornost moških, ki so ji ponujali tudi svoje imetje samo za urico ljubezni. Tam je spoznala tudi starejšega gospoda, lastnika velikih hotelov. Ta se je blazno zaljubil v Marie, ki jo je imenoval tudi emoj mali demon*. Kupil ji je lepo stanovanje v Rue de VArcade. Ničesar ji ni manjkalo, vendar jo je življenje ob tem starem človeku utrujalo. Nekega večera ga je preprosila, da jo je peljal na ples v Pra-do. Medtem ko je sledila z očmt parom, ki so se vrteli mimo njune mize, je sanjala o resnični ljubezni, o moškem, ki ne bi bii tako bogat, niti tako star. Vtem se ji je približal mlad aristokrat in jo povabil na ples. Ime mu je bilo grof Agenor Guiche. Simpatija je bila med. obema tako velika, da je Marie brez pomisleka ze čez nekaj dni zapustila svojega starega bogataša. Pri grofu de la Guiche je začela živeti kakor prava dama. Naučila se je lepega govorjenja, izbranega vedenja, naučila se je igrati na klavir in biti izvrstna gospodinja. Kaj kmalu je postalo njuno stanovanje zbirališče pariške aristokracije in bogatašev. Toda tudi v tem življenju ni bila srečna. De Guiche je bil dober in plemenit do nje, vendar to ni bil moški, ki ga je ona z vsem srcem sanjala in želela. Zato ga je odslovila. Sledili so mu drugi in še drugi, dokler ni prišla vrsta tudi na A-duarda de Perregauza, junaka vojne pri Abd el Ka-deu. Ta človek, ki mu je življenje dalo vse — denar, slavo in čast, se je zaljubil v mlado Marie, kot se š«t ni bil pikoli. Toda Marie ni ljubila ntti njega, še vedno je pričakovala svojo veliko ljubezen. Per-regaux je z žalostjo spoznal resnico in se umaknil. Toda ostal ji je zvest do smrii. Končno je prišel tudi za nesrečno Mane dan, ko je srečala svojo veliko ljubezen. Kot ljubica starega grofa von Stackelberga je prisostvovala velikemu plesu v Varietes. Na plesu je bil tudi Alezander Dumas, sin slavnega pisatelja Dumasa. Ko je zagledal Marie, ga je njena lepota povsem prevzela. «Bila je visoka, vitka, s črnimi očmi in belo poltjo. Imela je majhno glavo, podolgovate oči, rdeče ustnice in najlepše zobe na svetu,* je pripovedoval svojim prijateljem, ko se je kot pijan vračal s plesa. Še isti večer je Marie povabila Dumasa in njegove prijatelje v svoje stanovanje. Ko je bila zabava na višku, je Marie nenadoma prebledela in stekla iz sobe. Dumas jo je čez nekaj časa našel v njeni spalnici vso bledo in prepoteno. Na nočni omarici je bil kozarec vode in v njej sledovi krvi. Vsa mrzlična se je stisnila k njemu in zašepetala; eUmiram.* «Ne, ne smeš, ne pustim!* je zakričal Dumas in jo se tesneje stisnil k sebi. «Oh, hvala ti, ne pusti smrti k rrteni, prosim te,* mu je odgovorila. Od tiste noči dalje sta se ljubila. Bila je to prav gotovo največ ja Marijina ljubezen. Toda Dumas ni bil bogat in življenje z Marie ga je pripeljalo v vedno večje dolgove. Marie mu je hotela iz teh dolgov pomagati na ta način, da ga je zapustila — tako vsaj zatrjujejo nekateri tedanji kronisti; po mnenju drugih je Dumas zapustil Marie. Bodi tako ali drugače — nekaj brez dvoma drži, in sicer, da Marie nikoli ni pozabila te svoje ljubezni. Zaljubila se je še r slavnega skladatelja in pianista Liszta in tudi on je njo ljubil. Obljubil ji je celo, da jo popelje v Turčijo, češ da jo bo tamkajšnje podnebje ozdravilo. Bila sta domenjena, da se dobita v Budimpešti, toda Liszta ni bilo na sestanek. Na svoji turneji po Nemčiji je našel nove ljubezni in pozabil na Marie. Marijino zdravlje se je vidno slabšalo. Menjala je sc nekaj ljubimcev, toda pri nikomur ni imela obstanka. Ko je videla, da gre življenje h kraju, je u-slišala prošnje svojega starega ljubimco Perregnvrn in se z njim februarja 1840 Fred tem ogledalom se jc česala «Dama s kamelijami)) v Londonu poročila. Vrnila sc je v Pariz in začela zopet z razsipnim življenjem. Zaman so ji prijatelji prigovarjali, naj se pazi in naj posluša nasvete zdravnikov. Kot bi hotela do kraja užiti življenje, se je Marie potikala od zabave do zabave in s se večjo naglico menjavala ljubimce. Bolezen in razsipno življenje sta privedla Marie, da je začela pro- dajati svo) nakit in zlato. Smrt se je je usmilila prej, preden je prodala še zadnjo vrednost. Pri pogrebu so bili navzoči mož. Dumas in celo Dickens. Takoj po pogrebu so upniki navalili v njeno stanovanje, česar niso oni odnesli, so odnesle ženske, med njimi tudi nekatere bogate, ki so hotele imeti spomin na »Damo s kamelijami*. P AULI IN K SASSARD n m * sprejemajo pa tudi navadne kriminalce. V tujski legiji je našlo zavetišče tudi veliko število vojaških ubežnikov, med katerimi je visoko število bivših pripadnikov Afrika Korps nemške Hitlerjeve Wehr-macht in italijanskih fašistov. V kolikor pa bi se zdela kakemu uradniku neka oseba sumljiva, jo izroči civilnim oblastem ali pa se je odkrižajo z navadnim izgovorom, da je potreben nov zdravniški pregled. Ker pa hoče imeti legija le zdrave in krepke vojake, na zdravniškem pregledu odbijejo nad 25 odstotkov kandidatov. Po dveh tednih posebno trdega vojaškega življenja pa zaprosi za nadaljnjo izpustitev še nadaljnjih 15 odstotkov, nakar sledi pogodba in vkrcanje v Afriko. Tedaj se pred legionarjem odpira novo življenje, za seboj pa pušča družino, domovino in sploh vso preteklost. Glavni štab legionarskih sil je v malem alžirskem mestecu Sidi Bel Abbesu, ki ima kakih 25 tisoč prebivalcev ter 300 javnih lokalov z ženskami, poznane pod imenom «žene-legio-narke*, ki pa se ne razlikujejo od navadnih prostitutk, katerih je na stotine vsepovsod, kjer se nahajajo vojaške posadke. V tem mestecu čaka nova legionarje še nekaj časa posebne stroga vojaška služba brez oddiha ter še druge, večkrat absurdne obveznosti, ki imajo le namen, da legionarja duševno in fizično popolnoma izpremenijo. Te oddelke vodijo povečini Nemci in razumljivo je, da vse to deluje na legionarje tako močno, da čisto pozabijo na vso svojo preteklost. Vsemu temu pa se pomaga afriško okolje, odtrganost od sveta in enolično življenje. V Sidi Bel Abbesu se pričenjajo prva razočaranja, posebno med tistimi, ki so se podali v legijo, željni bogastva. Legionarjeva plača je nizka in še ta denar mu ostane le malo časa v žepu, kajti Sidi Bel Abbes mu ga kmalu izvabi s svojimi lokali, igralnimi kartami in drugim. Med raznimi nevšečnostmi, ki napadajo legionarje, je tudi bolezen imenovana cafard, ki napada vojake tako, da jim vzbuja domotožje in željo po samomoru. Bolezen s ar ma pa je tudi nalezljiva in se odraža v tem, da se v določenem času vršijo samomori eden za drugim. In še ena zanimivost, katero sem zvedel o francoski «la legion etranger*! Med vsemi francoskimi e-dinicam: ima legija naj- več vojaških odlikovanj, to pa zato, ker legionarji sčasoma spoznajo, da ne bodo bogati, in ostaja še edina njihova želja, da si pridobijo čim več vojaških časti in odlikovanj. To legionarsko hrabrost je opisal ob neki priliki francoski general Negrier s temi besedami: «Druge vojaške edinice znajo zmagati, legija pa zna samo umreti!* Tistim legionarjem, ki ©■ stanejo po odsluženem roku še pri življenju, pa na stara leta legionarske oblasti jim dajo kako slabšo službo, ali jih razpošljejo po raznih «hišah počitka*, ki so posebno številne v Alžiru: v Franciji sami je takih hiš malo, kajti Francozi hočejo čim manj stika z njimi. M- RAN MAVRICE LEBLANC ARSENE LUPIN SE S ŽENI «0, lopov!* »Vse si je izmislil, vse preračunal, stric, še celo atentat na samega sebe, da bi odvrnil s sebe kakšen sum.* eTnda zakaj? Zakaj so bile te podlosti potrebne?* eAngelika bo dobila enajst milijonov, stric. Vaš notar v Parizu bi moral izročiti lažnemu d'Emboisu drugi teden vrednostne papirje in zločinec bi bil z njimi pobegnit. Davi ste mu sami podarili pet st o tisoč frankov v državnih zadolžnicah. Nocoj ob debetih jih ho izročil pod gradom, v bližini velikega hrusta enemu svojih pajdašev, ki jih bo jutri v Parizu prodal . . .» Vojvoda de Sarzeau-Vendome je vstal. 7, velikimi koraki je začel bes no meriti sobo. »Nocoj ob devetih.« je dejal. «Nn, videli bomo... takoj bom obvestil orožnike . ..» eArsene Lupin se na orožnike požvižga.* «Takoj bom brzojavil v Pariz.* «Da, toda pet sto tisoč frankov! In potem pomislite na škandal, stric. Vaša hči Angelika de Sarzeau-Vendome je poročena s tem nepridipravom, s tem razbojnikom! Ne, tega ne smete storiti!* «Kaj pa naj storim?* «Kaj naj bi storili?* Nečak je vstal in stopil k omari, v kateri je viselo več pušk. Vzel je eno izmed njih in jo položil pred starega plemiča na mizo: «Tam doli, stric, v puščavskem ozemlju nikoli ne obvestimo orožništva, če se znajdemo pred nevarno zverjo. Kar karabinko vzamemo in zverino pobijemo, ker bi nas drugače ona raztrgala.* «Kaj misliš s tern?* «No, da sem se tam doli navadil izhajati tudi brez orožništva. To je sicer nekoliko površna pravica, toda prav dobra. Verjemite mi. v tem položaju je celo edina pravilna! Ko bo zver mrtva, jo bomo že kje zagrebli* «/n Angelika?* »Sele potem ji bomo vse povedali.* «Kaj bo z njo?* «Ostala bo, kakor je po zakonu, mn ja žena, žena pravega dlErnboisa. Jutri vas zapustim in se vrnem v Alžir. Cez dva meseca bova ločena« Bled, z blodnimi očmt in drgetajočimi kolcni je vojvoda poslušal. Zamrmral j* samo: »Ali si pa tudi prepričan, da mi* pajdašt n« ladji ne bodo ničesar sporočili o tvojem begu?