Planinski ¥ Glasilo »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Štev. 11. V Ljubljani, dne 25. novembra 1896, Leto II. Na Sv. Višarje! f jUp Spisal Fr. Kocbek, obožni Slovenci so kaj radi stavili cerkvice vrh hribov in gora; to nam priča mnogo svetišč po naši gorati domovini. Taka znamenita romarska cerkev je na Sv. Višarjah (Luschariberg 1792 m). Da bi se udeležil izleta „Slov. plan. društva" na Sv. Višarje dne 7. julija 1895. 1., sem odpotoval z ljubeznivim mi prijateljem E. po državni železnici iz Ljubljane, kjer sva si bila ogledala toli grozno po potresu razrušeno slovensko metropolo, želeč ji najboljše bodočnosti. Med potom sva si ogledala še divni slap Peričnik v romantični dolini Vratih, potem pa odrinila z drugim vlakom do Trbiža. Že vožnja sama na sebi po predivnem Gorenjskem je velezanimiva. Prvikrat se tod vozeč, sem se nehote vedno spominjal lepe pesmi: „In še enkrat, gorenjska stran ..." Kdor ima količkaj čuta za prirodne lepote, diviti se mora velikanom Julijskih Alp, ki ga toli mameče pozdravljajo iz povprečnih dolinic. In kakšna čuvstva je vzbujal v mojih prsih šele pogled na naš opevani Triglav, kateremu sem lani in letos imel priliko stopiti na smeli vrh! Čim bliže sopiha vlak proti Trbižu, tem zanimivejša je vožnja, tem bolj se čutiš umetni železniški stavbi, zlasti velikanskim viaduktom, ki drže črez Orni potok (26 m visok), črez Beli potok (38 m visok) itd. Na nasprotni strani doline pa zagledaš Trbiški kolodvor, do katerega te železnica v daljnjem ovinku pripelje črez velezanimivi železniški most nad Žilico, ki je 53 m visok in 63 m dolg. Kak grozen pogled v globoko šumeči potok! Takoj ped Trbiškim kolodvorom se nahajajo sloveče tesni *), imenovane Žilica, iz česar so Nemci spakedrali „Sehlitzaschluclit". Dasi je romantična in zares vredna ogleda, vendar se nikakor ne more kosati z vse premalo znanimi Vintgarji, katere sem v letošnjih počitnicah občudoval. Od kolodvora korakaš po lepi cesti proti Trbižu kakih 150 korakov, potem pa se zavije pot na levo v Žilico, na Karlovo stezo, katero so napravili 1. 1874. v spomin grofu Karolu pl. Arco-Zinneburgu, Steza te vodi ob skalovju, iz katerega so jo izstreljali, z brega na breg. Od spodaj gledaje na visoki most, ki je razpet brez podpore na sredi med obema bregovoma, se čudiš drzni stavbi. Hodeč po tesneh (V2 ure), vidiš zanimive skupine pečin in redke rastline. Prehodivši Žilico, korakaš od spodnjega konca strmo po senožetih navkreber do železnice in na kolodvor, ako se nisi vrnil po istem potu, od koder si prišel. Za ogled vse tesnine rabiš eno uro. Na Trbiški postaji je kolodvorski hotel s komfortom, zadaj pa preprostejša gostilnica Mortlova. Že od kolodvora je krasen pogled po Eabeljskih planinah. V V4 ure dospeš v Dolenji Trbiž ob državni cesti, ki vodi odtod v Sabelj in v Gorico. Bartolov potok se tu izliva v Zjlico. Kraj je zelo star; to kažejo njegove- sive in v starem slogu zidane hiše ter mnogi rimski nadgrobni spomeniki. Cerkvico Marijo Loretto so postavili v sedemnajstem veku; v njej je nekaj lepih oljnatih slik iz italijanske šole in sedem znamenitih slik na zlati podlogi, katere je naslikal nepoznan slikar. Tuje okrajno sodišče in stanovišče svinčeno-galmejskemu rudarstvu Rabeljskemu. Najboljši gostilnici sta pri Teppanu in Platzerju. Še Vi ure zahodno ob cesti proti Pontaflu leži večji kraj Gorenji Trbiž (hotela Schnableggerjev in Gelbfussov; v le-tem Baumbaehova soba, kjer je zlagal Zlatoroga). Gorenji Trbiž je mnogo lepši od Dolenjega. Tu so dekanija, pošta in brzojav ter vojaščnice, od koder pošiljajo lovske posadke na mejne trdnjave. Farna cerkev sv. Pavla in Petra je bila zidana v gotiškem slogu v 15. veku; pozneje so jo povečali, pa tudi popačili. Trbiž 2) ima krasno lego sredi visokega gorstva, ob razpotju štirih cest in železniške panoge, ki pelje po Kanalski dolini na Laško ter slovi po svoji umetni zgradbi po Laškem. Dolina je ozka Po globoko udrti strugi teče od juga Žilica. Visoke gore čudovitih oblik so divje raztrgane in polne veličastnih prirodnih krasot, katerim je podobnih samo v Dolomitih. Kanalska dolina s svojimi povprečnimi dolinami je zelo lepa pokrajina Koroške. Zagožena je med Benečansko, Kranjsko in Koroško; zato ima pa tudi slovensko, nemško in laško prebivalstvo, menjajoče se po bližnjih vaseh in selili. Zanimiva je geologu, mineralogu in botaniku, katerih vsak najde tu redkih prirodnin. Tesni, f. pl. die Klaram. 