« »Do jutri ničesar,* je odvrnil d'Emboist-Potem je nadaljeval: »Nocoj ob devetih ho šel Arsene Lupin k velikemu hrastu nedvomno po poti okoli starih nasipov, ki *a' modni pomenki V modi že šest tisoč let vrednost :! r;'k&StS ■'j. ■;;-4 • •• l/o'- •• :/?? k " I ii^fir-j-1 Mtj t u,tf Moda oblek, čevljev in pri-cesk se spreminja iz leta v leto, iz meseca v mesec, to-moda biserov (perl) ostala nespremenjena in bo tra-Srtti, dokler bo ženska še kaj na svojo zunanjost. No-en dragulj, noben drngnee-ni kamen ni užival med žen-skim svetom toliko občudn-in poželenja, kot ga u-Živa biser, ki je brez dvoma n°jlepši okras in nakit. Danes ima ovratnico iz bi-serov že skoraj vsaka ženska. Seveda so ti biseri umetni ln še zdaleka ne tako lepi kot pravi. Toda kdo bi si lahko privoščil prave bisere. V starih časih samo kraljevske ln cesarske družine, danes pa 5o77?.o najbogatejše dame sve-1°. Toda tudi nedosegljivost Pravih biserov ni zmanjšala v očeh žena njihove lepote ln želje, da bi jih tudi same imele, pa tudi če samo podrejene ali pa umetno vzgojene. Kdo je prUj odkril biser? Plavijo, da je bilo to pred Mnogimi tisoč in tisoč leti. Predstavljajte si začudenje Prvega ribiča — verjetno ri-č« z indijske obale — ko J* v ostrigi — biserni školj-** ki jo je odprl, da bi P°jede[ njeno meso, zagledal Prvi biser. Ni bil potreben Posvet draguljarja ali zlatar-ltt. da bi ga opomnil na nje-Sotlo vrednost. Njegova lepo-*® je sama govorila. ■Azijski, indijski in egipčanski narodi so bili prvi, ki ®o Se nad biseri navdušili in J*h začeli uporabljati kot o-kras, mnogokrat pa tudi kot tolistnan, Modo ogrlic iz biserov 'Perl) s0 Uveciie pred več ko vatisoč leti perzijske prin-ce*e, njih možje so se pa 'Zadovoljili« s tem, da so fosili en sum biser v des-nem ušesu. Rimljani so z bi-krasili vse glavne kipe ?oianstev in njih oltarje in eeveda tudi svoje žene. Ce-Sar Cesare Augustus je upo-r° bil biser tudi kot pr opa-dandno sredstvo za povečajte števila rojstev. Prepovedi ie nosih bisere vsem ne-P°ročenim ir, onim ženskam, niso imele otrok, medtem ki n 0 Je vzpodbujal ostale, da *’ se čimbolj krasile s tem dragim nakitom. Medtem ko je prve zbiral-ep biserov privlačevala le njihova lepota tn vrednost so se kaj malo brigati, o ti nastajajo, nemo mi ter kak, rtnnes, da je biser eplod« ve-. e bolečine ostrige, ki hoče * s»oje sredine izločiti smet 0 ■ drobec peska s tem. da to Par obda z isto snovjo, ki Prekriva notranjost njene koljke. lir. Biseri izredne velikosti imajo seveda neprecenljivo Mikimoto — stari kitajski trgovec ostrig in drugih školjk, je bil prvi, ki je začel umetno gojiti bisere. V začetku je ostrige odpiral in polagal vanje majhna tuja telesca. okrog katerih je ostriga potem napravila biser, kasneje je začel ta tuja telesca vbrizgavati, kar je i-melo za posledico, da je dobil mnogo lepše in svetlejše bisere. Najbolj znana v zgodovini draguljev sta bisera v obliki hruške, ki jih je nosila Kleopatra. Po zgodovinskih podatkih naj bi bila enega teh Kleopatra na slavnosti v počastitev Marka Antonija raztopila v kozarcu kisa in ‘nato izvila. Največji biser na svetu, ki je tehtal 120 karatov, je kupil šoanski kralj Filip IV., najlepše bisere pa je i-mela Katarina Medicejska, ki jih je kasneje poklonila nesrečni kraljici Mariji Stuard. Vidite, drage čitateljice, taka je. kratka zgodovina tega prelepega okrasa. Vem. da ga nobena .izmed vas nima. in težko, da bi ga kdaj tudi i-mela (če seveda ne postane milijarderka). Pa nič za to — me se zadovoljimo tudi z imitacijo. Danes imamo v prodaji že vse vrste umetnih biserov, od katerih so najbolj cenjeni biseri, imenovani «Majorca». No, če boste kdaj v dvomu, ali imate pred seboj pravi. umetno vzgojeni ali sploh umetni biser, vam povem še to: če gledamo prave bisere s spetroskopom, opazimo, da mečejo svetlobo v obliki malteškega križa, umetno vzgojeni pa delajo le svetlobne kolobarje. Pa vam, menda ne bo potrebno takšno proučevanje, kaj? —ca. KRIŽA NK A Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. jug. ša- hovski mojster; 6. pristanišče na Jadranu; 10. važno pri računstvu; 15. švicarski kanton; 16. kovaško delo; 18. zgoden; 19. južni veter: 20. griček; 21. oblika pom. glagola; 22. nadrobljen; 24. zaimek; 26. tretja in šesta črka besede pod 22. vod.; 27. bivši sovjetski zun. minister; 28. dobitek; 30. oblika gl. krmariti; 31. dvorana v Trstu: 33. zrakoplov; 34. mrzel veter; 36. masira; 38. kmet: 40. obrtnik; 42. vrste: 43. luka na Jadranu; 44. pritok Varte; 46. teniška igra; 4i. gozdna rastlina; 49 obžalovanje; 50. lat. vezn'k; 51. športna igra: 53. vsem destn-Den; 55. kratica; 56. grški lepotec; 57. špartansk: kralj; 5S. pridobiva sol; 60. začinjene: 62. starogrško oblačilo; 63. oblika glagola napasti; 65. moško ime; 67. prvi čl< vek: 69. smoter; 71. it. moško ime; 72. svatovanje: 73. pletena posoda; 75. hlod; 76. žuželka; 78. bajeslovno grško podzemlje; 79. znak za americij: 60. oblika tesnega prijateljstvi med ženskami; 81. japonska mera. NAVPIČNO: 1. mesto v I-stri; 2 dobe; 3. japonska mera; 4. ponesnažen s kapljami; 5. obroček za nasajanje kose; 7. prislov; 8. industr. rastlina; 9. veznik; 10. teniški lopar; 11. zdravnik; 12. medmet; 13. del obraza; 14. muslimanski duhovnik; 17. ukažem; 19. musl. moško ime; 22. slabost; 23. šaljivec; 24. mesto na Jadranu; 25. slovenski nabožni pesnik; 27. učenec; 28. prevr-hitev; 29, kemična prvina; 30. mera za zlato; 31. športnik: 32. srdit; 33. poljski sadež (pomanjš.); 35. mejaš: 37. u-metniški izdelek; 39. zlat denar; 41. francoski skladatelj; 44. merska priprava; 45. dolga povest; 47. J.lassenetova o-pera; 48, kemična prvina: 51. orjem: 52, mesto na Južnem Tirolskem; 53. letni čas; 54. tnalo; 56. slov, p'esnik: 57. kalupi; 58. kis; 59. poljedelsko delo: 60.. višavje v Azi.r; 61. stara denarna enota; 62. naziv za očeta; 64. delež; 66. del dobe (množ.); 68. severni jelen; 70. konica; 73. kadar: 74. naslonka; 76. del kolesa: 77. medmet. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Tržaški zaliv, 11. radio, 14. mirta, 15. edinec, 1.9. oreh, 20. David, 21. svetila, 22. car, 2.1. dotik, 24. prijet, 25. sod, 26. mavec, 27. slaček. 22. vik, 30. vi, 31. navor, 32. graben, 33. dota, 34. Pariz, 35. preča«, 36. falot, 37. omoretn, 39. kričav, 40. rivali. 41. Borec, 42, prečen, 43. kazen, 44. onod, 45. plamen, 46. Kanin. 47. da. 42. tok, 49. gladek, 50. domik, 51. bor, 52. Al. 53. pravec. 54. pasem, 55. rana, 56. obračam, 52, Matin, 59. liha, 60. grenim, 61. daleč. 62. Tima«, 6.7. izdal. 64. kozel, 65. tršata, 66. Tominec Josip. lik. Batva, blesk. oblika m ve- °st dajejo biseru njegovo vit ?*t. Lepa ogrlica iz pra-j biserov lahko doseže vso-ocl 2 in še več milijonov • • • n VELJAVEN OD 18. DO 25. AVGUSTA Otresit dneva: Oven (21.3.— 20. 4.) Prihod- nji teden bo naporen. groze vam nesporazumi v srčnih zadevah, skrbi. Srečna torek in sreda. Lev (24. 7. — 23. 8.) Ugodno za važne odločitve in daljša potovanja. Ne bodite nestrpni. Počivajte. Srečni dnevi: torek, sreda, petek, sobota. Strelec (22. 11. — 21. 12.) Majh ne neprijetnosti naj vas ne skrbijo. Nekoliko nervoznosti. Nesrečni dnevi: torek, sreda in četrtek, srečen petek. Bik (22. 4. — 21. 5.) Ta teden bo srečen, prejeli boste dobre vesti. Cas za aktivnost in potovanja. Uspeh v ljubezni. Cetr- Devica (24. *. — 23. 4.) Sedaj je ugodno za važnejše odločitve, vzdržite se kritike. Previdnost pri potovanju. Srečna dne- vplivom. Kozorog (22. 12 — 28. 1.) Preveč si otežujete življenje. ziasti s kritiziranjem. Boste pod ugodnim Z lahkoto boste tek srečen, nedelja nesrečna, va: nedelja in ponedeljek. vse premagali. Potujte. Dvojčka (22. 5. — 21. 6.) Bojeviti boste in zago-. netni. a bodite previdni in se raje premagujte. Srečna dneva: petek, sobota nesrečna: sreda, četrtek. Rak (22. 6. — 23. 7.) Sedaj je najugodnejši čas za uresničenje vaših načrtov. Srečna dneva: četr- tek. nedelja, nesrečna; petek, sobota. Tehtnica (24.9. — 23. 10.) Ne obupajte, ce vam kaj malega spodleti. Doba za važne odločitve. Srečna dneva: torek in sreda, nesrečna: petek, sobota. Skorpiion (24. 19. — 21. 11.) Izkoristite za vas ugoden čas za odločitve. Oripočii-te se. Na prihodnost glejte vedro. Srečna dneva: četrtek in petek ® Vodnar (21. 1. — 19. 2.) Nič no vega ne bo v tem tednu. Ne odločajte se po prvem vtisu da vam ne bo žal. Srečni dnevi: torek, sreda, petek, sobota. Ribe (20. 2. - 20. 3.) Odpočijte se, ker ste potrebni. Kar vas sedaj tare, se bo vse lepo rešilo. Vztrajajte. Srečna dneva: nedelja. ponedeljek. f, NAVPIČNO: J. tih, 2. ro, 3. amater, 4. Sivic, 5. krik. 6. itd., 7. za, 2. levičen, 9. idejen, 10. vitek, 11. Focol, 12. Arad 13. der. 16. nit, 17. el, 18. Capital, 20 dovoz, 21., sra-bav, 23. davim, 24. plačan, 25. Sv. Sobota, 26. marec. 27. srečen, 22. volan, 29. Katinara, 31. nared, 32. griček, 33. da-ven, 34 porok, 35. premec. 36. fizik, 38. monologi 39. kradem. 40. ranim. 42. ' plavam, 43. kamen. 45. plačilo, 46. kosič, 47. Donava, 49. granat. 5,7. datelj. 51 bahat 53. vred, 54. palec, 55. rima', 57. brz, 58. maze. 59. lišp. 61. Don. 62. tri. 64. ki. 65. TS. IlllOflllllllllllllIllllllllllflllfllltttVlIllltllllMilil Za smeh DOBRO SE JE DOMISLIL Kanibali so zgrabili misijonarja in ga privedli v svojo vas, da bi si ga privoščili. Ravnokar so se pripravljali k pojedini. Tedaj pa se oglasi misijonar: »Ce imate namen me pojesti, vam moram nekaj zaupno povedati: prav brez okusa sem, nasprotno, prav zoprn okus imam.* Po teh besedah je vzel nož in odrezal precejšen kos svoje noge ter dal pokusit poglavarju. Ta je v resnici ugriznil, toda takoj je vse z neznanskim gnusom izpljunil. Takoj je ukazal izpusliti misijonar-' )a- j Imel je eno nogo iz pluto-vine, zato je »imel tako zo-l prn okusa. Misijonar je ostal na tistem otoku še mnogo let. ZNANI DOVTIPI ! Serafin pride v uredništvo I in vpraša; I «Poslal sem vam bil nekaj i dovtipov, gospod urednik. Ste | jih prebrali?« «0, že večkrat, že večkrat!« »VROČINA« j Sirskemu kralju Antiohu so sporočili, da je njegov sin De-metrios resno obolel. Takoj se i je odpravil do njega pogledat, kako mu je. Na vratih je srečal čedno deklico. Stopil je potem k postelji ter potipal sinovo žilo. »Sedaj mi je precej odleglo in tudi vročina me je zapustila.« «Vem, sinko.« je odvrnil o-če, «sem jo srečal na vratih.« VERNA SLIK 4 ■ Pri znanem francoskem slikarju Picassoju so nekoč vlomili. Vlomilec je sicer odnesel pete. vendar pa ne tako naglo, da ga ne bi opazila slikar in njegova gospodinja. Takoj sta se oba hkrati lotila slikati lopova po spominu. In obe sliki sta nesla na policijo, da bi laže zasledila zločinca. Po sliki, ki jo je narisala gospodinja, so kaj kmalu prepoznali vlomilca in ga zaprli, Po Picassojevi risbi pa -o pripeljali na policijo sto dvai-i set oseb in fotelj Ludvika XV. Ficko piše (f) Gušto mije pokazal vre v soboto, kaj je na Pisala Mokra Cija od Mene. Ma kaj, ko je blo vre prekasno za od go-no Rit. Anka Tone Sapa je bil ses guštatam. «Njim ni nič treba cu-zat, ne!« je rekel Tone Sapa, esej oni imajo ta-e Zveze in tako or Ga-nizirano, da nečk o Uj-sta odprejo in jim začne Mana kapat Noter, pej so dobri za en Cajt. Bres vsacga Stroška. In kar se tiče Inpo Tence, pej nej oni nečko molčijo. Kaj bi mi pr avli i-mena tistih, kiso tekli ses menicami. Nej nečko namalo okoli po Gledajo, pej bojo vele vidli Žive tiste.« Ma zakaj je Mokra Cija na Pisala, da niso komunisti nič prnesli na Otar? «Oh fant, fant! Se vide, da se še forte Zelen! Kašen komunist ie tisti, ki hodi okoli Otar-ja? Tisto ni noben komunist! In kje imajo komunisti in Socjalisti kašen Dnar? Saj niso bo-tegarji in Gospodje. Ma ben Zule soje so dali, ma ne na Otar, u Fala-mento cele Hiše, Naše Hiše, Našga Doma! Takt tistga nič ne vidjo, zanje ni Delo nič Vredno. So naši Zuli u tis trne Dome pred Kasarno, ko so ga ja Sisti zažgali m pr sv. ivanu in zdej u Kulturnem Dome in se u vseh našeh Domeh. Ce bi naših Zulov ne blo, nanka tacga konca vojske nebi blo. Cehi tisti, kiso tekli ses nemcami, ostali ses nemcami tam kamor'so bli, ne bi Nič govorili od kul Turnih domov. Vse bi ostalo, kot jeblo. Oni so, ki Uživajo našo Zmago, oni, ki niso nanka Mazinca premaknili za to!« Gušto pej je rekel: «1 n si delajo take Arje. S n ko muha, ki se je vsela na Rtih od Vola in krči: Oramo!« «Jcst ne bom nič več Fnjfal, ko so zdej špa-njoleti tako dragi!« je rekel Francon. Grozno je bil jezen. Ves rus je bil po obraze. «In kaj pej boste? Boste ses listja napravo španjolet?« »Nič! Zdej bom či kal. Je tudi bol zdravo.« Ma je tudi bol ognusno. «P< j nej bo. Jest nisem noben patri Jot. Tisti, ko so patri Joti, pej nej plačavaio magari ie več.« Ja. zdej anka b ir Toli nekaj prote Stira, zastran tega. Oni so patri Joti, kadar je zanje dobro, ma kadar je treba nekaj dat za to, pej nečejo bit več patri Joti, Samo ta bolše bi radi imeli.« Pej, ko b ise odnavadli faifat, a, ve bi blo še bulše? «Ma, kaj si zmotjen. fante! To pane! Rajši prerdam anka brješe!« Al bi bil lep brez brješ, Francon'. Te pozdruvla Hi POLKOVNIR GaRTH' NE AOZHR USM/LX PR/NES/TE GA VEM OBUDITE <2A I HOČEM ' DO BO MED SVQ£- V NEZAVESTI JE. G. POč. kCUNIK ! ON , KPJ TE JE ZGODILO SEDAJ GA m\LJANj£M PC/ 2A>olčJ/ ZAVE DO PRIJELI 1 KAJ GA Bodo ust Lili, oče? KONEC. ZA UPORNIKA PBIPDAUUt-\ ou, PUSTITE GA PRI ŽIV- J , Polkovnu ’ ‘ ‘ I ? MEfif- LJENJU, P / J/TA MOŽ M! JE EE , šil življenje ‘ Po- VAih!' NAREDNIK DAR - Idr. GOSPODI NEL, ODPCLJITE^'Poj6i z mano, HUDIČA I I2VRŠITEV}, l .PREVRTA N/ NOSOVI ’ S/RAc rSSODfE JE PRSNE -f L \NISp MOGLI IZBRATI BoLSE— ■SENA / t/VNA v T RENU TKA ZA NAPAD 1 - v tem trenutku.. { •"MJANCl " 11 mnogo jih- je j 60 - \ SPOD POLKOVNIK J )2*PREL‘,{ ALI MISLITE, DA Jv NE BILO DOBRO DAT/ POIKO TUD! TOM U J AI0'/A10r) ,M.UAso/ A/E UGOVARJATE* NAREDNIK i Tu Jff UKAZUJ na ju Sni strani so ind/janc/ prel ■MPrGAU. RDEČE SUKNJIČE *...... SAJ JE VENDAR belec 'N VELJA ZA TO L J UD/ / / f-T' NAREDNIK DARNELI1 VRAG NAJ VZAME TE NA. JUŽNO STRAH ' J VEZI > DA Bi SELAH S STiaiMl LJUDMI 'SKo VSAJ BP-AUlL^ Ko ME BODO SKOi- ji Pi RA Lt I m. KOT PEKLENŠČEK SE JE TOM ZAGNAL. MED INDIJANCE /N Po NJEGOV/ 2A SLU TODA NEKDO JE V TEM DRAMA ■ ncMEM trenutku pomislil na 71 PCLU.OVNHC JE NOR, DR UPS, N J PUSTIL ODUEZATL TOM. S SO hVPLP f TRK O SE (Nadaljevanje prihodnjič) tudi tntmo razvalin kapalice. Jaz se 0tn skrival v teh razvalinah.» wTudi jaz bom tam,» je dejal vojvoda de arzeau-Vendome in zgrabil svojo lovsko Puško, Bit o je ob petih popoldne. Vojvoda se je 'le nekaj časa pogovarjal s svojim neča-on*. pregledoval pu&ko in jo vabil. Ko se je , zvečerilo, ga j* odvedel po tem- nth hodnikih do svojih sob ,n ga tam skril. Qstah del večera je potekel brez poseb-lh dogodkov. Vojvoda je povečerjal v drnž- * Angelika tn svaka. Le s težavo kazal miren obraz. Časih je od strgni o- hnzoval svojega svaka žri se čudil njegovi **navadni podobnosti s pravim d* E m bo h Barva njegove kože je bila ista. obli• ® r)hraza tudi, lasje enaKi, le njegov po- " Je bil nekoliko d. upaden, bolj živa• *n »n svetel. Jn potem ko si ga je ie na-ftnčneje ogledal, je opazil &e nekoliko po-r°hnosti. ki so jasno dokazovale, Ua je le 'Spretno maskiran. Po večerji so sc razšli. } r° ie kazala o sem. Vojvoda je Url. v sobo * °*tfobodil svojega pravega nečaka. Deset lnUt nato sta se v zavetju noči že pla- 9 pu&ko v roki proti razvalinam. , *nP>ltkn jr odšla medtem s »Dojim mo-'!'n « sobo, ki jo 1 c imela » pritličju stoI-"a Je«, „trnnj gradu. Nu pragu H 1« *°Pr'>0 de‘nl: *Jar pojdem zdaj za nekaj Časa na Izpre-ort-i Angelika . . „h me boš počakala?« rbeveda,« je, dejala. Zapustil j0 je in šel v prvo nadstropje. J1 Je bilo zanj odločeno. Takoj ko je bil 'aTn. je zaklenil vrata, oprezno odprl okno in .. . . .. ’ r . . . Potem je vzel tz omare debelo usnjeno mapo, ki je bila polna papirjev. Te papirje je zavil v kos temnega blaga, ki ga je potem povezal. Nato je sedel za mizo in začel pisati: «Zadovoljen sem. da si dobil moje sporočilo, ker se mi zdi nevarno hoditi z velikim zavitkom vrednostnih papirjev iz gradu. Z motorjem se odpelji na postajo in od ondod z bruseljskim nlakom v Pariz Tam izroči papirje Z...ju. ki naj jih takoj proda. A. L. PS: Ce prideš mimo velikega hrasta, sporoči tovarišem, da se bom z njimi sestal. Dati jim moram še nekaj navodil. Drugače gre vse kakor naročeno. Nihče ničesar ne. sluti« Privezal je pismo k zavitku in ga spustil po urotci skozi okno. «To je ie. opravljeno.« si je rekel, sin prav miren sem lahko« Nekaj minut je hodil še po sobi, potem pa se je nasmehnil in se postavil pred sliki dveh pl»mfče«. ki sta viseli na tteni. sOras de Sarzeau-Vendotne, francoski maršal . . . Veliki Coude . . . Pozdravljam vaju, moja prednika. Lupin de Sarzeau-Vendotne se bo pokazal vrednega vajinega imena.« Naposled sc mu je zazdelo, dn je prišel prani trenutek. Pograbil je klobuk in odšel po stopnicah navzdol. Tedaj se je pokazala spodaj pri vratih svoje sobe Angelika in vsa zmedena vzklik- nila eCu) *e sklonil uen. Ob znožju stolpa, štiri-?e«et metro« pod sc boj je zagledal senco, ‘"eviigai je: Komaj slišen Žvižg mu je od-»ouoril. prosim te... Bolje bi bito...« Potem je izginila, ne da bi bila nadaljevala. Njen mož še slutil m, kaj pomeni njena zmedenost. cBolna je,« si je thislil. «*« zakon ji ne prija.« Prižaal si ie cigareto tn ni priptsoual te- mu dogodku prav nič pomena. nUboga Angelika! Vse to se bo končalo t navadno ločitvijo...« Zunaj je bila temna noč. Težki oblaki »o viseli do zemlje. Služabniki so zaprli oknice. Nikjer ni bilo več luči, ker je hodil vojvoda takoj po večerji spat. «Ko je šel mimo vratarja in do dvižnega mostu, je naročil: #Pustite vrata odprta. Samo malo se bom iz prehodil in takoj se vrnem.« Pot je zavila na desno m držala ob nasipih, ki so nekoč obdajali grad. do razpadlih vrat. Ta pot, ki se je vlekla okoli griča in potem ob strani strme doline, je bila na levi porasla z gosto živo mejo. Zdelo se mu je, da sliši šum, in obstal je. Bilo pa je le šelestenje, listja. Toda po rebri se je zvalil kamen in udaril ob skale v globini. Čudno, da pa ni nič vznemirjalo. Nadaljeval je svojo pot. Sveži morski veter je vel čez ravnino proti njemu. Veselo pa je vdihaval polna pljuča. Potem je opazil v temi, nedaleč od sebe, še temnejše obrise kapelice, ki te je s svojimi razvalinami dvigala nekaj metrov nad cesto. Zaslišal je, da je odbila ura devet. Se bolj je pospešil korak. Najprej je stopal navzdol, potem pa navkreber. Iznenada je obstal. Neka roka je prijela njepovo. Umaknil se je nazaj in se hotel izviti. Toda med drevjem se je pokazalo neko bitje in znani glas mu je rekel: «MolčiteI . . . Niti besedice! . . .» Spoznal je svojo ženo Angeliko. »Kaj pa je?« je vprašal. Tako tiho mu je odgovorila, da jo je komaj razumel: sPrežita na vas ... tamle zadaj... v razvalinah, t puškami...» «Kdo?» »Mirno!... Poslušajte me vendar...« Nekaj časa sta stala oba negibno, potem je dejala ona: «Ne ganite se... Morda naju nista slišala. Obrniva se . . .» «Da, ampak ...» »Sledite mi!« Glas je bil tako ukazovalen, da je ubogal, ne da hi bil še kaj vprašal. Iznenada pa se je zdrznila: sBežati morava!... Prihajata . ■ . Zanesljivo .. .» Res sta zaslišala šum korakov. Pograbila ga je za roko m hitela vzlic temi in koreninam dreves tako naglo, da sta prišla kmalu dn dvižnega mostu. Segla mu je pod roko. Čuvaj ju je pozdravil. Sla sta čez široko dvorišče in ona ga je odvedla do levega stolpa, kjer so bile njene sobe. sPojdite jza menoj!« mu je velela. «K vam?« «Da.» Dve sobarici sta še luh. Na ukaz gospodarice sta šli v svojo sobo v tretjem nadstropju. Takoj nato je potrkalo na vrata pred-sobja in nekdo je zaklical: « Angelika!« »Al, si ti, oče?« je vprašala in komaj premagala svojo vznemirjenost, sAli je tvoj mož pri tebi?« «Da, pravkar sva se vrnila domov.« »Reci mu, da bi se rad nekaj z njim pomenit. Naj pride k meni... zelo važno in nujno je . ■ .« »Da, oče. takoj ti ga bom poslala « Prisluškovala je nekaj trenutkov, potem pa sc je vrnila v spalnico, kjet jo je čakal mož. Dejala mu jei uSodtm, da je moj oče še zmeraj pred vrati ...» Napravil se je, kakor bi hotel iti. «Ce že želi govoriti z menoj . . .» «Moj ' oče ni sam!« je živo rekla m mu zastavila pot. »Kdo pa je pri njem?« iiNjegov nečak Jucgues d tlmboise.s Nastal je. molk. Pogledal jo je nekako presenečeno tn ni razumel njenega vedenja. Ne da bi bil odgovoril na njene vprašujoče poglede,, se je ponorčeval: «Kaj, moj prijatelj„ d'Emboise je že tu? Potem je pa vse izdano. Naj Žt bo...« uMoj oc« ve vse. Prej sem prisluškovala njunemu pogovoru. Njegov nečak je bral pisma . . . Najprej ti as nisem hotela obvestiti .. . Nazadnje pa sem si mislila, da je to moja dolžnost . . .» Pogledal jo je. Potem ga je prevzel čudni položaj, v katerem se je nahajal, da se je moral Spet zasmejati: sKako? Moji prijatelji na ladji niso sežgali pisem? In pustili so, da jim je ujetnik pobegnil? Oh, ti tepci! Seveda, če človek ne napravi vsega sam .. . Naj bo ze kakorkoli. zpodba je prav zanimiva! 0'Emboise proti d’Emboisu! Ce me pa zdaj ne bodo spoznali? Ce bo d'Emboise sam zamenjaval sebe z menoj?« Stopil je k toaletni mizici, vzel brisačo in jo ovlažil. Potem je zmočil nulo tn si •minko z obraza. Naposled je izpre-še svojo pričesko. »Tako,« je dejal in stal pred Anpclifco spet takšen, kakor je bil tisto noč, ko je v Parizu vlomil, «to je opravljeno! Zdaj se udobneje počutim in se bom laže pogovarjal s svojim tastom,« «Kam greste?« je kriknila tn se posta-asiln nnrata. umil menil «K obema gospodoma, vraga!« tiNe pustim vas!« «Zakaj?« «Ker bi vas ubila!« »Mene ubila?« «Da, to nameravata. In vaše truplo mislita. potem kje pokopati . . .» »Naj bo pa tako.« je mirno odvrnil, «vt s svojepa stališča imate prav! Zato je najbolje. da napravimo kratek konec« «Pojdite z mano!« mu je ukazala Angelika. Presenečeno jo je pogledal. Ali naj gre? Sel je. Vzela je spetilko in šla v sosedno sobo. Tam je odrinila omaro z ogledalom, ki se je zasukala na kolesih, potem pa je pomaknila star gobelin nazaj in dejala: «Tu so druga vrata, ki jih že dolpo ni nihče uporabljal. Moj oče misli, da se je ključ izgubil . . Tu je. Odprite vrata. Stopnice v zidu vas bodo privedle do znožja stolpa. Potem boste morali odriniti samo zapah drugih vrat in prosti boste.« Ostrmel je in zdajci je razumel Apneti-kino čudno vedenje. Pred tem otožnim, prav nič lepim, a vendar neizmerno blagim obrazom je obstal za trenutek' ves osupel, skoraj zmeden. Zdaj mu ni šlo več na smeh. Začutil je v srcu spoštovanje do nje in hkrati tudi kesanje. «Zakaj me boste rešili?« je šepnil. »Moj mož ste.« Uprl se je. «Saj ni res... saj ni res... to pravico sem ukradel. Pred zakonom je ta poroka neveljavna.« sMoj oče ne želi škandala.« je odvrnila. (Nadaljevanje prihodnjič) Vreme včeraj; Najvišja temperatura 27,7, najnižja 18,2, ob 17. uri 26,4, zračni tlak 1013,1 pada, veter zahodnik 16 km, vlaga 46 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje ratilo razgibano, temperatura morja 25,2. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 18. avgusta Helena, Lenčka Sonce vzide ob 5.07 in zatone ob 19.09. Dolžina dneva 14.02. Luna vzide ob 22.43 in zatone ob 12.58, Jutri, PONEDELJEK, 19. avgusta Ludvik, Vojmoslav Stališča strank glede tržaške občinske krize Levica zahteva sestavo odbora ki bo izvajal napredno politiko Do seje občinskega sveta bo prišlo verjetno šele 3. septembra • Manevri monarhistov in fašistov Obvestil« vinogradnikom Delovanje policije |Kulturneprireditvej'C v mesecu juliju Veliki šmaren je trenutno | nacije so dosedanji občinski prekinil politično delovanje odbori vedno izvajali. Pri tem strank in zlasti razprave o re- ! so se še posebno odlikovali de-ievanju sedanje občinske kri-1 mokristjani, ki niso hoteli na ze. Kljub temu pa se zdi, da i noben način dovoliti, da bi bi so se demokristjani že odlo- . li predstavniki NSZ in KPI iz-čili, da bodo sklicali sejo ob- voljeni v upravne svete ali činskega sveta 3. septembra. | komisije javnih ustanov. Gle-To mora sicer formalno skle- de tega naj samo omenimo, kar niti občinski odbor, ki se je; smo svoj čas obširno poročali, sestal včeraj in razpravljal j kako so demokristjani proti o navadnih upravnih vpiaša-jvsem obljubam župana, pre-njih. O sklicanju seje občin- | prečili, da bi bil izvoljen v skega sveta pa ni mogel še < upravno komisijo ACEGAT ničesar odločiti, ker morajo j predstavnik KPI. Zato vpraša počakati na vrnitev treh odbornikov ki niso bili prisotni na seji odbora, ko so ostali odborniki podali ostavko. Zato nje te komisije še danes ni re-še»o. Poleg tega pa levičarske skupine zahtevajo izvajanje socialne občinske politike je odbor na predlog župana i v korist delavskih množic, sklenil, da se bo ponovno se- I y sedanjem političnem polo-stal v prihodnjih desetih dneh. jaju v mestu in v občinskem Pričakujejo, da bodo na tej SVetu ni mogoče sestaviti no- seji prisotni vsi odborniki in do bodo uradno določili datum prihodnje seje občinskega sveta za 3. september. vega občinskega odbora in izvoliti novega župana, ne da bi politične stranke, ki morajo o tem odločati, prišle do Zaradi tega je pričakovati, ustreznega kompromisa. Zara- da si bodo vodstva političnih strank privoščila samo nekaj dni počitnic in da bodo že prihodnji teden začela razpravljati o možnostih rešitve občinske krize. Sicer pa so po- di tega se pričakujejo, da se bo že prihodnji teden razvnelo politično delovanje posameznih strank, sestanki in stiki, na katerih bodo razprav-ljali o rešitvi občinske krize, samezne stranke, ali bolje re-! Pred nedavnim smo že poroca-čeno skupine političnih sttanklli, da so se socialdemokrati levice, desnice in centra že I in republikanci sestali in skle-spitjeie svoja načelna stališča, j nili, da bodo v najbližnji pri-Levičaiske stranke zahtevajo hodnosti sklicali sestanek vseh od KD sestavo takšnega občin- j strank «male levice«. Ti dve skega odbora in imenovanje stranki nameravata predlagati takšnega župana, ki '"osta J KD sestavo občinskega odbora jamčila izvajanje demokra- skupno z malo levico. Ce bi tične in napredne občinske po- ! prišlo do te rešitve, bi občin-litike Zlasti moramo pri tem • ski odbor lahko računal na omeniti poleg vprašanj pro- 31. glasov, t. j. na absolutno ste cone, deželne avtonomije | večino. Ce pa bi ta odbor de- in odločnih zahtev za obnovi-, jansko izvajal napredno občin- Kakor je znano, je poslan-tcv pomorskih prog, tudi važ-jsko politiko potem ni nobene- s^a zbornica 3. avgusta odo-no vprašanje diskriminacij 1 ga dvoma, da bi ga podprle še ^ brjja zakon o starostnih po-proti levičarskim strankam in druge levičarske skupine m bi • proti Slovencem. Te diskrimi- lahko upravljal občino s podporo velike večine svetoval- premislili in se tudi oni začeli zanimati za eno ali za drugo rešitev krize, ni izključeno, da bodo zavrnili kateri koli nov predlog za sestavo občinskega odbora ter se odločili za nove volitve. Za sedaj pravijo, naj občinski svet odloči o ostavki odbornikov in župana. Ni dvoma, da je v tem njihovem stališču precej želje, da bi občinski svet zavrnil o-stavko in da bi lahko sami nadaljevali z upravljanjem občine s podporo desnice. Sicer pa je že skoraj gotovo, da bo večina svetovalcev ostavko potrdila in da se bodo morali demokristjani ravnati na osnovi te rešitve. Na osnovi zakonskih predpisov so lastniki, upravitelji in spolovinarji vinogradniki, ki imajo svoje vinograde v tržaški občini za izdelavo vina, dolžni prijaviti trošarinskemu uradu, v roku treh dni po trgatvi, na ustreznem obrazcu sledeče: Največ oseb so zaprli zaradi tatvin in pijanosti V juliju so agenti letečega Kirne in priimek lastnika oddelka kvestur« in rajonskih I vonsieoeiotAip oratirah itaoi« komisariatov aretirali večje število oseb ki so zakrivile razne zločine: Eno osebo so prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega Ulica zaprta za promet Zaradi popravil bo Stara tudi pri občinskih izpostavah. Gornjo prijavo morajo napraviti tudi osebe, ki so oproščene davkov. Kdor ne bo prijavil bo zapadel predpisanim zakonskim kaznim. «»-------- O V četrtek 15. t. m. je prof. Luzzato Fegiz, predsednik tržaške trgovinske zbornice, predaval na seminarju za diplomate v Klessheimskem' gradu v bližini Salzburga. Predaval je o evropski gospodarski skupnosti. V svojem govo-istrska cesta, med Piazzale, ru je poudaril nujnost evrop-Valmaura in Ul. Domus Civi-1 ske gospodarske skupnosti in ali pa upravitelja odnosno spolovinarja vinograda. 2. Vrsto in količino pridelanega grozdja, in kraj, kjer je shranjeno. I , . . , 3. Količino vina pridelanega umora, 31 šoferjev pa se bo v preteklih letih, ki je še v moral° ogovarjati zaradi po-kleteh vzrocitve telesnih poškodb kot 4. Sporočiti uporabo pridelane- posledica prometnih nezgod, ga vina in obrazložiti, koliko ! NaJv.ec . oseb J«, končalo za vina potrebuje za domačo u- zamreženimi okni zaradi ta-porabo in koliko za prodajo. ;tvl"; vs«6a,£uPal Jlh * bll° Vinogradniki dobijo ustrez- ! aretiranih 173 kar m preveč ne obrazce za prijavo pri O- čaatno, aa. nasc mesto; Jato* srednjem trošarinskem uradu vom sledijo pijanci in tako so v Ul. del Teatro 4, pri drugih lmel> agent; v preteklem me: uradih trošarinske službe, kot i s?cu. opravka s 93 ljubitelji vinske kapljice. Število aretiranih za ostale prekrške pa je razmeroma nizko; U zaradi prosjačenja in isto število zaradi nezakonite prilastitve tujega blaga ali denarja. Na isti stopnji je tudi prekršek zakona, ki ga najdemo v rubriki pod «žalitve». Tudi prevare so »častno« zastopane v statističnih podatkih julija letos; 8 goljufov je moralo v zapor. Njim sledijo o-sebe, ki so komu grozile (7), dalje tiste, ki so kaj namerno poškodovale (7) in končno tiste, ki jim je bilo malo mar za družinske dolžnosti. in zaradi posesti ali prodaje in nakupa ukradenega blaga, 3 osebe zaradi trgovanja z mamili, zaradi odpora do javnega funkcionarja in zaradi klevetanja. 2 zaradi pretepa, dalje zaradi uporabe sile pioti javnemu funkcionarju in zaradi žalitve istega organa, zaradi pohujševanja mladoletnih in končno zaradi slabega ravnanja z družino ali z otroki. Končno imamo še sledeče kršitve zakona, zaradi katerih so aretirali po eno osebo: posilstvo, spolzka dejanja, poneverbe, vdor v tuje stanovanje, nagovarjanje k prostituciji, nezakonito opravljanje poklica, izdajanje čekov brez kritja itd. Skratka; vsega skupaj so aretirali v preteklem mesecu 402 osebi. V gornjih številkah niso vštete aretacije na podlagi zapornih nalogov (25). Agenti so tudi kaznovali 1693 oseb z globami ter priprli več protitutk, od katerih so 3 poslali z iz-gonskim listom v domače kraje. V ponedeljek se nadaljuje proces proti Miljčanom li mn n iii ih m n iiimiiiiiiiii n 1111111111111111111 Vsak dan ena Včerajšnji sMessaggero Venelo,» prinaša daljše pismo, ki ga je tržaški župan Bartoli poslal odgovornemu u-redniku tega skrajno desno usmerjenega videmskega lista. V pismu se Bartoli na vse kriplje navdušuje ter o-pisuje svoja dolgotrajna prizadevanja za turedbo vojaške službe tudi na našem področju. Med drugimi razlogi Opravičuje to svoje navdušenje, da bi tudi tržaške. mladeniče vtaknili v vojaško suknjo, predvsem s trditvijo, da bi se na ta način rešilo vprašanje brezposelnosti. Kaže, da tržaški župan ni e svoji dolgoletni karieri našel drugega načina, da bi rešil brezposelnost. cev. Takšna bi bila za potrebe mesta edina koristna rešitev, ki bi zajamčila občini trdno in učinkovito občinsko u-pravo. Desnica pa še vedno snubi demokristjane, pripravljena je obnoviti s KD dosedanje zavezništvo samo, da prepreči sestavo novega odbora s po- močjo levičarskih strank. Edi- ga ie predlagal poslanec Bo- in ' $oitti', ČčVrkv z nekaterimi no kar hočejo doga®* »fašisti in monarhisti je to, da preprečijo sestagg .»takšne M £dbpra, ki bi se rdsnb ukvaffar z' najvažnejšimi gospodarskimi, u-pravnimi in socialnimi vprašanji mesta in področja, za njih se ta vprašanja ne tičejo občine, ki naj bi se ukvarjala samo z navadnimi upravnimi zadevami, brez nobene avtonomije, kot se je to dogajalo za časa fašističnega režima. Glede demokristjanov pa se do sedaj ve, da so celotno zadevo prepustili rešitvi občinskemu svetu. Ce se ne bodo ca, zaprta za promet, in sicer | izrazil željo, da bi do te skup- | V ostalem pa so aretirali: 4 , „ - _... - . . if. od 19. avgusta do konca del.1 nosti čimprej prišlo. 1 zaradi namerne insolventnosti Aasilsatt m rajo se tri p Po enotedenskem presledku se bo jutri nadaljeval proces proti Miljčanom. Zaenkrat bi morali zaslišati le tri priče, med katerimi je morda najvažnejša bivši inšp. civilne policije in sedanji narednik vodnik javne varnosti Renato Ricato. Ri-cato je namreč leta 1946 takoj po trojnem umoru v Sentjernejski dolini vodil preiskavo, ki se je končala s prijavo sodišču Antona Maura in njegovega sina ter Giacominija. Kakor je znano so vse tri že med sodno preiskavo oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Te tri bi morale biti zadnje priče, vendar ni izključeno, da pride lahko do kakega presenečenja. Ce tega ne bo. tedaj je možno, da bosta že jutri spregovorila najprej odvetnik zasebne stranke, ki zastopa interese sorodnikov pokojnega Trevisana in nato še tožilec. «»------------------- ■lIHIIIIIIHIIIHIIIIlllHllllinlllllllHIHmiMIIIMIlllfllttlllHIIIIIIIIItlllllllHIIIIHMimHIMUltniHlllimiHIIHmilMIItllllllimillllMIIIIIIIIItlllllllllHfl Verjetno bo stopil s 1. januarjem v veljavo Zakon o starostnih pokojninah vseh kmetov, spolovinarjev in kolonov Palamara še do sedaj ni raztegnil že tri leta veljavnega zakona o bolniškem zavarovanju kmetov kojninah vsem kmetom, spolovinarjem in kolonom. Omenjeni zakon bo moral priti še pred senat, ki bo o njem razpravljal verjetno jeseni, tako da bo stopil v veljavo verjetno s 1. januarjem prihodnjega leta. O zakonskih osnutkih in razliki smo že pred časom podrobno poročali; že na prvi pogled pa je opaziti, da so v glavnem sprejeli osnutek, ki •llflMIIIIlIlIlItllllllllllItHIlIttliniHlllllimilltlllllllHIiritllMIIIIIIIIllllHIMHIIIIIIIMIIIIIIirHllllH Dogodki tedna Sindikalno življenje Zaradi poletnih dopustov in velikega šmarna ni bilo v preteklem tednu pomembne sindikalne dejavnosti. Tako je prenehalo stavkovno gibanje v obratih CRDA, v tržaškem Arzenalu in v ladjedelnici Sv. Justa, ker so delavci iz obratov CRDA skoraj vsi na letnem