2) Nemško ime Tarvis izvajajo od latinskega imena „Tres vias". Prenočivši v gostilnici pri Teppanu v Dolenjem Trbižu, sem jo mahnil dne 7. julija ob 5. uri zjutraj s svojim prijateljem po lepi cesti v Gorenji Trbiž in naprej. Za 3/i ure hoda sva zapazila na levi strani, tam, kjer je treba kreniti na levo po travnikih proti Višarskemu jarku, kamenitega angela. Ob njem stoji mnogo koč, "kjer si kuhajo romarji zajutrek ali kosilo, a dobe tudi postrežbo. Kdor se hoče z vrha peljati s sankami, naj si jih tu naroči. Daljnji pot je dobro napravljen, vodi pa ob desnem bregu jarka, v katerem vidiš visok kamenit jez in še druge naprave proti samoglavim hudournikom, ki ob silnem deževju lahko narede veliko škodo. Polagoma korakajoč, dospeš v 1 uri na dolg travnik in v 3/4 na Višarsko planino (1581 m), kjer je tudi gostilnica in ribnik. Po travniku zahodno, proti hiši se na desno držeč, greš precej strmo navkreber, potem severno po pobočju ter dospeš v ure do cerkvice. Eazen tega pota vodi iz Zabnice še drug pot, tako imenovani „kameniti pot", po katerem prideš v 2 urah na vrli; krajši in prijetnejši je, nego pot po jarku. Od Mrzle Vode (med Trbižem in Babljem) pa drži tudi svoj pot, toda precej strmo na „Bucherwiese" in pri „Kroisbrunu" mimo v ure na Višarsko planino. Sv. Višarje so severni razraslek Viške skupine; omejejujeta ga dolini Zajezero (Seisera) in Mrzla Voda-Zilica, med katerima se vzdiguje kot prosto stoječa kopa. Nekoliko pod vrhom stoji najbolj sloveča romarska cerkev cele'Koroške, spada pa pod faro Zabniško. O početku romarske cerkve pripovedujejo to-le: Neko soboto je iskal Zabniški pastir izgubljene ovce in jih je zasledil na vrhu, klečeče s prednjimi nogami pred brinovim grmom. V grmu je našel pastir lepo izrezljan kip Matere Božje z otrokom Jezusom. Prinesel je podobo domačemu župniku, ali drugi dan jo je našel zopet na istem kraju. Ko seje to čudo trikrat ponovilo, so nesli kip Oglejskemu patrijarhu, ta pa je zapovedal, da morajo na onem kraju, kjer so našli kip, zgraditi cerkev in kip v njej postaviti. Nad vhodom v presbiterij je hronogram 1360, ki znači začetek romarski cerkvi. L. 1860. so slavili na slovesen način petstoletnico. Takrat je prišlo 86 procesij; obhajali so 102.000 oseb. Na Sv. Višarje potujejo zlasti s Koroškega, Kranjskega, Primorskega, Tirolskega, Štajerskega in Avstrijskega. Število romarjev cenijo vsako leto na 40.000. Bazgled od južno ležeče proste kope je velikanski. Proti jugu strmiš nad mogočnimi velikani Julijskih Alp: Mangart, Viš in Montač ti prav blizu kažejo svoja strma in gola pobočja. V nižavi vidiš prelepo dolino Zajezero (Seisera) in Kanalsko dolino z zgodovinsko znamenitimi kraji, kot je Malborget. Proti severu ti zro oči gorstvo, ki sega od Golovca črez Visoke Ture in Zilske planine z 11* DobraČem do Dolomitov. Krasen je še pogled v Savsko dolino in proti Vrbskemu jezeru. Kdor si hoče ogledati natančneje ves razgled, naj si preskrbi zelo dobro izdelano panoramo Julija viteza pl. Siegla. *) Proti Višu zagledaš v neki zarezi dve kladi, ločeni po razpoki, to sta „okamenela lovca"; streljala sta baje po Materi Božji in zato okamenela. Med gorama Gamsmutter in Višem štrli skala, katero je švicarski duhovnik Friderik Baeder 1. 1867. poimenoval „Mozes", ker je podobna Mozesu, ki ga je izklesal Michael Angelo. Zabniški župnik Lambert Ferčnik se je 1. 1869. v Eimu prepričal, da je ta vrh zares podoben Mozesovem kipu, od tega časa se imenuje „Mozesov vrh". Odhajajoč s Sv. Višarij, sem porabil tudi mnogim drugim znamenite sanke, na katerih me je krmilar po kamenju in po nalašč zato napravljenem potu privlekel v 20 minutah v dolino; plačal pa sem za to „ pretresljivo" vožnjo 150 gl. Vsakemu bi svetoval, naj pazi na dotične voznike in se že poprej o času za odhod natančno zmeni, sicer ima lahko sitnosti, ker gledajo, kako bi več zaslužili. Vozil se ne bodem več nizdol, a na Sv. Višarje pa še pojdem, ko bodern imel priliko. V Prago, Homotov, Berolin in na Dunaj. S2>isal Jakob Aljaž. fh- (Da'je) iljal sem se z izvoščekom po sredi mesta, da sem več videl, v Smihov, kjer sem hotel prenočiti. V Smihovu, ki ima, dasi se drži Prage, svojo upravo in svojega župana, stanuje tudi dr. Ohodounskv, prof. zdravilstva na Praškem vseučilišču in znamenit turistiški pisatelj, Slovencem dobro znan. Lani in letos je bil na Triglavu. Preteklo leto je spisal tudi brošuro „0 slovanskih alpah" ter mi jo poslal, letos pa me osebno počastil; spodobilo se je torej, da mu vrnem obisk. Sprejel me je prav prisrčno. Da bi me razveselil, mi je povedal, da njegovi otroci že pojo mojo pesmico „0 Triglav, moj dom", katero je bil priobčil „Plan. Vestnik". Pokazal mi je skozi stereoskop moje župnišče, Dovško vas, Mojstrano, *) Kamenopisna slika Sv. Višarij se nahaja v „Jahrbueh des osterr. Alpenvereines" 1. 1865., delo Pernhartovo; einkogiafija Mangarta od Sv. Višarij v „Zeitschrift des D, u. 0. A.-V." 1. 1888 , delo Zoffovo. Panoramo Sv. Višarij je risal in imena določil prof Julij vitez pl. Siegl, izdalo pa jo „Nemško in avstr. plan. društvo". Priložena je tudi v „Jnhresbericht des Steirisehen Gebirgsvereines" 1. 