dopustu, lastnik ladjedelnice sv. Justa pa je končno pristal na pogajanja glede delavskih zahtev. V ta namen je pretekli teden sporočilo sindikalnim predstavnikom kompromisni sporazum glede izplačila produkcijskih nagrad in odškodnine za zdravju škodljiva dela. O teh predlogih sedaj razpravljajo sindikalni zastopniki in delavci. Stavke sicer ni več, toda v tržaškem Arzenalu in v ladjedelnici Sv. Justa se delavci še vedno vzdržujejo nadurnega dela. V pričakovanju izida pogajanj so tudi delavci zidarske in mizarske stroke, ki so pred meseci stavkali zaradi prekinitve pogajanj za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Predstavniki krajevnih sindikalnih organizacij pa imajo te dni opravka s pogajanji glede napovedanih odpustov pri podjetju Smolars in Sartori. Povišanje cen tobaka V noči med nedeljo in ponedeljkom je vladni generalni komisar nenadoma raztegnil na naše ozemlje vse ukrepe, ki veljajo v Italiji o prodaji tobaka ter tobačnih izdelkov in s tem tudi občutno dvignil cene tobaka in tobačnih izdelkov. Zlasti so se občutno zvišale cene prav ti ‘t vrst tobaka, ki so jih Tržačani največ kadili kot na primer cigaret vrste *Na-zionali esportazione», ki so prej veljale 130 lir po novem pa kar 200 lir zavojček 20 cigaret, sDianas, »Astorias« (prej 100 sedaj 260, odnosno 2H0 s filtrom) itd. Razumljivo je, da je to povišanje cene tobaka povzročilo upravičeno razburjanje vseh prebivalcev, saj je motno prizadelo proračune skoro vseh družin brez izjeme, saj je v Trstu le malo družin, kjer ne bi bilo družinskega člana-kadilca, ali ki bi imele toliko denarja, da jih cena tobaka ne prizadene. Razlogi, ki jih je navedel vladni komisar za dvig cene tobaka so iz trte zviti, saj je on opr-ričil to povišanje z izboljšanjem gospodarskega položaja, ki pa še vedno ni niti rožnat, iz teh razlogov so proti zvišanju cene tobaka protestirali vi predstavniki levičarskih strank in tokrat — izjemoma — celo župan Bartoli, ki se očitno boji vpliva, ki jih bo imel ta u-krep na tržaške volilce. ni namreč dvoma, da so državni organi zelo urni in z, lo prizadevni kadar gre za uresničitev nekega ukrepa, ki bo škodoval našemu mestu in prinesel državni blagajni obsežnejša finančna sredstva (računajo, da bo s povišanjem cene tobaka prišlo v državne blagajne 2,5 milijarde lir na leto več), zelo počasni pa so, kadar bi morali izvršiti svoje obljube v korist tržaškega gospodarstva. Beg iz mesta na veliki šmaren V četrtek popoldne je bilo naše mesto skoraj prazno. Večina meščanov je zapustilo svoja stanovanja m se podalo v bližnjo in daljno okolico. Velika večina Tržačanov se je za veliki šmaren napotila na Repentabor, kjer je bila običajna vsakoletna šagra. Tu ni manjkalo vesele zabave in ob prijetni kapljici domačega terana in pršuta so se Tržačani zabavali in se naužili svežega zraka. Seveda so tudi najmlajši prišli na svoj račun, saj je bilo preskrbljeno za razne zabave. Veliko število meščanov pa se je napotilo v Karnijo, Dolomite in Avstrijo. Tudi promet z Juposlavijo je bil zelo velik. Z vlaki je odpotovalo nekaj tisoč ljudi in prav tako z avtobusi. Največji promet pa je bil na avtobusni progi Trst-Repentabor. Vsi avtobusi na tej progi so bili natrpani in le s težavo se je dobilo prazen prostor. Kot smo že omenili, je bilo na Re-pentabru veliko zabave in okoli vrtiljakov in strelišč se je vrtela v plavnem mladina, medtem ko so starejši posedali v osmicah. Zelo veliko meščanov je šlo tudi v Milje. Tu so prišli na svoj račun predvsem ljubitelji rib. Tudi kopališča so bila polna ljubiteljev morja. Računajo, da je okoli polovica meščanov zapustila za veliki šmaren mesto in se podalo na izlete. spremembami na podlagi pred. lpgov in pripomb levičarskih poslančev, ki so se za rešitev tega vprašanja in odobritev zakona že nekaj let vneto zavzemali. Glavna določila tega zakona so; 1. Vsak neposredni obdelovalec zemlje, spolovinar in kolon se mora zavarovati za starostno pokojnino, kar mu daje pravico do penzije, če je moški, od 65 leta starosti, če je ženska pa od 60. leta dalje. 2. V primeru smrti enega zakonca, ki uživa že pokojnino, ima pravico do pokojnine preostali zakonski drug, če ima več kot 60 let in ni več sposoben za delo ter nima druge osebne pokojnine; prav tako otroci družinskega poglavarja, če so v takih raz-merah, da bi po njegovi smrti ne mogli več obdelovati zemlje. 3. Zavarovanec bo plačeval polovico prispevkov, ostalo polovico pa država. (Za sedaj predvidevajo, da bo vsak kmetovalec plačeval 2500 lir zavarovalnih prispevkov na leto). 4. Zakon bo stopil v veljavo, kakor hitro ga bo odobril še senat. Tako bodo imeli pravico do penzije vsi kmetje, spolovinarji in koloni, ki bodo tedaj dopolnili 65. leto starosti, tako moški kot ženske. Od leta 1962 naprej pa bodo imele pravico do pokojnine vse ženske, ki bodo dopolnile 60. leto starosti. Po uradnih statistikah se novi zakon o starostnem zavarovanju tiče okrog 6 milijonov italijanskih državljanov; od 1. januarja 1958 jih bo približno 400.000 (moških in žensk) takoj začelo dobivati penzijo. Predvidevajo, da bodo v prvih letih stroški znašali približno 320 milijard lir na leto, pozne,-je pa več. Določbe novega zakona o pokojnini kmetom živo zanimajo tudi naše kmete, saj je malokatera kmečka družina, kjer ne bi imeli koga starega 65 let, predvsem pa zaradi tega, ker kmetje pri nas niso tako bogati, da bi imeli zagotovljeno kolikor toliko udobno življenje v starih letih, ko opešajo in imajo še večje potrebe. Na našem področju pa je zadeva še bolj pereča, ker mora vsak italijanski zakon razširiti na naše področje vladni generalni komisar, da lahko velja tudi pri nas. Običajno vladni generalni komisar nemudoma razširi predpise in zakone, ki zadevajo dejatve ali obveznosti državljanov, ima gluha ušesa in išče razna opravičila, da ne raztegne na naše ozemlje nekatere zakone, ki bi prebivalstvu koristile. Leta 1954 so v Italiji izglasovali zakon o bolniškem zavarovanju kmetov in so bile kmalu nato ustanovljene vzajemne kmetijske blagajne, ki kljub pomanjkljivosti dobro delujejo v korist prizadetih kmetov, Čeprav potekajo že tri leta odkar je zakon v veljavi v Italiji, ga vladni generalni komisar ni še razširil na naše področje, kljub številnim zahtevam in posredovanju raznih političnih predstavnikov in kmetijskih strokovnih organizacij. Zaradi tega tukajšnji kmetje ponovno zahtevajo, naj IIIIIHHIIIHHIIHHIHIHIHMIHIIIIHHHHIIHIIIHIIHIHHIIHMHHIHIHHHIIIHIHIIHIHHIHHIIIIHIIHI faradi prometnih nesreč se 2 osebi borita s smrtjo Zlom osi zadnjega kolesa povzročil neroden padec vespista. S skuterjem v 93-letnega starca na Korzu Sredi popoldneva je bil Kor-zo Italia prizorišče hude prometne nesreče, katere žrtev je postal 93-letni Felice Ianieri iz Ul. del Ponte, ki je prišel izpod Galerije Rossoni, stopil s pločnika in nato poševno prekoračil cesto. Prav tedaj pa je privozil izza ustavljenega filobusa 17-letni Franco Crevato iz Ul. Roma in se z lambreto zaletel v starca, ki je padel na tla in negibno obležal. Kmalu zatem so ga naložili v rešilni avtomobil Rdečega križa, s katerim so ga z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili številne poškodbe in tudi kostne zlome. Ker so poškodbe prav zaradi njegove starosti zelo resne, so si zdravniki II. kirurškega oddelka, kjer so sprejeli Ianierija. pridržali prognozo. Zaradi zloma osi zadnjega kolesa vespe, s katero je vozil po Sprehajališču Sv. Andreja proti Ul. Broletto, je 37-letni Peter Sirotič iz Sprehajališča Sv. Andreja št. 23 padel na tla, pri čemer je z glavo silovito udaril ob cestni tlak. Hudo ranjenega moža so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na II. kirurškem oddelku. Ker so mu ugotovili verjetno prebitje lobanje, se zdravniki niso izjasnili o prognozi, ki je vsekakor pridržana. Neprevidnost in predvsem i nepazljivost šoferjev je često- krat edini vzrok prometne nezgode kakršna se je pripetila včeraj zjutraj v Ul. Roma-gna. Okoli 10.30 je 33-letni Calvino Sartori iz Ul. Galilei pognal motor svojega polto-vornika, s katerim je stal ob pločniku in hotel zaviti na sredo ceste. To pa je presenetilo 18-letnega mesarja Beni. ta Ulianija iz Ul. Cataldi, ki je vozil s svojim skuterjem v isto smer. Zaradi precejšnje hitrosti mladenič ni mogel ta koj učinkovito zavreti, zara di česar se je zaletel v zadnji del malega poltovornika Uliani je odletel na tla in se tako ranil, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplika. cij, bo Uliani okreval v 7 ali 9 dneh. Njegov skuter je utr pel precejšnjo škodo. Nekaj ur kasneje se je zate. kel v bolnišnico tudi 32-letni Dante Grimaldi, ki je prišel iz svojega rojstnega mesta Turina na izlet v Trst. Z motorjem je privozil do Opčin in nato nadaljeval po strmi in vijugasti cesti proti mestu Naenkrat pa se je znašel na tleh izven ceste. Kako je prišlo do te nezgode, si Turinčan nikakor ni mogel obrazložiti. Imel pa je srečo, ker se je pri padcu le malo poškodoval tako, da so mu zdravniki nudili prvo pomoč, mu izprali praske na desni strani čela, rokah in nogah in ga odslovili a priporočilom zdravljenja v domači oskrbi. vladni generalni komisar čimprej razširi na naše področje zakon o socialnem zavarovanju kmetov, nato pa zakon o pokojninah, kakor hitro bo stopil v veljavo v drugih italijanskih pokrajinah. Tukajšnji kmetje upravičeno poudarjejo, da ne sme biti nobene razlike in diskriminacije, saj imajo enake dolžnosti kot drugi kmetje v Italiji. «»------- Srčna kap Včeraj okoli 10. ure zjutraj so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo pok. 77-letne Ane Milič vd. Dum. Zenska je umrla predvčerajšnjim zvečer v lastnem stanovanju v Industrijski ulici št. 2 in kakor so ugotovili je treba njeno smrt pripisati srčni kapi. S soda je padel S precejšnjo «srečo» se je končala nezgoda na delu, ki se je pripetila 52-letnemu Karlu Pregarcu iz Ul. S. Davis v tovarni »Stock«. Mož je namreč stal na štiri metre visokem sodu in nadzoroval tekočino v notranjosti, ko je izgubil ravnotežje in padel na tla. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in ga v spremstvu Remigia Cas-sonija iz Ul. D’Alviano poslali v bolnišnico. Ker se Pregare ni spominjal ničesar je Cassoni obrazložil zakaj in kako je prišlo do nezgode. Medtem ko so njegove ižja-ve dali v zapisnik, so Pre-garca poslali na II. kirurški oddelek, kjer so ga zaradi ran na glavi, prask na kolkih in možganskega pretresa pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh. «» ------ Deske so padle na delavca Na parniku »Cerboli« nedaleč od skladišča št. 13, je bi! med drugimi zaposlen tudi 56-letni Giacomo Bisiacchi iz Ratto della Pileria, na katerega je priletelo nekaj desk, ki so padle z žerjavovega bremena. Bisiacchi je takoj prekinil delo in se odpravil z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer je tudi ostal, kajti zdravniki so mu ugotovili take poškodbe, da se brez njihove nege ne bi tako kmalu zacelile. Zato so ga pridržali s prognozo okrevanja v 9 ali 10 dneh na ortopedskem oddelku. Vrela juha oparila dveletnega otroka Z rešilnim avtom so včeraj dopoldne pripeljali v bolnišnico komaj 2 leti starega Pier Paola Scagnettija iz Ul. S. Davis, katerega so morali zaradi opeklin na obrazu, vratu in prsnem košu sprejeti s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na dermatološkem oddelku. Njegova mati, ki Sa je spremila v bolnišnico, je izjavila, da je dajala hrano mlajšemu otroku, ko je Pier Paolo med igranjem po kuhinji prevrnil lonec vrele juhe, ki je bil na kuhalniku. «»------- Z zida je padel Zaradi zloma nosnih kosti, krvavitve in izpaha zapestja desne roke so včeraj zvečer sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na otonno-loškem oddelku Salvatoreja Razza iz begunskega taborišča v Padričah, katerega je spremila v bolnišnico njegova teta. Razzo, ki je 9 let star, je izjavil, da se je popoldne igral v Ulici dei Moreri na meter visokem zidu z neko znanko, ko ga je ta odrinila, zaradi česar je izgubil ravnotežje in i padel na tla, »PRIMORSKE PRIREDITVE« Slovensko Narodno Gieidališče iz Trsta DANES 18. t. m. ob 20.30 v Piranu — Carlo Goldoni: »Primorske zdrahe«, komedija v treh dejanjih. Velike uprizoritev na prostem. V primorsko narečje prestavil dr. Minko Rupel. Režija Jože Babič in Modest Sancin. Scena Jože Cesar in ing. arh. Viktor Molka. V TOREK 20. t. m. in v SREDO 21. t. m. ob 20. uri v gledališču v Kopru: John Steinbeck — 2ivi plamen. H A D 1 O J Člani in prijatelji Prosvetnega društva v Skednju! Oglejte si slikarsko razstavo mladih članov diletantov! v društvenih prostorih Ulica di Servoia 122/1. Razstava bo odprta vsak dan od 19. do 22. ure — v nedeljo od 10. do 13. C KAZNA OBVESTILA Pri kopanju jarka padel v jamo Med kopanjem jarka pri čistilnici olj «Aquila» v Zavljah je 41-letni Ivan palčic iz Stra-marja nerodno padel na rob jame, a najhuje je bilo, da je s hrbtom udaril ob precej velik kamen. Neznosne bolečine so delavca prisilile, da se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnih kostnih zlomov poslali na II. kirurški oddelek. Ce ne bo hujšega, bi moral Palčič okrevati najkasneje v 15 dneh. Godbeno društvo iz Nabrežine praznuje danes 18. avgusta t. 1. 60-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi na trgu godbeni koncerti. Gostje društva bodo tu. di godbe s Proseka, Sv. Križa in Doberdoba. PD »Slavko Škamperle« obvešča mladino, da bodo vsako nedeljo ob 10. uri na stadionu «Prvi maj« vaje v odbojki. Mladina, ženska in. moška, vabljena! Tržaški filatelistični klub »L. Koš>r». Prvi sezonski sestanek bo v nedeljo 25. t. m. Izlet CGIL Komisija za šport in razvedrilo pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta št .2 prireja ob priložnosti karnij-sko-koroškega praznika izlet na prelaz »Monte Croce Carni-co» (1363 m nadmorske višine). Izletniki se bodo odpeljali 8. septembra ob 4,30 iz Milj, ob 5 pa iz Trsta (Trg Garibaldi), v Trst se bodo vrnili ob 23,30. Vpisovanje sprejema do 31. avgusta omenjena komisija v Ul. Zonta 2 soba št. 1. K» LOTERIJA BENETKE 29 24 19 31 35 BARI 13 7 10 85 62 CAGLIARI 72 59 4 34 7 FLORENCA 17 26 22 21 20 GENOVA 9 11 80 28 63 MILAN 83 1 18 40 12 NEAPELJ 2 19 20 55 52 PALERMO 36 2 9 46 58 RIM 50 53 35 52 55 TURIN 71 61 65 20 16 Danes konjeniška revija V LIPICI Začetek prireditve ob 10. dopoldne s tekmovanjem konj v dresuri. Glavna prireditev popoi-dne ob 14. uri s prikazom dresure, konjsko revijo, raznimi vpregami ter preskakovanjem prepon. Po prireditvi prosta zabava v lipiškem gaju. Igrala bo godba na pihala. Za postrežbo gostom dobro obloženi bife in restavracija. NEDELJA, 18. avgusta 1937 IHSI POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Beethoven: Velika fuga op. 133; 9.47 Lahke melodije: 11.00 Priljubljene melodije; 11.30 Liszt: Preludij — Simfonična pesnitev št. 3; 11.45 Valčki Emila VValdteufla; 12.15 Za vsakogar nekaj, 12.45 Melodije iz filmov; 13.00 Vesela glasba: 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba Johanna Straussa; 15.16 Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita op. 35; 16.02 Južno-ameriški odmevi; 16.30 Slavni violinisti; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Mozart: Divertimento št. 2 v D-duru; 18.30 Mladina pred mikrofonom; (8.) Nastop go. jencev otroškega vrtca v Lonjer-ju; 19.00 Slovenski samospevi; 19.15 Glasba Irvinga Berlina; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 cca: Mozart; «Carobna piščal«, opera v 2 dej. (po I. dej. op 21.40 ca: Nedelja v športu); 23.30 Polnočna glasba. IHSI 1. 9.40 Poulenc: Koncert za dva klavirja in orkester; 14.30 Operna glasba; 16.45 Reportaža s kolesarskega svetovnega prvenstva; 18.00 Simfonični koncert; 19.30 Plesna glasba; 21.00 Antonio A-murri: «Zenske so pač take«, variete; 21.30 Na počitnicah v New Yorku; 22.30 Koncert čelista Lui-gija Siilve in pianista Renata Io-sija; 23.30 Plesna glasba. K O H E K poročila v itaUjanšč‘111: 6.30 12.30. 1630, 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: 1.30. 13.30. 15.00. 8.00 Kmetijska oddaja: 8.30 Lahka glasba; 9.00 Oddaja za beneške Slovence; 9.20 P. Konjo-vič: Simfonični triptihon iz opere «Koštana»; 9.45-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Beneške narodne pesmi; 10.30 Sosedni kraji in ljudje: Bazovica in njeni prebivalci; 10.45 Glasbena medigra; 11.00 Operni koncert; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Poje moški zbor DPD Svoboda iz Kopra p.v. Ivana Sčeka; 15.30 Nedeljski promenadni koncert; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane: 19.25 Lahka glasba; 19.30-23,30 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 2*2.1 m. 212,4 m 7.35 Zabavne melodije; 8.30 Mladinska radijska igra — Niko Kuret; Ostržek - II. del; 9.30 Četrt ure narodnih pesmi; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Janez Mlakar: Zapiski kovinarja; 10.15 Kar radi poslušate; 11.15 Opol-; danski koncertni spored; 12.00 60 i minut z zabavnimi orkestri; 13.15 j Zabavna glasba; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Matija Maležič: Na mladinskih seminarjih; 16.30 Melodije za dobro voljo; 17.00 Prenos meddržavne vaterpolo tekme med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo za pokal «Trofeo Italia«; 18.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Malo od tu in malo od tam...; 21.00 Sportina nedelja; 21.15 Iz del baročnih mojstrov; 22.15 Zaplešimo! -TELEVIZIJA 9.45 Športna reportaža; 10.15 Oddaja za kmetovalce; 14.00 in 16.15 Športni reportaži; 17.45 »Hiša brez časa«, film; 18.55 Športne vesti; 21.00 Telematch; 22.05 «Glas, kitara in ameriška luna«, varietč; 22.30 Z mednarodnega turnirja v hokeju na ledu. _ Rad>o. 16.00: »Oklahoma«. Tech-1 nicolor. G. McRae. G. Nelson. — «»— KINO NA PROSTEM Ariston. 20.15: «Tudi junaki jokajo«, V/. Holden in D. Kerr. Armonia. 20.00: «7. konjeniški polk«, R. Scott, B. Hale. Arena dei fiori. 20.00: «Kraljevi glumač«, D. Kaye, G. Johns. Garibaldi. 20.00; «Možje v vojni«, R. Ryan, A. Ray, W. Morrovv. Marconi. 16.00, na prostem 20.15: »Zadnji ljubimec«, M. Britt, A. Nazzari. Paradiso. 20.00: »Kraljevi lokostrelec«, R. Taylor, K. Kendall. Ponziana. 20.00: «Umefniki ih modeli«, D. Martin, J. Lewis. Secolo Sv. Ivan. 20.00 in 22.00: «Tujka», G. Garson in Dana Andrevvs. Skedenj. 20.00: «Ko sem zadnjič videl Pariz«. Cinemascope. E. Taylor. Stadio 20.00: »Devica iz doline«, D. Paget in J. Hunter. Valmaura. 20.15: «Aleksander Ve. liki«, R. Burton, F. March in D. Dacrieux. Rojan. 20.00 in 22.00; «Carmen Jones«, D. Damdridge in Harry Belafonte. ^ mah oglasi ) VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove ln rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremfja najhitreje m daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, 01. Vaidirivo 3. tel. 36-991. KOLESA, znižana cena V.000 lir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA 3, Trst. NOV ŠIVALNI STROJ, izredna priložnost, 19.500 lir. Drugi z luksuzno omarico 29.500 lir. O-marice za šivalne stroje 13.000 lir. Cene, ki se še niso videle. Obiščite nas; Ruggero Rossoni, Trst, Korzo Garibaldi 8, trgovina. DAJEM 1NSTRUKCIJE iz matematike za vse razrede srednjih šol. Pojasnila, Ul. Roma 15-II-, SPZ POSESTVO v Dragi Sv. Elija, 10 hektarov; 7-proistorna hiša; kmečka 4-prostorna hiša; pridelek 300 stotov sena. Ugodna prilika, prodam. Telefonirati 92-369. ISCEM DELO kot snažilka uradov ali podobno. Naslov na upravi lista Ul. sv. Frančiška 20. IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllNlllllllllltltllltlllllllltlllllllllKllllinmilHIIIMIHUlllltlMIIIIHIIItll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. avgusta 1957 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 11. POROČILI SO SE: trgovec Ladislav Zubranič in gospodinja Li. dia Vecchi, pomorščak Ivan La-gaina in gospodinja Anna Penta, krojač Francesco Palermo in šivilja Rosaria Maffei, strugar Leo. nardo Zobec in frizerka Violetta Grimaldi, pleskar Romano Pipan in gospodinja Onorina Pavat, pomorščak Pier Luigi Urzi in učiteljica Laura Ebblin, prodajalec Umberto Zorn in pletilja Silvana Verginella, šofer Angelo Bubola In gospodinja Apna Maria Rosea, mizar Luigi de Gioia in delavka Grazia Spadavecchia, pomorščak Gennaro Valente in gospodinja Germana Pustianac, ameriški podčastnik Levvis C. Rogers in uradnica Franca Sardiello. UMRLI SO: 72-letni Quarto Turci, 59-letna Amalia Zupan vd. Piciuiin, 68.1etna Irma Kirsch por. Mahne, 57-letna Antonia Lo-renzutti por. Ptaczek, 70-letnl Giuseppe Grandi, Mario Marti-nuzzi star 7 dni. OKLICI: delavec Luclano Malalan in učiteljica Anna Carli, podčastnik CP Mario Sciuca In uradnica Anita Fragiaromo, mehanik Sergio Curci in gospodinja Norma Giugovac, mehanik Albino Berini in gospodinja Franca Avo-lado, karabinjer Antonio Mossa In gospodinja Jolanda Mingotti. prodajalec Elio Mereu in gospodinja Lina Della Pietra, šofer Guido Grilanc in gospodinja Mar, ghertta Zuccoli, mehanik Stello Bacllo iin frizerka Pia SarnelU, pomorski tehnik Mario Ianderca in knjigovodkinja Glgliola Buri-gana, ravnatelj hotela Marcanto. mo de Dominis in gosfjodinja Carmen Roth, delavec Sergio Brocchi In prodajalka Elida Co-rolllni, prodajalec Claudio Mllia-ni in gospodinja Antonietta Do. nadon, elektrotehnik Bruno Fonda in šivilja Ines Fantin, zdravnik Giovannl Guannaccla in gospodinja Maria Te resa Tringale, inženir Gilbert Edvard VVilhelm ln gospodinja Silva Castellanl, kemik Sergio Sacerdoti in tol-mačlnja Rachele Werczler, šofer Alfredo Cappeliari in Ondina Bas. sanese, knjigovodja Antonio To. vazii in učiteljica Licla Divari, pomorščak Luigi Cattaruzza in gospodinja Evelina Glanelll, mehanik Giorgio Venanzi In gospodinja Jole Benetti, uradnik Re. nato Fornasari In učiteljica VL nlcia Corbatti, strugar Vlnlclo Madrisani in uradnica Erna Ferlani, uradnik Kernando Benelli ln uradnica Nidia