1896., ki ima na str. 12,—13. kratek popis „Der Luscliariberg" iz peiesa prof. dra. J. Frisehaufa. več prizorov s Triglava, tako da sem se čutil doma. Vse to je letos mimogrede fotografoval njegov sin. Tudi njegova gospa in hči sta izvrstni turistinji. >5 Bolj ko po korah hodimo (seveda zmerno), lože hodimo in bolj smo trdni", mi je rekel dr. Chodounsky; „lenobo in pokoj je hudič iznašel". Poslušajte sodbo izkušenega zdravnika tisti nasprotniki slovenske turistike in našega planinskega prizadevanja, ki vedno tičite le v sobi, ali pa sedite pri kozarcu vina! Jaz poznam le vrlo može turiste, katere dieijo najlepše lastnosti. Da se ne bi-primerile nesreče, zato popravljamo pota in stavimo koče. Sicer pa potone pri kopanju dvajsetkrat toliko ljudi, kot se jih ponesreči po gorah. Mnogim čisti, jasni, od bacilov neokuženi zrak na planinah več koristi, nego drage toplice. Naj še dostavim, kar sem nekje bral: „Warst nicht aufeg'stiegen, vvarst nicht obeg'fallen", je dejal nizkoten človek; turist pa mu je odgovoril: „Warst du aufeg'stiegen, warst gesund geblieben; aber weil du unten g'soffon, hat dich der Schlag getroffen". O krasoti Božjega stvarjenja in izrednem dušnem užitku na planinah pa more govoriti le tisti, kdor je to sam občutil. „Pošljite svojega izvoščeka domov", mi je rekel dr. Chodounsky; „popeljeva se skupaj v češki deželni muzej, kjer Vam pokažem reči, ki jih je sicer težko videti". Kako je gosp. profesor po mestu znan in priljubljen, sem videl med potjo, ko se mu je vsa gospoda odkrivala. Češki deželni muzej! Krasna nova stavba, še lepše pa so dragocenosti, ki so v njej shranjene. Videl sem tudi najstarejše slovanske rokopise. V knjižnici sem našel Slovenca, znanega mi s Triglava, ki je letos zapustil Celovško bogoslovnico in prišel v Prago slavistiko študirat. Tu ga je Chodounskj prijazno sprejel. „Prav ste storili", sem rekel g. dijaku; „vsakdo naj si izvoli tisti stan, ki mu ugaja. Dobro znamenje je to, da sem Vas našel v biblijoteki." Dr. Chodounsky me je povabil, naj ga še popoldne obiščem, da se zopet kam popeljeva, pa ker nisem utegnil, sem mu odgovoril: „Na svidenje drugo leto na Dovjem"! O Praških znamenitostih mi ni treba veliko govoriti, saj jih vsakdo najde v knjigah popisane. Prelep je pogled z mosta na široko, mirno Vltavo in njene otoke. Ogledal sem si jako lepo novo baziliko v Smihovu s slikanimi okni. Edino to mi ni dopadlo, da je cerkev pretemna, kar sem tudi grajal vpričo g. kaplana. „Arhitekt je tako hotel, ker zahteva slog", mi je pojasnil. Pojdite se solit, arhitekti, ki govorite „o svetem tajinstvenem mraku, v katerem je mogoče moliti". V nobeni knjigi o umetnosti ne najdem tega, in pamet mi pravi, da po dnevi nam ni treba v temi biti. Isto napako ima sicer prekrasna votivna cerkev na Dunaju. Ljubljanska lazaristovska cerkev, Kranjska, Kadovljiška, Dovška, vse te imajo tudi slikana okna, pa so zadosti svetle, in tako je prav. — Bil sem tudi v staroslavni gotični (francoska gotika) cerkvi sv. Vida na Hradčinu. Nje sprednji del je bil pred petsto leti dodelan, zadnji del pa poslednjih trideset let dozidavajo z dvema stolpoma. Veličastna cerkev, nič manj lepa, nego votivna cerkev na Dunaju, pa zadosti svetla. Povsod v Pragi in po drugih čeških mestih najdeš sledove husitskih in drugih vojska. Na-lesenih rezbinah okoli velikega altarja sv. Vida se vidi, kako Husiti plenijo cerkev in odnašajo iz nje dragocenosti. Na desni strani je znamenita kapela sv. Vaclava, ki ima v stene vzidane najdražje kamene in bisere češke dežele. Izmed petdesetih cerkva v Pragi naj omenim le še kapucinske z loretsko kapelo in z dragoceno zakladnico. V tej zakladnici, v katero spremlja strežaj, drugi strežaj pa čuva pri vratih, sem videl mimo druge lepe cerkvene oprave monštraneo, nakičeno z demanti, vredno štiri milijone. Vse te reči je darovalo visoko češko plemstvo; narejene so večinoma iz nevestnih lišpov. Tudi jezuviti so v Pragi veliko zidali, večinoma v svojem baroknem slogu, postavim cerkev sv. Nikolaja z mogočno kupolo, znotraj skoraj preobloženo z mramorjem, zlatom, pisanimi freski in kipi. Kaka pa so gledališka? Oboje, češko in nemško je izvrstno; še boljše je češko, to je naravno; kajti v Pragi je 82% Cehov in le 18% Nemcev. Ker v češkem tisti večer ni bilo opere, sem šel v nemško, kjer so peli Wagnerjevo opero „der fliegende Hollander". Prav lepa predstava, pa skoraj polovico sedežev v parterju je bilo praznih v tem jako prostornem gledališču. Tukaj mi je ugajalo, da ni le orkester niže skrit (kakor v Ljubljani), ampak tudi kapelnik, tako da se njegovega mahanja z rokami nič ne vidi; med kapelnikom in gledalci je namreč okrogla stena (rakovina). Naročil sem v Pragi dva venca iz svežih Cvetlih za Schmidtov spomenik v Homotovu, enega v svojem imenu in enega v imenu „Slov. plan. društva", ker drugi dan popoldne se je imel odkriti slovesno ta spomenik. Če še omenim, da so me Schmidtovi stariši v Smihovu preprijazno sprejeli, naj zapustim Prago, da se odpeljem v Homotov. Prosili so me bili, naj naznanim, kedaj da pridem, ker me bodo na kolodvoru čakali; pa ker sem imel dojti šele ob 1/a 11. zvečer, nisem nič sporočil in storil kakor Bibničau, ki je rekel: „Vsaj dobro vem, da je izgubljeni konj v oni dolini, pa grem vendarle v to dolino". Tudi jaz sem izstopil na najbližji postajici pri mestu, na glavnem daljnjem kolodvoru pa so me čakali. Toda kmalu smo se sešli v gostilnici, kjer so me s petjem in z.govorom pozdravili. Homotov je čedno, snažno mestece s 14.000 prebivalci, ima veliko šol (šolsko mesto) in železnic. Tu imam že več znancev, ki so bili že na Triglavu. Ljudje so rekli o meni: „Podoben je Kneippu", ki je nekaj mesecev poprej tu predaval o vodi, pa razen debele glave nimava s Ivneippom menda nič skupnega. Dijaki, v vrsto postavljeni, pa so dejali: „To je tisti župnik, ki je našega pokojnega profesorja tako častno pokopal". Drugi dan opoldne smo šli v izprevodu iz mesta v lepo dolino, najljubše izprehajališče rajnega načelnika Schmidta, kjer se mu ima spomenik odkriti, od mesta poldrugo, uro daleč. Z odborniki Erzgebirgsvereina smo stopali naprej, za nami pa 2000—8000 gospode. Parkrat so mi rekli: „Gospod župnik, prosimo Vas, da bi nekoliko bolj počasi hodili, ker ne dohajamo", pa mislil sem si: „Bosto vsaj vedeli, kaj so kranjski turisti izpod Triglava". (Konec prihodnjič.) f Friderik Simony. bL, Spisal Fr. Orožen. o dolgem in uspešnem delovanju je legel k večnemu počitku dne 20. julija t. 1. sloveči planinoslovec in zeuiljepisee, dvorni svetnik, vseučiliški prof. dr. Friderik Simony. Dosegel je redko starost 84 let in deloval malone do konca svojih dni z veliko vnemo v prospeh planinoslovstva. Do 80. leta svoje starosti je bil čil in zdrav; šele zadnja leta so se ga lotile nadloge in težave sive starosti. Umrl je v St. Gallenu na Gorenjem Štajerskem, in tam so ga tudi pokopali, kakor si je vedno sam želel. Blagi pokojnik počiva torej sredi prekrasnih planin, ki so se mu toli omilile, da je uporabil vse svoje moči in znanje v njih znanstveno preiskovanje. Simony se je rodil dne 80. novembra 1. 1818. na Ogrskem. V svoji mladosti je bival nekoliko časa v Ljubljani kot učenec v neki lekarnici. A to življenje mu ni ugajalo, mikalo ga je le ven v krasno prirodo. Zgodaj že se je bavil s fotografstvom, ki je bilo tedaj še neznatno. Potoval je mnogo po planinskih krajih in zlasti fotografoval lepe krajinske prizore. Bil je samouk, z veliko marljivostjo in vztrajnostjo pa sije pridobil toliko znanja, daje začel delovati na znanstvenem polju. Leta 1851. ga je vlada imenovala za učitelja zemljepisja na Dunajskem vseučilišču. V tedanjem času je bilo „zemljepisje" še prava pastorka po avstrijskih vseučiliščih in drugih šolah. Simony je bil skozi 27 let edini profesor zemljepisja na avstrijskih vseučiliščih. Predaval je z velikim navdušenjem; najljubše so mu pa bile Alpe, in o njih je najraje govoril. Poučeval je do leta 1883., ko je sedemdesetletni starček stopil v zasluženi pokoj. Ko je slavil svojo osemdesetletnico, je dobil od planinskih društev in od drugih strani najsrčnejše čestitke, zlasti pa od svojih nekdanjih učencev, katerih deluje mnogo po različnih šolah širne naše države. Tudi pisatelju teh vrst je bil pokojni Simony učitelj iz zemljepisja na Dunajskem vseučilišču, in milo mu je, ko se spominja blagega in preprostega učenjaka, ki mu je bil ljubezniv in blagohoten učitelj in svetovalec. Prav kolegijalno je občeval, z učenci in večkrat govoril z nami Slovenci o prirodnih krasotah naše domovine, katero je po' večjem dobro poznal izza svojega večmesečnega bivanja v Ljubljani in po drugih naših krajih. Simonj si je postavil kot glavno nalogo raziskovanje avstrijskih Alp. Leta 1840. je prvič potoval v Dachsteinsko gorovje. To potovanje je nanj napravilo mogočen vtisk ter je bilo odločilno za njega življenje in za nadaljevanje njegovih študij iz znanstvenih raziskovanj. Spisal je mnogo planinoslovnih člankov in sestavkov po raznih časopisih, a največjo slavo si je pridobil z velikim spisom o „Dachsteinskem gorovju". To velikansko delo je pokojnik dovršil šele nekaj mesecev pred smrtjo in si z njim sam postavil zelo časten spomenik. „0. kr. zemljepisna družba" na Dunaju mu je o tej priliki podelila največjo odliko ter ga odičila s Hauerjevo svetinjo. Od prvega zvezka do zvršetka tega monumentalnega dela je preteklo šest let. Iz vsega razvidimo, koliko študij in truda je stalo pisatelja, daje tako častno dovršil ta znameniti spis. Knjiga ima 176 strani, 132 majhnih kart in 90 slik ter stane 20 gld. S tem delom je Simonj znanstveno odkril Dachsteinsko gorovje in razjasnil tudi mnogo planinskih prikazov. Njemu na čast je imenoval „D. u. 0. A.-V." planinsko kočo na Dachsteinski stopici „ Simon jhiitte". Simonj je narisal med drugim „Karolovo ledovišče" (Karlseisfeld) že leta 1840.; to je najstarejša slika imenovanega ledenika. Podal nam pa je tudi lepe slike Gozavskega ledenika, Visokega Dachsteina, idealne ledeniške krajine itd. Simony ima pa tudi zasluge za naše kraje, katerih krasote ni mogel prehvaliti. Po leti 1. 1855., ko je hudo razsajala kolera po Ljubljani, je prebival šest tednov v tem mestu in narisal ta čas z Golovca panoramo severnokranjske kotline, naslovljeno »Panorama des nordkrainischen Beckens, nach der Natur gezeichnet und mit Erlauterungen versehen von Friedrich Simonj". Poklonil je to za nas znamenito delo nadvojvodi Ludoviku. V predgovoru pravi, da je ta panorama plod šesttedenskega trudapolnega dela, in omenja velikih težav, katere je imel pri nje risanju. Vso panoramo z mestom Ljubljano je Simonj narisal po stanju 1. 