Gugnaz, pro. dajalec rib Fiovo Tonello in frizerka Margherlta Vitozzi, mesar Savino Macoc ln gospodinja An- na Maria Labignan, kemik Edoar KINO «UNI0N» Svetovno znana /.a varovalnica od teta 1828 je v TRSTU IJL GHEGA 8-1 tel. 27512- 35939 Prokurator R A VN1 n do Loser in gospodinja Glanna Giacomi, težak Olaudio Ugrin ln delavka Edda Lucchini, trgovec Romano Soasi in gospodinja Ca-terina Manzin, šofer Silvano Bo-scolo ln gospodinja Maria Lapro-cina, pek Sergio Sorbola in gospodinja Agata Capoti, uradnik Claudio Pilat in uradnica Luciana Svagelj, težak Giusto Valenta In gospodinja Stefani« Saule, električar Vincenzo Bonelli in prodajalka Dora Populini, mehanik Francesco Pribaz in gospodinja Rosina Cherini, agent CP Emilio Aruffo in gospodinja Glo-vanna Ccrbo, šofer Santo Crisma In prodajalka Eleonora Baschle-ra, pomorščak Livio Calci in gospodinja Onorina Burbi, zdravnik Giovanni Giuliani in učiteljica Marialuisa Fonda, občinski uslužbenec Albin Pečar in bolničarka Leonarda Križmančič, prodajalec Bruno Škapin In fotografka Pierina de Gioia, grad. beni izvedenec Umberto Goos in trgovka Marija Novak, klepar Sergio Coromica In gospodinja Marisa Fonda, uradnik Marino Padovan in pletilja Anna Spara-vier, električar Guido Minelli in prodajalka Enrichefta Penati, mehanik Anton Stepančič iin Vitto-ria Ferron, uradnik Alberto Cab tarini in Anita Zimmermann, Fe-derico Bartoli in Luciana Fratta, uradnik Luigi di Maio in gospodinja Antonietta D’Orario, uradnik Nello Guidastri in gospodinja Livia Ceretti, Michele Lom. mardo in Antonietta Perlllo, šofer Carlo Valente in gospodinja Anna Pappalettera, elektrotehnik Giuseppe Buoro in gospodinja Eralda Buriola, uradnik Carmeio Tommaslni in gospodinja Anna-maria Metlika, uradnik Sergio Riaviz |n natakarica Mafalda Košuta, Bruno De Bruno in Glulia-na Milanesi, klepar Giovannl Da-ris in šivilja Germana Cattelan, delavec Egidio Zettln in gospodinja Marija Grisonič, mehanik Luciano Budal in gospodinj« Lau. ra Orettt-Carati, NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefantane 39; Plc-ciola, Ul. Ortanl 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo Italia 14; Ravaslni, Trg Liberta 6; Alila Salutc, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. NOČNA SLUŽBA LEKAHN v avgustu INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriani 2; A11« Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v. Barkovljah In Nicoli v Skednju. I Excelsior. 15.00: »Londonska lisica«, D. Niven, G. Page. Fenice. 15.00: »Odisej«. Techmico-lor, Superscope. S. Mangano, K Douglas. Nazlonale. 16.00: »Ocean nas kliče«. Pustolovščine na Severnem morju. Filodrammatico. 15.00: »Cilj Tunizija«, L. Geen, K. Moore in M. Medvvin. Grattacielo. 15.00: «Nežm spol«. Cinemascope Technicolor. J. AMyson. Supercinema. 14.30; «Prekleto močvirje«. Cinemascope. Arcobaieno. 14.30: «08/15 Kaputt«. Končna zmaga poročnika A-scha. Tretji del istoimenskega romana. Astra Rojan. 15.00: «Veliko izzivanje«. Technicolor. R. Ryan in V. Mayo. Capitol. 15.00: «Ve!iki matador«. Technicolor Cinemascope. M. O’ Hara, A. Quinn. Crlstallo. 14.30: «Gusar z Zelenega otoka«. Technicolar B. Lan-caster, E. Bartok. Alabarda. 15.00: «Reši svoje življenje«, L. Jourdan, B. Sulllvan. Ariston. Glej kino na prostrml AurOra. 15.00: »NaJlepSi trenutek«, G. Ralli, M. Mastro-ianni. Prepovedano mladoletnim. Armonia. 14.00: «7. konjeniški polk«, Technicolor. R. Scott, B. Halle, Ideale. 16.00: »Zora velikega dne«. Technicolor, Superscope, V. Ma.vo. Impero. 15.00: «Jutri bo prepozno«, A. Pierangeli, V. De Sica. Italia. 15.00: »Tvoja ženska«, L. Massari, M. Girotti in P. Neal. Moderno, 16.00: »Preživeli«, J. Ferrero in T. Howard, Technicolor. Savona. 14.00: »Rdeči ocean«. Cinemascope, Technicolor. J. Way. ne In L. Bacall. Vlale. Zaprto za počitnice. Vitt. Veneto. 14.30: »Nasilneži«, C. Heston, H. Baxter. Belvedere. 15.00; »Dve ženski In čistokrvne).«. Technicolor. Massimo. 15.00: »Materi,p glas«, A. Ribelles In F. Soler. Novo cine. 14.30: »Zadnja Don Juanova noč«. Technicolor. C. Danova. Odeon. 14.30: »Šesta celina«. Technicolor. Raimondo in Enea Bu sher. S. A. T. AVTOBUSNE FKOGE Trst - Sežana - Ljubljana: vsak dan iz Trsta oh 7.30 (z Opčin ob 7.50). Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30; — iz Sežane ob 9.30 m 18.30. Iz Trsta: v Bane Sesljan - Tržič: vsak dan ob 11.00; — iz Tržiča: ob 12.15; — v Bane - Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25, 17.15; — ob praznikih: 8.10, 14.30. 16.30. — v Bane ob delavnikih: 5.50, 7.25, 9.40, 18.30, 19.60; — ob praznikih: 7.00, 9.40, 20.10. Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob de avnikih: 9.20, 10.35, 14.05, 17.55: — ob praznikih: 9.20. 11.10, 12.15. 14.30. 15.45, 17.30, 18.30; Iz Bazovice ■ Trelič Padrič v Sesljan (kopališče): ob pravnikih: 9.00 10.50. 14.10 17.10, Vespe in Lambrette rabljena PRODAM izredna prilika Trst, UL S. Lazzaro 1" Tel. 24-245 PRAVKAR DOSPELO: Dumas; SVET TIŠINE 650 lir Grošelj: VESOLJE, ZEMLJA, ČLOVEK 980 iir Stritar: ZBRANO DELO VIII 980 lir TRŽAŠKA KNJIGARNA l'mt « lil. N v. Frančišk* SM* I Telefon 87-888 I ZAH VALA Ob bridki izgubi naše nepozabne JUSTINE GUSTINČIČ roj. KOŠUTA se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, pevcem, darovalcem cvetja za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izražamo vsem, ki so pokojnico tolažili ob njeni hudi bolezni. ŽALUJOČI OSTALI Trst - Ljubljana ZAH VALA Ob tragični izgubi naše drage ZORKE MIHELIČ roj. PIPAN se najtopleje zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. DRU2INA MIHELIČ in ostalo sorodstvo PrTmorslcT*(Tifevm k 18. avguttt 1957, Dogodki tedna Prejšnjo soboto in nedeljo Je Slovensko narodno gledališče iz Trsta z uspehom nastopilo na prostem v Standrežu, * Patrickovo «Vročo krvjo«, ki smo jo že videli v pretekli sezoni, ter s Pregarčevo «Sa-gro». Obe igri sta bili sprejeti s velikim zanimanjem, kar dokazuje tudi številen obisk prebivalstva, ki je izkoristilo ugodno priložnost, da se ponovno nekoliko razvedri, zlasti Pregarčeva «Sagra» je na gledalce prijetno učinkovala. Ob zabeljenih zbadljivkah ter ob razgovorih v dialektu so »e marsikateri smejali do solz. * * * Lahko rečemo, da je ves leden potekal v znamenju poletnih počitnic, ali po domače; velikega šmarna. Prva Polovica tedna je minila ob Pripravljanju načrtov, potem dva dni za izvajanje načrtov ler končno še dva dneva, da smo v razgovoru z znanci primerjali, kateri se je bolje imel. Skoraj brez razlike, meščani in vaščani so v četrtek m petek z vsemi mogočimi razpoložljivimi prevoznimi sredstvi odšli zdoma. Povsod Rh je bilo najti pri morju jn v hribih. Slovensko planinsko društvo je organiziralo dobro obiskan dvodnevni izlet v Trento. Večje število planincev jo je ubralo do Doliča, najpogumnejši pa so šli tudi na Triglav, čeprav vreme ni bilo najbolj ugodno. Javno življenje, ki v Gorici ni nikoli kdo ve koliko živahno (potrebno je kaj več, k°t pa podražitev tarife za odnašanje smeti, da se meščani zganejo), je te dni popolnoma zamrlo. Pritisnila je suša v Vsakem pomenu besede. Ljud-se te dni ne zanimajo za »probleme«, ki so jih postavili »na led«. Dve hudi nesreči je zabeležila črna kronika. Dijak Eligij °irič iz Ul. Mamelli št. 6 je Prt skoku v Sočo pri «pilonu» udaril z glavo in hrbtenico v men ter si prebil lobanjo ln si poškodoval nekaj vre-?enc. Prijatelji so ga morali izvleči iz vode in ga spraviti v bolnišnico, kjer. so ga spredi na opazovalnem oddelku. 'rič je imel paralizirane no-?.v 'n je dva dni kolebal med *jlvljenjem in smrtjo. Po dveh dneh pa je podlegel. V bolnišnici pa Je dan po nesreči, ki se je pripetila na križišču Ul. Caprin in Sveto-gorske ceste, izdihnil skuterist »"letni Anton Bastiani iz «ka-zermet«. Zaletel se je v dva dečka, ki sta mu na kolesu Pzečkala pot. Pri padcu si je Prebil lobanjo. V Krminu pa je zgorela opekarna, ki je ob državni cesti. Zgoreli so vsi stroji, poslopja 'n uničenih je bilo 300.000 kosov opeke. Škodo cenijo na 22 "bilijonov lir. požar so kakšnih deset ur gasili gasilci iz Krmi-r,a, Gorice in Vidma. Vzroki Požara še niso znani, vendar govori, da ga je povzročil kurjač, kateremu naj bi be da bi vedel padel žareč *ps koksa med ostalo gorivo, je naenkrat tako zagorelo, a se podivjanemu ognju ni dalo iztrgati nobene reči. Z uničenjem opekarne je izgubilo delo 50 delavcev. SOVODNJE 1. septembra izlet v Istro Sovodenjci organizirajo v nedeljo 1. septembra enodnevni izlet v tstro. Z avtobusom nameravajo odpotovati navsezgodaj, da si bodo lahko ogledali Koper, Izolo, Piran in Portorož. Marsikdo izmed njih je že obiskal te lepe kraje v Slovenskem Primorju, toda kljub temu mu ni to branilo, da jih v prijetni družbi ne bi še enkrat od blizu pozdravil. Prijave se še sprejemajo. STEVERJAN Zopet za vodovod Steverjanci prav te dni znova na svoji koži čutijo, koliko so prikrajšani, ker nimajo tekoče pitne vode. Tudi turizem se ne more razviti, če so gostilne brez nje. Zaradi tega je razumljivo, da se razgovori domačinov te dnj kaj radi pletejo okoli letine, nevihte, ki je razsajala v zgornji Soški dolini, in... seveda tudi o vodovodu, ki bi odpravil številne skrbi. Ko je pokrajinska uprava zavrnila sleherno možnost povezava števerjanske občin ske uprave na vodovodno o-mrežje v jugoslovanskih Bn dih, ni občini preostalo drugega. kot da poskuša najti drugo edino možno in realno rešitev, da se občina priključi na mestno vodovodno omrežje, ki sedaj sega že na Oslavje. Pripravljeni so bili že nekakšni načrti in proračuni. Samo za napeljavo vode do cerkve bi bilo potrebnih 10,500.000 lir. Posebej bi bilo potem treba zgraditi še rezervoar ter napeljati industrijski tok za pogon črpalke, ki bi vodo sesala iz oslavskega rezervoarja. Va ščani želijo, da bi bilo načrt mogoče čimpre] uresničiti. STANDRFZ Pokopali smo Frančiško floban V sredo popoldne je številna množica štandrešcev pospremila na zadnji poti na vaško pokopališče 82-letno Frančiško Hoban, poročeno Tabaj. Pri hiši žalosti ji je zapel vaški pevski zbor, okrepljen s pevci s Peči, pod vodstvom pevovodje Lupina. Zalostinko so zapeli tudi pri odprtem grobu. Pokojnica je bila vseskozi zavedna žena ter je tudi svoje otroke vzgojila v ljubezni do našega naroda. Njen najmlajši sin je padel v narodnoosvobodilni borbi. Zapustila je moža, tri sinove in dve hčeri, ki sta v Franciji, pokojnica je bila velika ljubiteljica čtiva in je kljub svojim letom zvesto prebirala knjige jn časopise. Naj ji bo lahka domača zemlja. PEVMA Karolina Miklus ima danes 90 let Danes praznuje v krogu svojih dragih 90. obletnico rojstva Karolina Miklus, rojena Klanjšček z Oslavja in sedaj stanujoča v Pevmi. Kijub svojim letom in trdemu življenju, ki ga je že mlada poskusila, je jubilantka čila in zdrava. Življenje jo je kovalo in iz nje napravilo odločno ženo, ki ie znala premagovati vse težave. Že zelo mlada je postala vdova s petimi otroiki. Toda to jo