1855. in sicer tako spretno in točno, „da bode to delo po njej zvest tolmač sedanjega stanja te pokrajine, katere čaka še mnogo oživljajočih izprememb." Uvodu slede natančno sestavljene „goropisne črtice gorenjesavske pokrajine" (Orographiscbe Skizze des oberen Savegebietes). V predgovoru zahvaljuje kustosa Karola Deschmanna in finančnega predstojnika dra. Henrika Oosto za prijazno sodelovanje pri določitvi posameznih krajev, ne omenja pa drugih sotrudnikov. Simonj je tudi prosil tedanjega prof. Peruzzija, da bi mu pomagal določevati posamezne vrhunce, sedla in sploh najvažnejše zemljepisne predmete. Peruzzi mu je v to svrho nasvetoval več tedanjih osmošolcev Ljubljanske gimnazije; ti so prav marljivo zahajali k Simonjju na Golovec ter mu pomagali pri določitvi imen. Največ sta pomogla Simonjju osmošolca in poznejša profesorja in pisatelja Erjavec in Tušek. Videl sem že mnogo lepo narisanih panoram, a smelo pravim, da se da le malo panoram primerjati Simonjjevi panorami severnokranjske pokrajine. Svoj predgovor k „panorami" končuje Simonj z besedami: „Sprejmite prijazno to delo prebivalci Kranjske, kot majhen pripomoček k razširjanju znanja Vaše lepe domovine, prijatelji zemljepisja pa kot natančno sliko za nadrobno zemljepisno raziskovanje zelo priporočljive pokrajine planinskih dežel". — Slava Simonyjevemu spominu! Povodenj v Savinski dolini. JLeseca oktobra 1.1. je v osrednjem delu Savinskih planin silno deževalo. Savina |f je zelo narasla in napravila več tisoč goldinarjev škode, posebno v občinah Lučah in Solčavi. Bile so tri povodnji, namreč 15., 20. in 23. oktobra, kakršnih že ni bilo od 1. J 820. Grozno je bilo gledati, kako je voda tekla črez velikanske skale, ležeče v strugi, kako se je penila in črez večje klade pljuskala. Povodenj je pobrala vse brvi doli do Mozirja; razdrla jezove nad Ljubnim, Lučami in Solčavo, da so dotične struge za mline ostale suhe; odnesla je mnogo zemlje na prodih pri Lučah; izkopala si tu in tam novo strugo ter močno poškodovala novo cesto iz Luč v Solčavo, katero je predlanjskim s pomočjo domačinov zgradil deželni odbor štajerski. To cesto so v Solčavski občini skrbno negovali; veselje je bilo po njej hoditi ali se voziti. In sedaj! Voda je razrušila oporne zide (škarpe) povsod tam, kjer so bili slabo ali samo na videz napravljeni. Ob ovinkih, koder voda najmočneje udarja, so škarpe ostale skoraj nepoškodovane, na manj nevarnih krajih pa jih je odnesla, ker so bile površno narejene. Pri Tebrskem in Belšakovem mostu je poškodovala končno obzidje, da bi bila lahko prišla oba v nevarnost. Pod Iglo se je odkrhnila cesta, da je sedaj komaj 1 m široka ter je ustavljen promet. Predrzni vozniki polože tod desko, izprežejo voz in ga samega vlečejo črez, da gre eno kolo po deski; na drugi strani zopet vprežejo, blago pa preneso. Pred Solčavo je voda odnesla ceste nad 120 m in si je tam napravila posebno strugo. Njivo in nekaj travnika g. župnika je zasula s prodovino in tudi z debelim kamenjem. Za Solčavo je zopet vzelo kos ceste, da je prišla skoraj neka hiša v nevarnost; rešili sojo s tem, da so posekane smreke položili v vodo in jih z železjem pritrdili ob bregu, da voda ni več prsti jemala. Brv, koder si hodil k Sv. Duhu, je odneslo. Ako je hotel zdaj iti kdo v Logarjevo dolino, je moral kreniti takoj za Solčavo po nerodni brvi na levi breg in se tam plaziti po strminah in ob vodi do mesta, kjer je stala omenjena brv. Tudi v Logarjevi dolini se je poznala povodenj. Med Piskernikovo in Plesnikovo hišo je tekel močen potok po njivah in travnikih, da še črez nisi mogel. Pokazalo se je mnogo vrelcev, ki pa zopet usahnejo. Tudi v Matkovem Kotu je voda pobrala brvi in jezove, v ozki soteski proti Logarjevi dolini pa škodovala potu in kolovozu. Pri Olševniku se je zemlja sesedla blizu gospodarskega poslopja, in pokazal se je nov močen vrelec. Struga Savine je . na mnogih krajih postala za 1 m globočja. Vožnja po Savini, kakor se je vršila pred zgradbo nove ceste, je sedaj nemogoča, kakor tudi ne moreš z vozom s ceste v vodo ali nazaj. Ako bi se kedaj le en del ceste poškodoval, je ves promet med Lucami in Solčavo ustavljen. Obe prizadeti občini sta prosili oblastev pomoči; kajti žrtvovali sta popred za napravo ceste toliko, da zdaj popravila sami ne zmoreta. Želeti bi bilo, da bi štajerski deželni odbor popravil cesto; saj je njegov inženir največ zakrivil, da so se slabo napravljeni obzidi razrušili, ker se ni oziral na nasvete domačinov, katerim je Savina gotovo bolje znana nego tujemu strokovnjaku. ' 23. Na Santisu je dne 12. julija neka dama blizu tamošnjega hotela padla raz podvez in se precej poškodovala. 24. Dne 28. julija se je ponesrečil v žlebu pri Novelu (Wallis) štiriindvajset-letni lekarniški pomagač Fric Bohne iz Merseburga. 25. V Hallthalu je šel dne 2. julija dijak Moser s prijateljem po Bettel-wurfsteigu k Bettelvvurfhiitte. Proti noči sta hotela hitro priti v dolino, zato sta šla po krajšem a nevarnem potu. Moser je padel v temi 15—20 m globoko, prijatelj pa ga je že prej zapustil. Slučajno mimo gredoča delavca iz solin sta po noči slišala vpitje na pomoč ter sta takoj v dežju iskala ponesrečenca. Šele zjutraj so ga našli brezzavestnega. Ko so ga pokrepčali in z žganjem odrgnili, se je zavedel. Prenesli so ga potem na njegov dom. 26. Dne 4. avgusta je padel raz Croin de Javernaz (Waadtland) desetleten deček, doma baje iz Traua pri Karlsruhg, in je kmalu umrl. Spremljal je nekega Angleža. 27. Pri Goseheiienu je padel mlad mož Giesberger in obležal mrtev; bil je strojni mojster v trdnjavici Biitzberg. 28. Kaz Zvvolferspitze (2549 m) seje ponesrečil drd. Rudolf Maj o ni. Spremljal je sestro in neko damo na vrh. Nazaj grede je izpoddrknil na polzki ploči (vsled dežja) v tem trenotku, ko je druge opominjal, naj boclo previdni. Sestra ga je našla brezzavestnega z velikimi ranami na glavi. Hitela je v kopališče Medratz po pomoč, ali ponesrečenca so našli že mrtvega. 29. V dolini Padaster pri Steinach na Brennerju je v prvi polovici avgusta padel pri nabiranju planik sin nekega letoviščnika vpričo njega in se hudo ranil. Prenesli so ga v Steinach. Nesreče v planinah 1. 1896. (Dalje). 30. V Kaisergebirge na Tirolskem se je dne 15. avgusta ubil Funk. Hotel je iti s prijateljem brez vodnika na Predigerstuhl. Blizu vrha je padel v 250 m globoko deber, iz katere so spravili truplo le z veliko težavo. 31. Na Hoehvogelu v Allgauu seje dne 16. avgusta ponesrečil dr. Bischof, zdravnik iz Augsburga. Pri povratku v Hinterstein je iz neznanih vzrokov premenil smer, kakor vodi navadni pot, in prišel na rob zevajočega prepada. Tu je stopil predaleč na rob, pod nogami se mu je zrušila trata, in padel je v 20—30 m globok jarek preplavljenega potoka Bergundele. Z veliko težavo so dobili truplo iz vode. 32. Dne 16. avgusta je šel klepar Oton Geissler iz Gere od Bludenca na Mittagsspitze in je padel 300 m globoko. 33. Pri Grindehvaldu v Švici je padla neka gospa raz Hochfluh in se ubila. Vzrok je bil najbrže epileptičen napad. 34. Pri Irdningu na Štajerskem je šel v drugi polovici avgusta meseca dvajsetletni Emil Hellenan na Steinkreuz, kjer se je ubil. 35. Pri Berges Savoieyres (Waadt) je padla učiteljica Weber iz Neuenburgaj ko je iskala cvetice, v prepad in se ubila. 36. Na Zinkenkogelu pri Judenburgu je pod vrhom padel N i k o 1 a j An g er er blizu 400 m globoko. 37. Na Glarnischu (Glarus, Švica) se je L i e b i c h s Saksonskega pri nabiranju planik ponesrečil in se hudo poškodoval. 38. Na La Dole, najvišjem vrhu švicarske Jure, od koder je krasen pogled na Mont Blanc, je padajoči kamen ubil nekega turista iz Wurtemberga. 39. Na Gemmenalphornu v Švici je padel mlad turist iz Berna in se hudo poškodoval. 40. Na Wildspitze (Oetzthaler Alpen) je vladnega svetnika Paltnerja iz Bohrscliacha ob Bodenskem jezeru pri povratku zadela kap. Spremljevalci in sinovi so ga z veliko težavo spravili v Solden. 41—42. Na Vorbergu pri Dorfelu na Koroškem sta se ponesrečila prof. S e h in Lj1 iz Berolina in učitelj Štefan Horac. Prvi je obležal mrtev. 43. Konec avgusta meseca so našli na Hohen Veitsch pri Brunnalpe truplo ubitega turista. Njegovi žepni robci so bili z I. B. in z imenom Volkmar označeni. Opomba. Na Zirbitzkogelu so našli okostje rudarja Matije Klettnerja, ki se je bil pred enajstimi leti tu ponesrečil. Ležal je pod podvezom. (Konec prihodnjič.) Društvene vesti. Darilo. Sav. podružnici „Slov. plan. društva" je daroval g. Fr. Weiss več slik „Mozirske koče", g. Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju, pa knjigo „Slavische Anthologie". Obema najtoplejša zalivala! Zaželen dar za Triglavsko kočo. Vlč. g. župnik Jakob Aljaž je kupil in podaril za Triglavsko kočo kip Valentina Vodnika. Iskrena zahvala! Sklad za Triglavsko kočo. — 9 gld. 75 kr. Darovali so p. n. gg. (po g. Lindtnerju): M. Kos 25 kr., Neimenovanec 50 kr.; (po g. Borštnerju): F. Boš 5 gld., M Petelin 1 gld., Fajdiga, Koprivšek in Pintar po 50 kr.; gospa Ž. Šubičeva 1 gld.; Purfelinski 50 kr. Vsem p. n. darovalcem in darovalkam srčna zahvala! Aljažev častni večer je priredilo „Slov. plan. društvo" dne 11. t. m. v Narodnem domu v Ljubljani. Slavno ime Aljaževo je privabilo toliko članov in drugega odličnega občinstva, da so bili vsi spodnji restavracijski prostori ob Tržaški cesti natlačeno polni. Poleg posvetnega razumništva se je zbralo tudi veliko odličnih gg. duhovnikov iz „Doline" in Ljubljane. Glavna točka je bila seveda velezanimivo predavanje Aljaževo o turistiki v obče, zlasti pa v Triglavskem gorovju. S pristnim humorjem pretkano in s plemenitim zanosom nadahneno pripovedovanje je napravilo na vse poslušalce neizbrisen vtisk. O predavanju samem priobčimo morebiti prihodnjič kaj več. ■— Odlično družbo je s prekrasnim petjem zabaval tudi sloveči kvartet „Ilirija" in slavno pevsko društvo „Slavec", katero je jako ubrano zapelo tudi Aljažev prelepi Triglavski spev: „0 Triglav, moj dom". Na občo željo bode g. župnik Aljaž še predaval — kedaj, naznanimo o pravem času. Poučno-zabavna beseda v Radovljici. Podružnica „Slov plan. društva" v Radovljici je napravila dne 25. oktobra