ni spravilo ob pogum. Trdo je delala in vseh pet otrok lepo vzgojila v ljubezni do dela in tudi do svojega naroda. Vaščani ji iz srca čestitajo ob njenem prazniku ter ji želijo, da bi v zdravju im zadovoli-stvu v krogu svojih dragih preživela še dolgo let. Pevmske gospodinje, zlasti »ta priletne« se še posebej s hvaležnostjo spominjajo vseh njenih dobrot ter ji kličejo: «Na mnoga letal* Šolsko obvestilo Ravnateljstvo Nižje srednje šole in Strokovne šole v Gorici sporoča: Vpisovanje v srednje šole se prične I. septembra in se zaključi septembra. Po tem dnevu se vpisovanja ne bodo več sprejemala. Opozarjajo se učenci, ki so junija de'ali sprejemni izpit, da ta izpit ne nadomešča vpisa, zato se morajo v zgoraj imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki jo nameravajo obiskovati. dezurna‘*lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14, tel. 29-72. Vremenske neprilike povzročajo skrbi Štandrešcem in Sovodenjcem Suša preprečuje, da bi posadili povrtnino Sovodenjci in gtandrešci imajo precej neprilik z letošnjim vremenom. Spomladi jih je najprej prizadejal hud mraz, potem je prišla huda suša, ki je uničila še ostalo. Za njo je pritisnil neverjetno mrzel in deževnat julij, sedaj pa je spet postalo tako suho, da nič ne rase. Kmetje bi marsikaj posadili, toda kaj, ko je vse tako suho. V petek zvečer so pričakovali, da bo padlo kaj mokrote, ko se je nad Alpami tako pripravljalo. Toda dežja n; hotelo biti. Ko so izvedeli, koliko toče je padlo na Bovškem, so bili zadovoljni, da ni prišlo tudi pri nas do takšne nesreče. Standrešci so pričeli kopati krompir. Za sedaj se trgovci še niso zglasili pri njih, da bi ga odkupili. Toda pridelovalci pričakujejo, da ga bodo kot prejšnja leta tudi letos lahko prodali. Poškodba glave zaradi padca V petek ponoči so pripeljal1 v bolnišnico Brigata Pavia 42-letnega Avgusta Petanna iz Ul. Garzarolli 31 v Gorici, ker je padel po stopnicah v svojem stanovanju. Prišel je na sedež Zelenega križa, od koder so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zašili in obvezali precej veliko rano na tilniku. «»------- Pes povzročil padec motociklista Pes je včeraj popoldne po vzročil padec motorista 43-let- nega 'Orazia Guida iz Dl. Mo i relli 18 v Gorici. D Orazio se je včeraj okoli 17. ure peljal po Ločniku, ko je naenkrat pritekel pes z nekega dvorišča prav pod vozilo. Vsa njegova prizadevanja, da bi se obdržsl v ravnotežju, so bila zaman. Z rešilnim avtom so potolčenega pripeljali v bolnišnico Br-gata Pavia, kjer so mu obvezali številne rane po telesu. Zlom noge zaradi padca po stopnicah Nekaj pred kosilom je padel po stopnicah 82-letni Antonio Tausani iz Ul. Monache štev. 11. Sanitejci Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili zid ra v-niško pomoč. Tausani si je pri padcu verjetno zlomil desni gleženj. KINO - CORSO. 15.00: «Manekenke iz Pariza«, M. Robinson in f. Desny, v barvah. VERDI. 15.00: »Veleposlanikova hči«, Adolf Menim, v ci-nemascopu. VITTORIA. 15.00: «Deklica, ki sem jo zapustil«, Natalie Wood, T. Hunter. CENTRALE. 15.00: »Charloto-ve fantazije«, C. Chaplin. MODERNO. 15.00; »Rdeči panter«. POLETNI KINO. 21.00: «Santa Cruz«. Pedro Armendariz; prvi del se še enkrat ponovi. Športni dnevnik Predzadnji dan tekmovanja za «Trofeo ltalia» Jugoslavija-Madžarska 2:2 (2:0) Sovjetska zveza s težavo premagala Romune Za sedaj je Sovjetska zveza na prvem mestu z 8 točkami pred Jugoslavijo, ki ima 7 točk ■ Danes odločilno srečanje med Jugoslavijo in SZ ZAGREB, 17. — Današnji dan na vaterpolo turnirju za «Trofeo Itaiia« je bil dan presenečenj. Sovjetska zveza je z relativno slabim rezultatom premagala reprezentanco Romunije, Jugoslavija je izpustila iz rok gotovo zmago nad reprezentanco Madžarske, Italija pa je le s težavo oapravi-la Nizozemsko. Za prvo presenečenje so poskrbeli Rusi. Glkoli 6000 giedalcev, ki so prišli na Salalo največ zaradi srečanja med Madžarsko m Jugoslavijo, je bilo prepričanih, da bo sovjetska reprezentanca že v prvem polčasu napolnila romunsko mrežo. Zato je bil rezultat 2:1 v' prvem polčasu res veliko presenečenje. Rusi so verjetno vzeli tekmo z Romunijo kot trening za jutrišnjo srečanje z jugoslovansko reprezentanco. Pri rezultatu 2:0 za Sovjetsko zvezo je Romunom uspelo ne samo obdržati položaj, temveč celo znižati rezultat na 2:1. V začetku drugega polčasa so Rusi povečali rezultat n:, 3:1, Romuni pa niso znali izkoristiti kazenskega strela, k; jim ga je dosodil sodnik. Dn konca drugega polčasa je Sovjetska zveza zabila se 5 golov, Romuni pa 3, Zanimiva je. da je vse štiri romunske gole zabil napadalec Badica. Tekmo je sadil jugoslovanski sodnik dr. Kumar, tudi v tej telkmi zelo slabo, in na škodo Romunije. V najvažnejši tekmi današnjega dne sta se srečali repre. zentanci Jugoslavije in Madžarske. Igra se je pričela ner- IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllllllMIIIIIIMIIIIIIIIlillllMIifllllllllUlllllllllllllllnirilllTIIHIIHIIIIimHllllllliniHUlMMMHIMIIIMIIIIIIIHiiiuiillllllllMmillllllUimilllllHIUIIIHIMIMIIMIIIIIIIIlIHIIIIIIIIIIIIIIIM Dopisi iz naših krajev NABREŽINA PRIZNANO MEDNARODNO avtoprevožniško podjetje tA GORIZIANA GORICA - Ul. Uuca D Aosta 8« • 1>I. Ž8-45 • GORICA pHEVZMMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AGA Posebni pogoj) za prevoz blaga v Jugoslavijo Število brezposelnih stoji stalno na svoji višini. Kar jih je bilo že mesece nazaj izločenih z dela, jih pretežno zaman čaka na zaslužek -ia nihče se ne ukvarja s to socialno zadevo, ki ima tako hude posledice. Namesto zaposlitve in zaslužka vsaj za skromno preživljanje še nova klofuta s podražitvijo tobaka, kdo naj največ prispeva v državno zakladnico, a-ko ne delovno ljudstvo in od tega vedno večje število brez potrebnih pogojev za obstoj. To pomeni po naše vsako naslednje jutro slabše. Slišimo, da podjetje, ki gradi papirnico v Stiyami, sprejema na delo domačine, a predvsem ezule. Da ne bo nepotrebnih očitkov, ponovimo, kar smo že večkrat pribili; Nismo proti temu sprejemu, če jih čevelj žuli kot nas. To bi bilo dobro proučiti in prosimo občino, da se tudi v tej zadevi zanima. S tujskim prometom si naše gospodarstvo menda ne bo »naglihalo kosti«, ker i-mamo opraviti z gosti, ki jih ni preveč volja ustrezati našim željam in potrebam. Veliko smo jih semkaj izvabili, malo smo jih doslej izvolili. Hudomušneži pravijo, da jih je večina deset za e-nega slabega. To so pobrali iz vsakdanje prakse: v lokal stopi deset nemških turistov in si naroči en liter vina. Po naših pojmih je to nedopustno, po njihovih pa nekaj naravnega. Ce pa znajo v mno-gočem bolje ekonomizirati od nas in uživati na čimbolj praktičen in cenen način, naj nam bo to dobra šola. Premisliti je treba, če nismo mogoče v vsem malo preveč razvajeni in vse premalo gospodarsko računamo. Letošnje leto nam ne bo navrglo tako kot nam je lansko in bomo ob pičlih pridelkih toliko bolj odvisni od trgovine. Ta pa je vedno bolj zahtevna. Šibka tretjina vaških prebivalcev naše občine, ki se še več ali manj ukvarja z zemljo, ni za to preveč vneta. Ce bi na to gledali resnično sodobno in znali malo bolje pretehtati tukajšnje razmere, bi to precej zaleglo v debelih in tudi suhih letih. KRIZ Zadnji sobotni članek «Dva posnemanja vredna zgleda« je omenil gostilno našega Ljudskega doma in jo dal za zgled drugim. S tem se Križani strinjajo, ker smo ž njenim poslovanjem vsi zadovoljni. Kar še manjka, bomo napravili. Clankar je med drugim priporočal, naj bi se Ljudski dom zavzel za večjo prosveto med nam1. Tudi v tem delimo njegovo mnenje. Kot delovni ljudje se dobro zavedamo, kakšno vlogo igra prosveta v življenju. Nekaj razpoložljivih sredstev je treba posvetiti temu namenu Ker ste pisali o stoletnici Južne železnice, naj povemo kako je takratni . najstarejši rod, ki bi sedaj imel okrog 150 in več let, gledal na to novost. Ti se je niso veselili, ampak so jo odklanjali, češ da ni po dobrem in bo železna kača prinesla nesrečo. Ne bo miru, so rekli, in videli v kači vojne, ki d bodo tako klestile, da ne bodo ljudje znali drug za drugega — da bodo golobradci komandirali, da bo papir e-nak zlatu — mislili so papirnat denar — i, e. Niso se hoteli peljati s tem ostudnim »lintverjem« (zmajem), ker se niso hoteli zvezati i hudičem . .. Cas ima svojo žavbo, ki naglo leči tudi miselnost. Kasnejši rodovi so kmalu XI-videli korist tega novega prometnega sredstva. A marsikaj so naši predniki tudi pogodili. BRISCIKI Od 35 hišnih številk naše vasi jih je 20. ki se bavijo tudi z zemljo in redijo okrog 70 glav živine, kar je za naše razmere precej. Svoje zemlje ne zanemarjamo, čeprav ni ta posebno r&dovitna. Predvsem skrhimp za živino, ki je u-Smerjena na mlekarstvo. Spoznali smo že prednosti dobrih travnikov, pomen gnojenja, pravočasnega in boljšega oranja i. dr. Naj je suša ali moča, vsakdo se je že prepričal, da ima takšno gospodarjenje svoje prednosti. Seveda si tudi mi želimo v tem več pouka. Nikakor ne moremo pozabiti lanske igre, ki si jo je šolska oblast privoščila z našo občino in našimi otroki. Javnosti ni zadeva še izpadla iz spomina. Napravili smo učilnico, jo opremili in plačeva.i celo leto ustrezno najemnino, a naši otroci so morali v šolo na Opčine. Norčevali so se iz nas — drugače ne moremo i-menovati tega ravninja obla sti — češ da nimajo denarja za učno moč. Kdo naj bi ver jel, da ni več nobenega soka v finančni limoni, ko so pa primeri, ki govore obratno, n. pr. šolski razred na proseški postaji za par otrok italijanske narodnosti. Od kod pa ta sredstva? Mar ni to zapostavljanje naših narodnih interesov dovolj očitno dejanje, Iz katerega moremo razbrati trmasto preziranje sprejetih obveznosti? Naša (zgoniška) občina je že oddala na dražbi dela na cesti od meje repentaborske občine proti nam. Tudi tukaj ja bodo čimbolj prilagodili prometu: jo za sedaj vsaj delno asfaltirali, uredili nekatere ovinke in jo čim bolj zravnali. Cesta pa bo prišla do veljave šele takrat, ko bo urejen tudi cestni trak od nas proti Proseku. SALEZ vozno z obeli strani. Napadalci obeh moštev so takoj v začetku izvedli več hilrih napadov na nasprotna gola. toda mreža se ni potresla vse do trenutka, dokler sodnik ni izključil iz igre madžarskega napadalca Mayerja. Jugoslovani so izkoristili številčno premoč in Radonic je povedel svoje moštvo v vodstvo. Kmalu zatem je holandski sodnik Katelaar ponovno izključi! Mayerja in Radonič je spet uspešno zaključil akcijo, ki se je začela pri jugoslovanskem vratarju Kovačiču in končala v golu madžarske reprezentance. V prvem polčasu izvrstni Ra-doslič je v drugem polčasu zagrešil 3 usodne napake, zaradi katerih je Jugoslavija izgubila eno točko. Taia-oj v začetku igre je sodnik zaradi faula izključi Radoniča: tokrat so seveda Madžari izkoristili številčno premoč in po Kaniži zmanjšali rezultat na 2:1. Radonič se je kmalu zatem vrnil v polje in pred vrati grobo fauliral Maverja.