t, 1. v gostilnici g. Kende v Radovljici poučno-zabavno besedo, katere seje udeležilo nad 50 članov in društvenih prijateljev. Jedro besedi je bilo predavanje g. Stiasnjja o svojem potovanju s kolesom v Beli Grad ter po Dunavu v Odeso na Rusko. Zanimivo je slikal običaje različnih narodov, s katerimi mu je bila prilika občevati, in popisoval mesta in kraje, po katerih se je mudil. G. Stiasny objavi svoj jako poučni potopis v našem listu ali ga pa izda posebej. Prav prijetno zabavo je tudi naklonil poslušalkam in poslušalcem domači kvartet s prekrasnim petjem izbranih pesmi. — Naj se pridruži prvi besedi še druga, tretja! Mlada turistinja je enajstletna Tilka Šmid iz Podgorja na Štajerskem, ki je dne 6. okt. t. 1. potovala iz Solčave skozi Robanov Kot, katerega se nekateri radi izogibljejo, v Kocbekovo kočo, drugi dan pa na Ojstrico, Škarje, v Logarjevo dolino in v Solčavo. Živela! Kocbekova koča se je slovesno zatvorila dne 7. oktobra t. 1. Zadnjega izleta se je udeležilo 14 domačinov, namreč iz Luč in Solčave, ter drugih prijateljev. Letos je to kočo obiskalo 77 turistov (4 manj nego 1. 1895.); z ozirom na neugodno vreme in slabi obisk drugih planinskih koč sploh je to gotovo veliko število. Izmed obiskovalcev je bilo 23 članov plan. društev, in sicer: „Slov. plan. društva" 9, „Savinske podružnice" 10, »Kamniške podružnice" 1; „Nem. in avstr. plan. društva" sekcije Monakovske 3; nečlanov 54, med njimi 27 dijakov in 8 dam. — Po deželah jih spada: na Štajersko 51 (Gornji Grad 7, Solčava 5, Luče 11, Maribor 5, Braslovče 3, Mozirje 2, Ljubno 3, Eečica 2, Celje 2, Kadmirje 1, Gradec 1, Dobje 1, Podgorje 2, Sv. Križ 1, Sv. Tomaž 1, Št. Pavel 2, Tuzenica 1); na Kranjsko 17 (Ljubljana 13, Kamnik 3 in Holmec 1); na Koroško 1 (Beljak); na Slavonijo 1 (Osek); na Dalmacijo 1 (Gruža); na Belgijo 1 (Louvain); na Laško 1 (Gemona); na Bavarsko 4 (Monakovo). — V kočo je prišlo hribolazcev črez Planinšeka 36, skozi Robanov Kot 31, po Bistrici 6, od Ojstrice doli 4. — Od koče jih je šlo: 65 na Ojstrico po novem potu, v Robanov Kot 4, na Planinšeka 8, na Planjavo 2. — Koliko jih je šlo od Ojstrice v Logarjevo dolino ali po Beli v Bistriško dolino, ni znano. Izmed tujih turistov naj omenimo samo nekatere; ti so: Gjuro Rožič iz Oseka, Henrik Sopan iz Gruže (Dalmacija), Oskar Riiuber, Juri Hofmann, Juri Kannengiesser in Erhard Beil iz Monakovega, dr. I. Denys iz Belgije. Ojstrica. Na vrhu Ojstrice se jih je vpisalo v spominsko knjigo „Slov. plan. društva" 76, v nemško Celjske sekcije pa 15, med njimi so 3 vpisani tudi v slov. knjigi. Nekaj turistov se ni vpisalo, predno ni bilo nemške spominske knjige. Tedaj je Ojstrico obiskalo letos nad 80 hribolazcev, kar je proti drugim letom zares veliko število. To najjasneje izpričuje, kako se je z zgradbo Kocbekove koče pomnožil obisk zanimive Ojstrice. Ljubno. V spominsko knjigo „Slov. plan. društva" pri g. Pr. Ksav. Petku se je vpisalo 165 turistov (lani 85). Luče. V spominsko knjigo „Slov. plan. društva" pri g. Jakobu Planinšeku se jih je vpisalo 92 (lani 122), pri g. N. Zanieru (gostilnica pri Raduhi) 55 (lani 131); v nemško knjigo ravno tam 140 (lani 158), med temi 8 Slovencev, najbrže po pomoti. Solčava. V gostilnici g. Kristijana Germela, pd. Šturma, se je letos vpisalo v spominsko knjigo 200 (lani 395): iz Štajerske 155, iz Avstro-Ogrske 35, 7 iz Nemčije, 1 iz Italije in 2 Angleža. — V spominsko knjigo pri g. A. Herletu se je vpisalo 79 (lani 85) tujcev. Okrešelj. Kočo Celjske sekcije je obiskalo letos 74 hribolazcev, lani pa okoli 150. Frischaufova koča. Do 14. sept. t. 1. je bilo v ta mošnji spominski knjigi vpisanih samo 30 turistov. Z zgradbo nove planinske koče, katero postavi prihodnje leto sekcija Kranjska „Nem. in avstr. plan. društva", izgubi 1 uro niže ležeča Frischaufova koča svojo dosedanjo vrednost. Nam je le žal, da bode ta v prihodnje malo obiskovana koča še imela ime za Savinske planine prezaslužnega raziskovalca g. prof. Frischaufa. Ali bi ne kazalo, ob priliki stavbe kake nove koče v Sav. planinah tisto krstiti Frischaufova kočo, da bi se potomcem ohranilo ime z dobro obiskovano kočo? „Schutzhaus und Kapelle am Triglav". Tako se zove razprava, katero je priobčil neimenovan planinoslovec v „Grazer Volksblattu" in jo izdal tudi v posebnih pOnatiskih, obsegajočih 12 str male osmerke. Pisatelj temeljito popisuje turistiko v Triglavskem gorovju od nje začetka do današnjega dne, nadrobno pripoveduje, kako jo je izredno povzdignilo iz živega čuta za prelepo svojo domovino izvirajoče delovanje „Slov. plan. društva", in natančno navaja poleg drugih stavb vse slovenske naredbe in naprave, katere je zamislil in osnoval naš Aljaž. Baz-prava je v vsakem oziru jako poučna .in zanimiva. V njej je stvarno le to popraviti na str. 7., da niso vlačili lesa iz Krme na Kredarico 1 teden, ampak celih 50 dni, in da je prvi delavec imel na dan po 2 gld. 25 kr., drugi pa 1 gld. 55 kr., tretji po 1 gld. 50 kr., ostali pa po 1 gld. 35 kr. „Die Sannthaler Alpen. Eine touristische Skizze von G j uro Božič." Tako je naslov listku v „Slavonische Presse" št. 19-3.—196. t. 1, v katerem ravnatelj ljudske šole v Oseku, g. Božič, popisuje svoje potovanje iz Celja, kjer je bil na letovišču, v Mozirje, Ljubno, Luče, na Ojstrico, v Logarjevo dolino, Solčavo in nazaj v Celje. Pisatelj z navdušenimi besedami opisuje krasoto Savinskih planin in svoje vtiske. Porabil je tudi turistično literaturo. Ker še ni prelazil mnogo vršacev, je bil izlet na Ojstrico zanj zelo težaven; zato ga tudi opisuje tako, dasi Ojstrica vajenemu hribolazcu ne dela posebnih težav. Vsekakor nas veseli, da je tudi Hrvat opisal naše planine, četudi v nemščini. Želeti bi bilo, da bi ravno Hrvati, naši najbližji sosedi, češče pohajali naše planine ter o njih pisali v svojih novinah. VABILO. Drugi poučno-zabavni večer „Slov. plan. društva" bode v soboto dne 12. decembra t. 1. v Narodnem domu. Predaval bode g. Stiasnj, učitelj v Radovljici, o svojem potovanju iz Sevastopola skozi Jalto v Simferopol ter popisoval krasote južnega obrežja Krima, zlasti pa Alupko, Orejando, Livadijo, Jalto in Alušto. Govoril bode tudi o delovanju „Krimskega gorskega kluba". R. MIKLAUC v Ljubljani, v Spitalskih ulicah štev, 5, priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško in žensko obleko ter različne . srajce za hribolazce po najnižji ceni. Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, —.............................>' : ""—............•ts^saam.— —....................—■ « j* 1 Andrej hruškovi<\ | trgovec z železnino p J*" Ji v Ljubljani, g ij na Mestnem trgu št. 10. £ „Slovensko planinsko društvo." ,Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico" s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več. Vinko Camernik, kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, (zaloga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvoru), priporoča svoj Jcamenoseski obrt, posebno za cerkvene in druge stavbinslce izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. .Solidno delo, nizkr cono. Ceniki in obrisi na zahtevo zastonj. Optični zavod PH. GOLDSTEIN^ prej E. Bexinger v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal od 5 do 40 gld., barometrov, termometrov, kompasov itd. Vsakršai popravki se izvršujejo hitro ia ceao. xy.xy.xy.xy.xs.xy.xy.xy.xy.xy.xy.xy.xy.xy. | JOSIP OBLAK, I umetni in gal• strugar v Ljubljani, ^ priporoča ^ svojo na novo urejeno de'avnico za Florijansko X cerkvijo v ulicah na grad &t. 7. v na- ^ f-. ročitev vsakovrstnih strllgarskili kitščcnill, roženih in drugačnih izdelkov, katere ^ ^ bode solidno in cono izvrševal po načrtih ali brez njih. ^ y.xy.xy.xy.xY.xy.xy.xy.xy.xy.xy.xy.xy.xy.x F. M. REGORSCHEK v Ljubljani, v Špitalskili ulicah št. 3. Velika zaloga pristnega koroškega in tirolskega nepre-močijivega poletnega in zimskega lodna v običajnih barvah za hribolazce in lovce kot branilo proti mokroti in mrazu. Kazen tega tudi velika izbira lovskih telovnikov, podjopičev, spodnjih hlač, lovskih nogavic, volnenih obujkov itd. itd. fkmtai Hbtslm* pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v Ljubljani, v Frančiškanskih ulicah št. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela, Delo reelno ia fino, izvršitev točna ia po najnižjih cenah. Živež za hribolazce. Maggijeve buljonske glavice in zavoji z Maggijevo juho, grahove klobase, jako krepčilne, vkusne in se mahoma pripravijo. ■Živila zavzemajo malo prostora. Dobiti pri Josipu Matiču v Celju. J lil. Mag g i & Co. v Bregencu. Živež za turiste. Mesne konserve, Maggijeve buljonske glavice in povitke za juho, sir, kavo, čaj, čokolado, kakao, rum, konjak, slivovec itd. itd. prodaja in pošilja kar najboljše vrste Josip Matie, prodajalec špecerijskega fclaga in delikates v Celju na Štajerskem. Ceniki saslonj in fralik-o HUGON IHL v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega in manufakturnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih cenah. Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno. 1 Ivan Soklič 1 v Ljubljani, Pod trančo št, 1, w priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno « lodnastili za hribolazce in lovce iz tvornice Jos. $ w in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov. rj Članom „S1. pl. društva" znižane cene. $ H Tiskarna in kamenotiskarna ^ | A. KLEIN & Comp. | t> v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5, blaga, beloprstenega in rjavoprstenega ter i =i porcelanastega namizja. = Priporoča tudi planincem vsakovrstne plo- \ jjj ščaste steklenice in kozarce. s 1IIIL11M1 lil 11111111III111II11 lil 111 ril 111IU11111II1III.....III 111(11 MU 11^ > 'ET a> zs 03 t* ■Xi -4 oo S •fH P 88 p—< "S 5- « s s I g ° > - H w c3 o a 'S g ^ H rt u c3 cS ™ O "g P- JS .» s" £ « .ŠŠ ^ o S Soj! * ■S - « ."S o -S » £ -g ^ H I a? i-" ga« •a >=• a M a « "S 'a" ® s , H s „ a ■n h a" e S JS ^ fe ti 63 CC3 fc=d> •S .-S « » » a. cc -I I C—i P-H ® .a s fi) O 2 s M f! (8 « S» S 2 § s ^ cs -S > Odgovorni urednik Jos. Ilnuptiuan. — Izdaja iu zalaga „Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein £ Comp. v Ljubljani.